I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenje razvoj, finance, mali gospodinjski aparati J NARAVNO ZDRAVILIŠČE Velenje, 2Q. februarja 1991 Lelo m. Številka 1 Nova organiziranost za učinkovitejše delo Domotec V ^°lnu odPr*i največjo svetovno razstavo izdelkov bele tehnike °:ectlnica ’91, na kateri bodo razstavljeni tudi naši tehnično in tehno-lzPopolnjeni hladilno-zamrzovalni aparati. rajšem času naredili več hi^odnia v Zamrzovalni in tehniki Gorenja Go-tihnlski aParati v zadnjih ledi irfra5ča’ izboljšujejo pa tu-in akovost končnih izdelkov tivnosf10 b°vačujejo produk- telHi-L0 v Zamrzovalni in hladilni zamkl lzdelali 755.431 hladilno-7 rzovalnih aparatov, kar je za Naix?Sl0tkov več kot leta 1989. nih eČ 80 lani izdelali zamrzoval-7 °mar, in sicer 280.758 ali kov° Ved kot i®*0 poprej. Hladilni-v Lso Proizvedli 238.373, kar je odsVnr?,eriavi 2 letom 1989 23 55 Proi ° kov več- Lani so zmanjšali v 'ZVodni° zamrzovalnih skrinj, lali 236 300h Še kl*ub temu izde" 4 %. Vselej je primerjava za leto dni poprej. V Zamrzovalni in hladilni tehniki porabijo tudi vedno manj časa za izdelavo izdelkov. Tako se je ta čas lani zmanjšal kar za okrog 30 % v primerjavi z letom 1986. To tudi pomeni, da so porabili toliko manj efektivnih ur oziroma povečali proizvodnjo z manjšim številom opravljenih ur. Zanimiv je tudi podatek, da so izredno zmanjšali število nadur. Medtem ko so jih še leta 1986 imeli kar okrog 260 tisoč, jih je že lani bilo le še okrog 80 tisoč. H j Minuli petek, 15. februarja 1991 se je sestal upravni odbor Gorenja Gospodinjski aparati; ki je poleg predlaganih makroorganizacijskih sprememb tega podjetja obravnaval in tudi sprejel plan za letošnje leto. To je bila 2. seja tega organa upravljanja, katerega predsednik je Andrej Kržič podpredsednik PO Gorenja Koncern, v njem pa so še dr. Dane Melavec z Univerze Maribor, Darko Zupanc, Gorenje Finance, Jure Toplak, Gorenje Commerce, Janez Živko, Gorenje Glin, Rafko Berloč-nik, Ljubljanska banka in Nada Jurko iz A banke kot predstavnica Republike Slovenije, enega člana pa bo še imenovala skupščina podjetja. Izhodišče za obravnavo predlaganih organizacijskih sprememb v Gorenju Gospodinjski aparati je bila strategija razvoja gospodinjskih aparatov, ki seveda neposredno vpliva tudi na plan za letošnje leto, zato dnevni red nikakor ni bil naključen. Gorenje Gospodinjski aparati bo pokrivalo potrebe gospodinjstev na področju termične obdelave hrane, shranjevanja in hlajenja živil, nege posode in nege perila, pri čemer bo težilo k "vodilnim na domačem trgu in med najboljše na tujem trgu". Svoj proizvodni program bo dopolnjevalo na osnovi poslovno tehničnega sodelovanja in na trgu nastopalo kot celovit ponudnik. Razvojna vizija bo grajena na marketinških osnovah, se pravi čedalje bolj postajati tudi oblikovalci trga. Te cilje pa naj bi dosegli tudi s predlaganimi organizacijskimi spremembami, po Gorenje Gospodinjski aparati Za fn° v'.^' ie delež proizvodnje •ih n * * * * V°2 'n ,ud' ta se v zadnjih le- bi|o letajo«« povečuie' Tako ie nih 40 a l986 23 l2V0Z namenje-vai /° proizvedenih zamrzo-Pa 5 in hladilnih aparatov, lani . 6 kar 73 % vse proizvodnje. ip®5’Proizvodnje in delež izvoza Phkazan v tabeli.) lei^Pktivnost se je prav tako od Takn 86 honehno povečevala. Povez36 *e na Prirner v ietu 1987 6«./ ala glede na leto 1986 za Igo’ v letu 1988 za 11 %, leta 23 13% in leta 1990 za 800 700 600 500 400 300 200 100 LEI O 1986 1987 1988 1 1989 1990 ^ IZVOZ DOM. TRG SKUPAJ katerih naj bi vsaka organizacijska enota in vsak delavec postal odgovoren za kakovost svojega dela. Izboljšati učinkovitost poslovnega sistema, zagotoviti njegovo obvladovanje in odgovornost za izvajanje posameznih funkcij ter nenazadnje racionalizirati stroške neproizvodnih funkcij in doseči enoten nastop na trgu, to so cilj, ki naj bi jih dosegli z novo organiziranostjo. Organizacijske enote so tako oblikovane glede na svojo dejavnost, zaključenost procesa, strokovne sorodnosti nalog ter lociranost posameznih del. Tako naj bi imeli v Gorenju Gospodinjski aparati tri programe in sicer Kuhalni aparati (vanj bo vključena tudi Galvana), Pralno-pomivalni aparati in Zamrzovalni in hladilni aparati, ki jih bodo vodili direktorji programov, le-te pa bo imenoval generalni direktor. Predlagana organiziranost teži k produktni organiziranosti, se pravi, da so v treh programih poleg proizvodnje še funkcije razvoja, tehnologije, kontrole kakovosti, priprave proizvodnje in spremljanje stroškov. Ostale funkcije kot so nabava, prodaja, izvoz, finance in ekonomike, kadri, vzdrževanje in investicije ter podobno pa so organizirane na nivoju poslovnega sistema. Tako organizirani, predlog mora obravnavati in potrditi tudi skupščina podjetja, naj bi v letošnjem letu z višjo produktivnostjo in ob zmanjšanju vseh vrst stroškov izdelali 1.681.219 gosfjodinjskih aparatov. To pomeni, da bomo fizični obseg proizvodnjo povečali za 5 %, izvoz pa za 21 % v primerjavi z lanskim letom. Vrednostno naj bi se celotna prodaja v primerjavi z lanskim letom povečala za 11,6 %. To pa so tudi osnovne izhodiščne številke plana dela Gorenja Gospodinjski aparati za letošnje leto, ki ga je upravni odbor obravnaval na svoji zadnji seji. B. G. Potujemo lahko tudi s teletekstom Teletekst postaja tudi pri nas vse bolj iskana možnost hitrejšega dostopa do čimveč pomembnih in nujnih informacij. Da pa to ugodnost lahko izko- ristimo, potrebujemo ustrezen televizor in predvsem dekoder teleteksta. V Gorenju Elektronika so se nujnosti razvoja obeh zavedli že pred leti. V novejše televizorje že nekaj let na željo posameznih kupcev vgrajujejo vedno bolj izpopolnjene dekoderje. Za novo šasijo G-2, ki je lani nadomestila (Nadaljevanje na 2. strani) Potujemo lahko tudi s teletekstom 8 tisoč knjig za naše znanje ] (Nadaljevanje s 1. strani) starejšo K11, so razvili tretjo precej izboljšano varianto. Seveda pa z doseženim niso nikoli zadovoljni, zato še naprej iščejo nove, boljše možnosti ter predvsem razširitev obsega ponujenih informacij. Teletekst še nadalje razvijajo tako v svetu, kot tudi v Gorenju Elektronika, saj vsi želijo čimbolj olajšati iskanje in izbiranje informacij. Predvsem bi radi omogočili prikaz čimveč znakov ter čim-boljšo grafiko. Marsikdo, k> se enkrat sreča s teletekstom, g. bi verjetno težko pogrešal, saj omogoča seznanjanje z aktualnimi novicami z veliko področij, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu in življenju nasploh. Nekatere dodatne funkcije imajo prav vsi, tudi tisti prvi dekoderji teleteksta. Vsi ponujajo možnost nastavitve budilke, ki nas ob določeni uri spomni na kakšno obveznost, tudi vstavljanje točnega časa v sliko, dvojno višino znakov in seveda izbiro osnovne strani s kazalom. Novejši dekoder, ki so ga razvili tudi v Gorenju Elektronika, pa omogoča še več. Koristna je zlasti Flof oziroma Top funkcija. S pomočjo funkcijskih, na daljinskem upravljalniku posebej ozna- čenih in obarvanih tipk, "potujemo" po takoimenovani knjižnici informacij. Tako se izognemo vsakokratnemu zamudnemu od-tipkavanju treh številk za vsako posamezno stran teleteksta. Knjižnica pa je razdeljena še na posamezne registre blokov in polj, ki se kot statusna vrstica po vsakem pritisku na obavano tipko pokaže na vrhu ali dnu televizijskega zaslona. Takšen dekoder pa ima tudi spomin za dve ali štiri strani, tako da s tipkama ”+" in lahko takoj izberemo še eno stran teleteksta pred prikazano stranjo ter eno za prikazano stranjo. Nekaj strani s podatki, ki jih večkrat preverjamo (vreme, tečajna lista, borza itd.) pa lahko vnesemo v posebno tabelo strani. V tej tabeli je osem vrstic (bank) s po štirimi stranmi, ki jih lahko izbiramo s kombinacijo tipke bank ter številk od 0 do 7. V posamezne banke lanko nato preprosto preskočimo med predvajanjem kateregakoli programa. Seveda pa strokovnjaki Gorenja Elektronika ne mirujejo nikoli. Vedno iščejo nove možnosti na vseh področjih in uspešno uresničujejo svoje ideje, ob tem pa s pridom izkoriščajo dosedanje izkušnje. In tako je tudi pri teletekstu, kjer ves čas hodijo vštric s svetovnimi dognanji. Darinka Razdevšek Bolniški izostanki v januarju 1991 časovnega fonda 4,3 -«,4 Dober začetek leta Tudi januarja se je število bolniških izostankov skoraj povsod zmanjšalo. V Gorenju Gospodinjski aparati je bil odstotek bolniških izostankov za 0,2 manjši kot decembra lani. Za en odstotek je bil tudi manjši od celoletnega lanskega poprečja. Še posebej so bolniško v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšali v Pralno-pomi- valni tehniki, za 1,1 % in v Kompresorjih za 1,9 %. Sicer pa so bolniške izostanke najbolj zmanjšali v Gorenju Eko, kar za 1,8 odstotka ali za toliko kot so jih v Gorenju Elektronika povečali. Bolniško pa so povečali tudi v Gorenju Notranja oprema, kjer je bila najvišja v Kopalnicah in pa v Gorenju Finance. B. G. Rad bi si izposodil slovar... Ali imate uvod v računalništvo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, odsev želja in namenov delavcev Gorenja, ki so redni ali občasni obiskovalci Gorenjeve strokovne knjižnice. Ta knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1977 v okviru Indok centra Gorenja TGO, zdaj pa že četrto leto deluje v Gorenju Raziskave in razvoj, lahko ustreže številnim zahtevam, potrebam in hotenjem delavcev po novem znanju, preverjanju ali dopolnjevanju lastnega. Ob ustanovitvi knjižnice so bile postavljene zahtevne, a za uresničevanje poslanstva knjižnice, nepogrešljive naloge. Ob sodelovanju drugih v Gorenju in s povezovanjem navzven je bilo to tudi uresničeno. Nov, ustrezno urejen in opremljen prostor, delo in povezovanje z drugimi knjižnicami v slovenskem prostoru ob pomoči računalnika sta najbrž zelo pomembna dosežka v teh prizadevanjih. Knjižnica ima sedaj 8.000 knjižnih enot. Revijalni fond, urejen po letnikih, pa Gorenjevo strokovno knjižnico uvršča med največje tovrstne knjižnice v Sloveniji. V letošnjem letu so naročili 120 tujih in 60 domačih strokovnih revij. Največ knjig in revij je s področja računalništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, prirodoslovnih in družbenih ved, vodenja in organizacije poslovanja, lesne industrije in kemije, za katera je seveda največje zanimanje. Najbolj zvesti obiskovalci knjižnice so strokovnjaki raznih strok in delovnih področij, delavci, ki se izobražujejo ob delu in štipendisti. Imajo tudi veliko kaset za učenje nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine 2000 S, za katere je prav tako veliko zanimanje. Zadnje čase, kot pravi Breda Pritržnik, višja knjižničarka, jih obiskuje vse več delavcev, ki potrebujejo to ali ono knjigo. Glede na to bi morali knjižnico dopolniti Popravek! Vodja Pralno-pomivalne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati GORENJE NOTRANJA OPRE l*A 97 f 95 obrat Pohištvo : " J 90 Jj5 obrat Embalaža m 110 obral Doiopol Z 109 obrat Keramika 103 128 LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za Izvoz z več izvodi knjig o računalnišlla vu, pravu ter novi gospodarski za konodaji. Literaturo, ki je nimajo v knjižnici, j izposojajo, kot je dejala Breda Pdg tržnik, v najrazličnejših knjižnicah 1 Sloveniji. Pri tem si veliko pomagajo" računalniško povezavo po JupaW. kar jim od sredine lanskega leta ontfl' goča vstop v vzajemni knjižni kataldai ali lokalne knjižnice, v katerih lahKirt najdejo vse podatke o knjigi, ki jo p1' v trebujejo. Lahko preverijo ali je doW čena knjiga na voljo ali je iz posojal"}1 in celo kdaj bo vrnjena v knjižnici' Sodelovanje med knjižnicami je vzti.f jemno in tesno. Gorenjeva knjižnic^, obenem največ sodeluje s Centralna tehniško knjižnico, Narodno uhfjS| verzitetno knjižnico v Ljubljani^ Univerzitetno knjižnico v Mariboi Ta jim po potrebi posreduje izposOr0. tuje literature v večjih izposojevalci' centrih v Londonu in Hannovru. Strokovna knjižnica Gorenja s te1' povsem uresničuje svoje poslanstv^S Njeno delovanje ima številne prede* sti. V njej je shranjeno obsežno knjtf no bogastvo, ki je dostopno bistveh5 f večjemu številu uporabnikov. Ni po*ar' vajanja nakupov, predvsem pa je knP i ga veliko bolj vpeta v spreminjahfač delovnih in strokovnih prijemov 1*151 osvajanje novega znanja za delo. Enakovredno se uveljavlja tudi čitali*^ ca z dvanajstimi sedeži, kjer lahhO obiskovalci pregledajo strokovne pijhe ročnike in najnovejše številke revij, Sla niso na frosodo, Vn Strokovna knjižnica in oddelek d*|0 kumentalistike izdajata vsaj dvak^g letno, odvisno od obsega novo n* bavljene literature, interna Obvestitev, Indok centra. Z njimi seznanijo P^isj bližno 200 prejemnikov v Gorenju * zunaj njega z novimi knjigami, ki ^ na voljo. Druga podjetja in ustanoviti na podlagi teh Obvestil naročajo Ktop piranje ustreznih člankov in si izpos*) ^ jajo knjige. .77 Dušanka Založbiq c 1 ________________________________ Dr S° razl'ke 9/ode na decembrske osebne dohodke precejšn-MavBv^a^n'80 Prispevki in prvič smo imeli pri plačah obračunan | " oziroma akontacijo davka ali dohodnine. 0 0Vi Prishpv/H ir. __X —I.. , /—Iv— :-i,:u a st|5nsPev* da neposredna primerjava med osebnimi dohodki po ,nb nl?.ln Pecami po novem ni možna. Osnovni razlog je v tem, da se uni-?rei 2-718,10 din. Pri davku, ki ga plača podjetje, se olajšave a*oto Če to vsoto prištejemo k delavčevi bruto plači, dobimo °'83l ,80 din in to je po novem skupni strošek podjetja za de- Sda,ka Piačo. Ta strošek je zdaj torej bistveno večji p Prikažimo še enkrat v obliki tabele. Osebni dohodek za me-: Orna ??mber 1990 in plača za januar 1991 je prikazana za delavca, ^ bari h 'et Plovne dobe in je imel v enem in drugem mesecu obra-i v ph 184 ur. Do decembra je bil razporejen v 14 GD, s 1. 1. 1991 . ■ rang 3. tarifnega razreda (enakovredna razporeditev). e* ref1-— sta' ‘J0 vrednos, 'er# eV'0(1 bmt0: ~ Procent novrek- ~vsota - procent '--------------- vsota išvf^dnost Osebni dohodek december 1990 Plača januar 1991 8.971,90 din 43,89 % 3.937,80 din 8.113,70 din 23,36 % 1.895,40 din 12,00% 876,30 din 5.034,10 din 5.342,00 din Kot smo že povedali, mora podjetje na bruto vrednost OD plačati še dodatne prispevke in davke. Teh je bilo prej le 6 %, po novem pa jih je precej več. Osebni dohodek december 1990 Plača januar 1991 bruto vrednost 8.971,90 din 8.113,70 din prispevki od bruto: - procent - vsota 6,00 % 538,30 din 22,70 % 1.841,80 din davek: - procent - vsota — 12,00% 973,60 din skupaj strošek OD oz. plače 9.510,20 din 10.929,10 din Zdaj, ko smo s konkretnim primerom prikazali, kakšna je razlika med decembrskim osebnim dohodkom in januarsko plačo, bi bilo treba nekaj več povedati o dohodnini in davku na osebne prejemke oz. plače in o prispevkih. Tako bomo podrobneje pojasnili učinke teh novih dajatev na naše osebne prejemke. Dohodnina Na podlagi zakona o dohodnini bodo obdavčeni skupni letni dohodki davkoplačevalcev. Z dohodnino bodo obdavčene vse vrste dohodkov: plače in drugi osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva ali poslovne dejavnosti, dohodki od premoženja in premoženjskih pravic. To pomeni, da bomo dohodnino morali plačati praktično vsi odrasli državljani republike Slovenije, ki bomo v letu 1991 imeli kakršnekoli dohodke - seveda ob upoštevanju olajšav in nekaterih izjem. Osnova za dohodnino je vsota vseh dohodkov med letom, ki se: - zmanjša za plačane prispevke za socialno varnost (prispevki od bruto plač) - zmanjša največ za 10 % na račun stroškov za stanovanje, zdravljenje, izobraževanje, knjige, članarine političnim strankam in sindikatu, nakup vrednostnih papirjev, določenih drugih denarnih prispevkov - zmanjša za celotno vsoto plačanega samoprispevka - zmanjša za 8 % od letnega poprečnega OD v republiki Sloveniji za prvega vzdrževanega člana družine in še za 2 % več pri vsakem nadaljnjem vzdrževanem članu. O teh olajšavah bomo več zapisali v eni od naslednjih številk Informatorja. Zdaj velja opozoriti le to, da bo davčno olajšavo na račun stroškov stanovanja, zdravljenja, izobraževanja ipd. možno uveljavljati le na podlagi računov. Na računu mora biti zapisano ime in priimek in seveda datum plačila. Vse te račune je seveda treba skrbno hraniti do takrat, ko bo treba napisati davčno napoved. Ko bomo od vseh dohodkov v enem letu odšteli vse zgoraj naštete olajšave, bomo dobili osnovo za izračun dohodnine oz. davka. Ta se bo obračunaval progresivno: manj pri nižjih dohodkih in več pri višjih. Pri obračunu bodo upoštevane naslednje stopnje: Če je letna osnova (din) nad do Znaša davek 60.000 19% 60.000 120.000 11.400 din + 28 % vsote nad 60.000 din 120.000 240.000 28.200 din + 35 % vsote nad 120.000 din 240.000 480.000 480.000 70.200 din + 40 % vsote nad 240.000 din 166.200 din + 45 % vsote nad 480.000 din Treba je poudariti, da so bile mejne vsote postavljene v decembru 1990, ko se je sprejemal zakon o dohodnini in da se bodo zato valorizirale s koeficientom porasta poprečnega OD v republiki Sloveniji. Kot smo že omenili, se bo dohodnina obračunavala enkrat letno na osnovi davčne napovedi. Za leto 1991 bo treba davčno napoved izpolniti do 30. 6. 1992, davčna uprava pa bo nato izdala odločbo o odmeri dohodnine. Že v tekočem letu pa smo vsi dolžni plačevati akontacijo dohodnine oz. davek na osebne prejemke. Ko bo davčna uprava izračunala dohodnino za letošnje leto, bo od te vsote odštela celoten davek, ki ga je posameznik plačal že skozi leto 1991 in nato se bo razlika poračunala. Kdor bo med letom plačal premalo davka, bo moral razliko doplačati v 30 dneh po prejemu ustrezne odločbe davčne uprave. Kdor pa bo vplačal med letom preveč davka, bo pri davčni upravi vložil zahtevek za vračilo preveč plačane dohodnine. Davek od osebnih prejemkov Po zakonu o dohodnini so vsi davkoplačevalci dolžni že med letom vsak mesec plačati davek, ki pomeni akontacijo dohodnine. Tako se mora pri vseh zaposlenih delavcih mesečno obračunati davek na bruto plačo, vključno z nadomestili. Davek obračuna podjetje. Pri delavcu, ki vzdržuje enega družinskega člana se osnova za izračun davka lahko zmanjša za 10 %, če pa delavec vzdržuje več družinskih članov, se lahko osnova zmanjša največ za 15%. Davek je potem seveda ustrezno manjši. Mesečni obračun davka oz. akontacije dohodnine določa 15. člen zakona o dohodnini. Stopnje davka so naslednje: Bruto plača delavca (zmanjšana za olajšavo) glede na poprečno bruto plačo v Sloveniji v preteklem letu Višina davka nad do 80 % 12 % 80 % 160 % 80 % popr. plače * 12 % + 22 % nad 80 % popr. plače 160 % 240 % 80 % popr. plače * 34 % -k 25 % nad 160 % popr. plače 240 %_______________________80 % popr. plače' 59 % + 30 % nad 240 % popr. plače Tabela je videti zelo komplicirana, ker je pač podana v relativnih vrednostih. Če le-te nadomestimo s konkretnimi vrednostmi za mesec januar, dobimo vrednosti, s katerimi je bil obračunan davek za mesec januar 1991. Osnova OD za obračun davka Znesek bruto plače (zmanjšane za olajšavo) v din nad do davek 8.698 8.698 17.397 1.044 din+ 22% nad 8.698 din 17.397 26.095 2.957 din+ 25% nad 17.397 din 26.095 5.132 din + 30 % nad 26.095 din Na podlagi zakona o davku na izplačane OD plača podjetje za vsakega delavca še dodatno 12 % davka na njegovo bruto plačo. Ta davek sicer ni prikazan v delavčevi bruto plači, pomeni pa za podjetje dodatno obremenitev in tako večji strošek cene dela. Prispevki za socialno varnost V primerjavi s prejšnjim sistemom je število prispevkov zdaj manjše. Kot prispevki se zdaj štejejo le prispevki za socialno varnost. Osnova za obračun prispevkov so bruto plače, vključno z nadomestili. Navidez so prispevki manjši kot prej, toda zdaj se prispevki plačajo najprej iz delavčeve bruto plače, nato pa jih plača še podjetje. Višina prispevkov je naslednja: Vrsta prispevka Višina v procentih plača delavec plača podjetje - za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 14,40% 14,40 % - za zdravstveno varstvo 6,60 % 6,60 % - za zaposlovanje 1,70% 1,70% - občinski prispevek za zdravstvo 0,66 % - 23,36 % 22,70 % Prispevke, ki jih plača delavec, obračuna podjetje od njegove bruto plače mesečno. Prav tako pa mora podjetje mesečno plačevati drugi del prispevkov, ki se sicer ne prikaže v obračunu delavčeve bruto plače na kuverti, dejansko pa pomenijo dodatno obremenitev in višji strošek dela. Izračun dohodnine za leto 1991 V prvem delu tega prispevka smo podali konkreten primer obračuna osebnega dohodka delavca za december 1990 in obračun plače za istega delavca za mesec januar 1991. Zdaj, na koncu pa bomo prikazali še približen obračun dohodnine za tega delavca na celotno leto 1991. Dejanski obračun dohodnine bo seveda narejen šele v letu 1992 na osnovi delavčeve davčne prijave. Izračun izhaja iz predpostavke, da bi delavec imel vse leto enak osebni dohodek in da ne bi bilo inflacije, ki bi spreminjale osnove in stopnjt za izračun davka. Primer izračuna lahko torej služi le za splošno orientacijo. - v letu 1991 bo delavec: zaslužil 12 x 8.113,70 BOD = 97.364,40 din BOD plačal davka 12 x 876,30 = 10.515,60 din davka plačal soc. prisp. 12x1.895,80 = 22.744,80 din soc. prisp prisp. - 30. 6. 1992 bo oddal davčno napoved za dohodnino za leto 1991; 1 osnova za dohodnino je letni BOD, zmanjšan za plačane prispevki i tj. J 97.364,40 - 22.744,80 = 74.619,60 din > * za nakup zdravil v letu 1991 je delavec porabil 1.000 din, za nakup ■ strokovne literature 3.000 din in še 4.000 din za vzdrževanje stanov; I anja, za kar ima seveda skrbno shranjeno vso potrebno dokumenta- ‘ cijo (ustrezno opremljene račune). Vse skupaj je delvca stalo 8.00i ( din, kar je več kot 10 % njegove davčne osnove, zato si lahko v ce- ( lotnem znesku zmanjša osnovo le za 7.462 din 74.619,60 - 7.462 = 67.157,60 din prav tako se mu osnova za dohodnino zmanjša zaradi vzdrževane- r ga dijaka v višini 12 % (8 % + 4 % zaradi šolanja izven kraja bivati- . ja) poprečnega letnega OD v Sloveniji: : ! OD RS x 12 x 0,12 = zmanjšana osnova . 10.873 x 12 x 0,12 = 15.657,10 din , Zmanjšana osnova v znesku 15.657,10 din pa se ne upošteva v celoti- ( saj se mora od tega odšteti še letni znesek štipendije, ki jo prejema sin delavca v višini 500 din mesečno: 12 x 500 = 6.000 din, osnova za do- " hodnino se torej zmanjša za 9.657,10 din (15.657,10 / 6.000,00) in j znaša sedaj 57.500.50 din. Iz tabele STOPNJE DOHODNINE lahko razberemo, da je znese* < 57.500,50 din obdavčen z najmanjšo stopnjo davka t j. 19 %. Odmer- f jena dohodnina za leto 1991 znaša torej: 5 57.500,50 x 0,19 = 10.925,10 din * Med letom plačani davki so znašali 10.515,60 din, zato bo delavec plb « 6al še 409,50 din (10.925,10 - 10.515.60) dohodnine. Tako odločbo mu bo davčni organ dostavil najkasneje do 31. 10. 1992, plačati pa bo l moral v roku 30 dni. t Naših 47 številk Ob letu velja, da se na kratko sprehodimo skozi 47 lani izdanih številk Informatorja. Kot že vrsto let, letos bo namreč Informator dopolnil četrt stoletja, je tudi lani naš časopis izhajal tedensko, razen v času kolektivnega dopusta. Obsega Informatorja namenoma nismo širili. Trudili pa smo se te 4 strani, katerih tiskanje nas je lani stalo 1 dinar in 20 par, čimbolj napolniti z raznovrstnimi članki. Koliko smo pri tem uspeli, boste najbolje ocenili bralci sami. V 47 številkah smo lani objavili 856 različnih prispevkov ali 4,7 na vsaki strani in jih opremili s 578 fotografijami. Največ smo pisali seveda o proizvodnji in prodaji, temu je bilo namenjeno 109 prispevkov, nismo pa pozabili še na kakovost, inovacije, osebne dohodke in vse ostalo, povezano s poslovanjem naših podjetij. Mesečno smo v Informatorju spremljali tudi plan in njegovo izpolnjevanje ter gibanje zaposlenih in bolniške izostanke. S sodelavci smo se srečali štirideset-krat, toliko je bilo namreč naših Srečanj na delovnem mestu, ki pa niso edini razgovori s sodelavci, saj smo predstavljali tudi jubilante in tiste, ki so odhajali v pokoj. Svoj prostor so v Informatorju \ našli tudi izobraževanje, kultur* in rekreativna dejavnost, o katerih smo pisali sicer na kratke-vendar več kot dvestokrat. Skoraj polovica prispevkov ič obravnavala vprašanja, ki s* skupna vsem podjetjem koncerna Gorenje, ostali pa so se navezovali na posamezna podjetje Največ, 138, je bilo seveda pr* spevkov o Gorenju Gospodinje* aparati, ki je pač naše največ# podjetje. Prav je tudi, da zapišemo na# sodelavce, ki so vsaj z enim prispevkom popestrili vaš in naš časopis. To so bili Drago BahUb Stanko Blatnik, Irena Berlot nik, Inge Čas, Zlata Golja, Izto* Hudomalj, Janko Kapfer, Matjana Koren, Maks Korošec Stane Koselj, Milan Kretič, Anica Kristan, Polona Kudev, Olg* Logar, Jerneja Maček, JoŽ' Meh, Blaž Nardin, Stanislav* Pangeršič, Miro Pruš, Jan«* Pušnik, Vlado Rančigaj, Tobf Ravnjak, Herman Rigelnik, Vida Robida, Majda Rutar, Jož* , Stanič, Janez Sterkuš, Fran* -Tamše, Jože Tomažič, Fran1 lanioc, i uitidz-iv, ric*'- q. Turk, Gregor Verbič, Viki V?r/a, tačnik, Ivan Vitežnik, Irena V» /0l dopivec in Jože Zupančič. ' k\ upanju, da nismo koga prezrli,5Č te našim sodelavcem in vsem, * ste nas pri delu kakorkoli spod "k budili ali zbodli, najlepše zahva* r»x jujemo. ^ Dopisujte, sodelujte v Informator ju. B. 6 __ 20. 2. 1991 - številka: I Kultura in mi Ob slovenskem kulturnem prazniku _ °v®ns*f' narod, ko praznuje kulturni praznik, se ozave _ majhnosti, svoje, drob-A/aK- v svefu velikih narodov. i n ,'ff° se prešteje in v m/s/ž/i sf 2 ,ef' čez čudovito naravno Dnr°sf’ ^ez doline in gore, čez -- vse do morja. In ko se n elrnf xVrača’ zadene tudi na ke drnik5*?. rane’ na bo/ezen 0 ki zamira, a tudi na po- rrJ,ke novega, ki zdravi na- rodnotelo. iv- ^Sodovinski čas vsebuje na naši :a- nemalo trpljenja in zaniče-OC ...nlai družinskih dram in trage-:e- ^'.alkoholizma in še in še. Pač ajhen narod, ki si ni znal ali 'ogel odpreti perspektive, ki bi 6 ne kot celotl dala dihati. Še da-iii' : a ni končana igra, ki se imenu-' _ ^do bo koga". To je dejstvo, nn« i erem 9radi svoi° resnič-tm ' ^ullura' ki se napaja manj v ‘ >S35£S:M**misli' Prodajna razstava Dr flovenskem kulturnem stnru so v razstavnem pro-vis “Gorenja v Gorenju Ser-j, odpd/ prodajno razstavo li-a skih1" del znanih jugoslovan-jo s*1* slikarjev. 50 tani>j,6!ii ume*niških slik, grafik in no | er'i lahko izbirajo med izred-ira mi 'epirT" stvaritvami, med kateri-e- 75i d Goran Horvat (grafike po :0' 1 ioni i° Jerič (0|ia od 950 d0 9501 ’wL.?°n KoP°rc (olie P° jč 2sn ’ ,„°lko Pogačar (olja po gC _ Mersad Berber (tapiserija ,r g pnoiSllki - 5.000, slike 2.500, njkp i' Safet Zec (mešana teh-« (Siii.o10500). Ismar Mujezinovič Irj. S6 800), Božidar Jakac (gra- ^ez ostane še napr f lsnua?:Vesu le Marii* Krajnc, ki se je 0 iovilaJ*0 dveh desetletjih dela pos-' tevcem^ Gorenia Elektronike, sode-S« uspgn zmlela predvsem veliko j(j’ h|^Q g| meo?® •Pomnim na leta, preživeta Ple«»i6m* čudovitimi ljudmi, se preje - v vez, ki ostala še naorel.” Kar si najbolj želimo, to je tudi danes mir in razumevanje, saj šele to omogoča zdravo rast tako narave, kot ljudi. Seveda je naša moč omejena, gre le do posameznika, do tega ali onega. A tudi travnik z ducat cvetovi bo morda nekoč ves v cvetju. Tako je del kulture tudi v ustvarjanju upanja, v optimizmu, ki se napaja v duhovnem svetu. In ravno najtežje preizkušnje so priložnost, da se rodi nekaj zdravega in boljšega. Vse, ves čas je le čas zorenja, pretakanja in stapljanja. Je združevanje in ločevanje, je danes in sedaj, je večnost. Zaključil bi rad z mislijo našega znanega psihiatra dr. Brajše, ki je bil pred dnevi v Velenju. Dejal je: "Človek je genetsko programiran za smrt, a singenetsko, socialno za večnost. In kultura gotovo sodi v slednjo. Bernard Krajnc Čene so v DEM, prišteti pa je treba še 26 % provizijo Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. H. J. Marija Krajnc. Lepi bodo ostali njeni spomini na sodelavce, ki so ji ob odhodu tudi z darilom pokazali, kako so jo imeli radi. še naprej jim želi, da bi iz njihovih rok prihajali tako kakovostni televizorji, kot je tisti, ki ji doma že 17 let brezhibno služi. Prav gotovo pa jih bo tudi še kdaj obiskala. D. R. Aida v Ljubljani Vsem, ki bi si želeli ogledati operi Aida, sporočamo, da je možno ceno vstopnice (500 do 600 dinarjev) odplačati v dveh obrokih (prvi v gotovini, drugi preko izjave). Predstava bo v soboto, 9. marca 1991, odhod avtobusa ob 17. uri, predstava pa traja 3 ure in 45 minut. Ostale informacije: Sektor kulture, interna 448 II ATC. Stanislava Pangeršič Srečanje na delovnem mestu Pavla Žlender Včasih je kar težko začeti pisati o nekom, čeprav ga pri vsakdanjem delu velikokrat srečaš. Najtežje je najti tisti pravi začetek, iztočnico, po kateri nato beseda laže steče. Čeprav se razgovor običajno suče okrog dela, ki ga sogovornik opravlja, se vanj ves čas bolj ali manj vpletajo misli na preteklost, na začetke. In včasih je nato iz povedanega, iz kretenj, mimike kar težko izluščiti pravo, resnično podobo tistega, ki ga predstavljamo. Razgovor s Pavlo Žlender, ki je v Gorenju preživela 27 let, je tekel v prijetnem vzdušju pisarne, kjer kot kadrovik spremlja delovno pot zaposlenih v Gorenju Elektronika. Je ena tistih, ki so svojo delovno pot začeli še na starem jašku in skupaj s takratnimi sodelavci se je kmalu preselila sem, kjer je še zdaj. Le prvo halo in stiskalnico je po končani šoli zamenjala in poldrugo desetletje že dela v kadrovskih službah. V Gorenje Elektronika pa je prišla po reorganizaciji, ko so posamezne delovne organizacije oblikovale svoje kadrovske službe. Čeprav je področje isto, pa se delo precej razlikuje od tistega skupnega dela, ko jih je bilo več in so si tudi laže pomagali, se posvetovali. Če pa delaš sam, si odvisen večinoma le od sebe in je tudi vse, kar narediš, treba narediti bolj odgovorno. Šicer pa je delo raznovrstno. Veliko opravka ima z ljudmi, saj urejuje celotno kadrovsko dokumentacijo, kamor spada poleg spremljanja vseh vstopov in izstopov zaposlenih tudi urejanje regresov, prevozi na delo in še bi se verjetno našlo kaj. V pisarni je s sodelavci, ki opravljajo drugačno delo, zato mora poznati, vsaj v grobem, tudi tisto, kar delajo drugi. Največ dela je v takšni službi, pravi Pavla Žlender, kadar se pripravljajo kakšne spremembe, saj je treba celotno delo zastaviti na novo. Pa tudi zelo negotovi so, dokler ne vidijo, kako se bo nov način dela, pa kakršenkoli je že, obnesel. V vseh teh letih pa je bilo sprememb na pretek. Da ima zelo rada morje, sem zvedela od sodelavke, saj Pavla Žlender nič kaj rada ne govori o sebi. Pa tudi sicer je bolj tihi opazovalec dogajanja okoli sebe. Tako kot morje, in njega ima rada morda prav zato, ima po razgibanem delovnem dnevu rada mir. Takrat ima čas za drobna zadovoljstva; tudi za branje, ki jo, kadar se ga loti, zasvoji in bere, dokler ne pride do konca. Po tolikih letih ne razmišlja več o odhodu v drugo okolje, saj je le enkrat, pred davnimi leti, malo resneje razmišljala, da bi odšla iz Gorenja. Pa ji ni žal, da je ostala. Navadila se je obrazov in vsega, kar je doživela in še doživlja in bi se, z vsakim novim letom, ki ga začne v Gorenju, verjetno težje navadila na novo delo in sodelavce. Darinka Razdevšek Odhod po dveh desetletjih "Če bi moral delovno pot prehoditi še enkrat, bi jo prav gotovo naredil na enak način, ” je ob odhodu na dopust in nato v pokoj zatrdil Valentin Dvornik, dve desetletji spremljevalec proizvodnje vedno novih in veliko različnih televizorjev v Gorenju Elektronika. Prav gotovo ni veliko ljudem dano, da bi sodelovali takorekoč pri postavitvi in zagonu ter nadaljnjem razvoju nove tovarne in proizvodnje. Valentin Dvornik pa je začel delati prav v letih, ko si je elektronika šele začela utirati pot. Zato ga najdemo med začetniki porajajoče še proizvodnje televizorjev pred več kot dvajsetimi leti tudi v Gorenju. Prav on je sestavil prvi črno-beli televizor, prvi je izdelal novo šasijo za barvni televizor. Bil je tudi med tistimi, ki so začeli proizvodnjo črno-belih televizorjev na Ptuju. Zdaj, po mnogih letih zanimivega dela pa se je za odhod odločil, ko je še dovolj zdrav, da bo lahko mirno in brez skrbi užival v pokoju. D. R. Razpis tečajev tujih jezikov Centra srednjih šol Velenje Krofi so bili za malico že na predpustni ponedeljek, zato pa so n* ša dekleta v kuhinji marsikomu polepšala sneženi pustni torek. Varna in zdrava hoja v planine Center srednjih šol iz Velenja je z razpisom, ki ga danes objavljamo, popestril našo ponudbo jezikovnih tečajev v pomladanskem semestru. Posebnost ponudbe je v času izvedbe, planirane za petek popoldan in soboto dopoldan, v manjšem številu slušateljev v skupini (10 - 15) in dogovorjenem kraju izvedbe (v prostorih CSŠ ali po želji naročnika). Za oblike, kjer ni naveden začetek predavanj, se bomo za datum dogovorili naknadno glede na število prijav (predviden začetek 15. 3. 1991). NEMŠKI JEZIK - nemška slovnica (30 ur), prof. Marija Klemenšek ponovitev na nivoju srednje šole predavanja ob sobotah (od 8.00 do 12.00) začetek predavanj 16. 3. 1991 - tečaj pogovorne nemščine (30 ur), prof. Marija Klemenšek predavanja v petek od 16.00 do 20. ure, v soboto od 8.00 do 12. ure začetek predavanj 15. 3. 1991. - nemški pogovorni jezik (30 ur), prof. Francka Stres zbirka nemških dialogov z vajami ANGLEŠKI JEZIK - angleška slovnica (30 ur), prof Martina De Costa ponovitev angleške slovnice predavanja ob sobotah (od 8.00 do 12.00) začetek predavanj 16. 3. 1991 ali (oblika odvisna od števila prijavljenih kandidatov) - tečaj angleškega jezika IV. stopnje (50 ur), prof. Martina De Costa učbenik: Haedway Intermediate II. del predavanja ob sobotah (od 8.00 do 12.00) začetek predavanj 16. 3. 1991 - tečaj angleške slovnice - ponovitev časov (30 ur), prof. Melita Vdovič predavanja petek popoldan, sobota dopoldan - tečaj angleškega jezika (60 ur), prof. Silva Kuzman priprava na izpit za mednarodno priznanje jezika srednje stopnje (izpit se opravlja na Dunaju) predavanja ob sredah (od 16.00 do 20.00) Prijave sprejemajo Službe izobraževanja v podjetju, kjer je kandidat zaposlen, do 1. marca 1991. Informacije dobite osebno pri Vidi Robida, IC Gorenje Koncern, soba 232 ali po telefonu ATC II. - 270. Za planinsko sekcijo v Gorenju Servis je bila v lanskem letu bogata ne le setev, ampak tudi žetev. Od štirinajstih izletov, kolikor smo jih načrtovali v našem programu, smo se delavci Gorenja Servis udeležili kar dvanajstih. V gore je šlo tako 327 ljubiteljev planin ali drugače, vsakega izleta se je udeležilo 27 delavcev. Pridobili smo tudi tri vodnike, ki so uspešno opravili vodniški tečaj v Bavščici. Tudi tako smo poskrbeli za varno hojo planincev in ljubiteljev gora po naših lepih planinah. Za zdravje je na izletih skrbel dr. Lazar iz S« Stanja, ki mu velja naša iskrena zal* vala. Vsako leto se srečujemo tudi s pla11 inči sosednjih republik in letos naši* skupna pot popeljala na Maglič in Z? leno glavo. Upravni odbor planinske sekcije 0» renja Servis si tudi v tem letu li, da bi na naše izlete šlo čimva ljudi, saj jih veliko namenjenih predv' sem družinam. Tako se krepijo prija teljske vezi med ljudmi in, kar je 51 posebej važno, v zdravem telesu osi' ane resnično zdrav duh. Boris Mastna* Izobraževanje Izobraževanje Kdaj Kje Izvajalec Privatizacija podjetja in izdajanje vrednostnih papirjev od 25. do 27. feb. ter 8. in 9. marca Bohinj PIC-GEA COLLEGE Metodologija vrednotenja In ocenjevanja podjetja 4. in 5. marec Ljubljana PIC-GEA COLLEGE Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC. Interna 133 Stop, rdeči semafor! Že pred časom nas je poklicala sodelavka Tatjana Cigale, da bi povprašali, zakaj zjutraj ob 7. uri, ko je prometna gneča pri Gorenju največja, semaforji ne delujejo. No, semaforje so medtem ponovno prižgali, čeprav je vse skupaj veliko bolj zapleteno kot zgolj pritisk na gumb. Semaforji so namreč prometna signalizacija in nikakor stvar, ki bi jo lahko postavljal, prestavljal, prižigal ali ugašal kdorsigabodi. Tako kot vse ostalo povezano s cestami in prometom, tudi to urejajo posebni zakoni in predpisi, sodijo pa v pristojnost občinskih ali kar republiških organov, če gre za regionalne ceste. Cesta, ki pelje mimo Gorenja in kjer so semaforji, na katere se tako pogosto hudujemo, zagotovo ni kakšna lokalna ali zakotna ulica. Zato naj bi zanjo in za semaforje na njej poskrbeli odgovorni ljudje, to pa zagotovo niso ne naša služba varovanja, na katero se tako radi jezimo, kaj šele vzdrževalci, ki skušajo zastarel semafor vsake toliko časa popraviti. Tudi tokrat so tega dvajsetletnega trookega zmaja uspeli ukrotiti, čeprav zanj ni nobenih nadomestnih delov in je bilo potrebno kar precej časa pa velika mera potrpežljivosti in iznajdljivosti. Namesto treh programov ima semafor samo enega, osnovnega, a vsaj deluje. Kako dolgo, pa se ne ve. Kot sta dejala vodja Vzdrževanja v Gorenju Gospodinjski aparati Zdenko Hriber-šek in vodja splošnih poslov v Gorenju Servis Oto Zaverla, je pot do novega semaforja zelo zamotana in predvsem draga. Sploh pa zanj in njegovo delovanje ne more biti odgovorno Gorenje, zato bi morda poslej veljalo zaradi semaforja, zavrteti še kakšno drugo, ustreznejšo številko. o n Badminton Prvenstvo Gorenja v badmintonu za leto 1991 bo za moške v petek, 22. februarja, za ženske pa 1. marca 1991. Prvenstvo bo za štiri starostne skupine, začetek tekmovanja pa je ob 18. uri v telovadnici Centra srednjih šol v Velenju. Prijaviti se je treba do dneva tekmovanja, in sicer do 11. ure v sektorju rekreacije (tel. 428/II. ATC). Na tekmovanje so vabljeni vsi delavci Gorenja, štipendisti in upokojenci. H. J. Prvo povabilo v Pirineje Na željo mnogih, ki so bili preteklo leto z nami na Olimpu, smo se v Planinski sekciji Gorenje odločili, da letošnji desetdnevni planinski izlet v tujino organiziramo v Španijo, v Pirineje. Na pot bomo odšli 14. septembra 1991. poročamo, da se oglasite v sektol turizma, telefon 452 II ATC in prične# namensko varčevati (dopust in dč' nar). Na pot vas vabi Planinska sekcija Gd S pripravami na izlet smo že pričeli. V Sloveniji iščemo najboljšo agencijo, ki nam bo po vzponu na dva vrhova pripravila še potovanje po Španiji (ustavili pa se bomo tudi v Andori). Pogovarjamo se tudi s prevozniki. Kdor bo cenejši in bo imel boljši avtobus, bo peljal. Cena izleta bo znana v pričetku maja. Do takrat bo izdelan tudi točen program izleta. Takrat bomo začeli zbirati prijave, poravnati pa bo potrebno tudi del stroškov potovanja. Ostalo pa obročno do odhoda. Pri izletu bodo imeli prednosti delavci Gorenja, čeprav se bo izleta lahko udeležil, kdor bo želel. Vsem, ki se boste odločili, da odidete z nami, pri- Najboljši v šahu ^ Šahisti v Gorenju vsako leto merif svoje znanje na hitropoteznih Wr nirjih za pokal Gorenja, za l^c 1990 pa sta si naslova zmagoV* cev med 19 šahisti in šahistkamipj1 borila Darinka Skaza in Miki Djordfi vič. Vrstni red: Ženske: Darinka Skat1 23 točk, Nada Stankovič 13, Andrej1 Cesar 10, Mihaela Sedovšek 9 toč* Moški: Miki Djordjevič 94 točk, gor Rupnik 90, Ivan Kovač 56, Robe* Podlipnik 54, Rudi Merzdovnik 3" Srečko Ostruh 25, Drago Kristan ' Vinko Hudej 17 itd. Malica Redna Dietna Dušena govedina, svaljki, Dušena govedina, svaljki, solata solata Enolončnica z mesom, pecivcEnolončnica z mesom, pecivo Kareji ha žaru, mlinci, Telečja pečenka, mlinci, solata solata Pasulj, rebrca, jogurt Ričet, safalada, jogurt Testenine z mesom, solata, Testenine z mesom, solata, fruta-bela fruta-bela Kuhana govedina, pražen Kuhana govedina, pražen krompir, jabolčni hren krompir, kompot Pleskavice, džuveč, solata Sekljana pečenka, dušen riž, solata ______________________________________________________________________________' INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Urednik odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklad* 7220 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščen6 prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti V6, lenje. Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek