PoSfnfna plačana v gofovTn?.	Maribor*	čefrffefr	£,	februarja	fg40	$*«>*■	&■	»i
Cena VSO din
Nafta — kakor zemlja črna kri.
Sergej Jesenjin.
Vsaka kaplja nafte je tako dragocena, kakor kaplja krvi.
Maršal F. F o c h.
BOG OGENJ.
Pred kakimi sto leti je bila nafta zna-a ‘komaj nekaterim redkim posameznikom v bližini vrelcev nafte. In še ti niso prav vedeli, kaj bi z njo počeli. V galiških pokrajinah so jo uporabljali kot zdravilo zoper razne kožne bolezni in seveda za mazanje osi ter le deloma za razsvetljavo. Tudi stari Kitajci so nafto že dolgo uporabljali. Greli so z njo razna slana jezera, iz katerih so pridobivali so!. V Perziji, kjer so bili vrelci nafte že od nekdaj posebno krepki, se je tu pa tam zgodilo, da je prišlo do pravih podzemeljskih požarov, ki so tu pa tam izbruhnili na dan ter vzbudili med prebivalstvom pravo grozo. Nastal je kult ognja, ki je v Perziji že prav star. Morda ni slučaj, da je nastal tudi v Mehiki, kjer imajo mnogo nafte, že zgodaj tak kult ognja. Toda vse to so bili le posamični primeri. Pravo zanimanje za nafto je nastalo najprej med industrijci in potem tudi med najširšimi sloji občinstva, ko je uspelo to nafto destilirati in jo uoprabiti v eksplozivnih motorjih kot »tekoče gorivo«.
KRALJI NAFTE IN »REVOLUCIJE«.
Dejstvo, da se da z bencinom prav tako poganjati motorje kakor s paro, je privedlo do velikega prevrata. Razvoj avtomobilizma, posebno pa razvoj aeropla-nov in motorizacija armad so dvignile cene tej čudoviti tekočini od dneva do dneva. toda nafta se ni plačevala samo v zlatu, ampak mnogo bolj v krvi po valuti, ki jo je bil maršal Foch tako sijajno nznačil:	kapljica nafte za kapljico krvi.
Toda te krvi niso plačali petrolejski kralji: Deterding oziroma Rockefeller (slednji bi sicer ne bil doživel skoro sto let), ampak ljudstva. Nekateri zgodovinarji so pričeli spoznavati, da ima nafta prav poseben vpliv na »vročo kri« nekaterih ljudstev. V južno-ameriških republikah, v Mehiki in celo v Iranu (Perziji) so si sledile revolucije druga drugi kakor jagode na moleku. Ljudstvo se je upiralo pod vodstvom raznih »ljudomilih« generalov svojim »tiranom« in vedno znova spoznavalo, da je postavilo me:to starega tirana novega. Vsi, ki so stali ob strani, pa so se čudili in najbolj bedaste teorije o čudni »vročekrvnosti« nekih ljudstev so zagledale beli dan. In vendar je bila stvar tako enostavna, šlo je za vrelce nafte, ki so se nahajali v tej ali oni državi. In kralji nafte so se borili med seboj za izključno uporabo te nafte, kajti mož, ki bi imel v svoji lasti vso nafto sveta, bi ne bil le najbogatejši človek na svetu, ker bi lahko po svoji volji diktiral cene, ampak bi bil absoluten gospodar nad življenjem in smrtjo, nad vojno in mirom na svetu. Kajti danes, v dobi motoriziranih armad, si vojne brez nafte ni mogoče predstavljati. Boj med kralji nafte pa se m vršil v kakem ringu kakor na boksmeču med obema tekmecema, ampak se oba tekmeca teh bojev sploh nista udeleževala ter sta samo plačevala generale ter tisk, ki je za te generale delal »javno mnenje«. Nafta je postala usoda milijonov ljudi. Nekateri so trdili, da se je zadnja svetovna vojna lizvojevala na valovih nafte. Zgodovina imperialističnega obdobja v zgodovini je bila pisana z nafto in krvjo.
Tudi v današnji vojni igra nafta silno važno vlogo. Saj se nemška zmaga nad Poljaki brez letalske nadmoči ne bi dala razložiti; letala in tanki pa se »hranijo« izključno z nafto. Pomen nafte v današnji pomorski (oziroma podmorniški) voj-
ni je prav tako neprecenljiv. Jasno je: zmagal bo, kdor bo imel dovolj nafte za bojevanje.
SVETOVNA PROIZVODNJA.
Svetovna proizvodnja nafte od leta do leta raste, vendar samo v nekaterih državah: v USA, v Venezueli in v Sovjetski Rusiji. V Romuniji pa nevarno pada. Do-čim so leta 1900. pridobili na svetu komaj 13 milijonov ton letno, so lani pridobili že 207,4 milijone ton. Največ pridelajo nafte USA, namreč 1260 milijonov, za njimi sledijo sovjetska Rusija z okoli 22 milijoni, Venezuela z 21 milijoni, Niz. Indija z nekaj nad 6 milijoni. Romunija z nekaj nad 4 in pol milij., Irak s 3 in četrt milij., Iran s 6 in pol milij. itd.
Posebno važna je danes romunska nafta, ker se zanjo trenutno evropska diplomacija najhuje bori. Le 27% romunskega petroleja pripada Romunom, vse ostalo imajo inozemci. 27 odst. Angleži z Nizozemci, 26 odst. Francozi, 9 odst. Američani.
NEMČIJA.
Nemčija sama nima zadostnih množili nafte. Lelna uporaba nafte v Nemčiji se giblje v mirnem času okoli 7 in pol milijona ton, v vojni se dvigne to število na kakih 20 milijonov. Od tega dobiva Nemčija na umeten sintetičen način tri milijone ton bencina, pol milijona v Han-noveru in sev. Badenu, 1 in pol milijona pa ji je zagotovljenega v Romuniji. Torej v celem 5 milijonov ton. V Romuniji je nastala težava, ker Romunija sama ne razpolaga nad zadostnimi množinami nafte, saj je večji del romunske nafte v tujih rokah, ki si pomišljajo izročiti Nemcem zahtevane množine. Romunska vlada ie zato ustanovila znani »petrolejski odbor«, ki ima pravico petrolej teh inozemskih družb tudi zaseči, če je treba. Ven-
dar kljub vsem takim naredbam romunska nafta ne zadostuje za Nemčijo, ki je prej ko slej navezana na Sovjetsko Rusijo.
SOVJETSKA RUSIJA.
Mnenja o ruski nafti so deljena. Dočim je Sovjetska Rusija še leta 1932. izvažala 6 milijonov ton, je lani oddala samo še en milijon ton. Nekateri strokovnjaki trdijo, da se je uporaba nafte v postopno’ industrializirani Sovjetski Rusiji toliko dvignila, da ne more več toliko izvažati kakor tedaj, ko še ni bila tako industrializirana. Vsekakor bi Nemčiji z enim milijonom ton še ne bilo pomagano. Zopet drugi strokovnjaki pravijo, da je Rusija začela že leta 1932. štediti za vse »more-bitnosti« in da kljub industrializaciji ni mogla uporabiti vse nafte, ampak jo je »shranila« za čase, ko bi ji ntbgla postati potrebna. Tudi v tem primeru pa nastane vprašanje, če bo Sovjetska Rusija to dragoceno tekočino Nemčiji brez vsega izročila. Italijanski časopisi so prinesli o nemško-ruskem sodelovanju nekaj poročil, ki pravijo, da je bila tu Nemčija "r-do ogoljufana, češ, doslej še ni domla sploh ničesar. Tudi poročila, ki so jih ši-riii nekateri časopisi, da bo Sovjetska Rusija izročila Nemčiji železnico do Romunije, so se izkazala kot neresnična. Sovjetska Rusija je že pričela predelovati tisto progo na svoto običajno širino, na katero ne more nobena nemška lokomotiva. *
Danes smo sredi diplomatske borbe za nafto. Morda se bo ta diplomatska vojna v najkrajšem času razvila v krvavo vojno za nafto. V vojno za nafto, da bi se lahko vršila vojna z nafto. V tem je globok smisel tisočev in tisočev žrtev, ki bodo še padle na evropskih in morda tudi azijskih krvavih poljanah.	jad.
10. II. • obletnica smrti Antona Radiča
Enkrat živimo, pa bodi pošteno!
Na drugem mestu današnje številke »Edinosti« omenjamo izdanje Kranjčevi-čeve knjižice »Ante Radič, njegov život, rad i misli«. Besede Antona Radiča vrh razprave: »Enkrat živimo, pa bodi pošteno!« označujejo človeka velikana. Poštenost in pravica posebno v današnjih časih nimata cene in počasi napredujeta, brez prave svobodne volje poštenega naroda pa ne zmagata nikoli.
O bratih Antonu in Stjepanu Radiču smo že mnogokrat pisali v »Edinosti«. Danes se posebej spominjamo Antona Radiča, čigar obletnico smrti bodo po jutrišnjem, ane 10. februarja bratje Hrvatje počastili na poseben način, kakor to prav prisrčno razume tako zgledno organizirani' hrvatski narod. Naj ob obletnici smrti Antona Radiča, ki je bil svojemu narodu iskren buditelj in učitelj, napišemo tudi ini nekaj skromnih vrstic o tem velikem človeku!
Ante Radič je bil velik mislec, tuhtar, njegov brat Stjepan pa vztrajen izvrševalec bratovih načrtov in ognjevit politik. Njuno delo je osnova današnjemu mogočnemu pokretu hrvatskega seljaško-delav-skega ljudstva pod odločnim vodstvom predsednika dr. Vladka Mačka in se močno odraža tudi že pri nas in drugod.
Ante Radič se ie narodil 11. junija 1868. 'v preprosti kmečki hiši v Trebarjevu pri Sisku, šolal se je iz podpor. Točno tri leta mlajšemu bratu Stjepanu, ki se je narodil 11. junija 1871., je že sam pomagal pri šolanju nekako s polovico podpore, ki jo je prejemal kot odličen dijak. Marsikaj sta pa oba — pristradala . . .
Brata Radiča sta že zgodaj začela jav-*ho delovati in pisateljevati. Posebno plo-
dovit pisec — že izza dijaških let pa vse do svoje smrti dne 10. februarja 1019. — je bil Ante. Le-ta je doživel torej samo malo nad 50 let, Stjepan (f 1928) pa samo malo nad 57 let. Nesebično delovanje za teptani narod ni moglo nobenemu prinesti posvetne blaginje. Najmanj Antonu, ki mu je mnogokrat huda predla. Zato pa je pošteni narod tem bolj vzljubil enega ko drugega. »Sabrana djela« pričajo o ogromni pisateljski tvornosti velikega modrijana Antona Radiča.
»Edinost« je rada prinašala neke razprave Antona Radiča iz njegovega »Doma«, zlasti leta 1938. med drugim tele: Socialno vprašanje — 23. IV., O,če dobro — 11. VI., Stranke — 9. VII., Pijanstvo
— 23. VII., Inteligenca — 8. X., Javno mnenje — 15. X., Kupljeni volivni glasovi
— 22. X. in Lfjr.<Jje ne vedo, kaj je politika
— 31. XII. 1938. Kdor pri nas je vsaj to malenkost pazljivo prebral, že malo lažje razume velikanske uspehe Radičevih poštenih prizadevanj predvsem na hrvat-skem selu. Gospoda je tudi Antona Radiča na stran potiskala, pokvarjena gospoda pa ga še danes neče razumeti, čeprav bi ga mogla in morala razumeti... »Zato pri nas pravica spi« — je Ante Radič nekje napisal.
Ko se je bil dr. Ante Radič leta 1899. odločil za izdajanje polmesečnika »Doma« (1900—1904), je to sporočil svojemu bratu Stjepanu, ki je bil takrat v Parizu, med drugim z besedami: »Rad bi Ti pomagal, pa sem sam v največji stiski... Nakanil sem se v "bodoče pisati prav vse življenje samo za naš seljaški narod, ker so naši seljaki edini naši pravj ljudje ... Za gospodo ne mislim nič več pisati...
Nameravam izdajati polmesečnik ... in ga nazvati »Dom«. To mi je najbolj sladka beseda. Verjemi mi, da je pri nas v tej besedi, v tem pojmu vsa naša stara lepota, vsa naša dobrota in sreča in temelj našega bodočega napredka in svobode!« Pa še pripiše bratu v Parizu: »In videl boš, da bo ta mali »Domič« danes ali jutri zedinil in osvobodil vso našo domovino Hr-vatsko. Verjemi mi, da bo!«
»Doni« Antona Radiča je bil zares začetek ogromne stavbe občega napredka
Organšsscip kmetske mladine se sie smsj® ds'a£2 ovsre!
V teh kritičnih časih je v vsem — tako v čisto materialnem kakor tudi duhovnem oziru — najbolj prizadet kmetski, posebno mali kmetski človek na podeželju. To občuti predvsem ona generacija, ki jo je zatekla prejšnja svetovna vihra, generacija, ki je šla skozi njo. Trda borba z življenjem — včasih brez najmanjšega priznanja osnovnih pravic — ter predvsem nestalnost današnjih razmer v svetu, strah pred jutrišnjim dnem — pa prehaja tudi na mlajše redove, predstveno na komaj odraslo in na doraščajočo kmetsko mladino, življenjsko okolje mestne mladine se v tem pogledu močno razlikuje od kmetskega.
Po vsem tem bi bilo želeti, da se kmetski mladini na slovenskem podeželju, v obmejnih slov. predelih čim bolj pomore. Zato je pač najprimernejše sredstvo — organiziranja; slehrno kmetsko-mladin-sko društvo je namreč dragocen aparat, ki ne skrbi samo* za strokovne in materialne kmetske stvari, temveč tudi kreše in bistri duha, goji čut skupnosti, tovarištva in kar je še važno — širi, dviga kulturno obzorje. Samo ob kar najvišji kulturni stopnji kot eni izmed najtehtnejših postavk i< m etsko-m 1 a d i nskega gibanja je
hrvatskega naroda. In danes, vprav danes ima ta zavedni narod, ki si je težko in samo po svetlih naukih svojih nesebičnih voditeljev in učiteljev priboril mesto na lepšem soncu, še posebnega povoda in posebno srčno potrebo, da počasti spomin pred 21 leti umrlega, po svojih dobrih delih pa večno živega Antona Radiča v pravi narodni pobožnosti. Tak narod je pa tudi vreden svojega velikega sina.	Sotlski.
možna svetlejša; pravičnejša bodočnost kmetskih sinov in hčera slovenskega naroda.
Nerazumljivo in krivično je zato, če se najdejo dandanes ljudje, ki so mnenja, da kmetski mladini sploh ni treba organizacije. Naravnost neodpustljiv greh in podlost prve vrste pa je, če se najrazličnejšim poskusom organiziranja kmetske mladine delajo ovire in če se poedine prizadevne ljudi v tem pogledu (ali celo kmetske fante same) dolži rovarenja, prepovedanega strankarskega udejstvovanja. Samo sebičen, duhovno in srčno ozek človek, ki ima pri tem seveda- še posebne, morda osebne namene — je proti organiziranju kmetske mladine!
Zadtrš števil lo bila priložena položnica.
Kdor je naročnino že poravnal vsaj deloma tudi za leto 1940., naj izvoli položnico shraniti za prihodnje nakazilo ali pa odstopiti prijatelju, ki ga pridobi za novega naročnika! Od zamudnikov pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost. Nekatere stare zamudnike botr.o morali črtati radi zlorabe našega zaupanja.
UPRAVA »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6
Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul. 6 / Tel. 25-67 / Izhaja vsak četrtek Velja letno 36 din, polletno 18 din, četrtletno 9 din. za inozemstvo letno 60 din Rokopisi se ne vračajo / Pošt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Baš to }e tudi temelj
demokracije:	svobodna
kritika in javna kontrola.
T. G. Masarjrk.
I dni
po svetu
□ Ameriška državna banka ima sedaj dve tretjini vsega zlata na svetu. V zadnjih treh mesecih se je povečal njen zlati zaklad za eno milijardo dolarjev.
□ V Sofiji so odprli razstavo nemške knjige, ki je bila pred tedni v Beogradu.
□ V Franciji bodo imeli Poljaki svoje gledališče, ki bo v kratkem pričelo delovati.
□ V severni Indiji so fc»jruhnili nemiri.
Angleški časopisi jih pripisujejo boljše-viškim agentom.
□ Nemški veleposlanik v Moskvi in nemški poslanik v Helsinkih sta prispela v Berlin, da poročata v. Ribbentropu. Pravijo, da je tej konferenci pripisovati velik pomen, kajti nemški listi so pričeli pisati z vsemi simpatijami o Finski. Nekateri vidijo v tem prtisk Nemcev, da bi dobili od Rusije surovine, ki so jim obljubljene, a jih še niso dobili. Govori se tudi o posredovanju za premirje med Moskvo in Helsinki.
□ Zavezniki nameravajo v najkrajšem času Finski kar se da uspešno pomagati. Tako so baje sklenili na zavezniškem vojnem posvetu, ki se je vršil v Parizu.
□ Ruski napadi na Mannerheimovo črto v Karelijski ožini in severno od Ladoš-kega jezera se z nezmanjšano silo nadaljujejo. Sovjeti so poslali tja tudi že nekaj oddelkov vojske, ki jo s padali spuščajo za sovražnimi črtami.
□ Poljska je izgubila v vojni z Nemčijo tri milijone ljudi. Tako cenijo v Londonu.
□ V Franciji je sedaj 6 in pol milijona mož pod orožjem.
□ 118.000 Nemcev je prišlo iz Sovjetske Rusije na Poljsko ozemlje.
□ Na povratku iz Beograda se je turški minister Saradžoglu ustavil v Sofiji, kjer je obiskal bolgarskega kralja in bolgarskega ministrskega predsednika.
□ Dva revolucionarna Irca Barneo in Richards sta bila obsojena na smrt.
□ 44 bivših komunističnih poslancev v Franciji je obtoženih, da so hoteli ustanoviti ilegalno komunistično ligo.
□ Z 11. marcem se bo pričelo v Angliji racioniranje mesa.
O 14 milijonov kron švedskem za Finsko.
□ Francoski alzaški avtonomist Ros je bil te dni obsojen in usmrčen. Obtožnica ga doži veleizdaje, ker je izdal neke vojaške tajnosti.
□ General Weygand je prispel v letalom v Kairo, kjer s0 ga slovesno sprejeli.
□ Italijanski list »Telegrapho« piše, da Italija v tej vojni, ki bo postala, Kakor je videti, še zelo dolga, ne bo osta'a na vsak način izven konflikta, ampak se uetgne še opredeliti.
□ Na Danskem imajo ladje velike težave radi zamzrlega morja v nekaterih lukah.
so nabrali na
Mir na Balkanu!
Med ogromnim zanimanjem vsega sveta se je vršila v Beogradu konferenca Balkanske zveze, ki so se je udeležili državniki vseh članic Balkanske zveze. Izdano je bilo sledeče uradno poročilo:
Stalni svet Balkanske zveze se je sestal v Beogradu 2., 3. in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister; Romunijo Grigori Gafencu, minister za zunanje zadeve; Turčijo Sukri Saradžoglu, ministei za zunanje zadeve, in Jugoslavijo Aleksander Cincar-Markovič, minister za zunanje zadeve. Izmenjava mnenj med člani stalnega Sveta v ozračju prisrčnosti in polnem zaupanju jim je omogočila soglasno ugotoviti:
1.	Skupni interesi štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope;
2. njihovo trdno odločnost nadaljevati odločno miroljubno politiko, držeč se točno njihovih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred izkušnjami vojne ta del E.vrope;
3. njihovo voljo, da ostanejo združeni v krogu sporazuma, ki izvaja samo svoje lastne cilje in ki ni naperjen proti nikomur, ter da skupno skrb e za ohranitev pravice vsake članice na neodvisnost in nacionalno ozemlje;
4. njihovo iskreno željo ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega sodelovanja:
5. potrebo, da se izpolnijo in napravijo čim tesnejše gospodarske in prometne
zveze z balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebni trgovinski od-
nošaji v okviru sporazuma;
6. podaljšanje Balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let, začenši z 9. februarjem 1941;
7. Sklep štirih zunanjih ministrov, ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega Sveta, ki bo v Atenah februarja 1941.
Beograd, 4. februarja 1940.
V svetovnem tisku se je to poročilo vzelo povsod s simpatijami na znanje. Zanimivo je, da so angleški in francoski časopisi prav tako zadovoljni z uspehom kakor nemški, ali celo ruski. Najtoplejši so komentarji italijanskega časopisja, ki podčrtavajo veliko vlogo Italije pri pomiritvi Balkana.
7 dni
domačih vesii
Hfr »Jugoslavija mora ohraniti nevtralnost do skrajnih mej«, je izjavil dr. Maček dopisniku pariškega dnevnika »Petit Pa-risien«.
% Jugoslovansko tovorno ladjo »Beograd« so ustavile angleške vojne ladje in odpeljale na Malto, kjer je morala iztovoriti svoj tovor. »Beograd« je četrta ladja, ki jo je zadela ta usoda.
^ Muzejsko društvo v Mariboru je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika šolski nadzornik v p. dr. Leopold Poljanec.
^ Velike skakalne tekme so bile preteklo nedeljo v Betnavi pri Mariboru. Po petih letih imamo zopet dovolj snega, gotovo še preveč, tako, da je skakalnica zopet porabna. Nastopilo je 21 tekmovalcev. V konkurenci je bil najboljši mladi’ Božo Gajšek iz Maribora, takoj za njim pa Fr. Čop, takisto Mariborčan.
it Zimskošportne tekme so se vršile v nedeljo v raznih krajih Slovenije. Na Pohorju je priredil štafetni tek 4X6 kilometrov Sokol, v katerem je zmagal Sokol Maribor-Matica. V slalomu je bil prvi Leskovec iz Mežice, v ženski konkurenci Bara černičeva (Maribor), pri juniorjih pa Rado Mejovšek iz Slivnice.
& Planinska koča »Planinka« pri Ruški koči na Pohorju je te dni pogorela, škode je za kakih 300 tisoč dinarjev. Kako je nastal ogenj, se še ne ve.
Rezervni poročniki in podporočniki, stari kvečjemu 31 let, ki bi se radi dali aktivirati, naj se čimprej priglase v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Interesenti ne smejo biti poročeni in tudi ne smejo biti v sodni preiskavi ali kaznovani. —
ŠIRITE »EDINOST«!
# Carinski promet v Mariboru naglo
narašča. Dohodki mariborske carinarnice so znašali v januarju 10,607.673 dinarjev, največ pri uvozu. V zadnjih mesecih so se zaradi povišanja prometa povečali carinski dohodki za več kot 4 milijone, dinarjev.
Ing. Milan Jojič je postal generalni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic.
# Novo lepo dečje zavetišče je zgradila mestna občina ljubljanska v mestnem delu Trnovem. V njem bo stanovalo 40 otork, čez dan jih bo tani zaposlenih še 150, v stavbi pa je še otroški vrtec za 40 otrok. Stroški so stali nad 3 in pol milijona dinarjev.
^ Komisarijat za premog naj bi se po mnenju nekaterih industrijčev uvedel v Jugoslaviji, ker je začelo primanjkovati goriva. Komisarijat naj bi se brigal za pospeševanje produkcije premoga, za pravično razdelitev in naj bi tudi nadzoroval cene.
# Nemško-jugoslovenski odbor za les
se bo po vesteh iz Beograda sestal 10. t. m. na Bledu in bo razpravljal o novih po-pcojih za prodajo lesa v Nemčijo in za način poravnavanja računov. Vodja naše delegacije je oddelni načelnik ministrstva za šume in rude inž. Manojlovič, član pa je tudi generalni tainik Zveze, industrijčev za Slovenijo dr. Golia.
-#■ Azil za jetične v okolici Maribora bodo, kakor zatrjujejo, začeli graditi že v doglednem času. Doslej je zbranih že skoraj 570.000 dinarjev. Protituberkuloz-na liga v Mariboru se že pogaja za nakup primernega posestva, kjer naj bi se zgradil azil.
^ Prvi državni pravdnik v Mariboru dr. Matko Zorjan je imenovan za sodnega predstojnika okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in je napredoval v 2. stopnjo 3. skupine državnih uradnikov.
Protituberkulozni dispanzer se je
preselil iz palače Okrožnega urada v Marijini ulici v Mariboru v nove prostore v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici 3. Prostori so lepi. Ambulatorij je dobil sedaj svoj moderni rentgenov aparat, s katerim se bodo vršile preiskave na široki podlagi. V dispanzerju se lahko preišče vsakdo, zdravijo pa se le revni sloji.
# Razstavo kuharske umetnosti je tudi letos priredil na pepelnično sredo ho-tel»Orel« v Mariboru v terasni dvorani. Razstavljenih je bilo izredno mnoeo najokusnejših in najrafiniranejših jedil, da se posetniki. kar niso mogli ločiti od dobrih in sladkih dobrot.
^ Uredba o zavarovalnici »Feniks« je
bila sedaj podaljšana do 1. julija t. 1. Medtem bo izšla nova, že napovedana uredba o pravicah zavarovancev. »Feniks« se bo popolnoma saniral in ne bo, kakor zatrjujejo, nihče ničesar izgubil, ker stoji zavarovalnica zopet na trdnih nogah.
□ Radijski aparat v žepu. Elektrotehniku Settimiu Rinaldiju iz Rima se je, kakor poročajo tamošnji listi, posrečilo konstruirati tako majhen prejemnik, da ga
lahko daš v tobačnico. Aparat sprejema vse večje oddajne postaje. Napaja ga majčkena baterija. Aparat, ki je že patentiran, nima prav nobene antene. Baje pride v kratkem že v promet.
OBVESTILO
Zimski čas je najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji „F.dinosti‘‘ naj ga ža to porabijo, da bomo vsi vkup imeli ustrezen delež na poštenem pospeševanju pravičnih teženj kmečko-delavskega človeka in našega občestva!
DR. ANDREJ GOSAR:
Banovina Slovenila
(Politična, gospodarska in finančna vprašanja. Založilo »Dejanje«, Ljubljana 1940)
Študija znanega gospodarstvenika in univerzitetnega profesorja v Ljubljani dr. A. Gosarja je bila prepotrebna z ozirom na anonimne, slovenstvu in Slovencem skrajno škodljive članke in mnenja »gospodarstvenikov« v ljubljanskem »Ju., tru« in njegovih priveskih o življenski sposobnosti bodoče slovenske banovine, študija obravnava najprej politično, vprašanje sporazuma in odnosov Slovencev do njega in ugotavlja, da je »ureditev države, ki mora sporazumu s Hrvati nujno slediti, mogoča edinole v tem smislu, da se Slovenija na eni in ves srbski del države kot ena sama celota na drugi strani postavijo v isto vrsto z novo hrvaško banovino, da dobe enak državno-pravni položaj in enake pravice in dolžnosti, kot jih sporazum daje na novo ustanovljeni hrvaški banovini.«
To sc mora po avtorjevem mnenju izvršiti čimprej in najbolj praktično tako, da »naj se sporazum tak, kakršnega so dosegli Hrvati, prenese tudi na_ Slovenijo. Ž odlašanjem vsaj take rešitve slovenskega vprašanja smo po avtorju postali Slovenci »proti svoji volji nekak mrtev del državne celote brez pravega skupnega in brez zadostnega lastnega življenja«, v čemer pa obstoja ravno največja nevarnost sedanjega našega položaja; ker »v sedanjih težkih dneh ravno tni Slovenci ne smemo biti le pasiven, Vpen objekt vladanja in upravljanja brez •aravtga sodelovanja in prave soodgovornosti. marveč moramo zaživeti posebno močno narodno in politično življenje,
moramo postati zares živ in aktiven ud državnega organizma. Bistveni pogoj za to pa je, da se sporazum s Hrvati čimprej razširi tudi na naše slovenske ozemlje, da dobimo na ta način primerno možnost dela in življenja«.
S tem smo nekako izčrpali politični del brošure. Vidimo, da se v trenotnem političnem položaju mnenje g. Gosarja sklada povsem s stališčem slovenskega dela JRZ, ki zahteva pred izvedbo volitev v narodno skupščino, ureditev slovenske in srbske banovine. Vprašanje postopka se dr. Gosar v svoji brošuri sploh ne dotika.
Drugi del brošure se bavi s finančnim in gospodarskim vprašanjem Slovenske banovine. Tu obravnava avtor zadnja leta že večkrat na mnogih mestih poudarjeno ugotovitev, da Slovenci dajemo državi več, kakor od nje sprejemamo in sicer letno okoli 200 milijonov več. Avtor podpre to trditev prepričevalno s številkami ter pri tem unorablja uradne vire državne statistike. Po avtorju izgleda slovensko knjigovodstvo z državo približno tako.le:
Državi dajemo:
(v milijonih dinarjev) Neposredni davki monopoli	.	.
carine .	.	.
takse .	.	.
potrošnine OOŠb skupaj
milijonov dinarjev
itd.
. 354.3 ali	13.1%
. 194.4 „	11.0%
. 156.0 „	15.0%
. 153.2 ,.	14.2%
. 111.0	12.2%
. 84 1	
1053.0	
Od države prejemamo:
Pokojnine, invalidnine .	171.6 ali 16.5%
neposredni delež pri kreditih raznih ministr. 221.2 „ 10.6% prispevek h kritju skupnih potreb (všt. osebne izdatke ministrstev) . 446.8 „ 10.0% skupaj	839.6
milijonov dinarjev.
Celotna razlika med našimi prispevki
v državno blagajno in vsemi prejemki iz nje je tedaj polniti 210 milijonov vsako leto!
Tu objavljene številke veljajo za leto 1937/38. V primeri z letom 1930/31. pa ugotavlja avtor, da se je naš prebitek v korist države od tedaj do 1. 1937/38. povečal za 70 do 110 milijonov. Pri vsem tem pa niso všteti najrazličnejši fondi, ki si vsi centralizirani v Beogradu in v katere dajemo Slovenci mnogo več, kakor iz njih prejemamo ter naša zapostavljenost pri javnih delih.
Onim, ki ugovarjajo naši gospodarski samostojnosti z vprašanjem, kaj bo z na. š!mi številnimi uradniki in delavci širom države, pa odgovarja avtor po »Hrvat-skem Dnevniku« od 1. nov. 1939: »Narod. ki bi sc zaradi peščice srednjih in nižjih uradnikov in drugih javnih uslužbencev, ki bi utegnili pasti na_ njegovo breme, bal večje samostojnosti in jo odklanjal, tak narod res ne bi bil vreden
rpeni^np svohoHf* 7'>ni jc 1° suženjstvo/'
Zaključne ugotovitve avtorjeve o dosedanjem stanju Slovenije so s’edeče: »Da smo vsaj v količkaj rednih gospodarskih razmerah plačeval i v državno b*ap'ajno povprečno dobrih dvesto nr’i-'onov več kot smo iz nje prejemali, ozi-ronm kot bi H’i dolžni prispevati vanio
7.a skupne državne potrebe, V zadnjih
letih pa je ta naša obremenitev narasla znatno preko te vsote« in da »če bi imeli leto za letom ta denar sami v svojih rokah, bi lahko s sistematičnim in_ smotrnim delom v nekaj letih izvršili celo vrsto velikih in važnih del, s katerimi bi se zlasti tudi stanje naših revnih podeželskih plasti dvignilo na vsaj kolikor toliko človeško višino;«
Kako pa je z gospodarsko stranjo vprašanja v bodoči slovenski banovini?
Po razlagi določb o prenosu kompetenc od države na banovino Hrvatsko, ugotavlja avtor, da se glede zunanje gospodarske politike s sklenitvijo sporazuma s Hrvati ni nič bistvenega spremenilo, da pa »nam ravno nova ureditev države, kakršna mora slediti sklenitvi sporazuma s Hrvati in njegovi razširitvi na nas, odpira pot, da bomo tudi v naši zunanji gospodarski politiki laže zastopali in uveljavljali svoje upravičene gospodarske interese in koristi«.
Skoro isto velja tudi glede notranje gospodarske politike v državi, če vzporejamo bodočo in sedanjo ureditv države, moramo ugotoviti, da »daje vprav sedanja centralistična ureditev^ države osrednjim oblastem veliko več možnosti za umetno pospeševanje velikopotezne industrializacije južnih delov države, kot bi bilo to mogoče ob enakomernejši in pravičnejši razdelitvi politične in finančne moči po vseh pokrajinah države«.
Sklepne avtorjeve misli pri tem vprašanju so: 1. da vprašanje sporazuma irt njegove razširitve na vso državo nikakor ni morda zgolj in tudi ne pretežno poH-tično vprašanje, marveč je to v največji meri tudi gospodarska in finančna zadeva; 2. da se dajo vsa važnejša vprašanja sporazuma in njegove razširitve na vso državo res uspešno in dobro reševati
Petsto let tiska
V teh »junaških« dneh, ko govori sila svojo pesom, bi s’:oro pozabili na važno petstoletnico. Leta 1440. je uporabil Johann Gutenberg prvič premakljive črke in udaril temelj modernemu tiskarstvu.
Papir so poznali že davno pred Kristusom Kitajci in Egipčani, razmnoževali pa 'io tekste — verske knjige, vojna poročila j. dr. — s prepisovanjem. To prepisovanje je doseglo višek in se je razvilo v pravo umetnost v 14. stoletju. V samostanih, šolah in različnih internatih v Italiji, Nemčiji, Franciji so se pečali s tem zamudnim in težkim poslom mnogi tihi kulturni delavci. Verske razprave, slovnice, prepisi pridig in svetih pisem so bili seveda namenjeni prav ozkemu krogu ljudi, saj se je napisalo le po deset, dvajset izvodov vsake knjige, ki je bila seveda prava umetnina (inicijalke!) in zelo draga.
če vzporedimo tedanjo dobo z današnjo, vidimo ogromno razliko, napredek, ki ga je mogel slutiti tedaj le »zmešan« krivoverec. Krog civilizacije m kulture se je razmaknil in zajel vase že milijone ljudi. In ta krog se še razmika — pri tem pa seveda včasih tudi poka kakor na primer baš zdaj. Toda črta napredka, črta vedno širše in vedno resničnejše demokratizacije ljudskih množic gre z neza-držljivim tempom navzgor.
Ko je bila umetnost prepisovanja na višku, so se pričele pojavljati na sejmih slike svetnikov in igralne karte, ki so jih odtlskovali iznajdljivi spretneži na lesorezih. Najstarejša najdena taka podobica je lik sv. Krištofa iz leta 1423. Sledile so kratke in drobne slovnice, verski spisi v obliki vprašanj in odgovorov, vse v nakladi 10 do 30 izvodov. Lesorezci in od-tiskovalci so si hoteli z iznajdbo te olajšati delo in niso slutili, da so prestopili nraw — njih delo je bilo že tiskanje. ^ Tipkanje ie mehanično odtiskovanje teksta (besedila) in slik tako, da napraviš od ene negativne patrone po več enakih odtisov.« Prvenstvo in iznajdbo se ne more pripisovati nikomur izključno. Doba, nje potrebe in dani pogoji ter pametni in spretni ljudje so prinesli napredek. Tudi drugi prag je prestopilo__več mož v istem času in na različnih krajih. Izmislili so si premakljive črke. Izrezali so črke iz lesa, jih sestavljali v besede, v strani, odtisko-vali so te strani, črke so spet razstavljali in sestavljali znova. Sprva so sestavljali iz teh črk le napise pod slike, prve črke so bile velike in izdelane po individualnem (osebnem) okusu. — Manjše tiskarje še danes tako stavijo letake, brošure, tednike, le da so črke napravljene mehanično iz druge snovi in lite. V modernih tiskarnah pa stavci sede pri stavnih strojih kakor tipkarice pri pisalnih strojih ...
Johannu Gutenbergu gre častno mesto utemeljitelja modernega tiskarstva le zato, ker je bil eden prvih in prvi večji tiskar. Njegovo rojstno mesto Mainz je postalo tako izhodišče modernega tiskar-
edinole v celoti, kot ena sama enota, 3. da se bodo v novi državni ureditvi morali nujno in strogo ločiti posli in organi osrednjih državnih oblasti od poslov in organov nove srbske banovine.
V predzadnjem poglavju obravnava avtor vprašanje o novi ureditvi državnih in banovinskih financ. V glavnem se dotika tega, česar ni uredila uredba o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko, namreč, kateri viri in oblike te vrste dohodkov preidejo na njo ter vprašanje pripadnosti in razdelitve državnih fondov imovine in dolgov. Da na to vprašanje pravilno odgovorimo, moramo po avtorju najprej ugotoviti, da »preide po sporazumu težišče vsega delovanja javne uprave od države na nove banovine«. Zato mora odslej veljati načelo, da» so vsi viri finančnih dohodkov primarno banovinski«.
Najbolj praktična ureditev finančnih odnosov med novimi banovinami in državo bila, »da na eni strani smotrno in primerno poskrbimo za dobro in varno kritje vseh tistih nalog in potreb, ki bodo po izvedbi sporazuma ostale državi, na drugi strani pa zagotovimo vsa preostala davčna sredstva brez pridržka novim banovinam. Finančne potrebe države bi po njeni preureditvi znašale:
za vrhovno drž. upravo in ministrstva (z žandarmerijo, a brez ministrstev za promet in za pošto, telegraf in telefon 3.253 9 miMionov din, za pokojnine 444.3 milijonov din, za odplačevanje državnih dokov 650.0 milijonov din, skupaj 4.348.2 milijonov din. Te potrebe pa bi se krile prvenstveno iz dobičkov državnih podjetij in Posestev ter železnic in pošte, ki vržejo skunaj (I. 193738.) 420 mi'iionov din, ter čistih dohodkov državnih mono-
sfva. Gutenberg (1397—1468) je uporabil premakljive črke prvič leta 1440. v Strasbourgu, ker pa ni imel denarja, se je dogovoril v Maizu z bogatim Fustom, ki naj financira podjetje. Gutenberg je určdil delavnico in tiskal sveto pismo. Oktobra 1455. pa je zahteval Fust nenadoma povračilo 800 goldinarjev posojila, 430 goldinarjev obresti in 36 gold. obresti od obresti! Sodnija je odločila in Gutenberg je moral izročiti špekulantom delavnico, 'vse priprave, zalogo papirja in tiskane pole svetega pisma. Tako se je pričela tragična in zmagoslavna pot tiska. Tragična zato, ker je tisk v veliki meri še danes v lasti Fustovih otrok, Gutenberg — oče tiska, veleum, veliki demokrat in dobrotnik človeštva pa je še danes okraden in čaka, da se krivica popravi.
V Mainzu je uredil Gutenberg tiskarsko delavnico še podjetniku Schofferju. Po požaru Mainza leta 1462. so se razbežali tiskarski delavci Fust-Schofferjeve tiskarne po vsej Evropi; kakor apostoli so raznesli po vseh deželah in vsem narodom umetnost tiska. Čez nekaj let so bule tiskarne po mestih v Italiji, Franciji, Angliji, Holandski, Belgiji, Madžarski, Grški, Španiji, Portugalski. Slovenci smo dobili prvo tiskano knjigQ leta 1551., leta 1575. je prišel v Ljubljano prvi slovenski tiskar Mandeljc.
Tisk je pomenil v začetku veliko tiho revolucijo — nič manj, če ne celo bolj važno kaikor so važne krvave revolucije. Zato je moral tisk preko krvi in mrličev: Fran?ois 1. je leta 1534. zabranil po vsej
kraljevini Franciji tiskanje in tiskarne pod smrtno kaznijo! Sicer se je pozneje Fran-£ois znašel z dejstvom, da tiskane besede ne more več ubiti; skušal si je zato tisk podrediti in zlorabiti kot sredstvo svoje nazadnjaške politike. Bil je oče cenzure, kavcije, indeksov, zaplembe, nazadnjaških tiskovnih zakonov in drugih takih trnjevih poti, po katerih je hodil tedaj tisk ...	-ski.
PREJELI SMO:
Stjepan Kranjčevi: Ante Rad’č
V založbi »Hrvatske naklade«, Zagreb, Frankopanska ulica 7 (čekovni račun št. 46.824), je izšla knjižica »Ante Radič. Njegov život, rad i misli«. Spisal jo je Stjepan Kranjčevič, jako dober poznavalec nauka bratov Radičev in eden izmed najstarejših pristašev Hrvatske seljaške stranke. 1940. Strani 32. Cena 4 din. Dobi se proti predplačilu pri navedeni založnici in v vseh knjigarnah. — Pisec prav poljudno opisuje lik Anteja Radiča, njegovo življenje, njegovo delo in njegove osnovne misli. V knjižnici je povedano vse bistveno, kar je treba najmanj vedeti o tem velikem človeku. S pridom in zanimanjem jo bodo čitali zlasti vsi tisti, ki si ne morejo nabaviti velike zbirke »Sabrana djela dr. Antuna Radiča«, ki šteje približno 20 debelih knjig. Baš njim KranjČe-vičevo knjižico posebno toplo priporočamo. —	Sotlski.
Potreba po načrtnem gospodarstvu
V sedanji gospodarski stiski, ki je nastala vsle’d vojne, so se pokazale razne gospodarske pomankljivosti, katerih vzrok je v splošnem kratkovidna gospodarska or ganizacija brez pravega načrta. Vzrok tega je tudi tako zvana »privatna iniciativa«, ki vodi povsod svoje koristi, čeprav ima celota od tega škodo. Surovine, ki bi jih lahko pridelovali doma, moramo drago plačevati tujini, ker zainteresirani krogi tako hočejo. Najhuje pa je, da teh surovin danes skoraj sploh ne moremo dobiti iz tujine, doma pa tudi ne, ker za to še nimamo potrebnih naprav in obratov. Radi tega so začele primanjkovati nekatere važne surovine, ki so za proizvodnjo in promet neobhodno potrebne, kar lahko rodi slabe posledice.
Posebno težko dobimo danes petrolej, oziroma bencin, za katerega se trgajo velesile in ki je lahko povod novim vojnim zapletljajem v jugovzhodni Evropi in^Azi-ji. Kajti dovolj je, da se kaki, drugače še tako dobro opremljeni in močni vojski prepreči dobava tega pogonskega sredstva, pa vsa niena tehnična moč na mah
polov, ki dajo skupaj 1.870 milijonov din, skupaj 2.190 milijonov din.
Drugo polovico pa bi — po avtorjevem mnenju je to najpravičnejša rešitev vprašanja — prispevale banovine vsaka po določenem ključu, zato bi se pa priznali in prepustili banovinam vsi viri dohodkov izvzemši monopoli, drž. posestva in podjetja ter železnice in pošta.
V zadnjfcm poglavju daje avtor nekaj splošnih smernic za sestavo, organizacijo in delo banovinskega zbora Sloven:je. Poleg njega bi bila nujno potrebna banovinski prosvetni in banovinski socialno-gospodarski svet, ki bi ne bila samo posvetovalna organa, marveč bi imela tudi možnost izdatve iniciative, ki bi jih banovinski odbor moral obravnavati. V banovinskim zboru bi morali obstojati stalni P3r'ameniami odbori, ki bi iim ban m načelni.*: posamezmh oddelkov periodič-io poročali o izvajanju delovnega programa. Pred otvoritvi zasedanja banovinskega zbora, ki' bi se vršilo dvakrat let no, bi moral ban predložiti splošen program zakonodainega in upravnega dela za vso zakonodajno razdobje, če bi banovinskega zbora ne sklicali v določenem roku, bi se moral sklicati na zahtevo do-'očenega števali njihovih članov.
Namenoma smo bra’cem »Edinosti« podrobneje nodali vsebino zanimve študije dr. Gosaria. ne toliko zato. ker bi se z nienimi nred’0"! brez pridržka sk’ada1;. marveč, ker snričo važnosti predmeta, ki (ra prva med Slovenci konkretno obravnava, zasluži najširšo publiciteto.
V. K.
ŠIRITE ..EDINOST
šš
opeša. Videti je, da bo sčasoma še težje dobivati bencin. Mi smo danes prisiljeni, uvažati ga, čeprav imamo doma velike naravne zaloge petroleja, ki jih pa ne moremo izkoriščati, dokler nimamo potrebnih naprav za to. To bi se naj čimprej storilo, da ne bo trpelo celotno gospodarstvo še bolj. Za enkrat pa lahko v večji meri izkoriščamo podzemeljski plin, ki je tudi izborno pogonsko sredstvo. Kdo ve, da li bi nas, čim bi začeli pridobivati petrolej v velikih količinah, ne začeli grdo gledati. Zato je bolje, da ga pridobivamo le za sebe.
Tudi boljše vrste premoga, ki ga rabimo v industrijske svrhe, vedno teže dobivamo iz tujine. Čeprav imamo doma bogata ležišča boljšega premoga, ga ne izkoriščamo, ker je tuji kapital na tem zainteresiran. Uvažamo večinoma nemški premog in smo od nemške dobave skoraj popolnoma odvisni. Zadnje čase pa dobivamo premog iz Nemčije vedno teže, ker je dovoz po morju skoraj popolnoma onemogočen, po železnici pa je dovoz pre drag in ie radi pomanjkanja vagonov omo jen. Radi tega je treba misliti na načrtno izkoriščanje naših ležišč boljšega premoga, da preprečimo omejitev prometa industrijske proizvodnje s hudimi posledicami za splošno blaginjo. Ali pa ga bomo morali dobavljati od drugod, kjer doslej nisnio imeli večjih gospodarskih stikov ra di političnih špekulacij.
Nenačrtna, slaba organizacija sc je po-kazala med drugim tudi pri prodaji živine. Pomanjkanje krme sili kmetovalce, da prodajajo živino za vsako ceno ali pa jo ponekod celo koljejo doma ter meso prodajajo po 4—6 din za kilogram. S to ljudsko nevoljo se okoriščajo razni špekulanti in verižniki. Na pomlad pa bo moral kmet živino dokupovati. Tu je treba napraviti red, ker bo sicer ljudstvo še bolj obubožalo in mu ne bodo mnogo koristile reforme, ki so bile zadnje čase uvedene.
Naša tekstilna industrija trpi danes, ker ne more dobivati potrebnih surovin, a kolikor jih dobi, jih plačuje mnogo dražje ko prej. Teksitilna industrija, ki je pri nas precej razvita in je ena izmed najmočnejših naših indsutrij, bo radi tega prisiljena v precejšnji meri omeiiti proizvodnjo s težkim nasledkom, da bo ostal velik del delavstva brez kruha. _
Letno uvažamo za 400 milijonov din samo volne. Na ta način gre velik del našega premoženja v inozemstvo. Doma ima mo zelo dobre oogoic za ovčiereio. toda "oiiti bi morali le tiste pasme, ki daieio ustrezno volno. Potem ne bi bili odvisni od uvo?a ter bi volneno b1n"o lahko ce-'o izvažali. S tem ne bi Pridobila samo !nd«?itriia. amnak tudi oni del našega 'iudrtva, ki živi no nasivmh »oratih kra-iifa in ie tako potreben rednega zaslužka.
Zadnie čase ie oo^^no veliko novora-*evanie no indnt.«trii«kih rastlinah, posebno no krnioniij. 7^*o se ie cena l<nnon1>” ■'nafno nov^čaln. Pri na« io nr'dQt''!fMrin
y Votvo-dini in c?'-hiii Ifnri/vntSa fin.
naša razmeroma mnogo večji dobiček kot
pšenica, rž ali koruza, če bi se v teh krajih pametno omejilo pridelovanje žitaric in povečalo pridelovanje konoplje, bi imel kmetovalec večjo korist. Seveda, prvo je, da kruha doma nikoli ne primanjkuje! — Zadruge, ki jih še nimamo za umno predelavo konoplje v polizdelke (vlakna), bi omogočale boljše vnovčevanje te industrijske rastline. Isto velja za pridelovanje lanu. Potem ne bi bili prisiljeni prodajati žita po vsaki ceni in ne bi bili odvisni od tuje milosti, ampak bi lahko prodajali industrijske rastline, po katerih je povpraševanje veliko.
Našteli smo le nekaj surovin, ki jih uvažamo, a bi jih lahko pridobivali doma, in le nekaj industrijskih rastlin, katerih pride lovanje doma bi se boljše izplačalo nego posevki nekih žitaric. Z izvršbo smotrnega načrta za take gospodarske izpremem-be bi postali samostojnejši glede samo-preskrbe in bi bili na boljšem glede izvoza. Toda za organizacijo vsega tega ni zadostna le neka povezanost od zgoraj, ampak je potrebna tudi zadružna organizacija dotičnih proizvajalcev in pridelovalcev samih. Na ta vprašanja je torej treba resno misliti v nujnem interesu večje blaginje naše skupnosti. V teh nerodnili časih je seveda vse otežkočeno. Vprašanje je tudi, kake potrebe in možnosti nam bo prinesla bližnja bodočnost in kake spremembe gospodarskih in splošnih razmer nam prihodmjost obeta.
Alojz šavora.
Trgovina s hmeljem
V neslednjem prinašamo v kratkih potezah pregled o položaju na važnejših hmeljskih tržiščih, kar bo naše hmeljarje gotovo zanimalo. Saj se da iz razvoja cen nekoliko sklepati, kakšen bo položaj letošnje leto.
V Savinjski dolini je lansiki hmelj v glavnem že razprodan. Nekoliko kupčije je v starem hmelju, ki ga cenijo še na kakih 20 stotov. Cene so precej nizke, vsled česar se kupčije le redko sklepajo.
V Vojvodini je cena za lanski hmelj zopet nekoliko narasla in ga nudijo sedaj že po 80 dinarjev za kilogram. Hmeljarji računajo na še boljše cene, radi tega večinoma blago zadržujejo doma. Mislijo, da znašajo zaloge le še kakih 70 stotov. Kupčije je le malo.
V Nemčiji je malo zanimanja za hmelj, vsled česar je na tržišču opaziti mirno razpoloženje. Lanski hmelj v stari Nemčiji in v Sudetiji prodajajo večinoma po 3.60 do 4.60 mark za kilogarm, kar odgovarja 53 do 68 dinarjem. Le za vrsto Tettnang je nekaj več zanimanja in ga pla čujejo po 5 mark (72 dinarjev) za kilogram.
V Češko-Moravski je na tržišču razpolo ženje v splošnem mirno. Kupčij je zaradi težav v izvozu v Ameriko, ki je bila prej glavni kupec, le prav malo. Za žateško blago plačujejo po 28 kron (45 dinarjev) za kilogram. Cene so v glavnem nespremenjene in so več ali manj le nominalne. —
V Belgiji je kupčija mirna in je le malo zaključkov. Lanski hmelj vrste Pope-ringhe notira za januarsko in februarsko dobavo do 3.80 belgov (36 dinarjev) za kilogram.
V Franciii in v Zediniemh državah severnoameriških je položaj na hmeljskiom tržišču nespremenjen. Kupčije je povsod zelo malo. Pivovarne kupuiejo le toliko, kolikor nuino potrebujejo blaga. Povsod sc opaža velika rezerviranost, ker nihče ne ve, kako se bo prihodnje mesece razvila kupčija.
ŽIVILSKI TRG V MARIBORU.
Na mariborskem trgu stanejo sedaj glavna živila pri okoličanskih kmetih, kakor sledi:
Govedina 6—12, teletina 8—12, svinjina 10 —12, izluščena 13—14, riba 16—17, zajec 13—14, salo 15—16, slanina 14—15, pljuča s srcem 7—8, jetra 8—10, reberca 10—12 in glava z jezikom 5—7 dinarjev za kilogram, legvice 2—3 in noge 1—2 dinarja za komad; piščanci 25—65 dinarjev za par, kokoši 20— 32, purani 50—65 in kunci 10—25 dinarjev za komad; krompir 1 50—2 dinarjev za kilogram ali 10—12 dinarjev za merico po 7 kilo gramov, čebula 2.50—3.50, česen 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2 in hren 7—9 dinarjev za kilogram, zeljnate glave 0.50—5, repa 0.25— 0.50, karfijola 3—13	(10 dinarjev za kilo-
gram), zelena 0.50—3. endivija 0.50—3 (dalmatinska 10 dinarjev za kilogram), koleraba 0.25—1, por in redkev 0.25—0.50 dinarjev za komad, vrtno korenje 0.25—0.50, motovilec, špinača in radič 1 dinar za kupček, radič tudi 14 dinarjev za kilogram, peteršilj in majaron 0.50—1 dinar za šopek; jabolka 4—8, hruške 5—8, suhe slive 6—10, orehi 7—8, oluščeni 24—28 dinarjev za kilogram, limone 0.50—1 in oranže 1—3.50 dinarjev za komad; mleko 2—2.50 in smetana 10—12 50 dinarjev za liter, surovo maslo 30—36, čajno maslo 36—40, kuhano maslo 32—36 in domači-sir 8—10 dinarjev za kilogram, jajca 1—2 dinarja za komad; pšenica in proso 2, rž in ječmen 1.75. koruza 1.50—2, oves 1, ajda 1.25, proseno pšeno 3, ajdovo pšeno 4 —5 in fižol 5—6 dinarjev za liter; morske ribe girice 12 dinarjev za kilogram. Sladko seno stane 130 dinarjev za meterski stot.
Angleško gospodarstvo v znamenju
voine
Angleško gospodarstvo je stalo v začetku leta v znamenju preokrenitve mirovnega gospodarstva v vojno gospodarstvo. Oborožitvena industrija je povečala svojo produkcijo do zadnjih možnosti; zaloga vojnega materiala in zatišje na frontah pa sta dopustila, da je utegnila država uvrstiti v oborožitveni načrt vso industrijo, tudi zasebno. Zanimivo pa je, da je štela Anglija ob preokretu leta milijon 36 tisoč prijavljenih brezposelnih, kar je bilo 41 tisoč manj kakor pred mesecem dni, toda 130 tisoč več kakor neposredno pred vojno.
Stroški za preživljanje so seveda tudi v Angliji poskočili. Po indeksu ministrstva za delo so poskočile cene od 94.6 v avgustu na 105.5 v novembru (1929 — 100). življenjske potrebščine so se dražile tudi v naslednjih mesecih, čeprav je vlada maksimirala cene. Zunanja trgovina ie bilo poglavitno vprašanje vlade. Anglija se
je trudila, da omeji uvoz, posebno luksuznih predmetov in da izravna uvoz z izvozom v trgovanju z nevtralnimi državami. Za izvoz skuša najti Anglija nove trge posebno tam, kjer je trgovala pred vojno Nemčija (n. pr. Južna Amerika). Stanje izvoza v septembru ni bilo več objavljeno, prav tako tudi ne produkcija industrijskih predmetov.
Anglija ima bogate zaloge surovin, toda jih pospešeno še dovaža iz različnih dežel imperija. Z industrijskimi družbami je v dogovoru za velike dobave kovin, volne, lesa, papirja i. dr. Uporabo sladkorja, slanine, masla in mesa je vlada odmerila. — Da bi preprečila vlada za-stanek produkcije poljskih pridelkov in produkcijo še pospešila, je določila cene in razpisala subvencije za poljedelstvo.
Vse te priprave kažejo, da računa angleški imperij z dolgo in odločilno vojno.
Pomen živ?nore?e za naše kmetijstvo
V začetku januarja letošnjega leta je izšla v Beogradu — kot enajsta knjiga »Biblioteke glavnega zadružnega saveza« — zanimiva knjiga z naslovom: »Izvoz stoke i zadrugarstvo«. Knjiga z mnogimi statističnimi podatki osvetljuje, razgalja in rešuje vprašanje odnosov med označenima dvema činiteljema našega kmetijskega gospodarstva.
Ne malo važni so v tej knjigi statistični podatki, ki se tičejo poljedelstva in živinoreje.
Med živinorejo in ostalimi kmetijskimi panogami, ugotavlja pisec, obstaja ozka organska povezanost; kajti že uspeh poljedelstva v sedanjih razmerah zavisi izključno od živinoreje. Ena četrtina države se namreč more »posluževati« samo živinoreje.
Po podatkih kmetijskega ministrstva odpade 60 odst. državne površine na svet, Iki je pripraven za poljedelstvo. To je okrog 14,500.000 hektarjev, od katerih zavzema:
orna zemlja 7,500.000 ha vinogradi 220.000 ha sadovnjaki 300.000 ha vrtovi itd 1,850.000 ha pašniki 4,400.000 ha barja 120.000 ha.
Nad 4,400.000 ha tega sveta se lahko izključno porabi za proizvodnjo živinorejske hrane. Z živino pa se obdela nič manj ko sedem in pol milijonov hektarjev orne zemlje, ker strojne poljedelske priprave porabljajo še v neznatni meri (Banat itd.).
Zanamivo je pri teni še dejstvo, da imamo pri nas en milijon volovsko-kravjih vpreg. V kolikor bi se zmanjšala poraba tolikega števila živine, v toliko se sme pričakovati tudi nazadovanje kmetijstva.
Iz tega sledi, da je naše poljedelstvo resnično tesno povezano z živinorejo in da je torej treba na živinorejo kot tako polagati čim več pažnje. živinoreja pa je razen tega še ena izmed temeljnih, uravnovešajočih postavk našega knvečkegn gospodarstva.	fš.
PoviSanje tiskarskih stroikov
Poročali smo že, da so morale tudi tiskarne in knjigoveznice zvišati cene svojim izdelkom. Vzroki temu povišku, ki zadene podjetja bolj kot njihove naročnike, so znani in bi jih prav za prav ne bilo treba navajati ponovno. — Da pa bo jasno, kako so sedanje neugodne razmere pritisnile baš grafično obrt, ki je obetalo lep razvoj, je potrebna vsaj delna podrobnejša razlaga.
Glavni material tiskaren je papir, čigar cene so se prve zamajale ter so se razne vrste (papirja, lepenke, kartonov) podražile od ja-
nuarja 1939 dalje že trikrat, tako da znaša skupni povišek — po kakovosti in izdelavi — od 15 do 30°/o. Svinec in črkovni material je dražji za 20 do 40«/», kositer (cin), ki ga uvažamo iz angleških kolonij, velo za 100 do 200%. Tiskarske barve stanejo sedaj 10 do 20% več, enako tudi razni barvni dodatki. Razna olja in maziva so poskočila v ceni za 20 do 60%, nekatera bolj redka olja, barvni dodatki in kemikalije pa tudi do 200%, katera se pa rabijo v bolj malih količinah.
Enaka podražitev je zadela tudi keini-grafsko stroko (izdelava klišejev): cinkove plošče so se podražile za 20%, foto-material
za 10 do 20%, kemikalije za 10 do 40% razne druge ostale potrebščine pa tudi za 10 ali več odstotkov. Kje in kdaj se bodo cene usta vile, danes ni mogoče znati.
Knjigoveški in torbarski stroki prinaša sedanji čas vedno večjo režijo; platna in papirji so dražji za 10 do 25%, žica in sukanec za 15%, barve, kemikalije, usnje in pod. za 30% ali tudi več, zlasti one vrste, ki prihajajo iz inozemstva, enako ves drugi material.
Osebju tiskarn in knjigoveznic so bile že decembra 1939 meseca povišane plače, o znat nem povišanju raznih vrst davkov pa razpravlja zadnje tedne vsa javnost. — Grafično stroko zadevajo od teh: prometni davek za 9 do 11.5%, luksuzni davek za 12% poleg vsega tega seveda še občutnejše predpi-lovanje družabnega davka, ozir pridobnine.
Klub vsej tej znatno višji režiji pa so grafična podjetja zvišala svoje cene za dokaj manjše odstotke. — Ako bi tiskarnarji in nji-govezi vse navedene poviške režijskih cen upoštevali v svojih kalkulacijah, bi cene izdelkom zrasle nenavadno visoko. Posledica takega postopka bi bila vedno manjša zaposlenost podjetij, število brezposelnih uslužben cev bi pa postajalo vedno večje. — Zgolj iz želje, da ostane številnim nastavljencem ohra njena možnost zaslužka n da se podpre domača delavnost in gospodarstvo, so vzela gra fična podjetja znaten del poviškov na svoje breme ter prosijo naročnike, da jim ostanejo zvesti in podpro z mnogimi naročili kulturno in gospodarsko tako važno stroko, kakor je grafična.
Uradni tečaji za februar.
Finančno ministrstvo je za tekoči mesec februar določilo naslednje tečaje za inozemska plačilna sredstva: napoleondor 350, turški zlati funt 398.30, angleški funt 216, ameriški dolar 55, kanadski dolar 54.80, nemška marka 14.80, belga 9.15, penga 8.70, brazil. milrejs 2.85, argentinski pezo 12.40, urugvajski pezo 18.60, čilenski pezo 1.25, egipt-ski funt 216, palestinski funt 215, turški papirnati funt 34, 100 francoskih frankov 124, 100 švicarskih frankov 1235, 100 lir 288.80, 100 hol. goldinarjev 2915, 100 danskih kron 1105, 100 švedskih kron 1270, 100 norveških kron 1245, 100 finskih mark 108, 100 latov 740, 100 pezet 430, 100 levov 46.50, 100 lejev 30, 100 drahem 40, 100 čeških kron 150.50 in 100 iranskih iralov 100 dinarjev.
$ Podražitev premoga za železnice. Zastopniki jugoslovenskih premogovnikov so imeli te dni konferenco v Beogradu, na kateri so razpravljali tudi o novih cenah
za premog, ki ga prevzemajo državne železnice. Skleniti bo treba novo pogodbo, ker poteče sedanja dne 15. t. m. Premogovniki zahtevajo višje cene, do 50 odst., zaradi povišanja plač, zaradi višjih davkov itd. Splošno mislijo, da bodo rudniki znižali svoje zahteve na 15 odst., kar bo železniška uprava gotovo tudi sprejela.
DOPISI
MURSKA SOBOTA
Dijaška prireditev. Dijaki soboške gimnazije, včlanjeni v Slovensko dijaško zvezo, so
3.	in 5. t. m. uprizorili v režiji prof. Potokarja Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent« in burko »Denar za doktorski izpit«. — Prireditev je bila dobro obiskana.
Koncem preteklega meseca se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču dolgo pričakovana razprava proti sodnemu oficialu okrožnega sodišča —Fridrich Štefanu, ki je poneveril nekaj nad 700.000 dinarjev. Obtoženec je dejanje skesano priznal. — Po celodnevni razpravi je senat končno izrekel obsodbo: Fridrich Stefan je bil obsojen na 12 let ječe in na trajno zgubo častnih državljanskih pravic.
Ban — boter. Nadzorniku proge v Murski Soboti Jožetu Skaralju se je rodil deseti otrok. Otroku je bil boter ban dr. M. Natlačen, ki ga je pri krstu zastopal sreski načelnik doktor Bratina Franc.
Tragična smrt. Pred dnevi je umrla tragične smrti mlada gospodinja Vladislava Po-nedošova, ki je bila po rodu Poljakinja. Pii delu ob slamnoti oslici se je zrušil nanjo s snegom pokrit slamnat previs in jo pokopal pod sabo. Ker ni blo nikogar v bližini, se je mlada žena v slami zadušila.
Dne 4. t. m. se je vršil na drž. ljudski šoli občni zbor Prekmurskega muzejskega društva, ki bo verjetno spet začelo z poživljenim delom.
V majhni gorički vasici Selo bodo v doglednem času tamkajšnji evangeličani postavili cerkev. V ta namen zbirajo po okoliških krajih prostovoljne darove.
pjuUiit&UB
cm
delavska Mtuma
vajena poljskega in gozdnega dela, dobi v najem stanovanje z zemljiščem. Uprava veleposestva KRUMPERK, pošta Dob pri Domžalah.
JHHHto Kranjec:
Prepovedano le s coMio ali kako drugaie zavirati
Nekaj vsakdanjega je pri nas, da te ta ali oni, predvsem stražnik ali paznik, kjerkoli ustavi in ti reče: Ali ne veste, da je to prepovedano?
Da, prav lahko bi vedel, da je pri nas vse »prepovedano«. V vlaku te spremljajo razne prepovedi, v mestu na ulici prepovedi, na sprehodu prepovedi za te, ali za tvojega psa, v avtobusu prepovedi; skratka, zavarovani smo povsod kakor otroci. Glavno je, da znaš brati in si lahko brez skrbi, da bi se ti kaj zgodilo.
Vendar so vse te prepovedi še nekam razumljive in za nas Slovence več ko prepotrebne, da o njih koristnosti niti ne govorim. Kam bi pa prišli, če bi bilo vsakomur vse dovoljeno! Ljudje se že sedaj, ko smo zavarovani s temi prepovedmi, otresajo kadarkoli takih stvari, ki niso za nikamor. Govorijo o politiki, in to na kak način! O svobodi govore! Bože moj! Kam bi prišli, če ne bi bilo nad vsem napisano: Prepovedano! Kako bi si nekateri falot je olajšali dušo!
Lahko rečemo, da je prav skrbna pamet narekovala vse te brezštevilne prepovedi, čeprav se človeku včasih zdi, ia bi bilo pametneje in ceneje, če bi nad tistim, kar še smemo, visela tablica z napisom: Dovoljeno. Ker je tako malo stvari dovoljenih, bi s tablicami nekaj malega prištedili.
Med te prepovedi pa se je vrinilo nekaj takih, ki jim moja kmečka pamet ni kos; moja pamet, ki je vajena ravnih cest, ne
pa klancev. Vedno sem občudoval ljudi v hribih, kako spretno se vozijo dol po klancu, kar me je napotilo k spoznanju, da se kmečka pamet pač vsemu prilagodi, kajti kmet si je iznašel cokljo ali mačka, da ni zdrčal prenaglo po strmini navzdol, kar bi lahko ubilo njega kakor tudi vprežno živino.
To je bilo v redu in ljudje se niso prestrašili klancev.
Nedavno pa sem potoval po Ormožu in še kasneje po Ljutomeru. Povsod so tisti čudoviti klanci, ki so jim bila kmečka vozila kos samo, ako jih je zavirala coklja, maček ali preprosta veriga. Toda glej čudo moderno! Ko prideš do teh strmih klancev in kjer bi moral zavreti, ako naj se izogneš nesreči, stoji ob strani ceste velika zelena tabla z velikimi belimi črkami: Prepovedano je s cokljo ali kako drugače zavirati.
Obstal sem pred to edinstveno prepovedjo, se zagledal dol po klancu in se zamislil. Razumem prepoved o pljuvanju na tla, prepoved kajenja in podobno. Kadar kam pridem, v hišo ali urad, se najprej ozrem po stenah, če jih ne krasijo na mesto slik tablice s prepovedmi in se po tem ravnam.
Ta prepoved pa se mi je zazdela vendarle nerazumljiva in komaj, da se je je mogoče držati. Kajti brez vsakega šolskega znanja o mehamki, je vsakomur jasno, da bo voz začel drčati po klancu dol in s tem večjo brzino, čim bolj je
strm klanec; pri tem lahko v koga zadene in mu iztrese dušo iz telesa, ali pa mu vsaj ude polomi. Vse to pa voza ne bo zadržalo, da ne bi prišlo do poloma na prvem ovinku, kjer se bo voz raztrščil.
Tak bi moral biti uspeh te lepe prepovedi in še doslednejši, ako je voz naložen s senom, z drvmi, ali s čimerkoli, toda začudilo me je, da doslej nisem bral o podobnih nesrečah, dočim o podobnih nesrečah na nagnjenih železniških tirih kaj pogosto čujemo. To me je nagnilo k spoznanju, da so naši odgovorni očetje dobro preudarili vso zadevo, preden so se spustili v tako prepoved in da so dobro poznali našega kmeta, ko so domnevali, da bo že našel način, kako bo pripeljal svoje pridelke po tem klancu. Ali pa skratka o tem sploh niso razmišljali.
Naj bo temu tako ali tako, zanimala me je vsakokrat ta prepoved in način, ki se ga poslužujejo kmetje, da na eni strani ne poškodujejo gosposke ceste z zaviranjem, na drugi strani pa vendar brez vsake nezgode pripeljejo v mesto svoje pridelke.
Zato sem se često ustavljal po teh klancih, da bi za božjo voljo enkrat vendar rešil uganko in potem bodisi prepoved priporočal, naj se izvede po vseh hribovitih krajih, ali pa svotevol, naj se ukine, kakršen bi bil pač uspeh.
Začudo pa nisem videl nikogar, ki bi se, razen avtomobilistov, peljal po tem klancu dol. Dobil sem vtis, da se ljudje sploh ne vozijo; ali pa je samo goli slučaj hotel, da prav takrat ni nihče privozil mimo. Stvar je postajala več ko zanimiva in ker si nisem mogel drugače razjasniti zadeve, sem se pridružil nekemu kmetiču, ki mi je prinesel dober dan. Stopil sem torej z njim po klancu in po krajšem razgovoru tako-le vprašal:
»Kako pa, očka, vi vozite po tem klancu dol, ko je zgoraj tabla, ki prepoveduje zavirati?«
Pogledal me je, kakor ne bi mogel razumeti. Potem je dejal:
»Jaz nimam kaj voziti v mesto.«
»Tako«, sem prikimal. »To je dobro. Toda, recimo, tisti, ki kaj peljajo.«
»Peljejo«, je odvrnil.
»Dobro je to«, sem pritrdil, »toda, ali se jim ne prekucne? Ko je tako strmo?«
»Prevrne se. Pa saj se tudi na ravnem.«
»Že«, sem rekel. »To je resnica. A tam ni treba zavirati, tu pa brez tega skoraj ne gre.«
»Saj tudi ne gre.«
»Pa potem?«
»če leti, je treba zavreti.«
»Da«, sem pritrdil, »to je resnica. Toda, kaj pa prepoved? Recimo, da oblast stoji kje v bližini?«
»Potem živali z ritnicami zadržujejo voz.«
Kimal sem k temu. »A če bi kljub temu bilo nevarno, kaj pa potem napravite?«
Pogledal me je.
»Potem se peljemo po drugi poti, kjer lahko zaviramo, čeprav je malo dalje. Ali pa počakamo, da oblast odida dalje. Ako pa ni tako ne drugače, poskušamo pirti dol, kakor gre. če pa ne gre, pa zvrnemo. Kaj si čemo.«
»Da«, sem prikimal in tose mi je zdelo modro. O, naš kmet bo še dolgo kos vsem prepovedim in si ne bo delal skrbi nad gosposko premetenostjo. Zato mislim, da ne bi bilo škodljivo, če bi se ta prepoved raztegnila na vse ceste, ne pa samo na klance pri mestih. In nemara bi bilo dobro, če bi se raztegnila na vsa področja slovenskega življenja: Prepovedano je zavirati. Kajti zdi se mi da slovensko življenje le preveč cokelj zavira in zato ne more nikamor.
mmm
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni IU«dnik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, vsi v Maribor