879
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Dobršen del trojne številke (29-30-31) varaždinskega časopisa Gesta je posvečen primerjalnemu preučevanju jugoslovanskih književnosti. O tem je bilo v Va-raždinu posvetovanje, s katerega so v Gesti objavljeni prispevki literarnih zgodovinarjev, po referatih pa so pripravili še razpravo, v kateri je sodeloval tudi Janko Kos. Sicer pa je v časopisu objavljena tudi Kosova razprava Tematizacija slovenstva in jugoslovanstva v poeziji slovenskih razsvetljencev. Za raziskovanje deleža slovenske književnosti v preučevanju jugoslavistike je zanimivih še več drugih sestavkov. Tako je Zvonko Kovač ponudil načrt primerjalne zgodovine jugoslovanskih književnosti. Manfred Jah-nichen je prispeval beležke za lirske skice v sodobnih jugoslovanskih književnostih. Branko Biočina je predaval o Davičevem romanu Pesem in tipologiji negativnega junaka ter to postavil v kontekst del Miška Kranjca, Cirila Kosmača, Prežihove-ga Voranca in Antona Ingoliča. Zvoni-mir Bartolič piše o hrvaških prevodih Trubarjevih knjig in pri tem opozarja, da je to eno najbolj protislovnih področij celotne hrvaške in slovenske protestantske književnosti. Ivan Cesar v razpravi o medsebojnem prevajanju jugoslovanskih književnosti - razlaganju in kompa-ratistiki besedila razmišlja o tem, kako in zakaj je prevajal Tone Potokar. Alojz Jembrih je svoj prispevek naslovil Dra-gutin Domjanič pri Slovencih. Mirjana Strčič piše o Jovanu Sundečiču v povezavi s hrvaško, srbsko in črnogorsko književnostjo ter omenja med drugim tudi Sundečičeve stike z Ljudevitom Gajem.
*
Dvojna številka (1-2) zagrebškega Foruma prinaša referat Radoslava Katičiča o latinski pismenosti in književni omiki na Hrvaškem v IX. stoletju in v njem obravnava  srednjeveške  spomenike  in
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
zapise. Petar Šegedin objavlja poglavje iz svojega romana z naslovom Poraz. Zva-ne Crnja pa je napisal esej z naslovom Pogovor s sencami in ga objavil kot pismo iz Portoroža, kjer se je mudil na Srečanju pisateljev ob meji.
Četrta številka novosadskega časopisa Novy život prinaša prispevek Vladimira Valentika o slikarskem delu Zuzke Medvedove; zapis je nastal ob odprtju galerije v Petrovcih, kjer je stalna zbirka del te slikarke, ki je umrla pred štirimi leti. Mi-chal Harpan je z naslovom Čas Zuzke Turanove prispeval razpravo o romanu slovaškega pisatelja Jana Čajaka mlajšega Zuzka Turanovd. Jožef Mlacek je napisal prispevek k značilnosti frazeologije v zbirki Neoforum latino-slavonicum, ki jo je objavil Daniel Sinapius Horčička starejši in v kateri so pregovori, reki in daljša ustaljena frazeološka rekla.
*
Dvanajsto številko reških Dometov napolnjujejo prispevki enega samega pisca. Lujo Margetič piše o Tarsatici, to je o antičnem in zgodnjesrednjeveškem naselju na področju današnje Reke. Celotna razprava je objavljena tudi v italijanščini. Drugi prispevek govori o vinodol-ski občini in njenem prebivalstvu - »kmetih«. Zadnji prispevek pa je Lujo Margetič napisal kot opombe o mejah tergestovskega agra v času cesarja Avgusta. V sestavku je v ospredju osvojeno ozemlje rimskega cesarstva s središčem v današnjem Trstu. Pri tem se Lujo Margetič sklicuje tudi na našega zgodovinarja Milka Kosa, ki postavlja severne meje tega ozemlja med drugim tudi na področje Snežnika, Vrhnike, Logatca, Hrušice in Vipavske doline do Soče.
V drugi številki vzhodnoberlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur objavlja Erik Neutsch pripoved z naslovom
880
Claus in Claudia. Odlomek iz obsežnejšega besedila z naslovom Anamneza poklica je prispeval Dietmar Beetz. Zaton zmagovalca je naslov romana, ki ga piše Wolfgang Schrever in katerega odlomek je skupaj s pisateljevim komentarjem objavljen v tej številki.
V osmi številki čedajskega Doma poročajo o proslavi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so jo pripravili v Tolminu, in na kateri so ob osemdesetletnici odlikovali tudi tri beneškoslovenske duhovnike: Pasquale-ja Guiona, Angela Cracina in Valentina Birtiga. Objavljeno je tudi poročilo s predstavitve knjige Paola Petriciga z naslovom Za prgišče slovanske grude. Knjiga je izšla v Trstu, predstavili pa so jo v Špetru Slovenov. V njej so opisana povojna dogajanja v Benečiji ob razmejevanju. Sicer pa je ta številka Doma posvečena spominu Maria Laurenciga, ste-
A.A.
bra slovenstva v Benečiji in enega zadnjih Čedermacev, ki je umrl pred nedavnim. Naslovnica in v celoti obe notranji strani so polne zapisov o tem pokončnem Slovencu, poročil o njegovem dolgoletnem delovanju ter govorov in posnetkov z njegovega »velikanskega pogreba« v Štuoblanku, kjer je župnikoval skoraj 55 let. Objavljeni so poslovilni govori županov dveh občin, Izidorja Predana v imenu slovenskih organizacij ter vi-demskega nadškofa Alfreda Battistija, ki so spregovorili tritisočglavi množici. Iz objavljenih govorov je mogoče zvedeti, da je bil pre Mario ustanovitelj lista Dom, predsednik Beneškega gledališča in sodelavec sleherne beneškoslovenske kulturne prireditve. Emil Cencig mu je v tej številki med drugim zapisal: »Prepričan je bil, da narod mora ohraniti svoj jezik, svojo kulturo, kajti samo tako ohrani svojo dušo, svojo posebnost in ne izumre. Vse, kar je pre Mario počel, je delal iz ljubezni in dobrote.«        A. A.