TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
Knjižnica
sp
ZA5AVC
2007
352(497 12 Zagorje ob Savi)
0087633,3
COBISS

z
. v\ X9 A
\> V /
^^'^■K^.caToneta SeliBW
Trbovlje
uhovl v Zasavju
X
QüffiQ© praGa® tiraipsD
edem krat deset
©v/QFfldtima □5oaHxiö®DD
SMUČAJMO CBM "Ste
NAJUGODNEJŠA PONUDBA	"jf ^
SMUČARSKE OPREME TA HIP V SLOVENIJI
TRGOVINA TRBOVLJE, Savinjska cesta 35 - TEL.: 03-563-30-31
OB NAKUPU SMUČI V AKCIJI, VAM PRIPADA DODATNA MOŽNOST NAKUPA VEZI S POPUSTOM 50%. OB NAKUPU SMUČI IN VEZI V AKCIJI, VAM PRIPADA ŠE DODATNA MOŽNOST NAKUPA SMUČARSKIH ČEVLJEV ALPINA S POPUSTOM 50%. AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG OZIROMA DO PREKLICA.
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
o I
f— o
on
"D 3
o
§1
D £
. dl
E— c
O
o.
01
Q. o
—# o
m >
CO
I
ro'
ni -o
w <u
ra
S o >1/1 > ^ (D
o ^
J3 £
‘S>5
"U CL
fa 2
^ 2 - I/)
l|
ra —
C 2
(N
O
"O
N
ta
c
ta
"a
ta
c
>
<u
> -Q d) ^
(N £S
2 in c ta ta "o
vi N
ra 5 n 5
2 c
S-g'0
o ^ ra a ta a
c sO
di ta h- -o
> N
ta
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
(j|j) □
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
□
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
or □
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
5 m 5

mazoa
c
<0
L.
U
c
ra
c
■miAUTÄTS
J REPORT
12006
Mazda je številka 1 po kakovosti.
@1
Morate pRebRATi:
Ni zgrešena naložba
10. podelitev ŠtileNov
As
v rokavu
Tema: Kdaj je ušel duh iz steklenice
Večer na vasi
Glasbena:
T-Bone
Gazimo preko trupel
ID®
©Di
m
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Sotina.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00siti, polletna 13,52 EUR (3.240,00sit).
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
/ Zdaj že lahko mirno rečemo X / »evro naš vsakdanji« in se veselimo S ) neverjetno uspešnega in hitrega preho- S / da na evro valuto in silnih hval evropskih X ) velemož. In strinjam se s tistim, ki je izjavil, X j da smo svojega otroka kar na hitro odslovili in \
< pastorka takoj in silno vzljubili.	I
j Simboli slovenstva na evrih se bodo v poplavi dru- ) j gih evropskih podobic sčasoma izgubili. Kdo bo pa s ( čez par let še vedel, kaj je bilo na prvih slovenskih 1 ) evrih, razen zbiralcev.Važna je številka na denarčkih in )
(tudi v tem smo si kar precej enotnega mnenja, da so ta (
/ mali centki čisto za samo zgago, ta velike pa tako in tako ) ) ne dobimo v roke. Bankomati, vsaj v bližnji okolici, vam \ t postrežejo z 20 evrskim bankovcem v vsakem primeru. O 1 tisti pravljici, da ne bodo in ne smejo biti cene lepo naokro-glo navzgor narejene, je ostal samo začetek: nekoč je bilo... Ampak 1300 prijav (neupravičenih) podražitev v enem mesecu? Koliko je to na dan? Se mi zdi, da malo preveč in je čisto vseeno, če so to kabelske storitve, rekreativne, frizerske, avtopralniške ali pa bančne, ki so še posebej posebna zgodba. Vsem, katerih plača se izraža sedaj (le) v tromestnem številu pred decimalno vejico, prizadene bolj nesramno nekulturno flancanje, pa čeprav za pusta in moralno »dol udari«.
' Kultura je marsikaj, tudi splošna kultura odnosa do držav- < ) Ijanov.V mesecu kulture, vsaj... Še tisti, ki bodo za Valen- ) ( tinčka rahlo okajeni dobrodušno obdarili s srčkastimi <
) bonbončki svoje drage, jo imajo in tudi pustne šeme se )
\ ne štejejo med nekulturne, saj so dediščina pradavnega j 1 kulturnega življenja. Ja, tudi ponorčujejo se kdaj, ampak r ) upravičeno in samo en dan, ne brijejo pa norca iz na- j \ vadnih zemljanov vse leto...	(
\ KULTURNO KULTURNI PRAZNIK IN VESELO /
\ PUSTOVANJE Sl PRIVOŠČIMO VSI V ZASAVJU \ - saj, februar ni za resno resne - je prekra- /
S tek!	/
X ...pa prav srčkasto srčkano Valentinovo /
X vam želi	(
X	Urednica Marta r
mtemič se mneno
22. 1/ddAuvrj*. 2007
Naslovnica: EVRO je tu. Foto:A. K.
7. svečan 2007
KAJ MENITE, BRALCI ZASAVCA, O TEJ TEMI? BI ZAUPALI ŠE DRUGIM (NAM) VAŠE OSEBNO MNENJE?
Pričakujemo vaš kratek in jasen komentar na temo, ki vam jo ponujamo v prežvekovanje - ali:
Drnovšek je imel prav glede klimatskih sprememb
Predsednik države dr. Janez Drnovšek v zadnjem času vedno bolj pogosto opozarja slovensko in širšo svetovno javnost na nujnost spremembe odnosa človeka do narave. Za revijo Osvoboditev živali, ki jo izdaja Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, je decembra 2005 izjavil: »Vegetarijanstvo bi povečalo možnosti za dolgoročno preživetje človeštva!« Takrat mnogi te Drnovškove izjave niso vzeli resno, ena od znanih slovenskih oseb se je celo norčevala iz njega.
Danes je več kot očitno, da je Drnovšek imel prav glede te izjave. Dokaz je prišel iz Amerike. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je 29. novembra 2006 priznala, da je živinoreja glavni povzročitelj klimatskih sprememb na našem planetu in največja nevarnost za okolje.V njihovem poročilu lahko preberemo: Živinorejski sektor ustvarja več emisij toplogrednih plinov, računano na C02 ekvivalent (18 %), kot celotni prometni sektor. Prav tako je glaven vzrok degradacije zemlje in vode. Živinoreja prav tako prispeva 37 % vsega metana, ki ga povzroča človek (23-krat večji potencial segrevanja kot C02) in ki ga proizvajajo predvsem prebavni sistemi pre-
žvekovalcev, ter 64 % amoniaka, ki je pomemben povzročitelj kislega dežja. Poročilo navaja, da je za živinorejo danes v uporabi 30 % celotne površine Zemlje, od tega v glavnem pašniki, vendar tudi 33 % orne zemlje po vsem svetu, ki se uporablja za proizvodnjo krme za rejne živali. Ker se zaradi pridobivanja novih pašnikov krčijo gozdovi, je živinoreja glavni povzročitelj krčenja gozdov, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je bilo približno 70 % nekdanjih amazonskih gozdov spremenjenih v pašnike. Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov. Glavna onesnaževala so živalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje pridelkov za krmo. Razširjena čezmerna paša ovira vodni ciklus, pri čemer zmanjšuje ponovno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov.Velike količine vode se porabijo za proizvodnjo krme. Celoten originalni tekst si lahko preberete na http://www.fao.org/newsroom/en/news/ 2006/1000448/index.html
IN KAKŠEN JE VAŠ ODGOVOR NA VPRAŠANJE
Ali sta slovenska vlada in katoliška cerkev za uničenje Zemlje?
Ob teh grozljivih podatkih je toliko bolj nerazumljivo, da slovenska vlada še vedno subvencionira kmete, ki se ukvarjajo z živinorejo. Upravičeno se lahko vprašamo ali je naša vlada za uničenje Slovenije in sveta? In kako se na klimatske spremembe, katere glavni krivec je masovna živinoreja, odziva katoliška cerkev? Še vedno podpira vse oblike mučenja in ubijanja živali, vključno z masovno živinorejo. Nekateri zadnji dogodki vedno bolj nakazujejo, kot da država in cerkev skupno nastopata pri uničevanju in ubijanju narave ter živali, čeprav bi po ustavi cerkev morala biti ločena od države. Spodaj navedeni dogodek iz Preddvora pri Kranju in mnogi podobni so še en dokaz, kako prav imamo, ko pravimo, da je zaradi cerkvenega ponarejanja
Jezusovega življenja in nauka, ki je bil pacifist in vegetarijanec ter prišel tudi za naravo in živali, celotno človeštvo šlo v napačno smer. V smer vojn, ropanja, uničevanja in zastrupljenja Zemlje in vode, v smer množične reje živali, organiziranega lova, zaradi česar še danes v 21. stoletju živimo v krvavem svetu in krvavi Sloveniji.
V Gorenjskem glasu, 23.1. 2007, smo lahko prebrali, da so v Preddvoru pri Kranju praznovali dan sv. Antona Puščavnika, zavetnika mesarjev in živinorejcev.Vaščani so pred cerkev prinesli trupla od prašičev in jih prodajali na dražbi. Izkupiček od trupel je šel za obnovo vaške cerkve.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice Zanj: Stanko Valpatič, predsednik
FUAJftčgg Q
...ni zgrešena naložba...
Roman Strgar, direktor Steklarne Hrastnik, je v četrtek, IS. januarja 1005, povabil zasavske
novinarje.
»Povedal ne bom nič senzacionalnega,« je začel. In nadaljeval z razlago, da poslovni sistem nima več štirih hčerinskih družb, ampak od I. avgusta 2006 samo eno - Opal, ker na ta način lažje načrtujejo razvoj, proizvodnjo, trženje in iskanje novih kupcev.
V začetku lanskega leta so beležili izgube, čemur je botrovalo predvsem uvajanje nove tovarne specialnega embalažnega stekla, že v drugi polovici pa so dosegli pozitivne rezultate.V poslovnem sistemu so zabeležili okoli 141 tisoč EUR pozitivnega poslovanja.
»Za prvi mesec letošnjega leta pričakujemo bistveno večji dobiček kot smo ga dosegli v letu 2006,« je podaril Roman Strgar, ki je nastopil položaj direktorja pred enim letom in daje prepričljiv videz, da se je s svojo ekipo že povsem ujel. Finančne obveznosti zaradi naložbe v
novo tovarno so znižali že za sedem od- opreme ter nabave novih orodij, kar bo stotkov, drugo leto jih nameravajo za de- vredno 3,3 milijone EUR. vet. Zadolženost konec lanskega leta je Novinarje je zanimalo, kako je s kadri, bila 29 milijonov EUR, ob koncu letošnje- Povedal je, da števila zaposlenih (820) ga leta bo 26,5 milijona EUR.V primerjavi ne mislijo spreminjati. Bodo pa namenili z lanskim letom mislijo povečati obseg veliko pozornosti izobraževanju zapo-prodaje za 18 odstotkov, kar pomeni 48 slenih. Dobrodošli so še tehnični profili, milijonov EUR. Investicije v letu 2007 vezani na proizvodnjo stekla - strojniki, bodo usmerili predvsem v posodobitev pihalci...
»Letošnje leto bi lahko poimenovali leto povečanih ambicij,« je dejal direktor Roman Strgar. Povečati mislijo izvoz na bližnji vzhod in na azijski trg, da ne bo sezonskega nihanja konec leta. Seveda pa ne mislijo konkurirati z enostavnimi izdelki, ker na teh trgih ne bi bili konkurenčni. » Naš adut so zahtevni izdelki,« je poudaril.
Na vprašanje, kako komentira trdovratne govorice, da je nova tovarna zgrešen projekt, pa je odgovoril s slikovito primero dojenčka. Tudi od njega ne moremo zahtevati, da bo že zmagoval. Lahko pa še bo, ko odraste.Tako kot že zdaj nakazuje poslovni sistem Steklarne Hrastnik.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
0 HMmc
Svetniki so krmarili
MED PREDLOGI PRORAČUNA IN VIZIJO O RAZVOJU OBČINE RADEČE
Svetniki in svetnice Občine Radeče so se v sredo 3 I .januarja sestali na 4.redni občinski seji v tem mandatu. Zasedanje je ob popolni zasedbi svetnikov potekalo cele tri ure in je postreglo s kar nekaj zanimivimi dueli in prepričevanji pri načinu upravljanja z občinskim gospodarskim razvojem, proračunom in prostorsko zakonodajo.
Po sprejemu, pripombah in predlogih so potrdili dnevni red seje, ki je obsegal devet točk. Nato je je župan Matjaž Han svetnikom in svetnicam predstavil predlog občinskega proračuna za leti 2007 in 2008. Povedal je tudi to, da bo glavna razprava potekala že v sredo, 6.februarja, a o tem bomo v Zasavcu podrobneje poročali v naslednji številki. Zaključna obravnava bo predvidoma v sredo /.marca.
Predstavnici SAVA PROJEKT Krško, izdelovalca vizije strategije prostorskega razvoja Občine Radeče, ga.Gane in ga.Kraljič, predstavili projekt svetnikom. Na zahtevo države je potrebno sprejeti nove občinske prostorske akte. Vizija naj bi bila temelj za nadaljni razvoj in je le osnova, na katero bodo dodajali ali odvzemali predlagane spremembe in dopolnitve, glede na zmožnosti in prostor.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja za nagrado Ivana Pešca so svetniki potrdili nagrajenko Tatjano Balog. Priznanje ji bodo podelili na proslavi ob kulturnem prazniku, ki bo /.februarja v Domu kulture v Radečah.
Po občinski seji pa smo za nekaj odgovorov poprosili župana Matjaža Hana:
Kako vi vidite predstavitev predloga občinskega proračuna za leto 2007 in 2008?
Za proračun sem predlagal izhodišča, ki temeljijo na državni zakonodaji in viziji župana, občinskega sveta ter občinske uprave. Podlaga zanj so stabilne finance ter v bodočnosti finančna perspektiva 2007-2013. Zato je naš proračun usmerjen v pridobivanje teh sredstev, tako da računam, da bomo z občinsko upravo skupaj uspešni pri pridobivanju le-teh, načeloma pa tudi pri samem razvoju Občine Radeče.
Omenili ste, da je proračun zastavljen zelo optimistično. Na kak način in zakaj?
Proračun zagotovo bo zelo optimistično zastavljen, mogoče gre tu za nekatera sredstva, ki so bila namenjena ali so namenjena v proračun. V mislih imam investicijska sredstva, ki so odvisna od uspešnosti pri pridobitvi. Tu gre za sredstva iz državnega proračuna, evropskih skladov ipd. Proračuna nismo delali na pamet, saj je nastal na podlagi razgovorov na Ministrstvih, temelji na pripravljenih projektih in razpisih, na katerih bomo kandidirali. Če povem v starih tolarjih in še v Evrih je to 400 mio SIT ali 1,669 mio Evrov, od tega je kar 300 mio Sit namenjeno čistilni napravi oz. 1,251 mio Evrov, in verjamem, da bodo sredstva tudi prišla na naš račun.
Kako pa vi vidite Strategijo prostorskega razvoja Občine Radeče?
Potrebno je gledati iz perspektive resničnega dogoročnega razvoja Občine Radeče. Obstoječo Občino Radeče vidim tako, da se dosedanja industrija, obrtništvo nadgradi z neko turistično
ponudbo oziroma »vetrom, ki bo v Radeče pripeljal turiste« in brez te prostorske strategije, kjer bomo določena območja v Radečah morda namenili za razvoj turizma, ne bo šlo. Zato se mi zdi pomembno, da Radeče dobijo podobo turističnega mesta, seveda pa bo potrebno veliko trdnega dela, da bomo vse to dosegli, vendar osnova je prava.
Boste to vizijo predstavil na kakšnem srečanju s zasavskimi župani?
Zagotovo. Sam po sprejetju občinskega proračuna nameravam pripraviti kar precej veliko novinarsko konferenco, kjer bomo vse svoje projekte, vso svojo vizijo, tudi predstavili, ne samo zasavskim županom, poslancem oz zasavskim občinam, ampak nasploh širni Sloveniji.Tam bomo pokazali, da Radeče živijo in da so še vedno na zemljevidu Slovenije.
Besedilo: Rudi Špan
Poroka čistilke Marije
Četrtkova predstava Partljičeve monokomedije Poroka čistilke Marije, ki jo je odlično odigrala Mojca Partljič, je napolnila gledališko dvorano Delavskega doma Trbovlje. Sicer pa je bila predstava darilo Občine Trbovlje svojim občanom in s tem zadetek v
polno.
Življenje čistilke Marije, ki si ni upala verjeti v svetlo prihodnost, se je s poroko korenito spremenilo. Doživela je nežnost, pozornost, bila je nekomu potrebna, prvič je bil nekdo hvaležen, da je z njim. Sreča ni trajala dolgo, a ostala ji je možnost za lepše življenje, brez velikih odrekanj.
Pričujoča fotografija je nazorna podoba življenja čistilke Marije
Ob koncu predstave so obiskovalci lahko pomislili, da smemo verjeti v lepši jutri, ki čaka na vsakega med nami.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
10. podelitev Stilekov
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je v petek 16. januarja že desetič podelilo svoje »Oskarje« - Štilčke - šestini dobitnikom: Kaji Čop za oblikovanje živalskega značaja, Niku Solina za oblikovanje dvojne vloge, Ivani Čančar za oblikovanje moške vloge, Sašu Kajtna za odrskega mojstra, Katji Kozjek za napredek in Davidu Lindiču za požrtvovalnost.
Mladinsko gledališče Svoboda ima mlade in malo manj mlade člane.Vsi člani kljub dolgoletnemu stažu ostane mladi po duši, saj oder ostaja magnet, ki vleče včasih malo bolj, drugič malo manj.
Zamisel Katarine Raj er so skupaj z njo oblikovali v scenarij še Nives, Nina, David, Primož, Gašper,Tajda, Marjeta, Bernard in Uroš. Sceno sta pripravila Branko Solina in Matej Kolenc, David Lindič je izbral glasbo, projekcijo dosedanjih podelitev je pripravil Luka Rus, odrski mojster in tehnik je bil Sašo Kajtna, režirala je Katarina Raj er.
Tudi letos so ostali sodobni in zato ni manjkalo smeha, ki so ga povzročili Butalci, Dva bika iz Kočevja, Romi, v malem šovu Ja, dejmo, Hombre mensual, Small man, Fobije, Klinika na Peteršiljčkovi in Lososi. Kljub hudomušnosti so povedali marsikatero resnico, ki jo doživimo v vsakdanjem življenju, saj so se gledalci lahko tudi kdaj vprašali kje so že naleteli na kaj podobnega. Življenje piše svojo zgodbo, ki nekaterim prikliče solze, drugim smeh.
Okrogel jubilej je bil lepa priložnost, da se pohvalijo s svojim delom, za katerim se skrivajo številne ure vaj, ki se začnejo pri vseh enako - naučiti se kako skoraj brez trema nastopati, znati plesati, improvizirati, pravilne izgovorjave ... Njihovo delo je cenjeno, polna dvorana potrditev, da se ne trudijo zaman.
Blagor tistim, ki znajo svoj čas porabiti za svoje veselje, povabiti obiskovalce, da se jim pridružijo in uživati skupaj z njimi. Da je teh zadnjih vse več pove dejstvo, da je za Štilčke kar kmalu zmanjkalo kart v predprodaji, zato so vse skupaj ponovili čez teden dni in ni jih bilo strah, da bi morali igrati sami sebi.
Besedilo in slike : Irena Vozelj
© mifern
Urgentna urgenca
V novembru 1005 so se zasavski župani dogovorili, da na osnovi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ustanovijo Svet zasavske regije, katerega predsednik je Bogdan Barovič, ki je na službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in ministra dr. Ivana Žagarja I. februarja 1007 naslovil »urgenco« na urgenco z dne 7. januarja 1007 za izdajo Mnenja k Regionalnemu razvojnemu programu zasavske regije 1007-1009.
Regionalni razvojni programu zasavske regije 2007-2009, je bil na Ministrstvo predložen konec septembra 2006. »Kot smo navedli že v prvi urgenci, ste prekoračili vse razumne roke, da podate mnenje, saj bi to morali storiti v 45 dneh.To pomeni, da ne spoštujete zakona, katerega predlagatelji ste bili.« je zapisal predsednik Bogdan Barovič in dodal, da je zaradi tega onemogočeno delo pri sprejemu RRP zasavske regije. Ministra je tudi opozoril na posledice zamude, saj:«Regionalni razvojni svet predloga RRP, ki ni opremljeno z vašim mnenjem, ne more predložiti v sprejem Svetu regije, sprejeti RRP pa je podlaga za pripravo Izvedbenega načrta za obdobje 2007-2009.«
V	telefonskem razgovoru 25. januarja 2007 je ministrova tajnica zagotovila, da bodo uradno mnenje v pisni obliki prejeli naslednji dan, torej 26. januarja 2007, vendar do I.februarja 2007 uradnega mnenja v z ministrovim podpisom še niso prejeli.
V	zaključku urgentnega dopisa je bil predsednik Sveta zasavske regije konkreten: »Spoštovani gospod minister, gre za žaljiv odnos
do članov Sveta zasavske regije, torej županov zasavskih občin, ki smo vsi tudi poslanci v Državnem zboru, in še posebej za mačehovski odnos do zasavske regije, ki sodi med manj razvite regije; in prav skrb zanje in njihov hitrejši razvoj ves čas izpostavljate v svojih javnih nastopih.«
Svet regije kot najvišji organ odločanja v regiji je januarja 2006 imenoval usklajevalno telo za izvajanje regionalne politike - Regionalni razvojni svet. Regionalnemu razvojnemu svetu predseduje Zdenko Fritz, namestnik pa Branko Majes. Šteje 3 I članov, skladno z zakonom pa je v njem 12 predstavnikov občin, 12 predstavnikov združenj gospodarstva, 6 predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij in predstavnikov drugih partnerjev ter predstavnica upravljavcev zavarovanih območij narave. Sestavlja ga pet odborov, ki jim je Svet določil vodje: Odbor za človeške vire vodi Liljana Vidic Ristič, Odbor za infrastrukturo vodi Bogdan Barovič, Odbor za gospodarstvo vodi Rado Perger, Odbor za okolje in prostor vodi Tina Mikuš in Odbor za razvoj podeželja z vodjo Janjo Žagar.
Besedilo: MaH
V hrastniski toplarni nov direktor
V Toplarni Hrastnik bodo dobili po petnajstih letih novega direktorja.
»Z dosedanjim direktorjem Borisom Trstenjakom smo se o odstopu pogovorili sporazumno,« je povedal direktor RTH Bojan Klenovšek. Rudnik je namreč večinski lastnik toplarne, zato so se o odstopu zaradi poslovnih razlogov odločili v nadzornem svetu Toplarne Hrastnik.
Razpis za novega direktorja je potekel v ponedeljek, 5. februarja 2007, zato o prijavah še ne moremo poročati. Razpisni pogoji so vsebovali pogoj, da mora imeti kandidat najmanj višješolsko izobrazbo, tri leta vodstvenih delovnih izkušenj in obvladovanje vsaj enega tujega jezika.
Besedilo: Fanči Moljk
Prvi koraki:Toplarna Hrastnik-TOH je pričela s poslovanjem kot samostojno podjetje s I. februarjem I992.V podjetju se je zaposlilo 17 delavcev, 14 v neposredni proizvodnji, trije v upravi.
; Temeljno sodišče v Ljubljani je 6. januarja 1992 izdalo sklep o ustanovitvi podjetja s firmo:Toplarna Hrastnik, javno podjetje za proiz-jvodnjo, distribucijo in prodajo toplotne energije, d.o.o., Hrastnik. Sedež podjetja je bilo v Hrastniku, na Cesti 3. julija 7. Sklep o ustanovitvi je sprejel delavski svet 25. junija 1991. Ustanovitelja podjetja sta bila Rudniki rjavega premoga Slovenije (90,6 %) in Skupščina občine | Hrastnik (9,4%).
Toplarna Hrastnik (skrajšano ime firme je bilo TOH) je v ustanovnih listinah zapisala, da je osnovna dejavnost podjetja: proizvodnja, distribucija in prodaja toplotne energije in sanitarne vode, izvajanje instalacijskih in vzdrževalnih del za toplarno, toplovod, toplotna postaja in interne instalacije, prodaja odpadnih materialov. Za začasnega poslovodnega organa je bil imenovan Boris Trstenjak. Ustanovni kapital firme je znašal 7.226.577 tolarjev.
GOSPODARSKA ZBOENfCA SLOVENIJE
AVJft. TRBOVLJE
Toplarna in okolje: Toplarna Hrastnik je s prenehanjem kurjenja premoga v letu 1993 veliko prispevala k občutno manjšim vrednostim žveplovega dioksida (502) v osrednjem delu mesta. Prav tako je s svojim razvojem omogočila priključitev individualnih kurišč in na novo zgrajenih objektov.
Zaradi navedenega lahko trdimo, da smo z razvojem daljinske oskrbe s toploto največ pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom (502) in dimom (prašni delci) oziroma izboljšanju zraka v Hrastniku.
Skrb za okolje bo ena glavnih nalog tudi v prihodnje. Uvajanje tehnično in tehnološko izpopolnjene naprave z visokimi izkoristki in minimalnimi obremenitvami okolja bo naše vodilo pri nadaljnjem razvoju.
Kakovost zraka v občini Hrastnik
Hrastnik je bil pred leti znan kot mesto z največjimi 24-urnimi kon-j centracijami žveplovega dioksida v Sloveniji. Danes Hrastniku z merjenjem koncentracije 502 ne ukvarjamo več.
(»zgodovina« s spletne strani Toplarne Hrastnik) 1
Železniška proga mnenja tir
Občina Trbovlje obvešča občane o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/1 (del) - prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje.
javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/2 (del) - prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje bo trajala 15 dni in sicer od I 5. februarja do I. marca 2007. Predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/2 (del) - prestavitev železniške proge v območjuTE Trbovlje bo javno razgrnjen v sobi št. 52, na oddelku za okolje in prostor v II. nadstropju upravne zgradbe občine Trbovlje, Mestni trg 4,Trbovlje.V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bi v sredo, 24. februarja 2007 ob 16. uri v sejni sobi ObčineTrbovlje, v II. nadstropju upravne zgradbe.
Besedilo: MaH
Sodelovanje med šolami
Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so v sredo, 14.01.1007 za dijake 3. letnika Gimnazije Litija pripravili predstavitev področja elektrotehnike in računalniško podprtih tehnologij s področja strojništva.
Dijaki tehniške gimnazije pa so se v Litiji spoznavali z nekaterimi vsebinami predmetov biologija in kemija.
Takšno izmenjavo so pripravili že lansko leto, ko je Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje sodelovala v projektu Phare 2003 - Promocija tehnike in naravoslovja. Ker so na obeh šolah ugotovili, da je takšno sodelovanje zelo smiselno, so se zanj odločili tudi letos, projekt pa nameravajo nadaljevati.
MAŠ.
Podnebno
sporočilo
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Občina Zagorje ob Savi vabita na multimedijsko predavanje z naslovom PODNEBNO SPOROČILO in pogovor o tem Kdo, če ne mi? in Kdaj, če ne sedaj?
Dogajalo se bo v Stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju v torek, 6. februarja 2007 ob 17.uri.Tema predavanja, ki ga bo imela mag.VidaOgorelecWagner,direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, so podnebne spremembe in globalno segrevanje. Podnebne spremembe so izredno pomembna družbena problematika na svetovni ravni. Znanstvena spoznanja namreč kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Multimedijsko predavanje o podnebnih spremembah v Sloveniji, ki izhaja iz predstavitev Ala Gora v dokumentarnem filmu Neprijetna resnica in so ga v Zagorju že imeli priložnost videti in se ob njem zamisliti vsi, ki jim ni vseeno za okolje in podnebje, ki čaka bodoče rodove, bo prikazalo izvore za spreminjanje podnebja, njegove vplive na globalni in lokalni ravni. Proti podnebnim spremembam se moramo začeti boriti danes, saj bomo v nasprotnem primeru verjetno v lO.letih dosegli točko brez povratka, ko ne bomo mogli ničesar več storiti in bo naš planet dolgoročno nepovratno poškodovan.
Info in slika: MaH
Slavnostna otvoritev trboveljskega
sodišča in tožilstva
Okrajno sodišče v Trbovljah in Okrožno državno tožilstvo, Zunanji oddelek v Trbovljah, sta se 11. decembra lani preselila v nove prenovljene prostore, v bivšo zgradbo RVDIS-a. S tem so vsi zaposleni pridobili boljše, bolj funkcionalne delovne in arhivske prostore. ¥ sodno zgradbo je
omogočen tudi dostop invalidom.
Okrajno sodišče v Trbovljah, ki ga vodi predsednica Marjana Šker-bic Čebela, ima sistematiziranih 37 delovnih mest, od tega 9 sodniških. Trenutno ima 34 zaposlenih, 8 sodnikom se bo v kratkem pridružil že imenovan sodnik. Vsak sodnik ima svoj optimalno opremljen kabinet, pridobitev je tudi večje število sodnih dvoran, saj imajo v pritličju 3 in 2 v prvem nadstropju. Sodišče je opremljeno s sodobno računalniško opremo, kjer uporabljajo večinoma ustrezno programsko podporo, nekaj programov pa je še v pripravi.
nanjega oddelka Mira Polutnik Špringer in vodja pisarne. Njihova računalniška podpora je povezana z matičnim okrožnim državnim tožilstvom.
Snidenje pred »novim domovanjem« trboveljskega sodišča in tožilstva
Svečani trenutek otvoritve
Zemljiška knjiga je ostala v prejšnjih prostorih na Rudarski cesti 8, ker je predvidena reorganizacija Geodetske uprave RS. Okrožno državno tožilstvo Ljubljana, zunanji oddelek Trbovlje, ima 4 sodobno opremljene pisarne in hodnik v prvem nadstropju, tako ima samostojne, ločene prostore. Zaposleni sta vodja zu-
Gostje
V petek, 2. februarja je prostore slavnostno odprl minister za pravosodje, dr. Lovro Šturm. Otvoritve so se udeležili številni povabljeni gostje.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
Pozdrav predsednice okrajnega sodišča v Trbovljah Marjana Škerbic Čebela

KŠEFU
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in „ video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	a # g
možnostjo sponzoriranja	poskmitß 1)1(1 H 1
trženje in produkcija za gospodarsko	*	1** *
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	_	,	.	. .	,
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

OBJAVA l\M ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
o
KSEFTI GSM 040 167 4M
s
Avto
& SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE,^. BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAfi
N v
EV)
ILEimtOPflOM d.o.o. loke 22 1412 «SOVEC tel.: Ol J6 $7 !$0 fax: OJ $6 71 234
www.elektroprom.si
(71/J
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
+ trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
I® pomNtšM
Z ustreznim vodenjem do večje motivacije zaposlenih
Zaradi pomanjkanja veščin vodenja in nerazumevanja motivacijskih dejavnikov številni nadrejeni premalokrat pohvalijo zaposlene, kritiko pa izrazijo napačno.Visoka plača, zdravo delovno okolje in varna zaposlitev so dejavniki, zakaj posamezniki vsak dan hodijo v službo in opravljajo naloge. Dejavniki, da delajo bolje in da so samoiniciativni, pa niso ekonomski. Mednje sodijo počutje na delovnem mestu, odnosi med sodelavci, oseben odnos do nadrejenega, izkoriščanje svojih sposobnosti in potencialov, možnost razvoja in potrditve.To so notranji dejavniki motivacije, ki so precej pomembnejši od materialnih. Po ameriških raziskavah vrhunski menedžerji porabijo 70 odstotkov svojega delovnega časa za komunikacijo s sodelavci. In kako naj vodja zagotovi ustrezne notranje dejavnike? Ena od možnosti je, da najamete poslovnega trenerja.
Poslovni coaching je pri nas in v tujini postal v zadnjem času zapoved na področju upravljanja človeških virov. Gre za program razvoja in krepitve temeljnih voditeljskih veščin s pomočjo osebnega poslovnega trenerja. Sodobno poslovno okolje od menedžerja zahteva izkušenost na naslednjih področjih: načrtovanje, opredelitev prednostnih nalog in delegiranje, obvladovanje temeljnih in izvedenih procesov, poznavanje zaposlenih in njihove obremenjenosti, ohranjanje visoke ravni motivacije zaposlenih, upravljanje časa in upravljanje stresa.
Termin poslovni coaching bi lahko prevedli tudi kot veščino razvijanja potencialov zaposlenih.Tega se v teoriji lahko nauči vsakdo, v praksi pa je uspešnih trenerjev zelo malo. Vzrok za to je, da menedžerji ne razumejo dejanske moči coachinga. Po-
slovni trener je lahko vsak vodja v podjetju, ne samo direktor ali predsednik uprave.V večini slovenskih organizacij naj bi bilo najmanj 20 % potenciala zaposlenih neizkoriščenega. Za izboljšanje sloga vodenja naj bi se menedžer odločil, ko ugotovi, da so rezultati poslovanja podjetja kljub povprečni učinkovitosti dobri, kar pa pomeni, da bi bili lahko ob boljšem vodenju še boljši. Podjetja, katerih vodje se načrtno ukvarjajo z razvojem menedžerskih veščin, imajo 20 - 90 % boljše poslovne rezultate v obdobju enega leta.
Deset zapovedi uspešnega poslovnega trenerja:
-	Vsak zaposleni si želi povedati svoje mnenje o dogajanju v delovnem okolju, čeprav razmišlja drugače od vodje.
-	Vsak zaposleni potrebuje vodjo, da ga vodi do jasno in srni selno postavljenih ciljev.
-	Vsak zaposleni si želi, da ga obravnavajo s spoštovanjem.
-	Vsak zaposleni si želi delo opravljati v skladu s svojimi izkuš njami in navadami.
-	Vsak zaposleni ima dragocene izkušnje in poglede, ki vplivajo tako nanj kot na okolje, v katerem dela.
-	Vsak zaposleni si želi, da se ga ustrezno nagradi, če je bil nadpovprečno uspešen.
-	Vsak zaposleni potrebuje grajo, če dela ni opravil, kot je treba.
-	Vsak zaposleni bo skrbel za svoje delo in doseganje ciljev enako, kot zanj in za njegove cilje skrbi neposredni vodja.
-	Nihče si ne želi biti nagrajen ali kaznovan za nekaj, kar je storil nekdo drug.
-	Vsak zaposleni ima svoj potencial, ki ga bo izkoristil samo, če to hoče.
Iskanje službe na drugem koncu sveta
Kako je videti lov na sanjsko službo v tujini, sploh pri kateri od multinacionalk? Pri kadrovskih agencijah v ZDA in Angliji pravijo, da je najprej treba vložiti veliko časa v pisanje dobrega življenjepisa, potem pa najti prave kanale, da ga opazijo pravi ljudje.Toda to še zdaleč ni dovolj.Treba se je obrniti na prave kadrovske agencije in v njih najti prave ljudi, specializirane za področja, ki vas zanimajo, in jih osebno spoznati ali pa se z njimi vsaj pogovoriti po telefonu.Vsak dan je treba brskati po spletu in iskati na novo objavljena delovna mesta in se prijavljati nanje. Pri tem so lahko v pomoč tudi tako imenovani spletni opomniki (email alert) brskalnikov, ki vam lahko po elektronski pošti pošiljajo želena delovna mesta, izbrana po vaših kriterijih. Kar zahtevno, ampak ne obupajte, kajti mogoče vas pa nekega dne kdo najde in dobite sanjsko službo na drugem koncu sveta...
V Sloveniji zveze in poznanstva že mogoče pomagajo pri iskanju sanjske službe, pri multinacionalkah v velikih zahodnih dr-
žavah, kjer je pretok delovne sile velik, pa je to precej teže, zlasti če želite zamenjati področje dela, državo ali velikost podjetja. Ključno vlogo pri iskanju kadra je prevzel internet. Na kadrovskem trgu dominirajo velike kadrovske agencije, tako imenovani »head hunterji« s poslovalnicami po vsem svetu (na primer Monster, Michael Page, PSD), in vedno uspešneje iščejo kadre tudi po internetu. Njihov tekmec so kadrovski brskalniki, lahko bi rekli spletni »mathcmakerji« (na primer Jobserve, Guardian, itd.), ki vas napotijo na kadrovske agencije ali neposredno k podjetjem. Službo pa se da najti tudi prek profesionalnih spletnih mrež, kakršna je na primer Linkedln.Te mreže delujejo tako, da se ljudje vanje včlanijo s sprejemom vabila, ki ga dobijo po elektronski pošti od znanca, sodelavca ali prijatelja. Na prvi pogled je videti Linkedln kot ena izmed tistih številnih spletnih mrež, prek katere bi se ljudje lahko spoznavali, lahko pa je presenetljivo uporabna za iskanje službe in, gledano z zornega kota podjetij, za iskanje kadrov.
»As v rokavu«
Glavna karta, adut zasavskega gospodarstva, na katerega lahko stavijo podjetja, samostojni podjetniki in ustanove, je zagotovo podjetnost.
Smo v letu, ko so se začeli »zbirati« dokumenti in iskati projekti, s katerimi bi pridobili sredstva iz evropskih kohezijskih skladov in njim sorodnih institucij. Še vedno pa nas skrbi, kako se bo zadeva končala pri oblikovanju prostorske zakonodaje, ki posledično vpliva črpanje sredstev iz teh skladov. Za nekatera pojasnila smo poprosili še Ministrstvo za gospodarstvo.
Kako vidite zasavsko gospodarstvo in kje v slovenskem prostoru? Ali lahko zasavsko gospodarstvo še pride na zeleno vejo oz. pride z liste regij z visoko brezposelnostjo s pomočjo industrije?
Zasavska regija se uvršča med tradicionalna industrijska in rudarsko-energetska območja Slovenije,praviloma s staro industrijsko sestavo, nizkim deležem kmečkega prebivalstva, visoko brezposelnostjo in z degradirano pokrajino. Premogovništvo, industrija in energetska
poraba domačega premoga v Termoelektrarni Trbovlje so povzročili velike gospodarske, demografske, socialne, zdravstvene in prostorsko-pokrajinske spremembe. Te se kažejo zlasti v prevladujoči rudarsko-energetski in industrijski gospodarski strukturi, izraziti dnevni migraciji in socialni sestavi prebivalstva, koncentraciji dejavnosti in prebivalstva v ozkih dolinah, prostorski utesnjenosti ter dolgotrajni in intenzivni pokrajinski degradaciji in onesnaženosti okolja. V gospodarstvu regije izstopa podjetje s področja rudarstva (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) ter podjetje, ki se ukvarja s preskrbo električne energije (Termoelektrarna Trbovlje), relativno močno pa je prisotna tudi proizvodnja cementa, apna in betonskih izdelkov ter kemična, steklarska, elektroindustrija in lesna industrija. Zasavska regija ima omejene razvojne potenciale. Njena razvojna priložnost bi bila, da z vlaganjem v infrastrukturo in s spodbujanjem podjetništva pospeši prehod iz industrijske regije v gospodarskem zatonu v regijo s postindustrijsko gospodarsko strukturo. Indeks razvojne ogroženosti, 2007-2013
Statistična regija	Indeks	Rang	Statistična regija	Indeks	Rang	Statistična regija	Indeks	Rang
Pomurska	159,5	1	Zasavska	113,9	5	Savinjska	92,3	9
Notranjsko-kraška	127	2	Koroška	103,9	6	Gorenjska	83,1	10
Podravska	1 16,8	3	Jugovzhodna Slo.	101,7	7	Obalno-kraška	82,4	II
Spodnjeposavska	1 16,8	4	Goriška	93,8	8	Osrednjeslovenska	8,7	12
Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo julij 2006
Po indeksu razvojne ogroženosti, 2007-2013 (IRO; UMAR, Ekonomsko ogledalo julij 2006) je Zasavska regija na 5. mestu. Spada torej med manj razvite regije, vendar kljub temu ne med najbolj ogrožene. IRO kaže precejšnje razlike predvsem med najboljšo in najslabšo regijo, relativno manjše pa med preostalimi regijami. Navzgor močno odstopa Osrednjeslovenska, navzdol pa Pomurska regija. Ta ima najvišjo vrednost IRO, ki je 18-krat večja od najnižje v Osrednjeslovenski regiji. Druge regije lahko razdelimo v dve skupini, in sicer v skupino z IRO manjšim od 100 in skupino regij, ki presegajo indeks 100. Taka razvrstitev regij po IRO omogoča različne možnosti uporabe v praksi za samo razvrščanje regij ali pa tudi kot pomoč pri delitvi sredstev za regionalni razvoj.
Kakšne so možnosti razvoja gospodarstva v občini Radeče?
Tako podjetja/institucije iz občine Radeče kot podjetja/institucije iz Zasavske regije bodo imela v letu 2007 možnost kandidirati na javnih razpisih Ministrstva za gospodarstvo -Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost in izvajalskih institucij (JAPTI in Slovenski podjetniški sklad). Na razpolago bo približno 42 mio EUR sredstev za subvencije in 21 mio
EUR za ugodne kredite in garancije. Javni razpisi bodo v letu 2007 izvedeni v okviru naslednjih vsebin:
-	Vavčersko svetovanje in usposabljanje (program)
-	Razvojniki za gospodarstvo
-	Spodbujanje investicij v gospodarsko-razvojno-logističnih platformah
-	Zagonska sredstva za delovanje TR Pl in UNI
-	Spodbujanje raziskovalno-razvojne dejavnosti v podjetjih
-	Spodbujanje tehnoloških investicij
-	Zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetja
-	Spodbujanje hitro rastočih inovativnih MSP z lastniškimi viri
-	Spodbujanje investicijskih vlaganj MSP z dolžniškimi viri (ugodni krediti, garancije)
To so smernice, ki jih navaja Ministrstvo za gospodarstvo, kako in po kateri poti pa jo bo ubralo zasavsko gospodarstvo, to bo odvisno od uspehov na razpisih v EU, ki morajo temeljiti na zares dobrih projektih, predvsem pa je pogoj za uspeh vizija - dobra in realna in vsem akterjem sprejemljiva.
Besedilo: Rudi Špan
lavna
razgrnitev
V prostorih občine Zagorje ob Savi poteka javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje »ob Cesti zmage v Zagorju ob Savi« poteka 15 dni in sicer od 11. januarja do 5. februarja 1007.
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so javno razgrnjene v mansardi upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Jože Marn. V času javne razgrnitve je bila organizirana javna obravnava v torek dne 30. januarja 2007 ob 17. uri v sejni sobi občine Zagorje ob Savi.
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta obravnavajo območje ob Cesti zmage med muzejem in uvozom pri knjigarni v Zagorju.
Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta so predvsem:
1.	Izgradnja parkirne hiše za cca 120 parkirnih mest na lokaciji med Zdravstvenim domom in Srednjo šolo, kjer je bil načrtovan prizidek izobraževalnega centra. Do realizacije parkirne hiše se območje nameni za parkirišče.
2.	Revitalizacija osrednje mestne ploščadi z muzejem
3.	Nadzidava obstoječega niza garaž oz. poslovnih prostorov na Ulici talcev 4a za poslovno dejavnost
4.	Sprememba namembnosti bivšega objekta Deloze iz proizvodne dejavnosti v rekreacijski objekt z gostinskim in trgovskim lokalom ter zunanjo ureditvijo
5.	Ureditev pripadajoče infrastrukture in nova prometna ureditev ter mirujoči promet.
Vir: spletna stran občine Zagorje
_©mßmio__
Ljubitelji Mrzlice
V soboto, 10. januarja tega leta, so se v poznih popoldanskih urah zbrali na Mrzlici v planinskem domu (1111 m) na tradicionalno srečanje člani Kluba ljubiteljev Mrzlice. Udeležilo se ga je 00
članov. Tokratno srečanje je bilo že 11. po vrsti.
Klub so ustanovili stalni oz. pogosti obiskovalci Mrzlice iz Zasavja in Savinjske doline leta 1995. Član kluba ljubiteljev Mrzlice lahko postane vsak, ki vsaj 25-krat letno obišče Mrzlico, kar seveda zabeležijo v posebni evidenčni knjigi. Lansko leto je bilo takih ljubiteljev 98, sicer pa se vedno število vrti okoli 100 članov. Srečanje je potekalo v izjemno dobrem vzdušju. V imenu Planinskega društva Trbovlje je udeležence pozdravil tajnik društva Bojan Gorjup in jim zaželel varno pot tudi v vseh naslednjih pohodih na Mrzlico. Poročilo o obiskih članov kluba je pripravil pobudnik ustanovitve kluba Vinko Pfeifer iz PD Trbovlje. Iz poročila lahko povzamemo, da so člani kluba razvrščeni v skupine za pristope od 25 do 49, od 50 do 99, od 100 do 199, od 200 do 299 in v skupino tristotih.V letu 2006 so člani vseh treh skupin stopili na teme Mrzlice 7395-krat. Na Mrzlico so prihajali ne glede na letni čas in vreme.V
preteklem letu je bil na Mrzlici največkrat Dejan Martinčič iz Griž in to 3 I 3-krat. Sledili so Marjan Gradišnik iz Griž - 268, Stane Lipoglavšek iz Hrastnika - 243, Zvone Podlesnik iz Trbovelj - 221, Karlo Polutnik iz Trbovelj - 199, Alojz Zalokar iz Trbovelj — 180 in Sebastijan Jančič iz Trbovelj - 176-krat. Med ženskami pa je bila lansko leto na Mrzlici največkrat Joži Klenovšek izTrbovelj - 125 - krat, sledita pa ji še Erni Ramšak iz Žalca - 105 in Geli Podlesnik izTrbovelj - 101-krat.
Od skupnega števila članov Kluba ljubiteljev Mrzlice jih je 58 iz Zasavja in 40 iz Savinjske doline. Člani kluba iz Zasavja so opravili 62 % vseh pristopov na Mrzlico, člani iz Savinjske doline pa 38 %. Članstvo v klubu je prostovoljno in nimajo nikakršne članarine. Druži jih izključno le ljubezen do Mrzlice in pogosto srečevanje na planinskih poteh, ki jih vodijo na Mrzlico. Tisti, ki v letu največkrat stopi na Mrzlico, postane na januarskem srečanju članstva
starešina kluba. Kakšnih posebnih pristojnosti nima, ker je ta funkcija več ali manj častna. Na zunaj se kaže v starešinski palici, posebej od narave oblikovani gozdni palici, zrasli na območju Mrzlice, v vgraviranimi oz. vžganim imeni starešin. Letos so člani tega kluba naročili na svoje stroške spominske majice. Sicer pa je oskrbnik planinskega doma Ivan Zupanc poskrbel tudi tokrat za razne priboljške, svoje pa je prispevalo tudi Planinsko društvo Trbovlje. Srečanje je minilo v prijateljskem in veselem vzdušju ob pesmi in harmoniki. Mrzlica je postala neverjetno izredno priljubljena planinska točka! Med člani Kluba ljubiteljev Mrzlice so bili pohodniki v preteklem letu iz 20. krajev iz Zasavja ter Savinjske doline. Lansko leto se je obisk le-teh povečal v primerjavi z letom poprej za skoraj 10 %. Srečno in varno pot vsem obiskovalcem Mrzlice lahko želimo tudi v letu 2007!
Besedilo:Tine Lenarčič
Peli se jih mati moja
Literarni prijatelji pri DUT so na prvi letošnji literarni večer povabili stanovalce Doma upokojencev Franca Salamona iz Trbovelj in njihove sosede. Pevski zbor Škrjanček je prepeval pesmi iz mladosti.
Da se katera ne bi pozabila, jih v domu pridno zapisujejo Marija Sajovic, Paulina Žgajnar in nekateri stanovalci. Nekaj so jih tudi prebrali. Predstavile so se tudi članice skupine Žarek, ob glasbeni spremljavi, s čudovitimi mislimi na katere včasih skoraj pozabimo: Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se dobro delo opravi in če imaš nekoga rad. Za resnično srečo potrebujemo dve besedi - ljubezen in odpuščanje.
Vsak človek ima dobre in slabe lastnosti. Kolikor slabih zna obvladati, toliko več je vreden.
Mavrica ni zaradi sonca, pa tudi ne zaradi
dežja. Mavrica je stezica, po kateri se v srce pripelje nekaj lepega. Važno je mavrico v dežju objeti, smeh, zadovoljstvo v duši imeti, med ljudmi na prijatelje naleteti je pravzaprav važno živeti, živeti.
Da je lahko tretje življenjsko obdobje in življenje v domu ali njegovi bližini ustvarjalno, delovno, zanimivo in zabavno, je ob odhodu domov potrdila tudi ena od obiskovalk, saj je povedala, da se tam vedno kaj dogaja in ji ni nikoli dolgčas.Tega ne moremo zanikati, saj so se obiskovalci polne dvorane DUT o tem prepričali.	Besedilo in sliki: Irena Vozelj
Božje oči v Savni peči
Članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so zadnjo soboto v januarju preživele v domu KS Savna Peč - Krnice.
»Lotile smo se peke kruha,» je povedala njihova predsednica Irena Kovač. »Tokrat smo imele dve mentorici - Anico Draksler z Dola in Petro Jakopič z Marnega...,« je še dodala.
Izdelovale so sadni in orehov kruh ter božje oči.Vseh 19 udeleženk je bilo zadovoljnih s svojim delom in se že veselijo naslednje podobne delavnice.
Še prej pa imajo izlet, ki se bo zaključil s kopanjem v bazenu, pripravljajo pa se že tudi na občni zbor, ki bo prvo soboto v marcu.
Besedilo: Fariči Moljk
mjimio ©I
Ples v krogu
Plesi v krogu so preprosti družabni plesi za vse starosti, prilagojeni tudi za ne plesalce. Pri nas je začetnik teh plesov Marijan Rudel, sicer glasbeni pedagog, ki vodi plesne delavnice po vsej Sloveniji.
Sodeluje tudi v podiplomskem programu specializacije Pomoč umetnosti - umetnostna terapija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zasavčanke so se srečale z njim v četrtek, 25. januarja 2007, ko je vodil plesno delavnico v telovadnici OŠ N H Rajka Hrastnik.
»Vedno rada spoznam kaj novega,« je dejala Stanka Zekar, upokojena vzgojiteljica z Dola, ena izmed dvajsetih udeleženk delavnice.
Anketa, ki jo je izvedla Irena Zdovc, organizatorka delavnice, med udeleženkami, je pokazala, da bi želele tako dejavnost vsak mesec enkrat.
Slika in besedilo :Fanči Moljk
Publika bi še...
Repriza Božične - novoletnega koncerta Glasbene šole Trbovlje Na večer, ko smo dočakali prve snežinke letošnje zime, so učenci in učitelji Glasbene šole ponovno številnim obiskovalcem gledališke dvorane Delavskega doma predstavili ples skozi stoletja, od antike do današnjih dni.
Prva predstava v decembru je bila popolnoma razprodana. Instrumentalisti so poskrbeli za glasbeno podlago, napovedovalci so pripovedovali prigode iz posameznih obdobij in plesalci so popeljali gledalce v svet družabnega plesa v posameznih časovnih razdobjih.
Koncert je še enkrat potrdil, da imamo dobre glasbenike in plesalce, ki bodo lahko pripravili še veliko koncertov za srce in dušo in dvorano delavskega doma brez težav tudi večkrat napolnili.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
© TenmKA
TEMA: Aktualna, pereča, strašljiva in vprašljiva:
Kdaj je ušel duh iz steklenice?
Domnevna(?!) ekološka spornost Lafarge Cement d.d. Trbovlje gre v nosove, dobesedno, že nekaj časa prebivalcem bližnje in malce bolj oddaljene okolice proizvodnega objekta, še bolj pa vsem zaskrbljenim za čisto in zdravju prijazno okolje. Onesnaževanje, predvsem zaradi izpustov škodljivih snovi v zrak in tudi v vodo, ni bilo nikoli dokumentirano dokazano podjetju Lafarge Cement d.d. Trbovlje.
Kdaj je torej hudobni duh ušel iz steklenice, ko pa trboveljska cementarna, tam kjer je danes, stoji že celih 130 let in spušča v okolje stranske produkte proizvodnje cementa...
V prejšnjem stoletju se z onesnaževanjem okolja nismo dosti ukvarjali. Napaka! Saj, lepo v okolici res ni bilo, ampak... Ljudje so imeli delo, šiht, in s tem zagotovljen relativno dober življenjski standard... So si Zasavčani za ceno socialne varnosti in življenjskega standarda do sedanje, kritične točke, zastirali pogled, tiščali nosove in se prepričevali, da po drevju slana leži...?
Kakorkoli že, Zasavje se je prebudilo in pričelo »vohati« st(r)anje,v katerem se je znašlo. Morda tudi zaradi vse nižjega standarda, ki je nekdaj zgornji srednji sloj potisnil na rob ekonomske, zdravstvene in socialne varnosti. Ker so se tovarniški dimniki po Trbovljah že zdavnaj ohladili, se je pritisk javnosti usmeril na (skoraj) edinega še puhajočega in je bil dovolj močan, da je v decembru 2006 župan občine Trbovlje Bogdan Barovič od državnih inšpekcijskih služb zahteval, da uradno analizirajo domnevno ekološko spornost Lafarge Cementa Trbovlje d.d.
Glavna inšpektorica RS za okolje in prostor Bojana Pohar je poslala uradni dopis o inšpekcijskem nadzoru.
-	V uvodu je zapisano, da Inšpektorat RS za okolje in prostor, kot nadzorni organ, ne analizira ekoloških stanj, pač pa je pristojen za izvajanje nadzora nad povzročitelji onesnaževanja po Zakonu o varstvu okolja in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
Tako so poročilo pripravili v zvezi z izvajanjem nalog inšpekcijskega nadzora v družbi Lafarge Cement d.d. Trbovlje. V okviru letnega načrta dela je bil redni inšpekcijski nadzor v podjetju Lafarge Cement d.d. Trbovlje v letu 2005 opravljen enkrat in sicer dne 29.09.2005, prav tako v letu 2006, dne 14.12.2006. Poleg rednega inšpekcijskega nadzora inšpektorica za okolje tudi po vsakem obvestilu, ki ga prejme s strani Regijskega centra za obveščanje Trbovlje (112) o domnevno povečanih emisijah snovi v zrak iz družbe Lafarge Cement d.d. Trbovlje, v družbi preveri stanje emisij v okolje in delovanje tehnološkega postopka.Takih nadzorov je bilo v letu 2005 trinajst, v letu 2006 pa so bili štirje.
Ugotovitve inšpekcijskega nadzora:
-	nadzor emisij snovi v zrak -b.p. - s pripombo
Poročilo navaja vire emisij in merljive parametre. Občasne meritve izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki ima pooblastilo, veljavno do 30.12.2010. Iz poročila z dne 10.10.2006 je razvidno, da je na izpustih elektrofiltra klinker peči in filtra mlina premoga prekoračena mejna emisijska koncentracija žveplovega dioksida, emisijske koncentracije ostalih snovi pa so pod mejnimi vrednostmi. Zaradi obremenjevanja okolja z emisijo 502 je bil že v septembru 2003 na Ministrstvo za okolje in prostor podan predlog za odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa. V soglasju k temu je določeno, da mora družba »prenehati čezmerno obremenjevati okolje z emisijami snovi v zrak do 31.10.2007«. Zagon čistilne naprave je predviden v juniju 2007. Ob vsakem obvestilu, ki ga inšpektorica prejme z RCO Trbovlje o domnevno povečanih emisijah snovi v zrak iz cementarne vTrbovljah.se preveri delovanje tehnološkega postopka. Dosedanje ugotovitve temeljijo na tem, da je do nenadzorovanega izpusta snovi prišlo zaradi tehničnih napak v tehnološkem postopku in družba je takoj ob izpadu čistilnih
naprav pričela z izvajanjem programa ukrepov (!?). Med prijavami občanov so bile nekatere tudi neresnične, je zapisano v obvestilu o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora. O ugotovitvah je inšpekcijska služba vedno informirala tudi RCO Trbovlje. Obremenjevanje zraka dne 14.12.2006 ob zaključku inšpekcijskega pregleda je povezano z delovno nezgodo, ki jo je imel v tistem trenutku vodja izmene.
»Zasavski trikotnik«
-	Emisije snovi v vode - b.p.
Tehnološke odpadne vode in odpadna voda iz plavalnega bazena se iztekajo v potok Trboveljščica. Monitoring, ki ga družba opravlja v zvezi z emisijami snovi v vode s strani pooblaščene organizacije Regionalni tehnološki center Zasavje d.o.o. Hrastnik na vseh iztokih v vodotok. Zapis z dne 28.02.2006 izkazuje, da so vsi izmerjeni parametri v okviru predpisanih mejnih vrednosti po Uredbi. Zavezanec predpisane monitoringe izvaja redno in oddaja letna poročila ter napovedi za odmero okoljske dajatve na Agencijo RS za okolje.
-	Raba vode: rahel zadržek;
Vodo za potrebe tehnološkega postopka družba pridobiva iz javnega vodovodnega omrežja mesta Trbovlje in iz dveh lastnih vrtin in izvira. Po navedbah odgovornih naj bi družba imela za odvzem vode veljavno vodno dovoljenje, ki pa na dan inšpekcijskega pregleda dne 14.12.2006 ni bilo predloženo. Postavljen je bil rok za predložitev do 31.01.2007, oziroma predložitev vloge na ARSO za njegovo pridobitev in zato inšpekcijski postopek še ni zaključen.
-	emisije hrupa: z napako
Meritve hrupa na Kolodvorski cesti je opravila pooblaščena organizacija SINT d.o.o. Trbovlje 03.10.2003 (!) in nato še primerjalne meritve 25.07.2005. Meritve so bile izvedene le v dnevnem času in to pred tremi leti, zato je bila izdana odločba za izvedbo meritev hrupa za lokacijo na Kolodvorski cesti z rokom izpolnitve 15.03.2007, zaradi navedene nepravilnosti pa je uveden tudi prekrškovni postopek. Na lokaciji kamnoloma Plesko so bile
temm 0
meritve hrupa izvedene 19.10.2006. Pooblaščeni merilec SINT ugotavlja, da ocenjene vrednosti ne presegajo dovoljenih ravni hrupa za IV. Območje varovanja pred hrupom.
-	elektromagnetno sevanje: pod »normalo«
Meritve elektromagnetnega sevanja je opravil in izdelal mnenje Zavod za varstvo pri delu d.d. Ljubljana, ki ugotavlja, da so vse vrednosti elektromagnetnih polj pod mejnimi vrednostmi, predpisanimi z Uredbo.
-	ravnanje z odpadki: b.p.
V	inšpekcijskih pregledih v letu 2005 in 2006 kršitev na področju ravnanj z odpadki ni bilo ugotovljenih.V letu 2003 je družba s strani Agencije RS za okolje pridobila dovoljenje za sosežig odpadkov, vendar te dejavnosti nikoli ni izvajala ?! Veljavnost dovoljenja je potekla 22.09.2004.
-	skladiščenje naftnih derivatov: pomanjkljivo
Potrdil o preizkusu skladiščnih naprav za naftne derivate in pripadajočo opremo v času inšpekcijskega pregleda dne 14.12.2006 ni bilo predloženih. Izdan je ukrep na zapisnik z zahtevo, da zavezanec do 22.12.2006 posreduje manjkajočo dokumentacijo. Le ta je, predložena 21.12.2006, vsebovala le Potrdilo o kakovosti rezervoarja volumna 50.000 I. Glede na to je bila 08.01.2007 izdana odločba, s katero je bilo odrejeno, da do 15.03.2007 zavezanec predloži potrdila o preizkusu skladiščnih naprav, kot to določa 1.6 točka I.člena Pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
-	okoljevarstveno dovoljenje (IPPC dovoljenje): skoraj je !? Družba Lafarge Cement d.d. Trbovlje je, glede na dejavnost in naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, podala na Agencijo RS za okolje v letu 2005 prijavo v zvezi s tem in 30.10.2006 tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC dovoljenja). Čas za izdajo le-tega je tri mesece od predložitve popolne vloge.
To so skrajšani izvlečki iz poročila, ki govorijo vsak zase, kljub temu pa je pomemben in »svoje teže vreden« zaključek tega spisa, ki pravi »da je družba Lafarge Cement d.d. Trbovlje čezmerni onesnaževalec okolja na področju emisij žveplovega dioksida v zrak. Na področju emisij snovi in toplote v vode, hrupa v okolje, elektromagnetnega sevanja in ravnanja z odpadki pa družba deluje v skladu s predpisi. Ne glede na to pa mora družba kot obstoječa naprava, v skladu s I 72. členom Zakona o varstvu okolja uskladiti svoje obratovanje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) najkasneje do 3 I. oktobra 2007.« Sledi podpis glavne inšpektorice RS za okolje in prostor Bojane Pohar.
Na zapis glavne inšpektorice se je z izjavo za javnost odzval EKO KROG - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, ki ima sedež v Ravenski vasi, v občini Zagorje in pod katerega se je podpisal v.d. predsednika Uroš Macerl, sestavila pa sta ga skupaj z Boštjanom Pihlerjem.
V	spremnem dopisu k Izjavi za javnost je zapisano, daje leta »odgovor na nož v hrbet prebivalcem Zasavja s strani glavne republiške inšpektorice za okolje in prostor z utemeljitvijo, da inšpektorica na podlagi trajnega monitoringa, ki ga ne opravlja pooblaščena ustanova, ampak onesnaževalec kar sam - torej ni uraden, zato tudi ni javen
-	zaključi, da Lafarge Cement ob motnajh v proizvodnji izvaja vse potrebne ukrepe (ukrepi so namreč vezani na trajni monitoring). Na podlagi tega monitoringa tudi zaključi, da prebivalci Zasavja lažejo (neresnične prijave!).«
V	izjavi za javnost opozarjajo, da »je inšpektorica Poharjeva spet navedla kopico hudo zavajajočih trditev, saj poskuša na ta način upravičiti svoje neukrepanje v preteklosti. Najbolj zavajajoča je trditev, da Lafarge Cement prekomerno onesnažuje okolje le z žveplovim dioksidom.To neresnico inšpektorica Poharjeva zagovarja na podlagi le nekajurnih meritev, ki so bile opravljene, ko so v cementarni delovali vsi filtri.«
...in vendar se kadi...
V izjavi še navajajo podatek, da v 8.000 urah obratovanja tovarne pride do okrog 1.000 izpadov filtrov, ko gredo v zrak ogromne količine »najhujših znanih strupov, ti pa povzročajo raka in druge hude bolezni v Zasavju«. To ugotovitev utemeljujejo z meritvami izpuhov v letu 2002, ko je bila cementarna še slovenska in so edinkrat izmerili izpuhe tudi v času izpada filtrov. »Torej, vse bistveno se zgodi v času, ko filtri ne delujejo, zato je sklicevanje na meritve, ki so bile opravljene v času delovanja filtrov, čista neumnost.Vsled te neumnosti je še dobro, da izpuhe Lafarge Cementa ne merijo v času remonta, ko cementarna stoji.«
Zagotavljajo, da bi »edine prave podatke o onesnaževanju okolja s strani Lafarge Cementa dal trajni emisijski monitoring, ki bi ga v podjetju morali opravljati že deset let, pa ga še danes ne. Inšpektorica Poharjeva sicer trdi, da nek trajni monitoring v Lafarge Cementu obstaja, vendar ga ne opravlja pooblaščena ustanova - opravlja ga kar sam onesnaževalec - zato tudi ne more biti uraden in tudi ni javen, torej je ničen oziroma ga ni. Zato je tudi sklicevanje inšpektorice Poharjeve na ta monitoring nezakonito.«
Na koncu se avtorja izjave za javnost v imenu aktivistov E ko kroga sprašujeta, koliko časa bodo Zasavčani in Zasavčanke še žrtve takšnih manipulacij.
Bili so časi, ko so tovarniški dimniki iz katerih se je fino kadilo, pomenili industrijsko razvitost kraja in prinašali blaginjo prebivalcem, tovarniškim delavcem, ki so na marsikateri arhivski skupinski fotografiji pred tovarniškim poslopjem nasmejani in z optimizmom v očeh zrli v objektiv, dimnik v ozadju pa je bil obvezna kulisa za uspešne samoupravljalce.
Res so danes redki tisti kadeči se in smrdeči »nebotičniki«, kljub temu cementarniški ni edini v Trbovljah, še manj pa v Zasavju. Edino in le Cementarna je veliki, kar kapitalni, grešni kozel tega trenutka??? Zasavčan Franci Blaznek ni več direktor - zdaj vodi Lafarge Cement d.d.Trbovlje skupina, ki ji smrad, strupi in prah v Zasavju, v Trbovljah in okolici zagotovo ne bodo zastrli sonca, sprašujejo pa se že: »Zakaj se ravno (njihovi?) Cementarni »to« dogaja?!«
Tokratna Zasavčeva tema izziva in vabi, da v pismih bralcev prizadeti izrazite svoje videnje, mnenje in z dobro idejo pomagate na problem pogledati še iz drugih zornih kotov, ne le onesnaževalskega. Ako je Zasavje dolina duhov, posebej Trbovlje, ki je bilo imenovano »mesto duhov«, pomeni, da jih je več, saj je uporabljena množina in torej ni nobenega smisla izganjati enega, če jih bo še cela horda veselo in z užitkom strašila naprej. Buuuuuuaaaa!
Tematska: MaH
Intervju: Franci Vrtačnik
Življenje s harmoniko
Komisija za občinska priznanja pri občini Trbovlje je na osnovi javnega razpisa za podelitev nagrade »Tončke Čeč« za leto 1007 predlagala občinskemu svet, da v letu 1007 podeli nagrado Franciju Vrtačniku, ki je s svojim glasbenim delom zapustil globok pečat v kulturnem življenju. Franci je eden redkih umetnikov, ki jim lahko rečemo kar ljudski muzikant v najžlahtnejšem
pomenu besede.
Francija Vrtačnika poznajo vsi, ki se udeležujejo kulturnih prireditev, ne samo v Trbovljah, temveč tudi po vsej Sloveniji, kjer je nastopal kot solist, član različnih ansamblov ali pa kot
spremljevalec številnih pevskih zborov.
VTrbovljah steznanikotharmonikar. Lahko bi dejali da je ime Franci in priimek Vrtačnik enako besedi harmonika. Igrali ste vsepovsod; na slavnostnih prireditvah in na ljudskih veselicah, ob osebnih praznikih in na porokah. Kako in kje ste začeli svojo glasbeno pot? Kakšna je vaša glasbena izobrazba?
»Tudi moj oče je igral harmoniko. Ugotovil je, da premorem dovolj talenta in navdušenja za glasbo.To se je dogajalo, ko sem dopolnil 10 let. Kaj kmalu se je razvedelo, da rad raztegnem meh in so me začeli vabiti na razne proslave. Tako sem že kot osnovnošolec imel veliko nastopov, ki jih je bilo z vsakim letom vse več.
Imam nižjo glasbeno šolo. Sedem let sem obiskoval Glasbeno šolo v Trbovljah. Najprej me je učil igranja harmonike Ivan Gračnar. Potem pa mi je obzorja na področju igranja harmonike širil še Tine Jelen, ki je vodil tudi ansambel. Ko sem dopolnil 15 let sem postal član Tinetovega ansambla. Le leto kasneje sem se pridružil ansamblu Svoboda Zasavje in potem še ansamblu Franca Lipičnika in svojo glasbeno pot nadaljeval še pri Veselih revirčanih.
Z veseljem se spominjam sodelovanja z mnogimi pevskimi zbori. Se poseben izziv pa so bili solo nastopi. Igranja harmonike sem se najprej tako pri Gračnarju kot pri Jelenu učil privatno, šele kasneje sem se vpisal tudi v trboveljsko glasbeno šolo in jo po sedmih letih tudi končal.«
Nižja izobrazba na področju glasbe pa ni bila ovira, da ne bi kljub svoji mladosti uspešno prenašali svojega talenta in pridobljenega teoretičnega znanja na mlajše.
»Tine Jelen me je takoj, ko sem končal
sedem letno glasbeno šolo, predlagal za honorarnega učitelja harmonike na šoli, ki sem jo še pred nekaj meseci obiskoval kot učenec. Kar 32 let sem mlade učil igrati na moj najljubši instrument. Od 17 do 25 učencev sem poučeval letno. Samo od glasbe pa se ni dalo živeti, zato sem se leta I960 v avto parku na rudniku začet učiti za avtomehanika. Kasneje sem končal še šolo za voznika. Prva leta sem delal v delavnici, potem sem nekaj let opravljal delo voznika. Zadnjih 20 let pred upokojitvijo pa sem opravljal delo skladiščnika. Kar 32 let sem tako dopoldan opravljal svoje redno delo, popoldan pa na mlajše generacije prenašal svoje glasbeno znanje. Bilo je naporno in zanimivo.«
Ste poleg harmonike kdaj poskusili igrati še kakšen drug instrument?
» Nikoli niti pomislil nisem, da bi zaigral
na kakšen drug instrument. Še kot otrok sem ob pogledu na očeta, ko je raztegoval meh, vzljubil zvok harmonike in sanjal, da bom nekoč šel po očetovih stopinjah. Ob igranju na harmoniko sem vedno občutil zadovoljstvo. Harmonika je postala moja ljubezen še preden sem iz nje izvabil prve tone. To je bila ljubezen na prvi pogled. Brez dotika sem jo vzljubil.
Se spominjate prvega javnega nastopa ?
Ko sem dopolnil 12 let sem imel prvi javni nastop.Takrat, bilo je leta 1957, sem se udeležil oddaje »Pokaži kaj znaš« v Delavskem domu v Trbovljah.To je bilo v letih, ko sem se igranja harmonike učil pri Ivanu Gračnarju. Spominjam se, da sem dobil neke note Avsenikovih skladb. Naučil sem se melodije, ki sem jo izbral za nastop in se sam prijavil na tekmovanje. To je bil moj prvi javni nastop.«
Kakšno je bilo takrat v Trbovljah kulturno življenje in kako je bila pri tem prisotna glasba?
»Kulturno življenje je bilo v tistih časih v Trbovljah zelo pestro. Kar nekaj je bilo gledaliških skupin, pevskih zborov in ansamblov, da ne omenjam Delavske godbe na pihala in vrsto posameznikov, ki so se na takšen ali drugačen način ukvarjali z glasbo. Glasba je bila na področju kulturnega, zabavnega in družabnega življenja zelo prisotna.
Je imela prireditev na kateri ste opravili svoj prvi javni nastop bolj lokalni pomen ali je bila odprta za širše področje?
Sama oddaja »Pokaži kaj znaš«, ki je potekala v Delavskem domu, je bila znana tudi v širšem slovenskem prostoru. Njen namen je bil odkrivati mlade talenta. Poleg izvajalcev iz domačih zasavskih logov, so se za nastope prijavljali tudi iz drugih slovenskih krajev. Tudi iz Ljubljane so prihajali talenti na omenjeno tekmovanje.To je bila zanimiva in dobro obiskana prireditev.«
Kako pa ste potem nadaljevali svojo glasbeno pot?
»Ljudje, predvsem tisti, ki so se ukvarjali z glasbo,so opazili moje igranje. Kot sem že omenil, je bilo tiste čase vTrbovljah veliko pevskih zborov, ki so na svojih nastopih radi zapeli ob instrumentalni spremljavi. Harmonika je za druženje s pevskimi zbori zelo primeren glasbeni instrument. JožeŠkrinar, dirigenttrboveljskih Slavčkov, me je povabil k sodelovanju. Kasneje sem z zvoki harmonike pogostokrat popestril petje tudi drugih trboveljskih pevskih zborov. Rad sem igral in vesel sem bil, da mojemu igranju ljudje prisluhnejo.To mi je pomenilo posebno priznanje, pohvalo in spodbudo.«
Kje ste raje igrali, na slavnostnih prireditvah ali na veselicah, ki so v tistih časih, ko ste vi, kot mlad harmonikar začeli nastopati, pomenile sinonim vsesplošnega druženja in ljudskega rajanja? »Koncerti na slavnostnih prireditvah so nekaj povsem drugega kot veselice. Zahtevajo tudi drugačno pripravo. Slavnostne prireditve so režirane in temu primerno je potrebno prilagoditi nastop. Veselice imajo svoja pravila. Priprave so
mmi @
tudi za veselice potrebne, vendar vse poteka bolj spontano. Meni so ostali vsi nastopi, ne glede za kakšno prireditev je šlo, v lepem spominu. Nastopal sem na veselicah v veliko krajih, različnih okoljih in ambientih, pred različnim občinstvom. Tudi na »ohceti« so me vabili. To je bila spet čisto posebna izkušnja. Kakršen koli nastop je že bil, jaz sem v vsakem užival in se vedno trudil dati vse od sebe in zadovoljiti želje prisotnega občinstva.«
Ste raje nastopali kot solist ali kot član skupine?
»V vsakem primeru sem in še vedno uživam.Jepares,da je solo nastop povsem nekaj drugega kot nastopanje s skupino. Igranje v ansamblu pomeni podrejanje skupini, kot solist pa imaš proste roke. Velja pa tudi, da je odgovornost, ko si sam na odru, veliko večja kot nastopanje s skupino. To nikakor ne pomeni, da lahko nastop s skupino jemlješ površno. Vloga vsakega posameznika je v skupini natančno določena. Je pa res, da se kot solist ne moreš za nikomer skrivati.«
Kaj pa vaše lastne skladbe. Ste napisali kakšno vižo, ki je doživela še posebno pozornost javnosti ?
»Ni jih veliko. Nekaj pa vendarle. Pisal sem že, ko sem poučeval v glasbeni šoli. Na glasbeni razpis pihalnega orkestra za narodno glasbo Francija Puharja sem prijavil nekaj svojih skladb. Tine Jelen me je pogosto nagovarjal naj si izmislim kaj zanimivega. Tako je nastala skladba Andrejčkova polka, ki je dobila svoj prostor na plošči. Naslov je skladba dobila po mojem sinu Andreju. Skladbo je pogosto tudi v živo igral orkester Francija Puharja.To je bila moja prva skladba, ki je bila tudi posneta.«
Po eni strani redna služba, po drugi pa glasba in z njo v zvezi delo in nastopi. Kako je vse skupaj prenašala družina?
»Včasih je bilo tudi težko. Člani družine niso bili vedno zadovoljni z mojo odsotnostjo. Če sem odkrit, so bile tudi težave. Saj veste, žena pa majhni otroci. Velikokrat me ni bilo doma po cele dneve in noči. Družina je bila prikrajšana zaradi moje odsotnosti.Več kot 30 let, smo tako živeli. Zena se je žrtvovala doma, da sem jaz lahko opravljal
svojo redno službo, pa honorarno poučevanje harmoniko in se udeleževal nastopov. Celi družini sem lahko hvaležen za razumevanje. V tistih redkih prostih dneh, pa sem se trudil nadoknaditi zamujeno in sem se v celoti posvečal družini. Poskušal sem kompenzirati svojo odsotnost in jim, otrokom in ženi, nadoknaditi zamujeno.«
Pa sedaj, ko ste upokojeni, se še ukvarjate z glasbo ali ste se tudi glasbeno upokojili?
»V pokoju sem 3 leta. Na začetku sem res užival sadove minulega dela. Kaj kmalu pa sem začel pogrešati glasbo in nastope, Tudi v preteklosti, v osemdesetih letih, sem za nekaj časa opustil igranje, pa me je vedno potegnilo nazaj, vedno sem še z večjo vnemo igral.Tako se je zgodilo tudi po upokojitvi. Pri Društvu upokojencev Trbovlje imamo instrumentalno vokalni ansambel. Prosili so me za sodelovanje in jaz sem se z veseljem odzval povabilu. Zadnje čase se ukvarjam tudi z igranjem na diatonično harmoniko (frajtonarica). To je zame še poseben izziv, kajti tehnika igranja na diatonično harmoniko je povsem drugačna kot na klasično klavirsko harmoniko.«
Franci Vrtačnik že več kot 50 let igra harmoniko. Le dobro desetletje njegovega življenja je minilo brez zvokov njemu najljubšega glasbila. Veseli ga, da je harmonika med ljudmi še vedno priljubljena, kljub prodoru elektronske glasbe. Radosti ga, da se med ljudi, tudi med mladino, ponovno vrača zanimanje za narodno zabavno glasbo. Franci bo sedaj, ko ima malo več časa kot pred upokojitvijo, vzel v roke frajtonarico svojega pokojnega očeta in začel osvajati skrivnosti igranja na njo. Harmonika mu še vedno predstavlja izziv.
Tekst in slika: M.A.Š.
® mmišM
Na Osankarici
Množica planincev in pohodnikov vseh starosti vsako leto prihaja k spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona pri Treh žebljih v želji, da se spoštljivo in z globoko pripadnostjo v srcu poklonijo pohorskim borcem. S takimi cilji in željami je tudi Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik organiziralo obisk Osankarice.
8. januarja in še v naslednjih dneh se je več tisoč pohodnikov povzpelo na prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona, k Trem žebljem, kjer je izkrvavel v neenakem boju z nemškim okupatorjem in tako postal ena od legend slovenskega partizanskega boja, katerega sadove čuti tudi mlajši rod.
Učenca Natalija in Matic in predsednik ZB Hrastnik polagajo venec
OŠ NH Rajka Hrastnik 8. januarja praznuje Dan šole v spomin na legendarni Pohorski bataljon in padlega heroja Rajka, po katerem se imenuje. Zato so s seboj povabili tudi učence - predstavnike iz OŠ NH Rajka Hrastnik in podružnične šole z Dola pri Hrastniku. Pohoda se je udeležilo 5 učencev, ki so sodelovali tudi pri polaganju venca k spomeniku pri Treh žebljih.
Delegacija 5 učencev OŠ NH Rajka Hrastnik in PE Dol z mentorico ob spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona pri Treh žebljih
Svoje spomine na Osankarico so takole zapisali:
Prvič na Osankarici
Bil sem prvič na Osankarici in tudi prvič na proslavi v počastitev padlemu Pohorskemu bataljonu. Tukaj je padel tudi partizan iz Hrastnika Jože Menih - Rajko, po katerem se imenuje šola v Hrastniku.Vse je bilo tako svečano.
Matic Gajšek, 7.a PŠ Dol pri Hrastniku
Mo; dan na Osankarici
Že ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali z avtobusom iz Hrastnika. Hrastniški borci so nas povabili, da skupaj z njimi obiščemo Pohorje in zadnje bojišče Pohorskega bataljona. Iz Hrastnika smo se
proslave udeležili 3 učenci, z Dola 2 učenca, spremljala pa nas je učiteljica Breda Zupan.
Na Osankarici sem bila prvič. Hodili smo pol ure, bilo je tudi nekaj snega. Bilo zelo lepo. Udeležili smo se slovesnosti v spomin padlim borcem Pohorskega bataljona. Skupaj z borci smo jim položili venček cvetja. Med partizani, ki so padli je bil tudi Jože Menih - Rajko, narodni heroj, po katerem se imenuje naša šola.
Rada bi se zahvalila vsem borcem za povabilo in kosilo, naši učiteljici pa za spremstvo. Bilo je super.
Tina Marinko, 9.b OŠ NH Rajka Hrastnik
Bila sem na proslavi na Osankarici
V ponedeljek, S.januarja smo z člani OZ borcev NOB Hrastnik odšli na pohod na Osankarico. Po polurni hoji smo prispeli na prostor, kjer je bila svečanost. Pot je bila zelo zanimiva, saj je bila polna spominov na pretekle čase. Na proslavi je govorila županja Slovenske Bistrice, poslušali smo partizanske recitacije, nastop pevskega zbora in godbo na pihala. Pred začetkom svečanosti smo polagali vence.
Vse je bilo zelo zanimivo za nas in z lepimi spomini smo se vrnili domov.
Natalija Selinšek, 7.a PŠ Dol pri Hrastniku
Z borci na Osankarici
Ponedeljki marsikomu povzročijo preglavice. Meni pa je že misel, da bom v ponedeljek S.januarja prvič na Osankarici, zelo polepšala dan.
Tako kot vsako leto smo tudi letos na OŠ NH Rajka Hrastnik imeli Dan šole, v spomin na zadnjo bitko Pohorskega bataljona in na padlega heroja Jožeta Meniha - Rajka.
Doletela me je čast, da sem se s sošolcema Nejcem in Tino, dvema sovrstnikoma s podružnične šole Dol ter z učiteljico Bredo Zupan priključil hrastniškim in dolskim borcem NOB na žalni slovesnosti na Osankarici. Po vstopu v avtobus sem bil zelo presenečen, kajti bil je povsem zaseden.Vožnja je ob mirnem čebljanju borcev in bork ter članov ZB Hrastnik hitro minila in prispeli smo na Osankarico. Ob pogledu na organizirano množico ljudi mi je dobesedno zastal dih, kajti še v sanjah si nisem predstavljal, da jih bo toliko. Slovesnost je bila lepa, saj so padli Pohorski bataljon počastili z vsemi vojaškimi častmi.
Vračanje z Osankarice je bilo prijetno. Še danes se mi pocedijo sline, ko se spomnim kosila, ki smo ga bili deležni v Penzionu Jakec. Vožnja proti domu je bila prečudovita, saj mi je ob petju starih in lepih partizanskih pesmi minila skoraj prehitro.Tudi sam sem s petjem pomagal, vendar v mezzo piano slogu.
Za konec bi rad čestital še tov.Albinu Jančiču z Dola pri Hrastniku za njegov osebni jubilej in želim, da bi mu zdravje služilo kar najbolje.
Vsem borkam in borcem ter članom ZB Hrastnik in Dol se iz vsega srca zahvaljujem za nepozabno doživetje. Dan z Vami je bil prekrasen, tako da mi boste vsi Vi in Osankarica ostali v najlepšem spominu v teh mojih najstniških letih.
Benjamin Duh, 9. razred OŠ NH Rajka Hrastnik
Uvod in slike: Božena Tušar
mowm @
OBVčEfl
Ped lem starežitne zvenečim naslovom je v soboto, 16. januarja, v Podkumu potekala prva v nizu podobnih prireditev, ki imajo za namen oživitev kulturnega in družabnega življenja v kraju.
Podkumski oktet
Osrednji povod zanjo je bil Podkumski oktet, ki je po dvanajstih letih premora začel znova delovati. Okoli njegovega prvega nastopa je v programu z dvaindvajsetimi točkami nad trideset nastopajočih od vsepovsod spletalo venec iz pesmi in skladb, zgodb in prigod, plesa in igre, zbrane »popeljalo v skrite kotičke življenja«.
Na »odru« do kraja polnega Lovskega doma so se zvrstili Mateja Kos, Damjana Grošičar, Barbi Zupanec iz Vrhovega, ljudski pevci Izgnanci z Dol, Podkumski oktet, Franc Očkon, ansambel Črički, Studijski krožek Sopota, Aktiv kmečkih žena Arnika iz Svibnega, Anita Medvešek iz Gabrovke, Nika Rakovič, Mateja Avsec in Milan Strnad, Matic Bajda, Vanja Klanšek in Saša Zupanc, Jani Kmetič ter zasedbi mladih igralcev in plesalcev.
Še posebej imeniten gost večera pa je bil priznani slovenski mladinski pisatelj Dim Zupan, ki si je
nedavno tega uredil počitniško domovanje v bližnjem Padežu in se zelo priljubil tukajšnjemu prebivalstvu. O slednjem je tekla njegova slikovita in iskriva pripoved in še iz svojih knjig je pričaral domiselne peripetije iz življenja mladih. Manj znano pa je bilo poslušalcem, da je tudi avtor besedila pesmi Ta stari mlin ve, ki jo prepevajo Črički. Nasploh so zaznamovali tokratni podkumski večer mladostna razigranost in hkrati odrasla zadržanost in preizkušenost. Na slednje je med drugim spominjala Izgnanska pesem, pesem prednikov ali še živečih, ki so doživeli in preživeli trnovo pot medvojnega izgnanstva. Vendar so vseeno znali reči, »lepo je bilo včasih, ko se je pelo na vasi, ko se je hodilo pod okna dekletom, ko so se vrtela mlinska kolesa in pele žage, ko je bila košnja in žetev...«. In še vedno je lahko lepo, kar so znova dokazali in pokazali prizadevni Kumljanci, če je za to
»Na odru«
Pesem in mladostna razigranost
volja in čas. Za organizacijo nadvse uspele in prisrčne prireditve je poskrbel Odbor za turizem pri KS Podkum z Jožetom Bregarjem in Matejo Kos na čelu, povezovalki programa pa sta bili Katarina Kmetič in Damjana Grošičar. Omenjeni odbor je poleg številnih učnih pohodov skozi kraj in po njegovem obrobju v zadnjih letih, v okviru katerih je posvetil posebno pozornost ohranjanju naravovarstvene dediščine, to je podeželskim kozolcem, v soboto, 16. decembra lani, organiziral tudi tradicionalni novoletni pohod na Kum, kar priča o njegovi vsestranski dejavnosti in daje zagotovilo, da nas bo znova in kmalu presenetil s takšnimi ali drugačnimi prireditvami, s katerimi bo kraj s siceršnjo močno tradicijo še naprej pridobival na ugledu in privlačnosti.
Besedilo/^slike: jože*
TRPIN
@ R£J>omŽA
Dvorana kulturnega doma v Sevnici je bila v petek, 16. januarja 1007, nabito polna. Nabita tudi s pozitivno energijo, ki jo je povzročal imeniten dogodek - sedemdeset let Vinka Šeška, znanega planinca, fotografa, društvenega delavca, pohodnika, gozdarja, predavatelja,
naravo varstvenika...
Dvorana je bila nabito polna
Njegovo vabilo, da skupaj nazdravi s planinskimi prijatelji ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu, so vsi povabljeni sprejeli kot izjemno čast.
Del Zasavske skupine z voščilom
Vinko je živel z naravo že v študentskih letih, ko je spoznaval slovensko gorstvo, smučal, fotografiral, hodil kot gozdar po gozdovih. Postal je eden prvih planinskih vodnikov pri PZS in inštruktor za varstvo narave. Bil je večkratni predsednik PD Lisca Sevnica in član mnogih komisij pri PZS.
»Ne samo član,« je poudaril predsednik sevniških planincev Jože Prah v pozdravnem govoru, »Vinko je vedno tisti, ki aktivno poseže v dogajanje. In mu ni žal za prostovoljno delo.« Pred leti je postal skupaj z Lojzetom Jasmino prostovoljec leta v naši državi.
»Vinko je dal sevniški občini izjemen pečat,« je poudaril tudi župan in državni poslanec Kristijan Janc, ki mu je voščil z iz-
4m
BorutVukovič, predsednik MDO,Vinko,Jože Prah
branim županovim vinom in sevniški m grajskim medom. Zasluge ima pri občinskem zavarovanju Lovrenca, tega naravnega spomenika z modrim encijanom in zlatico, pri urejanju Jurko ve koče, Tončkovega doma na Lisci, opisovanjem okoliških poti, ki so izšle v izjemno bogati izdaji, uvajanje planinskih izletov, ki
Marija Veble - najstarejša Slovenka, ki se je pred leti povzpela na Kilimandžaro in Vinko
so se že davno prijeli in vlečejo sredino, četrtkovo in sobotno skupino vsak teden v hribe. Njegova posebna ljubezen pa so vsakoletni planinski pohodniški tabori, ki so lani slavili že štirideset let. Udeležilo se jih je že na stotine planincev Posavja, Zasavja pa tudi od drugod.
Po vsej Evropi vodi svoje va n d rove e in jim kaže, da je lahko potovanje v skromnih razmerah še lepše. S svojo kondicijo daje po letih mlajšim posameznikom misliti...Načrtno vključuje tudi turistične znamenitosti krajev, koder jih vodi pot. In še preden se vrnejo, že vedo, kam gredo naslednje leto...
Vinko v elementu - zvončnico ima na muhi
Petkovo srečanje v sevniškem kulturnem domu je popestril Vinko s svojimi prelepimi posnetki zadnjega potovanja po Albaniji in duhovitimi, informativnimi podatki.
Vinko in Jani - vodnika po Albaniji
Sledil je nastop pevcev planincev Encijan, potem pa je Vinko povabil vse goste v spodnje prostore, kjer se je nadaljevalo družabno srečanje. Predstavnik UO PZS Danilo Skerbinek, župan in predsednik PD Lisca Sevnica so voščili že v dvorani, posamezniki in skupine pa ob zakuski in kozarčku. Vrstile so se priložnostne pesmice, zložene v Vinkovo čast, sprejemal je praktična in duhovita darila, povezana v glavnem z njegovim planinarjenjem, ogledali smo si lahko njegovo razstavo fotografij in projekcijo filma o dejavnosti društva. Na citre je igrala Duška Stopar.
Vinko se je seveda iskreno zahvalil za vsako izrečeno čestitko in bil nadvse vesel tolike pozornosti.
»Kar seješ, to žanješ,...» je modro komentirala ena izmed udeležencev zasavske skupine, ki se je tudi udeležila Vinkovega slavja.
To je Vinko:
- odlomek iz Potopisa po Skandinaviji avtorice Ranči Moljk, ko je Vinko Šeško pristal, da pelje skupino posavsko-zasavskih V Turčiji se je Vinko počutil domače planincev na Nordkapp Runska pisava v Alti.
Cvetje je Vinkov najljubši model
Okrog enih zjutraj smo Nordkapp zapustili in kljub vznemirjenosti, ki jo je znamenita točka povzročila, kmalu zaspali. Ob petih zjutraj pa nas Vinko zbudi in samoumevno naznani: »Gremo si ogledat runsko pisavo...« Nekateri ostanejo v avtobusu, velika večina pa se nas res odpravi v gosjem redu po pečinah blizu morja, ki so zaradi varne hoje opremljene z lesenim mostičkom in vrvjo namesto ograje. Na teh pečinah so te vklesane črke pred 30 leti odkrili otroci, ko so se igrali. Zdaj so nekoliko obarvane, da so bolj vidne.Taka pisava je bila značilna pred približno 1.500 leti za nordijska, germanska, pa tudi anglosaksonska ljudstva. Sam izraz rune pomeni misterij, kar pomeni, da so vklesani znaki v kamen ali les skrivnostni. Muzej je seveda še zaprt, odprejo ga ob 8. uri zjutraj, zato počasi zapustimo zanimiv muzejček na prostem. Moram pa priznati, da me je ta ogled spravil v dobro voljo in še zdaj se smejim, kadar se spomnim nanj... Le katera agencija bi v hotelu zbudila ljudi in jih peljala h kakšni zanimivi turistični točki ob petih zjutraj ?! Vodnika bi gotovo linčali. Mi pa seveda nismo hotelski gostje, ampak le nezahtevni planinci, ki preizkušamo svojo vzdržljivost, zato nas tak poseg v jutranje spanje le malo osveži...
Slike: Ljubo Motore in F.M Bededilo : Fanči Moljk
Tudi Elena, Rokovo dekle, je ves čas hodila naokoli z ruto... Več las pokažejo v nekaterih liberalnejših delih Irana, npr. na otoku Kiš v Perzijskem zalivu, kjer je življenje zaradi turizma bolj sproščeno. »Posebno cene so privlačne,« je povedal Rok. Četrtkilogramski kruh stane na primer štiri tolarje.
Je pa neznosno vroče in vlažno, čeprav je bil Rok tam novembra lani. Ženske pa se kopajo ločeno od moških - na plaži, ki je strogo ograjena.
Celodnevna smučarska karta na 4000m visokih gorah severno od Teherana 1000 sit. Letalska karta iz Teherana v Perzijski zaliv, torej skoraj čez vso državo, stane 4500 sit - za dve uri vožnje.
»Vladimir Bartol je trdnjavo Alamut opisal tako slikovito in natančno, da jo takoj prepoznaš,« je Rok navdušeno pripovedoval o prizorišču romana, ki je dobrih šestdeset let po nastanku, v obdobju vsesplošne »vojne« proti terorizmu, pritegnil veliko pozornosti. Kot vemo, je Bartol eden redkih slovenskih avtorjev, ki ga tuji mediji pogosto omenjajo. Do danes ima že 33 izdaj in je preveden v enajst jezikov. »Iransko izdajo Alamuta smo v Teheranu kupili za vsega 700 sit in jo podarili našim iranskim prijateljem...«
Obiskovalci predavanja so med drugim izvedeli še to, da imajo v Iranu super ceste, da ponekod dobiš kebab iz mesa kamele, da so delovni, talentirani za jezike in da ni takega barantanja na prelepih bazarjih kot je to značilno za Arabce.
Slike: Rok Zupančič, Besedilo: Fanči Moljk
V četrtek, 15. januarja 1007, je v Knjižnici Antona Sovreta Rok Zupančič iz Hrastnika predstavil Iran, državo, ki jo mnogi spremljamo še iz vladavine šaha Reze Pahlavija. Za Slovence pa je zanimiva tudi zaradi romana Vladimirja Bartola Alamut, ki se dogaja prav tam.
Simpatični Rok, ki ima za sabo že vrsto potovanj, je najprej razbil stereotipe, da je to nevarna dežela. »V njeni soseščini so res države,« je dejal, »o katerih v medijih prebiramo poročila o nasilju.V nasprotju s temi je Iran zelo varna država, tamkajšnji moški pa so prav romantične duše, ...« Spomnil je, da se je dežela do leta 1932 imenovala Perzija in da je bila pred 2500 leti velesila. Po revoluciji 79. leta se iz izgnanstva vrne Homeini, z njim nastopi trdo, islamsko, tako imenovano šeriatsko pravo.
Mr, T-Bone
Mladinski center Trbovlje pripravlja koncert, ki bo v petek, 9. februarja 1667 ob 11.66 v Mesečini. Mr. T-Bone, ki bo v Mr.T-Bone je član italijanskih skupin The Bluebeaters in Africa Unite, med leti 1691 in 1991 pa je kot pozavnist nastopal tudi v zasedbi New York Ska Jazz Ensemble,
s katerimi je posnel tudi album “Minor Moods”.
Mr.T-Bone
Bivanje v NewYorku, je izkoristil za snemanje svojega drugega albuma “Mr.T-Bone sees America”, ki ga posname z najprestižnejšimi glasbeniki italijanske in newyorške ska scene. Album je bil posnet v živo na koncertu v New Jerseyu in v studiu Coyote v Brooklynu (NY), producent plošče pa jeVic Rugiero (Slackers, Rancid), ki na plošči odigra tudi nekaj inštrumentov, pri miksu pa mu je pomagal še King Django. Mr.T-Bone sees America vsebuje 14 pesmi, ki jih je poleg Mr.T-Bonea odigralo sanjsko moštvo, zbrano iz zasedb The Skatalites.The Slackers, NYSJE, Rocksteady 7,The Bluebeaters,Africa Unite in drugih...
Plesna »dvorana«
Z nastopa v Torinu
Mr.T-Bone je v zadnjih dveh letih s svojo koncertno zasedbo prekrižaril in navdušil celotno Evropo, z odličnim koncertom v Ljubljani pa je tudi slovenski publiki dokazal, da po kvaliteti ne zaostaja niti za samimi New York Ska-Jazz Ensemble. Z zasedbo The Young Lions bo tudi tokrat v sklopu evropske turneje gostoval v Sloveniji in predstavil svoj novi izdelek“Stričffy, Live” (Brixton Records 2007).	Besedilo in sliki:MCT
0 učena______
Matemaiika-ljubezen meja
Matematični vikend za prvošolce Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje
Ste kdaj namenili ali namenite cel vikend učenju ali še huje učenju matematike? No, da ni tako hudo so dokazali prvošolci Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Kar 41 dijakov prvih letnikov je namreč januarski vikend (od petka 19. januarja do nedelje 21. januarja) preživelo v COSD Burja v Seči pri Portorožu in se intenzivno posvetilo učenju matematike. Program so pripravili in izvedli trije učitelji matematike : Anton Leskovšek, Irena Kovač-Gregorčič in Majda Skrinar-Majdič ter dva učitelja športne vzgoje : Davor Drečnik in Jani Pajk.
Dijaki so seveda že iz osnovne šole navajeni nekaj dni preživeti v podobnih centrih, a za vse je bil to prvi matematični vikend, ko je večino programa predstavljala matematika. Učitelji matematike so pripravili tridnevni program, ki je poleg matematike vključeval tudi športne aktivnosti in družabne igre.
Tri dni v družbi z matematiko
Na pot so se odpravili že v petek, takoj po glavnem odmoru. Vožnja do Portoroža je hitro minila in v domu Burja so jih že pričakali s kosilom. Po kosilu so izkoristili lepo vreme in se odpravili na daljši sprehod do centra Portoroža. Ko so se vrnili, pa so dobre tri ure uživali v matematiki - spoznali misel-
Težke glave je treba podpreti
ne vzorce pri matematiki in se preizkusili v njihovi izdelavi, se poglobili v reševanje problemov, v različne pristope reševanja matematičnih nalog, v uporabo učbenika zlasti pri formuliranju odgovorov na teoretična vprašanja in še kaj. Čas do večerje je zelo hitro minil in skoraj vsi udeleženci so pokazali veliko mero pripravljenosti za delo in učenje.
Tudi po večerji so nadaljevali z matematiko, saj so reševali »suri o ku«, ki ga nekateri dijaki še niso poznali, mnogi pa so že kar hitri in spretni reševalci. Igrali so igro Rummikub, ki je podobna igri »remi« s kartami, le da ima ploščice s številkami in da se lahko istočasno igra kar 6 igralcev.Tu so se nekateri izkazali v kombinatoriki, drugim pa menda sreča ni bila tako naklonjena. Predvsem dekleta so pokazala tudi svoje plesno znanje, saj cha-cha kar dobro obvladajo. Mnogi pa so se zelo dobro zabavali ob trikih učitelja športne vzgoje Davorja Drečnika, ki je pravi »čarodej«. Kljub natrpanemu urniku je večini ostalo še dovolj energije za nočne pogovore, tako da nikakor niso mogli zaspati.
Tudi sudoku je matematika
Ne glede na primanjkljaj spanja pa so vsi prišli točno na zajtrk in celo predčasno začeli sobotni jutranji program. Dijaki so se izkazali pri reševanju nalog-zlasti iz procentnega računa, pri reševanju izrazov s periodičnimi decimalnimi števili, potencami in koreni. Kdor je potreboval pomoč pri reševanju, je imel na voljo sošolce in pa seveda učitelje. Mnogi so sebi in drugim dokazali, da zmorejo več, kot si mislijo in tudi učitelji so bili prijetno presenečeni nad zagnanostjo in delavnostjo večine udeležencev.
Pred kosilom so si glave malce ohladili s športom. Kolesarski izlet do solin in ogled le-teh je bil odličen. Ena skupina dijakov je odšla na kegljanje, drugi so igrali namizni tenis in različne igre z žogo. Pri košarki so dijaki hitro ugotovili, da tudi učitelji še niso za staro šaro, saj sta Tone in Davor pridno polnila koš.
Po kosilu je sledilo preverjanje znanja, ko so se lahko vsi dijaki prepričali, katere vsebine že obvladajo, kje pa se bo še nujno potruditi. Učitelji so naloge pregledali, popravili napake in sledila je tudi analiza rešitev z ustreznim točkovnikom.
Tudi noge terjajo miganje	Vrnitev iz matematičnega sveta
Tako je tudi sobota ob veliki količini matematike, športnih aktivnostih in pestrem družabnem življenju minila kot bi mignil. Celo nedeljsko dopoldne je bilo posvečeno matematiki. Dijaki so reševali naloge, ki so jih učitelji v naprej pripravili. Preizkusili so se lahko v reševanju nalog različnih taksonomskih stopenj, dobili dodatne razlage in napotke za reševanje, delali v skupinah. Program so zaključili s končnim preverjanjem. Informativne ocene in popravljene izdelke so udeleženci dobili v ponedeljek v šoli.
Domov so odšli z občutkom, da je večina udeležencev izpolnila zastavljene cilje in da so spoznali, da vikend učenja matematike ni prenaporen in se ga da kdaj ponoviti tudi doma.
Vsi so ob koncu zapisali tudi svoje vtise, ki so nas prepričali, da je vredno takšen vikend še kdaj ponoviti.
Zapisala: Majda Škrinar-Majdič
čemet za womtAwe in poklicno smomje - čips
Na Zasavski ljudski univerzi smo v lanskem letu v okviru projekta CVŽU (Center vseživljnskega izobraževanja) skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, OS Trbovlje, odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje (v nadaljevanju ČIPS). CIPS-i so se v Evropi začeli širiti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Poglavitni namen tovrstnih centrov je ciljnim populacijam zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka, vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. Poleg informacij ti centri večinoma nudijo tudi druge storitve poklicne orientacije: individualno svetovanje, skupinske oblike svetovanja, predavanja oz. predstavitve poklicev, delodajalcev in pripomočkov za samostojno načrtovanje kariere... Storitve poklicne orientacije opravlja poklicna svetovalka ob sredah od 14.00 do 16.00.
V CIPS-u je na voljo tudi računalniški program KAM IN KAKO. Namen tega programa je spodbuditi uporabnika, da si zastavi določena vprašanja o poklicih in mu pomaga opredeliti področja, o katerih se želi pogovoriti s poklicnim svetovalcem, opogumiti uporabnika, da podrobneje razišče poklice, ki so zanj primerni in ki ga zanimajo, in omogočiti uporabniku, da dobi nove zamisli o primernih poklicih in si razširi znanje o že poznanih in novih poklicih.
ČIPS je namenjen širši populaciji: brezposelnim osebam, presežnim delavcem, osnovnošolcem, srednješolcem, študentom, staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, zaposlenim na Zavodu za zaposlovanje, delodajalcem in vsem zaposlenim, ki potrebujejo naše informacije o zaposlovanju in šolanju.
Torej, če potrebujete kakšno od navedenih informacij oziroma svetovanje pri poklicni svetovalki ste vljudno vabljeni, da nas obiščete v CIPS-u.
Evropski
Socialni
Sklad
ODPIRALNI ČAS
Ponedeljek	informatorka	9.00-12.00
Sreda:	informatorka	11.00-14.00
poklicna svetovalka 14.00-16.00 Petek:	informatorka	9.00-11.00

2jtA/i 0/1 J-n,
lirvvžeAMz
Z
e
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
________FEPUQUKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
a
Karate
Priznanja za najboljše
V četrtek 15. januarja so predstavniki Karate zveza Slovenije v Kulturnem domu občine Postojna izvedli podelitev priznanj za športne dosežke v letu 1006. Prijetna prireditev, katerih bi lahko bilo več, je bila popestrena z nekaj atraktivnimi nastopi vrhunskih karateistov ter kulturnim nastopom učencev glasbene šole Postojna.
Glede na dejstvo, da so trboveljski karateisti v zadnjih petnajstih letih v samem vrhu slovenskega karateja, so tudi na tej prireditvi posegli po najvišjih priznanjih.V točkovanju »POKALNIH TEKMOVANJ V LETU 2006« je v kategoriji starejših dečkov zasedel prvo mesto Aljaž VESENJAK. V kategoriji mlajših kadetov je bil v letu 2006 najboljši Timi UMEK.Trboveljčani so imeli tudi v kadetski kategoriji med najboljšimi tremi svojega predstavnika, Kristijana OSTOJIČA, ki je zasedel tretje mesto.V ekipnih sestavah pa so vse ekipe, ki so nastopile v letu 2006 osvojile priznanja.
UVRSTITEV TRBOVELJSKIH TEKMOVALCEV V POKALNEM TEKMOVANJU LETA 2006
STAREJŠI DEČKI:
KADETI:
I.	mesto:AljažVESENJAK 3. mesto: Kristijan OSTOJIČ
MLAJŠI KADETI:
KATE EKIPNO:
I.	mesto:Timi UMEK
I.mesto:KADETI (Jernej HUDOMALJ,Rok LOPAN,Kristijan OSTOJIČ, Žiga ROZINA, Nik ŽLAK)
1.	mesto: ST. DEKLICE (Lejla DORIČ, Barbara GAŠPARIČ, Martina KERŠIČ, Sanja NARAGLAV)
2.	mesto: MALČICE (Sonja BALOH BAROVIČ, Ajša DURATOVIČ, Mila NEDIČ)
2.	mesto: MALČKI (Blaž HRIBOVŠEK,Jan NARAGLAV,Ammar ŠILJIČ, Žan ŠPILAR)
2.	mesto: STAREJŠI DEČKI (Žan KRAJŠIČ, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK)
2. mesto: KADETINJE (Dunja ANDRENŠEK, Nastja BEVC, Lejla DORIČ, Nina POŠEBAL)
Trboveljski karateisti, ki bodo nastopili na mladinskem evropskem prvenstvu v Izmirju v Turčiji od 9. do 11. februarja, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Žiga ŠANTEJ so opravili vikend priprave na Vrhniki. Omenjeni tekmovalci pod vodstvom reprezentančnih in klubskih trenerjev pilijo še zadnje elemente športne forme.
V soboto 3. februarja so trboveljski karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru, na 6. turnirju »KOBE OSAKA SLOVENIJA«.Ta tekmovanja se izvajajo v okviru vse stilske organizacije »KOBE OSAKA INTERNATIONAL« in so ena izmed najštevilčnejših, ki se izvajajo po celem svetu. Trboveljčani že nekaj časa pošiljajo na to tekmovanje mlajše tekmovalce, ki si komaj nabirajo prvih tekmovalnih izkušenj izven Trbovelj. Tako tudi letos, ko je kar nekaj mladih tekmovalcev imelo možnost nastopa na tem tekmovanju. Na turnirju je nastopilo 232 tekmovalcev in tekmovalk iz 43 klubov Hrvaške in Slovenije. Prilož-
PODELITEV PRIZNANJ KZS ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2006-25.01.2007.
nost so dobili mlajši tekmovalci Blaž HRIBOVŠEK, Žan ŠPILAR, Žan KRAJŠIČ,Tim ŽLAK,Almin SALKIČ,AljažVESENJAK,Jan in Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Sonja BALOH-BAROVIČ, Ajša DURATOVIČ, Mila NEDIČ ter Damir VUČILOVSKI in Igor NARAGLAV. Damir in Igor sta opravljala tudi funkcijo vodje in trenerjev.
Mladi po talentu prav nič ne zaostajajo za starejšimi, že uveljavljenimi tekmovalci.To so dokazali tudi na borišču, saj so v katah osvojili,Aljaž VESENJAK in Jan NARAGLAV bronasti medalji. Srebrni medalji pa sta tokrat osvojila Mila NEDIČ in Igor NARAGLAV. Mila je v kategoriji 14 tekmovalk s tem rezultatom dokazala, da njena srebrna medalja na najstarejšem turnirju v Evropi, mednarodnem turnirju v Trbovljah ni bila slučajna. Z njo dobivajo trboveljski karateisti po dolgem času ponovno dobro tekmovalko v katah, ki bo še večkrat mešala štrene najboljšim tekmovalkam, tako v Sloveniji, kot v tujini. Igor NARAGLAV pa s svojimi rezultati dokazuje, da postaja eden izmed najboljših katašev v Sloveniji v veteranski kategoriji, saj je v začetnih kolih gladko s 5:0 premagal zmagovalca mednarodnega turnirja v Velenju, januarja letos, Ljutomerčana PRELOGA, v finalu pa tesno s 3:2 izgubil s Kranjčanom KAFADARJEM, ki dosega visoke uvrstitve tudi na mednarodnih turnirjih v veteranski kategoriji.
V ekipni sestavah so malčice, Sonja, Ajša in Mila osvojile srebrno medaljo. Na isti zmagovalni stopnički je stala tudi ekipa mlajših dečkov, v sestavi Blaž, Jan in Žan. Najizkušenejša trboveljska ekipa mlajših kadetov pa je ponovno, kot že nekajkrat v tej kategoriji osvojila zlato medaljo. Ekipa je nastopila v sestavi Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ in Žan KRAJŠIČ.
Trener Igor NARAGLAV je takoj po novem letu prevzel v klubu skupino mlajših tekmovalcev v športnih borbah, ki komaj nabirajo prve tekmovalne izkušnje izven Trbovelj. Limbuš je bil tako za njega trenerski ognjeni krst teh tekmovalcev. Kljub pomanjkanju tekmovalnih izkušenj so nastopili zelo pogumno, tako, da rezultat ni mogel izostati. Tim ŽLAK je osvojil bronasto medaljo, še boljši pa je bil Žan ŠPILAR, ki je v kategoriji 13-ih tekmovalcev, priznal premoč nasprotniku šele v finalu in s tem osvojil srebrno medaljo. Z največ tekmovalnimi izkušnjami v trboveljskih vrstah je tokrat bila Tea LOPAN, ki je osvojila v svoji kategoriji zlato medaljo. Še največ preglavic ji je povzročila debitantka v trboveljskih vrstah Sanja NARAGLAV, ki je izgubila šele po podaljšku.
Po koncu tekmovanja je bil trener Igor NARAGLAV zelo zadovoljen z enajstimi osvojenimi medaljami.	Besedilo: Bogdan Simerl
Namizni tenis:
Hrastničani med Azijci
V teh dneh se je v Velenju končal eden največjih svetovnih namiznoteniških turnirjev nasploh. Denarni sklad je bil kar 106.000 ameriških dolarjev, kar je seveda pritegnilo v mesto v Šaleški dolini vse najboljše igralce in igralke iz vsega sveta in naredilo turnir zares enkraten.
Posebej azijske ekipe so bile v najmočnejših postavah, saj se želijo kar najbolje privaditi na evropske razmere pred bližnjim Svetovnim prvenstvom v Zagrebu, ki bo meseca aprila letos. Kitajski igralci in igralke so dobesedno pometli z vso konkurenco, le Korejci in igralci iz Hongkonga (ki pa so tako ali tako posojeni Kitajci) so se jim lahko delno upirali. Od evropskih igralcev jih je bila le peščica med najboljšimi 16. in med njimi je bil tokrat tudi najboljši hrastniški igralec Bojan Tokič. Kako težko se je prebiti med najboljše Azijce pove podatek, da imajo samo Kitajci okrog 20 milijonov registriranih igralcev in da pri njih igralci že od malih nog samo trenirajo, medtem ko je šola postranska stvar. Nič kaj drugače ni v drugih azijskih deželah.
Natan in Darko Rakek v oktobru 2006
Trend azijskih igralcev se je prenesel tudi v druge države sveta in skoraj ni več nobene države, ki ne bi imela med svojimi vrstami vsaj enega naturaliziranega Kitajca, da o trenerjih sploh ne govorimo. Če upoštevamo, da na namiznoteniških svetovnih prvenstvih nastopa čez 120 držav in da jih ima veliko v svojih vrstah tako kitajske igralce, kot tudi trenerje, nam je vsem takoj jasno, da je preboj v sam vrh namiznega tenisa izredno težak, da je treba začeti delati zelo zgodaj in da že mladi igralci trenirajo vsak dan. Na Kitajskem igralci začenjajo pri 5 letih, medtem ko igralci stari nad I I let trenirajo že 2-3x na dan.
No, v vsej tej poplavi vrhunskih igralcev in zelo zanimivih dvobojev so bili prisotni tudi hrastniški namiznoteniški delavci s svojo četico mladih nadobudnežev, ki že nekaj let razveseljuje s svojimi dobrimi igrami.Vsi skupaj so uživali v mojstrovinah najboljših igralcev sveta.Vsako popoldne po šoli, so se odpravili vVelenje in tam preživeli v družbi najboljših na svetu v tej disciplini. Seveda so imeli naši igralci s seboj tudi vso potrebno opremo za trening in pravi užitek jih je bilo gledati, ko so v posebej samo za trening namenjeni dvorani trenirali skupaj z Kitajci, Korejci, Japonci, Čehi Italijani itd. To res ni nekaj najbolj običajnega, res pa je tudi, da jim ni nihče rekel naj se odstranijo, zato so iz ust svetovnih mojstrov namiznega tenisa izvabili
marsikakšen simpatičen nasmeh. Vse to je dalo še dodaten vzgon hrastniškim igralkam in igralcem, da bodo na treningih še naprej tako vestni kot do sedaj.
Prejšnje leto je bilo za nekatere od njih zares zelo uspešno. Tako sta Tamara Pavčnik in Darko Jorgič postala najboljša posameznika v Medregijski namiznoteniški zvezi, ki povezuje celo ljubljansko, gorenjsko, notranjsko, dolenjsko,zasavsko-posavsko regijo.V kategoriji učencev od 1-3 razreda sta oba brez izgubljenih tekem dobila vse tri turnirje. Njima se je letos v tej isti kategoriji pridružil s tremi bronastimi medaljami še Natan Urh. Za Tamaro in Darka lahko mirno trdimo, da sta med letniki 1998 najboljša tudi v Sloveniji.
Tilen Drnovšek in Luka Selan se vsak v svoji kategoriji ves čas uvrščata med osem najboljših. Pri tem je Tilen Drnovšek na slovenski lestvici za mlajše kadete na 14. mestu, kar je velik napredek v primerjavi z lanskim letom.
Tudi ostali igralci Matic Kolar, Dino Hankušič, Barbara Selan in Nika Kropeč, ki nastopajo v kategoriji učencev 8.-9. razred, pridno trenirajo in se udeležujejo vseh turnirjev. Konkurenca je pri njih že zelo huda, tako da bo treba še več dela in vztrajnosti.
V klubu si vsi želijo, da bi imeli na voljo nekoliko več ur na teden, tako da bi treningi postali še kvalitetnejši. Namizni tenis je namreč šport, ki zahteva zelo veliko treninga že takoj na samem začetku. Brez vsakodnevnega dolgoletnega treninga namreč ni rezultatov. V Aziji in tudi že v večini evropskih držav to zelo dobro vedo, v Sloveniji pa se vse prevečkrat zanaša na posamezne talente, ki se prikažejo vsakih 50 let in naredijo občasne vrhunske rezultate. Zavedati se je treba, da samo kakovostno in kontinuirano delo lahko prinese dobre rezultate, pa tudi ob takem načinu dela so še vedno prisotni tako vzponi kot tudi padci. Kot pri vseh stvareh v življenju.
Za NTK HRASTNIK:Jože Urh
Mali nogomet:
Zimska liga Hrastnik 100 Z!
V športni dvorani »Dolanka« na Dolu pri Hrastniku sc je v mesecu januarju začela, 7. po vrsti, zimska liga v malem nogometu »Hrastnik 1007«.
Prijavljenih je 22 ekip, ki so razdeljene v dve ligi.V vsaki ligi nastopa po I I. ekip. Do sedaj so bili po dvakrat zmagovalci zimske lige v Hrastniku igralci Rudnika, Pekarne Leniči in KMN Juventus.
Letos je zelo težko napovedati zmagovalca, ker so ekipe med seboj zelo izenačene.
TRENUTNA LESTVICA:
1.	KMN JUVENTUS
2.	P. LENIČI
3.	B. SLAVI
4.	TRGOTRANS/P.KUKUCA
5.	ŠKOTI
6.	KMN XXL
7.	YOUNG BOYS
8.	PLAY OFF
9.	ANTIMON 10. RUDNIK
I I. KMN DEBRO
NAJBOLJŠI STRELCI: I. GRBIČ (P.LENIČI) - 4 GOLI 2.TOPLAK (KMN JUVENTUS), BJELOVUK (TRGOTRANS/P.KU-KUCA) - 3 GOLI
V 2. ligi so v vodstvu s po 6. točkami Gamsi iz Šentlamberta, GD
I® pOET
Izbiramo:
Naj športnike Zasavja v letu 1006
Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 17. marca 2007 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 22. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2006
1.	Naj športnik Zasavja 2006:
-Andrej Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
-Timotej Umek (Karate klub Trbovlje)
-	Primož Roglič ( SK Zagorje)
-	Domen Pociecha (Sankaško društvo)
-	Primož Martinčič (KMN GIF BETON MTO)
2.	Naj športnica Zasavja 2006:
-	Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Nina Žnidar ( SK Zagorje)
-	Katja Kurent (RK Krim Mercator)
-TjašaVozel ( PK LCT)
-	Katja Požun (SK Zagorje)
-	Ines Ramšak (ŽRK Zagorje)
3.	Naj trener Zasavja 2006:
-	Miha Kovačič ( Karate klub Trbovlje)
-	Peter Kauzer st.(BD Steklarna Hrastnik)
-	Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Darko Raušl (PK LCT)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje)
-	Jernej Simerl (Karate klub Trbovlje)
4.	Naj ekipa Zasavja 2006:
-	KMN GIP BETON MTO
-	Karate klub Trbovlje
-	ŽRK Zagorje
-	SK Zagorje
-	BD Hrastnik
-	KBV PONDOKWAN Zagorje
5.	Naj športni delavec Zasavja 2006:
-	Igor Grčar
-	Franjo Glavica
-	Edi Tekavčič
-	Franc Barič st.
-	Ksenija Kranjc
-	Joško Hočevar
^GLASOVNICA
| I. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2006
1.	mesto:________________________
2.	mesto:________________________
I 3. mesto:______________________
I 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2006
I I. mesto:______________________
2.	mesto:________________________
I 3. mesto:______________________
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2006
I I. mesto:______________________
I 2. mesto:______________________
3.	mesto:________________________
L ____ ____ ____ ___ ____ ____ _
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2006
1.	mesto:____________________________
2.	mesto:____________________________
3.	mesto:____________________________
5.	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2006
1.	mesto_____________________________
2.	mesto_____________________________
3.	mesto_____________________________
Glasoval sem
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Davčna številka:

Zasavski frker
DOHITELA POVZROČITELJA NESREČE
Dne 29.1.2007 ob 12.40 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je zgodila zaradi nepravilnega prehitevanja voznika, kateri pa je s kraja pobegnil, oškodovanka pa ga je kasneje dohitela in o tem obvestila policijo. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je povzročitelj vozil tudi pod vplivom alkohola. Zoper povzročitelja nesreče bodo policisti ustrezno ukrepali.
POBEGNILA SO GA IZSLEDILI
31.1.2007 ob 13.00 uri smo bili obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila v Litiji. Policisti so na kraju ugotovili, da se je nesreča pripetila zaradi nepravilnega prehitevanja, po nesreči pa je povzročitelj pobegnil s kraja nesreče. Materialna škoda na vozilih je znašala približno 600 EUR. Policisti so z zbiranjem obvestil povzročitelja izsledili in zoper njega ustrezno ukrepali.
PRIDRŽALI VINJENEGA VOZNIKA
Dne 24.1.2007 je bilo odrejeno pridržanje po čl. 109/11 ZP-I zoper kršitelja cestno prometnih predpisov, 47 letnega občana iz okolice Trbovelj, kateri je bil s strani patrulje ustavljen in kontroliran. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti. Omenjeni je imel 1.21 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka in mu je bila s strani policista prepovedana nadaljnja vožnja. Ob 22.2S uri je bil ponovno ustavljen in je bilo zoper njega odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja odredbe prepovedi vožnje.
VEČ POŠKODOVANIH
Dne 28.1.2007 so v Savni peči zaradi prekratke varnostne razdalje obravnavali prometno nesrečo II. kategorije, katero je povzročil 42 letni občan iz Hrastnika. V obeh vozilih je bilo več poškodovanih (lahke telesne poškodbe).
Ravbaje kot srake
ZA 1.600 EVROV ŠKODE
Dne 29.1.2007 ob 07.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu na peskokopu v okolici Šmartna pri Litiji, kjer je neznani storilec odtujil dve jeklenki za varjenje in večjo količino nafte in s tem oškodoval lastnika za 1.600 EUR.
VLOMIL V HIŠO NA VAČAH
Dne 29.1.2007 ob 17.20 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Vačah, kjer je neznani storilec iz hiše odtujil tehnične predmete in denar, ter s tem oškodoval oškodovanca za približno 4.500 EUR.
VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE
Dne 31.1.2007 ob 10.30 uri smo bili obveščeni o vlomu v več osebnih avtomobilov v Litiji. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznani storilec vlomil v tri osebne avtomobile in iz enega odtujil avtoradio znamke JVC LH70, iz drugih dveh osebnih avtomobilov pa n! odnesel ničesar. Neznani storilec je z dejanjem oškodoval lastnike za približno 800 EUR.
PLEN,VREDEN 1200 EVROV
Dne 26.01.2007 ob 09.00 uri smo bili obveščeni o vlomu v trgovino v Šmartnem pri Litiji. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznani storilec vlomil v trgovino iz katere je odtujil več avtoradijev znamke Pioneer in tri satelitske sprejemnike. Lastnik je z dejanjem oškodovan za približno 1.200 EUR.
VLOMILI V AVTO
22-letni občan Trbovelj je podal prijavo kaznivega dejanja vloma s strani neznanega storilca dne 31.1.2007 med 08.00 in 19.40 uro, ko je vlomil v fiat punto na parkirnem prostoru pred železniško postajo v Trbovljah. Neznani storilec je vlomil tako, da je z neznanim predmetom uničil ključavnico na levih vratih in tako prišel v vozilo ter je iz vozila vzel avtoradio znamke PANASONIC ter komplet zadnjo polico z zvočniki.
NAŠEL POMANJKLJIVO OPREMLJENO UKRADENO VOZILO
Dne 24.1.2007 je občan iz Zagorja obvestil, da je v gozdu ob gozdni poti na relaciji Zasavska gora-Pleše opazil vozilo znamke passat, ki je razmontirano in pokrito z listjem. Preko evidenc je bilo ugotovljeno, da gre za ukradeno vozilo.
HLASTA PO BENCINU
V noči z 26. na 27.1.2007 je neznani storilec nasilno odprl pokrov posode za gorivo na osebnem avtomobilu in iztočil približno 20 litrov goriva. Vozilo je bilo parkirano na žel.postaji v Hrastniku. Naslednji dan pa je neznani storilec poskušal odpreti dve posodi za gorivo na dveh osebnih avtomobilih parkiranih na območju Zagorja.
KOVINE SO ŠE VEDNO CENJENE
Dne 30.1.2007 je neznani storilec odtujil 5 metrov bakrenega žleb z objekta na Koloniji I. maja v Trbovljah. Dne 31.1.2007 pa je neznani storilec izvršil tatvino pocinkanega žleba z objekta na Trgu revolucije.
NAŠLI UKRADENO PETKO
Dne 1.2.2007 je neznani storilec odtujil osebni avtomobil znamke renault 5 v Trbovljah. Vozilo je bilo istega dne najdeno.
MmtČNO ©
Aufbiks
TUDI SORODNIKI SE KREGAJO, MAR NE?
Dne 27.01.2007 ob 22.10 url so bili policisti zaprošeni za intervencijo v okolici Bogenšperka, kjer je sin v pijanem stanju napadel očeta. Kršitelj se ob interveniranju policistov, kljub zakonitim ukazom ni pomiril, zato so ga policisti pridržali do iztreznitve.
Dne 28.01.2007 ob 16.45 uri pa so bili policisti obveščeni o sporu med možem in ženo v okolici Litije. Policisti so pri opravljenih razgovorih ugotovili, da je mož zmerjal ženo. Policisti so mu izdali plačilni nalog.
PRETEP PARTNERKE IN ŽALJENJE POLICISTOV SE NI KONČALO DOBRO
Dne 25.1.2007 je 46 letni občan Hrastnika pijan vpil zmerjal, grozil in pretepal partnerko. Ob prihodu policistov je žalil policiste, za kršitev javnega reda in žalitev mu je bil izdan plačilni nalog, nakar se je umiril. Po razgovoru s pričami pa je ponovno pričel pretepati in vpiti na partnerko, prav tako pa je ponovno pričel žaliti policiste in ker s kršitvijo ni prenehal je bilo odrejeno pridržanje
TEPEL IZZIVAL POPIVAL KADIL?
One 27.1.2007 je prišlo do pretepa več oseb na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta 21 in 24 letna Trboveljčana hotela vstopiti v Dom svobode, kjer je potekala zasebna prireditev. Organizator jima ni dovolil vstopa, zaradi česar sta se najprej sprla, nato pa še stepla. Po razgovoru sta bila napotena s kraja, vendar se je 21-letnik vrnil in ponovno izzival k pretepu ter ni upošteval odredbe policistov, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve. Prav tako mu je bila zasežena zelena rastlina zaradi suma, da gre za prepovedano drogo.
Kronični funštere
OBLEŽAL ZARADI ALKOHOLA
Dne 31.1.2007 ob 18.30 uri smo bili obveščeni, da je v Šmartnem pri Litiji obležal moški. Policisti so na kraju ugotovili, da je moški obležal zaradi prevelike količine zaužitega alkohola. Moški je bil z reševalnim vozilom odpeljan domov. Zaradi kršitve mu je bil izdan plačilni nalog.
PREPOVEDANA DROGA?
Policisti so dne 26.01.2006 pri kontroli terena trem občanom zasegli neznane posušene rastline za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo. Posušene rastline so bile poslane v analizo in v kolikor bo sum, da gre za prepovedano drogo potrjen, bo zoper občane izveden ustrezen ukrep. Policisti so prav tako 27.01.2007 ob 23.00 uri mlajši ženski zasegli neznano zeleno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo, snov bo poslana v analizo in v kolikor bo sum potrjen, bomo zoper lastnico ustrezno ukrepali.
IZGUBIL TABLICO
Dne 26.01.2007 ob 11.25 uri se je na PP Litija oglasil občan, kateri je prijavil, da je pred 14 dnevi na relaciji Kresnice - Litija izgubil registrsko tablico LJ L7-97T.
OPOZORILO VOZNIKOM:
Glede na vse večje število prometnih nesreč s pobegom, opozarjamo voznike, da naj si v primeru prometne nesreče po kateri povzročitelj pobegne s kraja nesreče, poskušajo zapomniti čimveč značilnosti pobeglega vozila: vrsta (osebni avto, tovorno vozilo, kombinirano vozilo,...) barva, morebitne nalepke, dodatna oprema, znamka vozila ipd., če pa imajo možnost pa naj si zabeležijo reg. tablico vozila ali pa vsaj delno številko registrske tablice.
POLICISTI OPOZARJAJO, DA VREDNEJŠI PREDMETI NA VIDNIH MESTIH V PARKIRANIH VOZILIH VZPODBUJAJO STORILCE KAZNIVIH DEJANJ K VLOMU V VOZILO!!! Pogosto je povzročena škoda večja od vrednosti ukradene stvari.
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PR! TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si
gorazd.lipovsek@polidja.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje)
© mmwLo
SLO
IGI
.OVENSKI
RABEU
KRIŽANKA:
DRAVSI
SPLAV/
ŽENSKO
OPRTNICA
MESTO V SEVERNI
JUŽNO OD TORINA
IZPOSOJE-VALNINA ZA ČOLN
DRUGO NAJVEČJE MESTO V ALŽIRUI
VOLNA, ZVITA V KROGLA-
REPRODUK-
ŽAGAN LES S KVADRAT-
PREREZOM
BRAZILSKA LUKA OB ATLANTIKU
STAf
SLOV/
ŽIVALSKI
LEKSIKO-
GRAF
WEBSTER
NEKD. IRSKI VOZNIK FORMULE ENA
SOS7
VAL
ZAČIMBN/
RASTLINA,
ŠETRAJ
GRUZUl,
PRITOK
ČRNEGA
STAREJŠI
MOŠKI.
DEDEC

SLIKAR
JAKOPIČ
RUDNINA, IZ KATERE 'RIDOBIVA-JO ŽIVO SREBRO
GLAVNI
ŠTEVNIK
PISATEU,
(SLABŠAL.)
GOSPOD S PRAVICO PODELJEVANJA FEVDOV
AMERIŠKA
IGRALKA
(YOKO)
NEMŠKA
SMUČARKA
ERTL
KRIVULJA, KI JO OPIŠE TOČKA NA OBODU KROGA,
prImici
SEZNAM BLAGAZ NAVEDBO CEN
ODTENEK
(ZASTAR.)
KOVINA BARVE (Y)
GRŠKI
OTOK

MODNI
KREATOR
(CALVIN
RICHARD
ALPSKI
SMUČAR
ELIZA-
BETH
TAYLOR
ZAČETEK
PREBAV-
TRAKTA
VELIKA
PTICA
UJEDA

NEZMEI
ČLOVI
PAUL
ELUARC
IREN
iVEK
NEKDANJI
JAPONSKI
POLITIK
(HIROBUMI)
OTOČJE V BENGAL-
DOMOV1NA ČAROVNIC KIRKE IN MEDEJE V GR. MIT.
DRAMATIK
CANKAR
CIKLOIDA: vrsta krivulje VITORIA: mesto v Braziliji
NIKOBARI: indijsko otočje RION: reka v Gruziji
Vicoteka
Rana ura
“Zdaj si prišla, Metka? Ura je vendar pet zjutraj, tebi je pa petnajst let! Vso noč nisem zatisnila očesa!"
“Jaz tudi ne, mami.”
Pozabljivost
“Janezek, zakaj si se včeraj tako jokal, da te je slišalo celo naselje?” “Mama je klofala moje hlače in pozabila, da sem jaz v njih.”
Pedantnost
“Moram se ločiti od žene!”
“Zakaj pa?"
“Pretirano je pedantna.”
“Samo zaradi tega?”
“Pomisli. Kadar ponoči vstanem, da bi spil malo vode, ona takoj pospravi posteljo, preden se vrnem v spalnico.”
Dopolnilne ure
Jure prinese domov domačo nalogo, jo vrže na mizo in reče:
“Oče, nalogo boš moral napisati še enkrat, pa še na dopolnilne ure boš moral dvakrat tedensko po eno uro!”
Radio
Zjutraj se dva kmeta pogovarjata:
“Ali veš, daje včeraj blondinka zažgala radio.”
“Zakaj pa?”
“Da bi slišala radio Ognjišče!”
PABERKOVANJE
Pred kratkim so v Parizu izvedli študijo, ki je pokazala, da se na mnogih ulicah francoske prestolnice sploh ne da več dihati zaradi onesnaženosti z izpušnimi plini. Izračunali so, da živi okoli 100.000 Parižanov na območjih, kjer je stopnja onesnaženos-
ti enaka tisti na avtocestah, ko je promet najgostejši.
Luna potuje okoli našega planeta s povprečno hitrostjo enega kilometra na sekundo, medtem ko se Zemlja vrti okoli Sonca s hitrostjo približno 30 kilometrov na sekundo.
EVRO DARILA
ga iras® amraMtis
Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik.
i
I
Bi
AKCIJA VELJA OD 21.11. 2006 00 28. 02. 2007! Velja za celoletno naročnino.
Več na www.razvedrilo.si
g|j	modra Številka
((C* 080 87 87)
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17.fe-bruarja 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 3/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 2/2007 (1/2007 je zapisal škrat Zasavčko) so:
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Angela-Jana Kerin,Ul.prvoborcev 16, 1410 Zagorje -bon za 5.000,00 sit
2.	David Klinc, Pole 15, 1410 Zagorje - bon za 3.000,00 sit
3.	Filip Šmid, Ribnik 3, 1420Trbovlje- bon za 2.000,00 sit
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Spet prihaja tisti čas,
%o za[ju6[jeni smo vsi,
(Maki in veliki, vsi radi na g [as priznamo,
(Da najlepše na svetuje če ljußezen med nami je.
(Presenetite svoje valentinčke s sladkimi srčki z jagodnim afi čokoladnim smetanovim nadevom.
Vabljeni
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
REŠITEV SLIKOVNE UGANKE
V Zasavcu št. 2 je bil na fotografiji motiv z Vaške situle in pravilen odgovor je bil: Vaška situla
Žreb je bil tokrat naklonjen in knjižno nagrado prejme:
NADA PRIMON, Cesta 9.maja 69, 1430 Hrastnik
mmmo @1
Ali se prepoznate?
Kar lepa družbica je na sliki in nekaj jih ima kar podvojeno število nog. Tisti, ki se bo našel v krogcu, bo šel na pico v PIZZERIJO ČEBELICA NA IZLAKAH in s seboj bo vzel seveda prijatelja, magari na štirih tacah, po želji — kajti, bon, ki ga bo obkroženi dobil, če bo poklical do 16. februarja t.l. na GSM 041 410 734 in Marti povedal, kako mu je ime (pasji jezik obvlada le delno) bo dobil dve pici in dve kokakoli. Hitro na telefon, kajti po tem datumu »gredo« pice v naslednjega Zasavca!
pizzenm čgbiiico
VRBČeVIČ metej Valvazorjevo % IZlftKE. Tel.: 05/56-74-137
IZID NAGRADNE IGRE O DOMAČIH IZRAZIH ZA JABOLČNO VINO...
Seveda so bili v kupu kuponov, kjer ste po običaju poimenovali »jabolčno vino«, vsi odgovori pravilni in trdno smo mižali, ko smo žrebali dobitnika petih sadik EKODREVESNICE OCEPEK:
TO JE: GAŠPER KRIŽNIK, Cesta 20. julija 13,1410 Zagorje
...IN ŠE O SESTAVINAH V JETERNICAH
Nič težkega - očitno, saj je bil cel kup odgovorov in...vsi so bili ta pravi, iz kupa pa smo potegnili nagrado v vrednosti 33 eur v Mesnici in delikatesi FERDI v Trbovljah za:
MARJETO VODIŠEK, Kovinarsko naselje 5, 1420 Trbovlje
^UGANKA ZA POZNAVALCE POEZIJE:
Tokrat ne bomo zastavili slikovne uganke, ampak tekstovno oziroma poezij-| s ko, saj se lepo ujema s praznikom, ko boste prebirali Zasavca. To rej:
Čigavi so naslednji verzi:
I Ne sme več bit’ tako.	i
I Daj enemu slovo bolj’ je nesrečen bit’,
I Ko srečo z njim delit’.-Vso srečo ti želim,
i naj bo z menoj al’ z njim.	,
I Spodnji kupon izrežite in ga pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta I zmage 3, 1410 Zagorje - izžrebali bomo knjižno nagrado za pravile in po-| poln odgovor
Ime in priimek in vzdevek pesnika:.
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Doktor France Prešeren, ki se ga najbolj spominjamo ob kulturnem prazniku, je bil samo eden v dolgi vrsti slovenskih pesnikov. Nekateri hočejo prikazati, da največji med njimi. Glede na to, da je napisal Zdravljico, uradno himno samostojne slovenske države, je gotovo upravičeno deležen slave. To pa kljub njegovim še boljšim delom ne pomeni, da je bil pesniški bog. Vsak pesnik, ki del svoje duše zaupa papirju in bralcem, je sestavni del mozaika ustvarjalne kulture. Brez številnih pesnic in pesnikov bi bila slovenska kulturniška krajina zelo pusta. Tega se v naši rubriki dobro zavedamo, zato vsem pesniškim dušam objavljamo pesmi. Hvala vam za zvestobo!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 011-173-816)
NEČIMRNA MISEL
Črne niti žalosti, srebrnikaste nitke sreče vozlaš v tišini v drobcene čipke na čudežni vezenini.
Čas plete za nas, poete.
Vlado Garantini
VZEMIMO SI ČAS ZA OBČUTENJE UTRIPA KULTURNEGA PRAZNIKA!
ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS
V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc podaljšuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo.
Vaše stvaritve pošljite do 14. februarja 2007 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi.
Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom.
Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v drugi februarski številki Zasavca!
PESEM VETRA
Na poljih ničesar, nikogar več ni, samo jata ptic se nad njim podi.
Tu in tam je kakšno drevo, od časa do časa se veter zaganja med veje močno.
To pesem je vetra, ki prinaša nam hlad na polja, gozdove, turoben z njim mrak.
Zima v deželo svoj mraz naseli, sneg se na soncu bahavo iskri.
Sonce in sneg, nekdo žvižga vmes, to pesem je vetra prek polj in gora, v svojem objemu jih najrajši ima.
Andrej Režun
Literatura je posel, v katerem moraš neprestano dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo.
(Jules Renard)
SPOMIN NA POETA
Z močjo besede in razuma je presenetil svet, saj ta podložni narod ne bi smel buditelja imet’.
Ker krivice je doživljal kot sin manjvrednega, na svoji koži je okušal trpljenje svojga naroda.
Zato je s pesmijo spodbujal, zavest v narodu budil, da nihče nima te pravice, da bi naš narod si lastil.
Ponosen narod naš je na poeta, spomin nanj v nas živi, saj njegova pesem nas je gnala v boju za današnje dni.
Maks Marinčič
MIDVA NA KMETIJI
Krava daje mleko, okna so zaprta.
Smreka je podrta, deklica še smrka.
Postelja je mokra, torta že leti, usta niso lačna, polna so strasti.
Ina Brečko
Aleksi/ Perednik:
KOLUMNA ©
Gazimo preko trupel
Kdo?Večina. Če gre soditi po pismu bralke v prejšnji številki Zasavca, večina ljudi podpira zločine. V mislih imam namreč mučenje in ubijanje živali, od tistih z dragocenim krznom do živine, ki “ne ugleda sonca, ker v hlevih se redi, da jo na koncu roka klavca umori”. Zakaj? Ker naj bi bili ljudje sebični.To vodi v surovost, ko živalim odrekamo iste pravice, ki jih uživamo sami. Kal zla naj bi bila v dejstvu, da živalim ne priznavamo duše. Bralkina dobronamernost je hvalevredna, toda dejstva boja za obstanek govorijo drugače.
Ljudje smo sebični, ker drugače ne bi preživeli. Vsaj tako večinoma mislimo. Naša civilizacija namreč ni strpna do šibkosti, čeprav surova moč še ne pomeni resnične moči.Velikokrat so telesno šibkejši močnejši od hrustov, kajti človek ima na srečo kulturo, ta pa omogoča, da sprejmemo vsako človeško bitje. Pravico do življenja imajo tudi tisti, ki bi v fizični bitki za preživetje takoj odpadli. Pri udomačenih živalih je obratno. Bolj je zdrava in krepka, bolj je privlačna za pleme in meso. “Nož jo že čaka, da lačni na krožnik čimprej krvavi zrezek dobi.”
Vzgoja po družinah, skupaj s šolstvom, zdravstvom in drugimi sistemi udomačevanja novih pripadnikov človeške družbe, temelji na prepričanju, da je meso zdravo. Da, toda do katere mere? Dejstvo je, da v razvitem svetu večina ljudi poje preveč mesa. Maščoba se cedi iz kislih celic ubitih živali, zaužita mišična vlakna povečujejo tveganje za razvoj nepotrebnih civilizacijskih bolezni. Uživa zdravstvo, še bolj pa farmacevtska industrija, saj se denar obrača. Milijarde evrov krožijo, da se kopičijo zaslužki na plečih ljudi z opranimi možgani, oslabljenim imunskim sistemom in zavestjo, da je treba preživeti.
Toda v razvitem svetu ta zavest zaradi “socialne” države izginja. Materialnih dobrin imamo preveč, zato se valjamo v njihovem izobilju. Mnogi so prepričani, da imajo vse, če lahko v trgovini kupijo, kar si poželijo. Usodna zmota. Tistega, kar človeka dela človeka, kljub kičasti založenosti polic ne prodajajo. Ljubezni, srč-
nosti, razigranosti, otroške preprostosti, iskrivosti, prvinske poštenosti, veselja do ustvarjanja in samouresničevanja ni najti v nobenem kotu.
Psi (beri: tisti, ki bi radi videli soljudi zdrave in zadovoljne) lajajo, ampak karavana (beri: ljudje, izgubljeni v vsakodnevnem boju za preživetje, ločeni od resnice sveta, odmaknjeni od dejanskih problemov človeštva, zatopljeni v svoje strahove, dvome, neukročene strasti, nenadzorovana čustva, prazne upe, izgubljene sanje o človekovi potencialni veličini dostojnem življenju) gre dalje.
Preroki zdravega načina življenja, guruji drugačnih pristopov h gradnji kakovosti življenja pridigajo svoje, toda pametna večina z opranimi možgani gre naprej Podkupljena in v svoje ozke vrtičke zapreti predčasni smrti.	zrta znanost noče razkriti vseh dejstev
o izsledkih škodljivosti načina prehranjevanja ljudskih množic. Ni dokazov, pravijo. Če se kakšen znanstvenik ne strinja s prevladujočim pogledom na škodljivost določenih vrst hrane, ga preglasijo z argumentom moči. Izločijo ga iz svoje sredine: “Črv, pohodili te bomo, če boš preveč opletal z jezikom. Resnica ni pomembna, bolj je pomembno, da dobimo denar za nadaljnje raziskave. Resnica naj počaka, da nastopi pravi čas zanjo.” Milijoni predčasno mrtvih in milijarde evrov stroškov neučinkovitega zdravljenja niso pomembni.
Politika in veliki sistemi častilcev dobička si ne belijo las s tem. Pomembno je, da ‘biznis’ deluje, da se izkorišča neobveščenost in prestrašenost “ovčic, ki v svojem tropu trepetajo, dokler nanje sonce sije”. Hitra prehrana deluje sto na uro, strupi se pretapljajo v denar. Zastrupljevalci služijo na nedolžnih ljudeh, prepuščenih svoji neumnosti, veliki lobiji zaslužkarjev si prizadevajo, da bi svoje nečastno početje prikazali kot skrb za blaginjo družbe. Država dobi od njih velike davčne vsote, zato se ne vpleta pretirano v dogajanje. Njena dvoličnost se očitno kaže v predlogu novega zakona o prepovedi kajenja na javnih mestih. Neustrezna prehrana predčasno pokosi bistveno več državljanov kot pasivno kajenje!
Še nekaj. Ko boste naslednjič na klasičnem slovesnem kosilu, dobro poglejte, s čim boste postreženi. Na mizo boste dobili 90 % mesa, maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovin, v majhni skledi pa vam bodo postregli s solato (varčno postrežena priloga kuhane zelenjave ni vredna omembe). Potem boste nazdravili z ruj-no kapljico, da boste pozabili na vsebino želodca, ki vam odnaša zdravje. No, to je vendarle bolje, kot biti slabe volje. Če ne drugega, bo vašemu zdravju koristila vsaj dobra volja.“Zavriskaj na ves glas, naj odmeva do neba, če vse drugo je zanič, naj veselje daljši dih ti da.” Še bolje pa bi bilo, ko bi obrok vseboval vsaj 70 % presne zelenjave. Solata je res primerna za zajce, a ne le za njih ...
® mo/o&esniA
DELAVSKI DOM ZAGORJE				ob 20.00 - APOKALIPTO akc. pustol.	
Petek 9.2.	ob 19.00 - POČITNICE am.rom.drama		sobota 17.2.	ob 18.00 - APOKALIPTO	
Sobota 10.2.	ob 17.00 - NOČ V MUZEJU am.akc.kom.			ob 20.30 - TURISTAS	
	ob 19.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA am. ZF triler		nedelja 18.2.	ob 18.00 - APOKALIPTO	
Nedelja 11.2.	ob 19.00 - POČITNICE am.rom.drama		ob 20.30 - ALEX RIDER: Operacija strela		
Ponedeljek 12.2.	ob 19.00 - NOČ V MUZEJU am.akc.kom.		ponedeljek 19.2.	ob 18.00 - TURISTAS	
Torek 13.2.	ob 19.00 - FILM TEATER: OKO, kitajska grozljivka			ob 20.00 - ALEX RIDER: Operacija strela	
Petek 16.2.	ob 19.00 -APOKALIPTO am.pustolovski		torek 20.2.	ob 18.00 - APOKALIPTO	
Sobota 17.2.	ob 19.00 - APOKALIPTO am.pustolovski		sreda 21.2.	ob 18.0- APOKALIPTO	
Nedelja 18.2.	ob 19.00 - APOKALIPTO am.pustolovski		četrtek 22.2.	ob 18.00 - BABILON drama	
Ponedeljek 19.2.	ob 19.00-HVALA, KER KADITE am.kom.			ob 20.30 - KRVAVI DIAMANT triler	
Torek 20.2.	ob 19.00 - FILM TEATER: RADIJSKI ŠOV am.glasb.kom.				
			KINO HRASTNIK		
KINO IZLAKE			četrtek 8.2.	ob 19.00 - DEJA VU am.zf.akc.	
Nedelja 11.2.	ob 19.15 - OTROCI ČLOVEŠTVA am.ZF triler		petek 9.2.	ob 19.15 - POGODBA S HUDIČEM am.akc.groz.	
Nedelja 18.2.	ob 19.15 - HVALA, KER KADITE am.kom.		sobota 10.2.	ob 17.00 - POGODBA S HUDIČEM	
				ob 19.00 - DEJAVU	
DELAVSKI DOM TRBOVLJE			nedelja 11.2.	ob 17.00 - DEJAVU	
četrtek 8.2.	ob 18.00 - VESELE NOGICE anim.druž.kom.			ob 19.00 - POGODBA S HUDIČEM	
	ob 20.00 - ŽELVE ZNAJO LETETI		sreda 14.2.	ob 19.00 - NOČ V MUZEJU am.akc.kom.	
petek 9.2.	ob 18.00 - VESELE NOGICE		četrtek 15.2.	ob 19.00 - NOC V MUZEJU	
	ob 20.00 - MRAČNI SAMURAJ drama		petek 16.2.	ob 18.00 - POČITNICE am.rom.kom.	
sobota 10.2.	ob 18.00 - VESELE NOGICE		sobota 17.2.	ob 17.00 - NOČ V MUZEJU	
	ob 20.00 - MRAČNI SAMURAJ			ob 19.00 - POČITNICE	
nedelja 11.2.	ob 18.00 - VESELE NOGICE		nedelja 18.2.	ob 17.00 - NOČ V MUZEJU	
	ob 20.00 - MRAČNI SAMURAJ			ob 19.00 - POČITNICE	
ponedeljek 12.2.	ob 18.00 - VESELE NOGICE		sreda 21.2.	ob 19.00-HVALA, KER NE KADITE	
torek 13.2.	ob 18.00 - REŽISER POROK drama		am.kom.		
sredal4.2.	ob 18.00 - REŽISER POROK		četrtek 22.2.	ob 19.00 - HVALA, KER NE KADITE	
četrtek 15.2.	ob 18.00 - TURISTAS triler				
	ob 20.00 - ALEX RIDER: Operacija strela akc.pustol.	KINO DOL PRI HRASTNIKU				
petek 16.2.	ob 18.00 - ALEX RIDER: Operacija strela		petek 9.2.	ob 17.00 - POGODBA S HUDIČEM am.akc.groz	
KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
Četrtek 15.2. ob 18.00 PREDAVANJE: Nega cvetja in rastlin - Cvetličarna sončni svet-Adrijana Urh Četrtek 22.2. ob 18.00 USTVARJALNIM
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE
Torek 13.2. ob 17.00 OBISK predsednika Janeza Drnovška v knjižnici
Sreda 14.2. ob 17.00 PUSTNA DELAVNICA v Knjižnici Izlake
Četrtek 15.2. ob 17.00 PUSTNA DELAVNICA v Knjižnici Zagorje
Četrtek 22.2. ob 17.00 URA PRAVLJIC in obisk Muce Copatarice v Knjižnici Zagorje
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA
Sreda 14.2. ob 17.00 PRAVLJIČNA URA Sami junaki - mladinski oddelek
Četrtek 15.2. ob 19.00 LITERARNI VEČER Anatol Štern: Trubar pred slovensko procesijo
— oddelek za odrasle
Sreda 21.2. ob 17.00 USTVARJALNA DELAVNICA - ročne lutke - mladinski oddelek
VRTEC TRBOVLJE
Petek 16 2. ob 9.30 PRAVLJICA Nočem v vrtec Pikapolonica
v knjižnici Soviče Pike v enoti
DKD SVOBODA DOBRNA
Petek, 9.2. ob 17.00 PROSLAVA ob kulturnem prazniku v prostorih društva
MLADINSKI CENTERTRBOVLJE
Petek 9.2. ob 21.00 KONCERT MR T-BONE&THE YOUNG LIONS v klubu Mesečina Sreda 14.2. ob 11.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA Županova Micka v gledališki dvorani DD Trbovlje Petek 16.2. ob 20.00 ŽAMETNI VEČER - Sašo Zver v prostorih MCT Torek 20.2. ob 19.00 TEMATSKI VEČER- Brazilija v prostorih MCT
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODATRBOVLJE
Torek 20.2. ob 19.00 KONCERT pihalnega kvinteta SAVITRA - kvintet solistov orkestra opere in slovenske filharmonije - v dvorani KD Svoboda Trbovlje
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEVTRBOVLJE
Torek 13.2. ob 9.30 in 10.30 LUTKOVNI ABONMA Zverinice iz Rezije v gled.dvorani DD Trbovlje Sreda 21.2. ob 19.00 PEVSKO PLESNI VEČER društev Svobode Center v DD Trbovlje Četrtek 22.2. ob 16.00 KONCERT MPZ Zarja Trbovlje - v domu upokojencev ES Trbovlje
GLASBENA ŠOLATRBOVLJE
Sreda 14.2. ob 18.00 IV, NASTOP učencev GŠT v dvorani GŠ Petek 16.2. ob 10.00 -10. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV ZASAVJA IN LJUBLJANE OKOLICE - disciplini kljunaste flavte in flavte v dvorani GŠ Ob 19 ZAKLJUČNI KONCERT
ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Od I - 12. februarja 2007 RAZSTAVA v avli: Občinski aktiv učiteljic S.razredov OŠ Trbovlje Torek IT.februar 2007 ob 9.30 in 10.30 lutkovni abonma: ZVERINICE IN REZIJE (Lutkovno gledališče Maribor) ZKD Trbovlje
Od 14. - 28.februarja 2007 razstava v galeriji : DRL Relik Trbovlje Nedelja 18. februarja 2007 ob 17.00, gledališka predstava Špas teatra z naslovoom 5ŽENSK.COM. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 8.00-15.00 v tajništvu zavoda prodaja vstopnic samo pri kino blagajni v času kinopredstav.
Sreda 21.februar 2007 ob 19.00 : KONCERT DRUŠTEV ZKD: KD SC SLAVČEK, KD SC ZARJA in FOLKLORNE SKUPINE TRBOVLJE
Četrtek 22.februar 2007 ob 17.00 lutkovna predstava Lutkovne skupine LUČKA iz Trbovelj
KD LUTKOVNA SKUPINA LUČKATRBOVLJE
Četrtek 22.2. ob 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA Dobri snežak v predavalnici DD Trbovlje
mali oglasi
L	j,
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
mm
IŠČEM VARSTVO ZA 2 OTROKA STARA 2,5 LET V POPOLDANSKEM ČASU .VSE INF NA TEL 041407073 SEBASTIJAN.
Bioterapije po metodi Zdenka Domančiča - od 20. do 24. februarja 2007 na lokaciji Strojne tovarne Trbovlje.
Informacije na telefon: 040 468 272
Prodam
Ugodno prodam dobro ohranjeno žensko krzneno jakno št. 46, svetle barve in črno jakno iz skaja velikosti XL.
GSM 051 213 907
Prodam plinsko jeklenko - cena 14 eur in skoraj novo vgradno pomivalno korito: I odcejevalnik in I korito - cena 20 eur.
GSM 041 777 970
Prodam TV sprejemnik BEKO, ekran 55 cm, star 7 let s teletekstom.
GSM 051 206 021
Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko I 13,
3305 Vransko
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Predsednik v knjižnici
V Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi pričakujejo v torek, 13. februarja ob 17. uri obisk predsednika države, rojaka, Janeza Drnovška.
Srečanja z zagorskimi knjigoljubi se bo udeležil tudi župan Matjaž Švagan. Po pozdravu in klepetu bo predsednik podpisoval svoji novi uspešnici Bistvo sveta in Zlate misli o življenju in zavedanju.
S svojima knjigama je prepričal mnoge bralce, da si je nujno potrebno prizadevati za boljši svet. Knjigi je vredno imeti doma, so pa tudi primerno darilo za prijatelje, da ju lahko v vsakem trenutku vzamemo(jo) v roke, saj pomagajo premagovati in reševati zahteve, ki jih življenje nenehno postavlja pred človeka. Knjigi bo ob tej priložnosti mogoče tudi kupiti.
MaH
Big band Zagorje
Big Band Zagorje je ob 5. obletnici svojega delovanja posnel svojo prvo zgoščenko, na kateri je zbranih 9 skladb.
Promocijski koncert, na katerem bo zgoščenka podrobneje predstavljena, bo v sredo, 7. februarja 2006, ob 18. uri, v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi. Vstop prost.
V prvem delu koncerta bo kratka slovesnost ob Slovenskem kulturnem prazniku,
na kateri bo Občina Zagorje podelila nagrade za vidno delo na kulturnem področju,
v drugem delu pa bo omenjeni promocijski koncert Big Banda Zagorje pod vodstvom dirigenta Petra Kudra.
I® mmmo
Kofetek, ups, sveža voda s skupino za nastope:
Kosmati štirinožni terapevti v DUFS
Aktivnosti Kinološkega društva Zagorje
V KD Zagorje so na pobudo predsednika kluba Alojzija Klaneišarja ustanovili skupino za nastope. Skupina naj bi s svojo dejavnostjo pomenila vez med društvom in občani vseh zasavskih
občin.
Realizacijo je sprejela in izpeljala članica društva Marjana Božič. Prioritetno poslanstvo skupine je obiskovanje domov za starejše občane, vrtce in ostale zavode. S tem želijo popestriti življenje varovancem v zavodih in domovih ter otrokom. Namen nastopov skupine je tudi razumevanje naših najzvestejših prijateljev - psov, ki vse bolj postajajo del življenja v urbanih okoljih.V KD Zagorje želijo prestopiti prag amaterstva in izšolati tudi terapevtske pse.
Skupina v popolni sestavi šteje 6 vodnikov s psi: zlati prinašalki Bella (Nace Sluga) in Gaja (Monika Pavšek), labradorec Žak (Jure Poznič), bradati škotski ovčar Moetica Stardust ‘Du-sty’ (Jana Crnkovič), avstralska ovčarka Alpine River Breeze of June ‘Chica’ (Tina Korinšek) , beagle Javor (Urška Medvešek), priložnostno pa v skupini sodelujeta tudi nemški dogi Tora in Indra Dyumna Prom long neck ( Ines Sutar).
V sklopu nastopa, ki bazira na poslušnosti psa, se izvajajo tudi zelo atraktivni triki, ki so pravi magnet za gledalce in dokazujejo popolno obojestransko predanost med psom in vodnikom. Nace in njegova Bella na obiskih prikažeta tudi delovanje psa reševalca.
Obiskovancem je po končanem nastopu omogočeno zbliževanje s nastopajočimi psi, ki jih lahko božajo, hranijo in ogovarjajo. Pred nastopom pa vodji skupine Marjanca in Lojze predstavita najosnovnejšo vsakodnevno nego kosmatincev in tako poskušata vsem ljudem približata način pasjega razmišljanja. Marjana Božič pravi: »Naši psi imajo opravljen najmanj izpit iz poslušnosti nižje stopnje. Nekateri vodniki so tudi člani Enote reševalnih psov Slovenije. S takim predznanjem je lažje nadgrajevati prosti program. Naše vaje niso obremenjene z bližajočim se izpitom, temveč si želimo, da bi nastop čimbolj uspel. Ker kot skupina zelo lepo sodelujemo, se nam na koncu to ob-
restuje. Še posebej ko vidimo nasmejane obraze vseh, ki imajo radi živali, še posebej pa tistih, ki so imeli pred našim nastopom kakršne koli zadržke glede psov.«
24. januarja 2007 so psi Javor, Dusty, Bella in Indra Dyumna s svojimi vodniki obiskali Dom starejših občanov Trbovlje in se predstavili tamkajšnjim stanovalcem in zaposlenim. Vzdušje je bilo sproščeno in zabavno.To je bil že drugi nastop v omenjenem domu, tako da so nekateri celo spraševali zakaj ni na obisk vseh kužkov, ki so jim ostali v spominu s prvega nastopa.
Za konec nastopa so varovanci nastopajoče pse in vodnike nagradili z zapeto pesmijo. Člani ekipe Kinološkega društva Zagorje so obljubili, da kmalu spet pridejo.
Skupina ima naslednji nastop 30. janurja 2007 v Domu starejših občanov na Izlakah.
Besedilo: MAŠ Slika:Alojz Klančišar in Ines Šutar
A
m zmm/špm ©
Pljučni rak
Pljučni rak je bil v začetku prejšnjega stoletja zelo redka bolezen. Po letu I960 je postal najpogostejša oblika raka pri moških, pri ženskah pa zaseda že peto mesto.V Sloveniji opažajo pri moških blag upad pogostosti pojavljanja, pri ženskah pa pogostost še vedno narašča in se približuje po vzroku smrtnosti raku na dojki.Vsako leto odkrijejo več kot I 100 novih bolnikov s pljučnim rakom, od teh jih je v Zasavju 20-30. Pogosto so ob odkritju že prisotni zasevki in je zdravljenje malo uspešno. Med dejavniki tveganja sta pomembna dednost in okolje. Kar 90% bolezni pri moških in 80% pri ženskah pripisujejo kajenju. Bolj ogroženi so ljudje z daljšim obdobjem in bolj zgodnjim začetkom kajenja ter večjim številom pokajenih cigaret. Dokazana je tudi povezava med pasivnim kajenjem in pljučnim rakom. Drugi škodljivi dejavniki so onesnažen zrak bivalnega okolja in delovnih mest, kjer prihajajo delavci v stik s karcenogenimi dejavniki (azbest, radon, ionizirajoče sevanje, težke kovine), kar je še posebej nevarno v kombinaciji s kajenjem.Več pljučnega raka najdemo pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi boleznimi, ki jih spremlja brazgotinjenje, pa tudi pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Na grobo razdelimo pljučni rak na drobnocelični in nedrobnocelični rak, kamor spadajo žlezni, ploščatocelični in velikocelični rak.Tumor v zgodnjih stadijih bolnikom ne povzroča težav in ga običajno odkrijemo naključno, večina bolnikov pa ima ob odkritju že simptome in znake napredovale bolezni. Simptomi in znaki, ki jih bolniki opisujejo, so posledica lokalne rasti tumorja, zasevkov, paraneoplastičnih pojavov ali njihove kombinacije. Lokalna rast tumorja lahko povzroči kašelj, izkašljevanje krvi, gnoja, težko dihanje, bolečino v prsih ali simptome in znake pljučnice. Širjenje tumorja v okolico lahko povzroči bolečine v prsnem košu, plevralni izliv, hripavost, enostransko paralizo prepone, sindrom zgornje votle vene ali motnje požiranja. Pri nas ima oddaljene zasevke tretjina do polovica bolnikov, najpogosteje v pljučih, nadledvični žlezi, jetrih, centralnem živčnem sistemu in kosteh. Paraneoplastični pojavi nastanejo kot posledica delovanja snovi, ki jih tumorske celice tvorijo in izločajo v sistemski krvni obtok (tromboze, rast dojk pri moškem itd.). Postopek diagnostične obravnave bolnika s sumom na pljučni rak obsega anamnezo, telesni pregled, rentgenske preiskave, CT
Alpinistične novice
NA VRŠIČU
V	soboto, 20. januarja, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje mudil na območju Vršiča.Tokrat je bil Sebastijan Jančič sam.
Želel je izkoristiti razmeroma ugodne zimske razmere za plezanje in pristope na zasnežene vrhove. Odločil se je vstopiti v smer, ki vodi po vzhodni steni 2332 m visoke Male Mojstrovke. Ob odličnih snežnih razmerah je vstopil v Župančičevo smer. Preplezal jo je razmeroma zelo hitro. Dolžina smeri je 350 m, ima pa naklon 50 - 55/30°. Po uspešnem pristopu na vrh gore se je po krajšem postanku odločil, da pristopi tudi na 2366 m visoko Veliko Mojstrovko. Razmere za vzpon so bile res odlične. Po sestopu z Velike Mojstrovke se je Jančič namenil še na 1983 m visoki vrh z imenom Grebenc. S tega vrha pa je v sestopu odplezal nizdol še 250 m visoko pripravniško grapo. Od tu dalje pa ga je pot vodila nazaj domov. Z opravljenim delom je bil zelo zadovoljen. Vnovič si je dokazal svojo kondicijo, saj je v razmeroma kratkem času opravil dva plezalna vzpona ter dva pristopa na omenjene gore.
ZIMSKI PRISTOP NA PECO
V	nedeljo, 28. januarja, se je lotila zimskega pristopa na goro Peco (2126 m) štiričlanska skupina gornikov.
V	skupini so bili Sebastijan Jančič iz AO PD Trbovlje, Veronika Viltužnik iz AO Ravne ter dve hrvaški alpinistki Dubravna Zupanič in Anita Carevič. Z vzponom so pričeli od Matjaža v Podpeci, se podali proti Tomaževi koči in nadaljevali z vzponom po nezavarovani poti proti vrhu Pece v Karavankah. Snežne razmere so bile zelo dobre, zato so vzpon opravili v razmeroma kratkem času slabih treh ur. Ko so pristopili na vrh Pece, so bili deležni hudega vetra, mrzlega, seveda. Prav dosti se niso zadrževali na vrhu gore, zato so se veseli svojega uspeha, zadovoljni in dobre volje vrnili v dolino in domov. Morda še majhna zanimivost: obe hrvaški alpinistki sta članici skupine hrvaških alpinistk, ki se bo skušala povzpeti na osemtisočak Čo Oj v Himalaji v okviru I. hrvaške ženske alpinistične odprave letos poleti ali jeseni.
Tine Lenarčič
prsnega koša ter bronhoskopijo z odvzemom vzorcev za mikrobiološke preiskave. Zasevke iščemo še s številnimi drugimi preiskavami kot so scin-tigrafija skeleta, UZ trebuha, CT glave... Glede na razširjenost tumorja, prizadetost bezgavk in oddaljenih zasevkov razdelimo bolnike po TNM klasifikaciji v različne stadije, od katerih je odvisno zdravljenje in preživetje. Odločitev o načinu zdravljenja bolnika s pljučnim rakom sprejme multi-disciplinarni konzilij, ki ga sestavljajo specialisti različnih strok. Odločiti se je treba med operativnim zdravljenjem, kjer se tumor izreže, obsevanjem, kjer se tumorske celice ubija z rentgenskimi žarki in zdravljenjem z zdravili (kemoterapijo), včasih pa se uporabi kombinacija več metod zdravljenja. Novo upanje predvsem za bolnike z napredovalo boleznijo dajejo tarčna zdravila, ki blokirajo rastni dejavnik ali receptor za rastni dejavnik in s tem zavrejo rast tumorskih celic in njihovo širjenje po telesu. Povprečno petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo in je še vedno okrog 10 %, izboljšala pa se je kvaliteta življenja teh bolnikov.
Moja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
»Dan gimnastike«
Gimnastična zveza Slovenije v okviru projekta »Slovenija telovadi« organizira v Trbovljah gala prireditev »GIMNASTIČNE ZVEZDE«, ki je bila v petek 2.2.2007 ob 17.00 uri v športni dvorani POLAJ.
Za vse, ki so se želeli in hoteli preizkusiti v različnih zvrsteh gimnastike, je bila dvorana na razpolago od 14.00 do 16.00 ure tega popoldneva, ko so pod imenom »DAN GIMNASTIKE« ob pomoči strokovnih sodelavcev GZS podrobneje spoznali športno gimnastiko, tako moško kot žensko športno gimnastiko, privlačno ritmično gimnastiko, akrobatiko in športno aerobiko in se tudi sami potrudili s premeti, skoki, akrobacijami. Možnost so imeli vsi, ki so se hoteli ukvarjati v sledečih zvrsteh gimnastike:
-	osnovami talne akrobatike, - orodno gimnastiko, - skoki iz male prožne ponjave, - skoki na veliki prožni ponjavi, - ritmično gimnastiko,
-	športno aerobiko, - plesno akrobatiko.
Poslastica popoldneva pa je bil zagotovo obisk naših vrhunskih gimnasti-čarjev ALJAŽA PEGANA IN MITJE PETKOVŠKA, ki sta skrivnosti svojih športnih uspehov razkrivala obiskovalcem v prijetnem in sproščenem druženju in jim zaupala svoje izkušnje in spoznanja.
Informacija: MaH
Termini »UP«
INFORMATIVNE PISARNE V TRBOVLJAH
V prejšnji številki Zasavca sme pisali o novoustanovljeni informativni pisarni Društva Up, ki so jo v sodelovanju z Občino Trbovlje in Centrom za socialno delo odprli v prostorih CSD-ja in je namenjena vsem, ki želijo dobiti osnovne informacije o zasvojenosti, načinih urejevanja in ostalih društvih.
Tokrat objavljamo koledar, iz katerega je razvidno, kdaj se v informativni pisarni lahko oglasite in dobite želene informacije:
FEBRUAR: 21.02.2007, MAREC: 21.03.2007, APRIL: 18.04.2007, MAJ: 16.05.2007, JUNIJ: 20.06.2007, JULIJ: 18.07.2007, AVGUST: 15.08.2007, SEPTEMBER: 19.09.2007
Za informativno pisarno in informacije o vsem, kar bo zanimalo obiskovalce oziroma uporabnike bo poskrbela Kristina Kos, dipl.soc.del. MaH
© mit\ mumm
Skupina za pomoč pri dojenju tudi v Zasavju
Lani je trboveljska porodnišnica pridobila naziv »novorojenčku prijazna«, letošnja dobra novica za nosečnice in mlade matere v Zasavju pa je, da se v Trbovljah začenjajo mesečna srečanja mednarodne zveze za dojenje La Leche League International (LLLI)
Društvo La Leche League Slovenija v ponedeljek, 19. februarja 2007 ob 16. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje organizira prvo srečanje trboveljske skupine za pomoč in podporo doječim materam. Srečanja bodo vsak tretji ponedeljek v mesecu ob isti uri. Na njih bodoče, doječe in druge matere, ki rabijo pomoč ali jih dojenje zanima, izmenjujejo izkušnje, se podpirajo in si pomagajo. LLLI je dobrodelna organizacija, obisk srečanj je torej brezplačen, starši pa si lahko izposodijo tudi knjige ali revije, ki jih priporoča mednarodna zveza za dojenje. Po besedah svetovalke Mojce Vozel, ki bo vodila srečanja vTrbovljah, so dobrodošli tudi dojenčki in malčki, pogosto pa pridejo seveda tudi očki. »Naša srečanja niso učne ure ali predavanja, gre za sproščen neformalen pogovor, kjer lahko vsak pove svojo izkušnjo, potarna in pričakuje razumevanje ter pomoč, bodisi da materi dojenje dobro uspeva ali da ima težave.Vsak lahko vpraša, kar ga o dojenju teži ali zanima,« pravi Mojca Vozel. Srečanja so tematska; naslov februarskega je »Prednosti dojenja za dojenčka in mamo«. Urnik je objavljen povsod, kjer se zbirajo nosečnice in mlade matere, tudi na spletni strani slovenskega društva za pomoč in podporo dojenju (http://www.dojenje.net).
Kako deluje mednarodna zveza za dojenje
LLL Slovenija, društvo za podporo in pomoč pri dojenju, je član La Leche League International (LLLI),dobrodelne, neprofitne, nepolitične in nereligiozne mednarodne organizacije, ki spodbuja dojenje in posreduje informacije, podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke. La Leche pomeni mleko (špansko), League pa zveza. Organizacija ima korenine v Združenih državah Amerike, kjer jo je leta 1957 v želji po medsebojni pomoči ustanovilo sedem mater. Z organizacijo danes sodelujejo strokovnjaki z vsega sveta, zlasti s področja medicine in psihologije (zdravniki, pediatri, porodničarji, medicinske sestre, babice, psihologi in drugi). LLLI deluje tudi kot nevladna organizacija, svetovalka pri Unicefu, svetovni zdravstveni organizaciji WHO in kot agencija pri Združenih narodih.
Kdo so svetovalke LLLI
LLLI ima danes približno 3.000 skupin v 63 državah in okoli 39.000 akreditiranih svetovalk. Svetujejo po telefonu, internetu (slovenska spletna stran (http://www.dojenje.net)., organizirajo tematska srečanja o dojenju in starševstvu. Svetovalke pridobijo svoje znanje in naziv po intenzivnem izobraževanju. Doslej se je v Sloveniji akreditiralo deset svetovalk, aktivnih pa je trenutno sedem. Poleg trboveljske skupine potekajo srečanja še v Ljubljani in Škofji Loki.
Zakaj so potrebne informacije o dojenju
V današnjem času za uspešno dojenje ni vedno dovolj le želja in odločitev matere, da bo dojila svoje otroke, temveč so velikokrat odločilne informacije, podpora in pomoč. Mamice, posebej ko rodijo svojega prvega otroka, pogosto naletijo na mnoge ovire, ki jim otežijo ali celo onemogočijo dojenje. Na srečanja svetovalke zato vabijo tudi matere, ki želijo svoje izkušnje z dojenjem in starševstvom deliti z drugimi materami in jim pri tem pomagati. Srečanja so tematska po načelu »pomoč mama mami«. Temeljno načelo, ki vodi svetovalke LLLI pri njihovem delu je, da je vsaka kapljica materinega mleka koristna, da pa se z dojenjem mater ne sili, kajti kajti vsaka mati najbolj pozna svojega otroka in vsaka družina si od ponujene pomoči, podpore in informacij vedno vzame tisto, kar njej najbolj ustreza.
Pri zagotavljanju kakovostnih informacij bo LLL Trbovlje sodelovala tudi s trboveljsko porodnišnico in zdravstvenimi domovi v regiji.
Urnik srečanj v letu 2007
Skupina se bo srečevala vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 16. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje (sejna soba). Urnik je načrtovan za vse leto, ne glede na temo srečanja pa lahko sodelujoči vedno vprašajo vse, kar jih zanima ali teži v zvezi z dojenjem.
19. februar 2007	Prednosti dojenja za dojenčka in mamo
19. marec 2007	Novorojenček prihaja: priprave na dojenje
16. april 2007	Miti in resnice o dojenju
21. maj 2007	Uvajanje goste hrane
18. junij 2007	Umetnost dojenja v naši kulturi
16. julij 2007	Družina in dojen otrok
20. avgust 2007	Potek poroda - kako vpliva na začetek dojenja
17. september 2007	Kdaj je pravi čas za odstavljanje
15. oktober 2007	Podpora najbližjih in odnos do dojenja
19. november 2007	Kako vemo, da dojen otrok dobiva dovolj mleka
17. december 2007	Spanje dojenega otroka
Za dodatne informacije, prosim, pokličite!
Mojca Vozel, Svetovalka za dojenje pri La Leche League International, telefon: 041 779 134
Naša bodočnost
pmimwJEstAJSA 0DQ£BBJ^Am6f/
Tokrat se je pa izplačalo na pot v trboveljsko porodnišnico: triindvajset dojenčkov v štirinajstih dneh pa ni kar tako in to dvanajst malčic in enajst malčkov. Bravo polna luna!
22.01.2007
Mateja Florjan, Brode 24,Vransko - hči Lara Zupanc
23.01.2007
Nataša Brglez Jurečič, Izlake 19, Izlake - hči Eva Jurečič MatejaTaškar, Cesta zmage 19, Zagorje - sin Andraž Remenar
25.01.2007
Natalija Pušnik, Pod Kojzico 5, Rimske Toplice - hči Karin Mužar
Natalija Bregar,Trg Franca Fakina 2a,Trbovlje - hči Lara
26.01.2007
Božena Bajc,Trg svobode 33a,Trbovlje - sin Maj Klančišar
27.01.2007
Mojca Ribič, Ulica talcev I c, Zagorje - sin Gal Ribič Faketa Nuhanovič, Grumova 6, Šmartno pri Litiji - hči Anita
Judita Petek, Kandrše 19a,Vače - hči Larisa Lavrin Lučka Drnovšek, Izlake 47, Zagorje - sin Andraž Pepelnjak Maša Čauševič, Šuštarjeva kolonija I .Trbovlje - sin Denis
28.01.2007
Karmen Ploh, Slatno 16, Dol pri Hrastniku - hči Gabriela Durica
Nina Legan, Maistrova ulica 2, Litija - sin NikTrančar
30.01.2007
Metka Švelc,Veliko Širje 19, Zidani Most - hči Jerneja
31.01.2007
Doroteja Štepec, Plesko 7, Hrastnik - sin Aljaž Ivanka Flere, Mlinše 32a, Izlake - hči Maruša Mirela Čosič, Kolonija I .maja 22,Trbovlje - hči Hana Urška Sodec Bedrač, Podlipovica 4, Izlake - hči Maksin Lara Bedrač
01.02.2007
Andrejka Gagič.Visoče 4b, Planina pri Sevnici - sin David
02.02.2007
Petra Potisek, Čolniše 14, Zagorje - sin Vid Jerman Natalija Kovač, Sallaumines 5a,Trbovlje - hči Ajda Glavač
03.02.2007
Marija Mohar, Miška 6, Šmartno pri Litiji - sin Maj Azra Palavrič, Opekarna 26b,Trbovlje - sin Benjamin
ISKRENE ČESTITKE!
w\Sa motim 0
Pustne norčije
TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO KRAJINSKI PARK KUM DOBOVEC
Sobota 17.2. ob 16.00 v Gasilskem domu na Dobovcu-
OTROŠKA MAŠKARADA
Ob 20.00 VELIKO PUSTNO RAJANJE
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE
Nedelja 18. 2. ob 15.00 SPREVOD PUSTNIH MASK od mestnega parka do DD - na parkirišču pred DD bo osrednja prireditev
VRTEC TRBOVLJE
Torek, 20.2. ob 9.30 PUSTNO RAJANJE v vseh enotah vrtca za VSE otroke
DOM UPOKOJENCEV FRANCA SALAMONA TRBOVLJE
Torek 20.2. ob 18.00 PLES V MASKAH z ansamblom Bojana Kudra
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2,c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:...
Naslov:..........
Podpis:..........
Telefon:.........
Davčna številka:
<D
E
'Š?
a
"c
>o
o
o
c
o
c
o
>
I
IM
I
>6
o
b
c
(D
>
O
C
"e/5
a
o
o.
s?
o
© Hepmo/mpEimm
—i----------
KLEKTKA
Zagotovo ste že kdaj bili v živalskem vrtu. Živali v kletkah ne kažejo pravega veselje do življenja. Otožno delujejo. Se najbolj igrive so opice. Pa še one ne vedno. Kletka omejuje svobodo gibanja. Občutek utesnjenosti pa povečujejo še zijala, ki prihajajo vsake toliko časa opazovati zapornike brez krivdnih razlogov . Povsem nedolžna živa bitja so se znašla v kletkah, da zadovoljujejo egoistične težnje ljudi po opazovanju, zabavi in preganjanju dolgočasja.
Veliko je bilo v zadnjih dneh izrečenega o kajenju in kadilcih. Vse v zvezi s pripravo zakona o prepovedi kajenja na javnih mestih. Nekadilci predlog zakona podpirajo, kadilci so po večini, razen redkih izjem ogorčeni. Še najbolj vroči zagovorniki prepovedi kajenja na javnih mestih so nekdanji kadilci. Njihova želja po preganjanju kadilcev v ilegalo je razumljiva, saj vsaka prižgana cigareta pomeni izziv njihovi vzdržnosti. Vsak aktualni kadilec je za bivšega kadilca provokator, ki ga je potrebno onesposobiti - likvidirati. No ja, ne ravno osebka. Izzivalni cigarete, ki ga provokator povzroča, je potrebno zaradi prebujanja zatrtih želja po nikotinu povsem uničiti. Tudi sam minister Bručan je priznal, da je njega dni rad pokadil kakšno cigareto, pa se je odvadil razvade. Minister zagovarja prepoved kajenja na javnih mestih in omejevanje kajenja zaradi, kot pravi, zaščite zdravja prebivalstva.Tako njegovi napori o omejevanju kajenja izzvenijo bolj humano, strokovno in znanstveno.
Nekadeča javnost je bila v zadnjih tednih veliko manj uvidevna v svojih izjavah o kajenju in kadilcih, kot krepostni minister. Da kadilci širijo smrad okrog sebe in tudi sami neznosno smrdijo, je pogostokrat priletelo besedičenje iz ust neoka-jenih na račun okajenih. Izjave posameznikov so bile žaljive, nestrpne in so vsebovale pristne elemente sovražnosti do soljudi.
Tudi sam se še uvrščam med kadilce. Cigareta je zame prijetna razvada. Zadnje čase nadzorujem količino pokajenih cigaret. Podzavestno morda tudi zaradi negativnih trendov in mnenj o kajenju in kadilcih.
Kot se sliši, bodo kadilci lahko kadili na javnih mestih v zato posebej izdelanih steklenih kabinah. Zanimivo. Kot živalski primerki v
živalskih vrtovih bodo kadeči osebki na ogled mimoidiči javnosti, ki bo opazovala, kako se kadilstvo osmraja v lastnem dimu.
Kadilcem preostaneta zgolj dve možnosti. Da prenehajo kaditi in se pridružijo kampanji proti kadilcem ter se tako uvrstijo na višjo, neosmrajeno raven človeštva ali, da se še naprej predajajo kajenju in se tako na družbeni lestvici kar sami razporedijo v drugorazredne, okajene in osmrajene državljane. Obstaja še tretje možnost. Da se obnašajo hinavsko kot oblast, ki omejuje svobodo kadilcem ne pa tudi za državo in proizvajalce dobičkonosno proizvodnjo tobačnih izdelkov. V javnosti se lahko vzdržijo kajenja in obdržijo svoj ugled, na skrivaj pa uživajo v svoji dolgoletni in za državo dobičkonosni razvadi.
Na kletkah svetujem napis - Minister za zdravje opozarja: »Življenje v kletkah ubija !«
Kako pa je z življenjem izven kletk?
Mefisto
POLNO ŽIVETI NAPREJ
Slovenska statistika po ZPIZU - konec decembra 2 005 je bilo v Sloveniji 534 334 upokojencev.
Življenjska doba se daljša. Na začetku 20. stoletja je povprečna življenjska doba znašala 47 let, v povprečju je obdobje, preživeto v pokoju, znašalo 7 odstotkov odraslega življenja ali tri leta od celokupnega. Do danes se je to obdobje podaljšalo na 25 odstotkov odraslega življenja, oziroma več kot 20 let v povprečju.
Zaradi tega je življenje v pokoju postalo obdobje, ki se ga ljudje po številnih letih garanja veselijo, se na njega pripravljajo in ga načrtujejo. Kako ali koliko bo uspešno, je odvisno od številnih dejavnikov: finančne varnosti, zdravja, načina preživljanja na novo pridobljenega prostega časa in pričakovanj, ki jih imamo do življenjskega obdobja, ki nastopa.Vprašanje je tudi, kako ljudje doživljajo to življenjsko obdobje. Je to težava ali izziv, priložnost ali ovira?
Upokojitev težko prenašajo vsi, ki so bili močno navezani na službo, ljudi in vse kar se tam dogaja. Tu mora veliko vlogo odigrati družina in prijatelji. Cim več prijetnih socialnih vezi bo potrebno, zato jih je bolje ustvariti že prej, še v času aktivnosti. Običajno življenje v pokoju povezujemo s prostim časom, raznimi konjički, družino, potovanjem....z vsem tistim kar smo si nekoč želeli, pa nikoli ni bilo časa za kaj takega. Nekateri, ki si niso ničesar pripravili ali načrtovali, se počutijo zmedeni, nemirni, z občutkom velike praznine. Vsakdo od nas ima določeno rutino kar zadeva biološke, mentalne ali socialne potrebe. Zaradi tega se pojavi vznemirjenost ob nastalih spremembah, ki jih prinese upokojitev. Potrebno je čimprej zapolniti nastale praznine, najprej s stiki z drugimi ljudmi, partnerjem, prijatelji in seveda z družino. Velikokrat pride do težav v partnerskem odnosu, pa najsi bo to v primeru, da je eden od partnerjev še aktiven ali pa sta že oba upokojena. Zelo pomembno je, kakšen je bil njun odnos že poprej. Otroci so že odrasli in na svojem, mogoče rabijo le še pomoč okrog svojih otrok, kar pa spet ne sme biti edina in glavna aktivnost novih upokojencev. Predvsem novo upokojeni moški po nekaterih raziskavah sprožijo veliko več konfliktov v zakonu kot tisti, ki so še zaposleni. Čustvena in socialna podpora partnerke je v tem primeru še posebno pomembna. Ljudje običajno mislijo, da so z upokojitvijo izgubili del svoje identitete, da ne bodo več cenjeni in spoštovani.
Treba se je veseliti novih možnosti, ki se odpirajočih poiskati in si tako urediti zanimivo življenjsko obdobje. Pustiti je treba odprte vse
možnosti in biti dovzeten za nove dejavnosti in vznemirjenja, ki jih prinaša življenje.
Vsi čutimo potrebo po ljubezni in pozornosti, ki jih lahko zadovoljimo le ob pomoči drugih. Zato je nevarno zapiranje vase, v svojo školjko.
Minili so tisti časi, ko so upokojenci posedali v zapečku in po klopcah v parku. Danes so to športniki, ustvarjalci, družabna bitja, izobražujejo se na univerzi za tretje življenjsko obdobje, imajo konjičke, potujejo, raziskujejo...živijo kvalitetno življenje, kljub grožnjam o vse manjši pokojnini, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti.
Stanislava
»nszütai jaifaLOlteai
DELAVSKA HRANILNICA d.d. Ljubljana
TE KREDITNE PONUDBE NE SNETE ZAMUDITI!
V Delavski hranilnici vam v januarju in februarju 2007 nudimo zelo ugodno kreditno ponudbo:
•	Kredite od 3 do 12 mesecev:
z obrestno mero samo 3,8 %, strošek zavarovanja je 1,5 %,
strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (4.998,89 SIT).
•	Kredite od 13 do 36 mesecev, do zneska 4.200 EUR (1.006.488,00 SIT):
z obrestno mero samo 5,0 %, strošek zavarovanja je 1,5 %,
strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (5.000,00 SIT).
•	Nad zneskom 4.200 EUR
z obrestno mero samo 5,0 %, strošek zavarovanja je 1,8 %,
strošek odobritve kredita samo 41,73 EUR (10.000,18 SIT).
Informativni izračun za 36 mesečni kredit:
znesek	obrok	zavarovanje	Drugi stroški	vodenje	EOM
4.200 EUR	126,71 EUR	68,42 EUR	25,03 EUR	0,83 EUR	7,09 %
1.006.488,00 SIT	30.365,00 SIT	16.396,00 SIT	5.998,00 SIT	200,00 SIT	7,09 %
Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 3.1.2007 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita Pri preračunu je bil upoštevan tečaj zamenjave: 1 EUR= 239,640 SIT
Ne odlašajte s svojo odločitvijo!
Z veseljem Vas pričakujemo v naši poslovni enoti v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel. 03 563 21 04, 563 21 05 vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si E. pošta: info@delavska-hranilnica.si
			14
	wJrA		li w
Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj.
S postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
NLB® Skupina