Domoznanski oddelek
tp 05 SNEŽNIK 2011
070(497.12 Ilirska Bistrica)
2001756
,251
roagraa c, oz++ roagraa
Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
Ilirska Bistrica Letnik XIX, št.: 251 avgust 2011
<o
m
CD
c?
co
Cena 1,80 € m
TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO
Z
V)
(O
as
vo
o
o
in
rf>
oo
m
r-
Ir-
ON
Kmalu trgovski center in krožišče Najprej obnova,
Na severnem delu Ilirske Bistrice, med Petrolovim bencinskim servisom in trnovskimi vojašnicami, bo zgrajen nov trgovski center. Center bo imel 4300 kvadratnih metrov površin, kupcem bo na voljo 140 parkirnih mest. Vanj se bo vselilo več trgovin, največji izmed njih bo italijanski diskont Eurospin, ki je med Bistričani dobro poznan še iz časov »špeže čez mejo«, neuradno pa prihaja tudi večji trgovec s čevlji. V center naj bi se iz Mikoze preselila tudi DM drogerija. Do sedaj so oddali skoraj vse prostore.
Za potrebe prometne ureditve dostopa do centra bo investitor, ki je avstrijsko-slovenska družba, zgradil tudi krožišče, ki bo tako postalo prvo bistriško križišče te vrste. Investitor bo poskrbel še za ostalo infrastrukturo, občina pa bo, tako je dejal župan Emil Rojc, znižala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Občinski svet sprejel stališče do avtoceste
Bistriški svetniki so na julijski seji podali mnenje k vrisanim različicam avtoceste Postojna/Divača -Jelša ne. Na seji so se pozitivno opredelili do različice Jelšane 2, ki poteka nad mestom in nad kmetijskimi površinami, zavzeli pa so se za priključitev avtoceste čim bližje Postojni.
STRAN 5
Priloga:
|	l
| ČASOPIS | | SNEŽNIK | | OD LETA 1992 j
| DO DANES !
f	I
STRANI 9-16 $
$	i
	©	
OKREPČEVALNICA TRNOVO		
-,0ate--
m
OBIŠČITE NAS V ŠOTORU NA ŠTARTU GHD FERRARI V SOBOTO IN NEDELJO, 27. IN 28. AVGUSTA ZA DOBRO HRANO IN PIJAČO POSKRBLJENO
Hiim srojuujrm ojmrn m Urn
nato rušitev?
Župan Emil Rojc je v svojem govoru na otvoritvi atrija predstavil svoje videnje glede Doma na Vidmu. Bomo dom res najprej obnavljali nato pa rušili?
Boljši časi za Kindlerjev park
Pričetek obnove parka verjetno jeseni. Ta botanični biser bo končno dočakal prepotrebno obnovo.	stran 7
©EME*
NA PLAČU
DIPLOMIRALI SO

OBNOVA
I.
KRISTINA BOŽIČ
je študirala na Pravni fakulteti v Ljubljani: Za svoje diplomsko delo si je izbrala naslov »Socialna varnost gluhih in naglušnih oseb«.
Univerzitetna diplomirana pravnica je postala 17. februarja 2011.
TANJA PETERLIN
je diplomirala 18. februarja 2011 in sicer iz francoskega jezika s
književnostjo in postala profesorica francoščine. Naslov njene diplomske naloge je »Uporaba pesmi pri pouku francoščine kot tujega jezika«.
31. marca 2011 je diplomirala še iz sociologije kulture in dobila naziv univerzitetna diplomirana sociologinja kulture. Naslov njenega diplomskega dela je »Resničnostna oddaja Big Brother: gledalci in nove oblike potrošnje«.
Vsem diplomantom iskrene čestitke in veliko uspeha pri iskanju službe!
Bralce obveščamo, da so diplomska dela na ogled v Knjižnici Makse Samsa.
M. Primc
\...	.	"2,7... ~n _
Lj**tairf-Mr jgf u "mtzMImiaišt

NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com
J
>	PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV
>	PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
>	SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
POfSHKSL1 LUAKitŠ
J0F,
PONEDELJEK-PETEK 8"-12 ' In 15*-19' SOBOTA 8" - 12'
iCDZABES! PAKET - PAKET POVEZANI • INSTANT INTERNET
oil l:j ilo ;)0 lol -ilii/o-ilj jkrfj
_______________________*W»šE ue®Eg)»i^ I
VEZAVA ZA GSM APARATE ^ ---------------------------
SAMO 12 MESECEV	i10 VI ‘Ji)11'3 /1 ;>/1;?/1 /7
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR
Glavni In odgovorni urednik:
Bojan Oblak
Tehnično urejanje in tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica
Naklada: 1.500 izvodov
v
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@siol.com sport@e-sneznik.net oglasi@e-sneznik.net
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p.
Maistrova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica
Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
Stari gasilski dom obnovljen
Primož Rojc.......
Ko je že kazalo, da za stavbo prvega gasilskega doma ni več upanja seje zgodil pozitiven preobrat. Lastnik stavbe podjetje Ujčič d. o. o. oziroma njegov lastnik Igor Ujčič je pričel z obnovitvenimi deli, ki bodo kmalu zaključena. Stavba je dobila novo streho, popravili in obnovili so fasadno okrasje, ki je bilo že precej načeto, zamenjali so okna, nadkrili zadnjo teraso ter stavbo statično utrdili. Nekdanji gasilski dom je bil sicer kvalitetno grajen, njegovo staro fasado pa je investitor poslal na analizo materiala, tako so barve fasade čim bolj približali originalnim. Lastnik doma nam je pojasnil, da bo pritlične prostore oddajal v najem zainteresiranim, za zgornje prostore pa si želi, da bi postali dom prvemu bistriškemu muzeju.
Sicer pa je stavba gasilskega doma ena prvih društvenih stavb zgrajenih v Ilirski Bistrici, saj so ga zgradili člani gasilnega društva Ilirska Bistrica in člani ilirsko-bistri-ške čitalnice že leta 1907. Spodnji prostori so bili namenjeni gasilcem,
zgornji čitalnici, nad čitalnico pa so njena gasilcem do nekaj let nazaj, bili prostori občinskega urada ozi- ko so se preselili v nove prostore v roma bistriškega županstva, kot se območje nekdanjih trnovskih vo-je takrat reklo. Stavba je bila name- jašnic.
PLANINCI
Mladinski gorniški tabor
Rok Smrdelj.
Na letošnjem planinskem gorniškem taboru je bilo prijavljenih več kot štirideset udeležencev (Foto: Katja Maček)
Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica je minuli teden organiziralo že dvanajsti Mladinski gorniški tabor, ki je letos potekal pri vasi Čezsoča v Občini Bovec na idilični, travnati parceli, kjer v bližini teče smaragdno obarvana reka Soča.
Organizacijske niti je letos prvič prevzel Domen Strle, ki je skupaj z ostalimi člani vodstva zelo uspešno izpeljal celoten program, prilagojen raznolikemu vremenu.
Glede na starost in planinske kompetence je bilo osnovanih pet skupin, v katere je bilo razdeljenih nekaj čez štirideset udeležencev.
Taborno infrastrukturo, v kateri so prebivali, ima v lasti sedem slovenskih planinskih društev, ki so povezana v neformalno zvezo Tabor prijateljskih društev, ki vsako leto v poletnih mesecih za sedem tednov rezervira taborno parcelo, na kateri vsako planinsko društvo gostuje en teden.
Planinske ture, ki so bile temeljna dejavnost tabora, so letos potekale po znamenitih bovških vršacih, na katerih so raztreseni ostanki prve svetovne vojne in vanje so tudi vkopane še vedno ohranjene
kaverne, ki lahko v primeru slabega vremena mimoidočemu planincu ponudijo zavetje in možnost bivakiranja. Med dvatisočaki so obiskali Rombon, ki je prepleten z največ umetno narejenimi rovi v Sloveniji. Poleg tega so osvojili Javoršek, sto šest metrov visok slap Boka, ki velja za najbolj vodnat slap v Sloveniji in Kota 1313, kjer je, zaradi razgleda nad celotno Bovško kotlino, nekoč stala avstroogrska topniške opazovalnica.
Za udeležence je bila izpeljana planinska orientacija, igre brez meja, imenovane »taborjada«, svoje plezalne veščine pa so preizkusili na
»plezalnem vrtcu«, kjer so potekale celodnevne delavnice v prostem plezanju, spuščanju po vrvi, poleg tega so se spopadli s poligonom, ki je primer zelo zahtevne slovenske gorniške poti.
Dotaknili so se tudi prve pomoči, planinskih vozlov, pravilnega prečenja reke, načrtovanja ture ter ostalih planinskih vsebin, ki jih predvideva program planinske šole, nenazadnje pa so se osvežili v ledeno hladni Soči in tako preživeli čudovit teden v naravi, ki se bo naslednje leto na drugi lokaciji tudi ponovil.
KAJ BO Z DOMOM?
Dom na Vidmu: Najprej obnova, zatem rušitev?
Nekdanji dom JLA, danes pa osrednji občinski kulturni dom, je občina pričela obnavljati. Stavba, ki s svojo arhitekturo, še bolj pa zanemarjenostjo in praznimi prostori izstopa med videnim, naj bi tako postala lepša in polnejša. Župan Emil Rojc obljublja, dajo bo napolnil z družbeno vsebino in jo obnovil, šele nato pa naj bi se odločili o tem ali ostane ali jo bomo porušili. Za začetek obnovili atrij, sledi še notranjost.
Na otvoritvi obnovljenega atrija, ki jo je pospremilo nekaj čez 100 Obiskovalcev, je župan v svojem slavnostnem govoru občinstvu predstavil načrte v zvezi z Domom na Vidmu. Dom, ki je danes zaradi mačehovskega odnosa države do njega precej načet, naj bi v prihodnje obnovili ter mu dali vsebino. V prostorih nekdanje SKB banke naj bi uredili galerijo, sejno sobo, razširili bi obstoječe strelišče, ponovno obudili kegljišče, šahovsko sobo, v njem bi uredili tudi mladinski center, zasebnik pa naj bi uredil fitnes center. V nekdanjih prostorih zavoda za zaposlovanje naj bi odprli podjetniški inkubator, občina pa bo poiskala tudi naložbenika, ki bi bil pripravljen urediti nekdanje go-
stinske prostore in sobe, ki jih je v domu 16. »Bilo je tudi nekaj razmišljanja o tem, da bi se v ta objekt preselila upravna enota, upravna enota ni zainteresirana, da bi prišla v te prostore, ker so za takšno dejavnost neprimerni,« je povedal Rojc.
Glede dvorane, ki je dostikrat premajhna, je župan dejal, da je mogoče ta problem rešiti s premičnim odrom, ter tako namestiti dodatnih 150 sedežev: »Mislim, da je smiselno razmišljat za naprej v tej smeri, da se dvorana obnovi, ker je to itak potrebno, in da se jo prilagodi tem potrebam, ki jih imamo.« Poleg obstoječe dvorane pa je možno obstoječe učilnice združiti v en prostor, ter tako pridobiti malo dvorano za 80 do 100 ljudi.
Kar se tiče obnove ali rušitve doma (stališče je med občani, še bolj pa med svetniki deljeno) je župan dejal, da je gradbeni izvedenec stavbo pregledal in ugotovil, da je statično dobra, vlage v kletnih prostorih ni, tako da je dom ustrezen. V letošnjem proračunu je za obnovo predvidenih 300.000 evrov, ravno toliko pa naj bi jih v dom vložil zasebnik, ki pa ga še ni videti. Prvi na vrsti k obnovi je bil atrij, kateri je po županovem mnenju zelo solidno
adaptiran. Za adaptacijo tlakov, prepleskanje oken, vrat in tal, ter nabavo 230 stolov je občina porabila
38.000	evrov. Sledila pa bo sanacija ogrevanja in sanitarij. »V kolikor bo ostalo še nekaj denarja iz tega kar je v proračunu letos namenjeno, pa bomo adaptirali tudi fasado tudi na prednji strani, ker se mi je že nekajkrat zgodilo, da so prišli gosti iz drugih občin in visoki državni uradniki in vprašali kaj je tista stavba, ki tam razpada,« je dejal župan.
Že v predvolilnem boju za županski stolček, je bilo veliko govora prav o dvorani na Vidmu. Nekateri so zagovarjali rušitev in izgradnjo nove, nekateri adaptacijo, med slednjimi je bil tudi Emil Rojc. Da o tem še danes ni enotnega stališča, je župan v svojem govoru omenil ter dodal: »Sama debata o tem, ali jo bomo podrli ali ne bo pa počakala za malo pozneje, zdaj jo pa bomo dali v tako obliko, da ne bo škodovala oziroma nas ne bo sram, ko se bodo ljudje vozili skozi naše mesto.« Je pa res, da je bila zadnja izjava marsikomu nenavadna, saj je težko obrazložiti zakaj porabiti
300.000	evrov in to komaj prvo proračunsko leto, in nato stavbo rušiti.
GASILCI
Gasilsko tekmovanje »Fire combat Knežak«
Erik Delost, PGD Knežak, foto: Jaka Fidel.....
Fire combat Knežak (tekmovalna disciplina, sestavljena iz gasilskega orodja in opreme, premago-vanjemovir,uporabe vrvne tehnike, prenosa ponesrečenca, vlečenja cevovoda in gašenja) se je odvil v soboto 13.8.20-11, ko se je na postavljenem poligonu pomerilo pet dobro pripravljenih ekip domačega prostovoljnega gasilskega društva.
Ideja o tovrstnem tekmovanju seje porodila v zimskih mesecih letošnjega leta, ko sta predsednik in poveljnik samozavestno izzvala društvene operativce na medsebojni »obračun«. Ideja se je prijela in kaj hitro so se formirale ekipe, ki so si tudi nadele bojne vzdevke. Tako so se po mesecih treningov na dan »D« med seboj pomerile ekipe Izzivalcev, Muckov, Srednje kategorije, Težke kategorije in Brez konkurence. Dvojice so bile oblečene v popolno zaščitno opremo za gašenje stanovanjskih požarov, vključno z
nadetimi izolirnimi dihalnimi aparati, kar je na vroč poletni dan močno dvignilo temperaturo tekmovalcev, ki so po tekmovanju porabili kar nekaj tekočine preden so se lahko ohladili. Naporno tekmovanje je spremljala bučna publika in budne sodniške oči, ki so na koncu zmago prisodile ekipi Izzivalcev. Slednja sta si po koncu oddahnila in z nasmeškom ponovno izzvala ekipe za naslednje leto.
Atraktivni poligon, dobra glasba in pa seveda navijaško razpoloženo občinstvo so bili potrditev dobri prvi izvedbi tovrstnega tekmovanja. Za naslednje leto že planiramo razširitev nabora tekmovalcev na sosednja društva, saj opažamo, da smo posredno s pripravo na tekmovanje dvignili kondicijsko pripravljenost članov, aktivnosti v društvu, moralo, pripadnost ter nenazadnje družabnost med nami.
SHOD NA BAČU
S plesom in nogometom popestrili Bački shod
Rok Batista •••••
Kot že vrsto let do zdaj, so tudi letos člani Društva bačke mladine ob koncu meseca julija pripravili tridnevno zabavo in tako popestrili bački shod. Mlado in staro seje lahko v petek zabavalo s predskupino 4EVA nato pa s KINGSTONI, ki niso pustili nobenega ravnodušnega. Naslednji dan so se v tako imenovanem "Buben dolu" prestavili tudi rock skupini GRINGO ter FORGOTTEN EDEN. V nedeljo pa so se navzoči zavrteli v zvokih narodno zabavne glasbe ansambla SNEŽNIK. Medtem ko so se
Ipi'	i	Tjjjv, m i
1 v i <	
1 \s u 4 njlf	
	k ViW J
	
starši plesali, so se otroci vrteli na vrtiljaku in drsali po toboganu. Najbolj spretni pa so se lahko pomerili v streljanju in zadeli kakšno plišasto igračo. V ponedeljek, dan po shodu, pa smo na pobudo Dragana Konje-viča in vseh željnih športa pripravili turnir v nogometu. Dopoldne so se od 11 ure naprej med seboj pomerile tri ekipe dečkov starih od 7 do 13 let. Sodil jim je Jusič Nermin.Vsi otroci so prejeli medalje. Popoldne, od 16 ure naprej pa je sledil še turnir odraslih. Gledalci so lahko občudovali igro naslednjih ekip: Bački zetje, Bač 1, Bač 2, Bač 3, Košana mladi, Košana veterani, ekipe iz Koritnic, Knežaka, Pivke in Zagorja. Omeniti in pohvaliti pa je potrebno tudi borbeno in hkrati edino žensko ekipo Merkantil iz Knežaka. Po nekaj urnem igranju nogometa je sledila razglasitev prvih štirih ekip. Četrto mesto je zasedla ekipa iz Knežaka, tretji so bili nogometaši Košana mladi, drugi so bili njihovih kolegi Košana veterani, prvo mesto pa je zasedla ekipa iz Pivke. Podelili so tudi pokal najboljšemu napadalcu Šušelj Martinu, obrambnemu igralcu Sedmak Davidu ter vratarju Valenčič Renatu. Znan slovenski pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci, zato je ob koncu napornega dneva Dragan poskrbel, da nogometaši niso šli lačni in žejni iz Bača. Med sproščenim vzdušjem so fantje obljubili, da se naslednje leto spet pomerijo z žogo.
DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski...
Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS !
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720
Gremo na božjo pot
Alenka Penko....
Vas Soze se razprostira na vzhodu Brkinov, na slemenu nad spodnjim umetnim jezerom , kjer je bil nekdaj zaselek Klivnik z mlinom. Gladina akumulacijskega jezera Mola tudi danes precej niha. Gručasto naselje šteje le deset domačij. Na najvišji točki se nahaja romarska cerkvica, kijozadnja leta pospešeno obnavljajo. Njena okna krasijo gotski zaključki, kamnit baročni oltar je bil prenesen leta 1943 iz Opatije, krasi pa ga Layerjeva reprodukcija Matere božje z Jezusom ( ključ dobite pri družini Dolgan, Malobukov-čanovi, Soze 3 ali Ivanu Vičiču, Soze 2). Dostop je možen iz dveh smeri, po daljši poti iz smeri Koseze-Velika Bukovica ali po nekoliko krajši poti iz Harij.
Neposredna bližina jezera Mola, ribiški dom, neokrnjena narava in skrbno obdelani travniki in njive, ki se raztezajo po bližnjih slemenih ter z gozdom porasle grape so privlačne za popotnike v vseh letnih časih.
Stari zapisi pričajo, da seje človek vsaj enkrat na leto, na veliki šmaren, odtrgal od dela in se odpravil na božjo 'pot. Sprva so ljudje romali peš, pozneje z različnimi prevoznimi sredstvi. Ljudje iz naših krajev so najpogosteje romali na Trsat, kar pa je bilo za takratne razmere precej naporno in daleč.
V tridesetih letih se je osem soških hišnih gospodarjev na pobudo duhovnika Milana Grlja lotilo gradnje romarske cerkvice na Sozah. Nekateri so dvomili v ta podvig, a pravijo, da ko je Pjepe Klivnšči s parom kobil pripeljal na Soze prvi voz kamenja, je zadeva stekla. Takratne italijanske oblasti so poitalijančile imena krajev in ljudi ter prepovedale uporabo slovenskega jezika, vendar duhovnik G rij ni klonil pod tujejezičnim pritiskom. Še naprej je pridigal v materinem jeziku, vzpodbujal slovensko govorico, molitev in pesem. Leta 1938 mu je uspelo pretihotapiti iz Jugoslavije preko rapalske meje podobo Matere božje, ki jo je pozneje v svojih pridigah prav zaradi tega večkrat imenoval Marija pribežnica. 8. septembra 1938 so na posebej za to priložnost izdelanem lesenem oltarju v procesiji prenesli marijino podobo iz Harij na Soze. Starejši ljudje se še danes spominjajo, da so med prenosom ves čas prepevali slovenske
pesmi.
Naslednje leto, na mali šmaren, 8. septembra 1939, so podobo slovesno kronali. Spremljala jo je posebna častna garda dvanajstih ha-rijskih fantov, ki so z izjemo Mileta Kolarjouga-Torjan in Jožeta Kramer-jouga-Vičič, vsi že pokojni.
Od leta 1938 dalje so Soze, pred-
vsem na veliki šmaren, zelo obiskana božja pot.
Dokler površin pod Sozami še ni preplavilo akumulacijsko jezero Mola, so romarji pešačili na Soze iz Harij čez Kamnco, ker je bila pot dosti krajša od zdajšnje poti Harije-Soze. Škoda le, da takrat ljudje niso premogli fotoaparatov, kajti, če si takrat pogledal iz Harij proti Sozam, je bil hrib pod Sozami eno samo veliko mravljišče romarjev. Med potjo so verniki utrgali kakšno arniko,
AVTOPREVOZNISTVO
Fabci 4, 6254 Jelšane TEL: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343
IVan Rutar S.P.
kimel, šentjanževko ali drugo zel in se odpravili po blagoslov. Novodobni romarji, ki se običajno pripeljejo na Soze z jeklenimi konjički, pa so sčasoma na običaj pozabili. Pred leti so ga obudili člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, le da so sedaj šopki bolj bogati in umetelni, a njihov namen ostaja enak. Blagoslovljen šopek varuje hišo pred takšnimi in drugačnimi nadlogami. Včasih so ga postavili prav na vidno mesto v hiši ali hlevu, rekoč:«Če jma koka žjnska slabu oku, de n oj p rej nanj pogljda.«
Tudi na letošnji veliki šmaren se je na Sozah zbralo veliko vernikov. Verske obrede, ki so potekali na prostem, je vodil kaplan Martin Šuštar, ki je tudi blagoslovil šopke zelišč. Tokrat se je s pripravo šopkov krepko namučila Magda Ujčič. Pripravila jih je več kot dvesto, a so pošli kot da bi trenil.
Po stari tradiciji so tudi letos vaščani Soz in člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, po končanih verskih slovesnostih pripravili krajši kulturni program, ki ga je povezovala domačinka Alenka Dolgan, veselo noto pa sta mu dajala prav tako domačina, harmonikarja Matej Dolgan in Dejan Iskra. Mateju gre tudi zasluga, daje bil skeč Jadranke Boštjančič Kokušje oku ustrezno slišan, saj je skrbel za ozvočenje in ostale tehnične zadeve.
Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je bilo naše letošnje druženje pri Mariji Pomagaj tako lepo, se iskreno zahvaljujemo.
PRODAJA
*	DOLŽINSKA DRVA
*	KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm
*	ODKUP NA PANJU
KMETIJSTVO
Proti uvedbi davčnih blagajn za kmete
Tonjo Janežič.
Sredi avgusta je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekala redna seja Odbora za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS. Člani odbora so med drugim obravnavali tudi predlog Zakona o davčnih blagajnah.
Na podlagi predstavitve in podatkov je bilo ugotovljeno, da bi v primeru sprejetja predloga Zakona o davčnih blagajnah davčne blagajne morali uporabljati vsi nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki prejemajo plačila v gotovini. Prav tako bi morali davčne blagajne uporabljati vsi nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in so v sistemu DDV-ja,
ki prejemajo plačila v gotovini. V letu 2014 bi bilo kar 8.646 zavezancev za uporabo davčnih blagajn iz osnovne kmetijske, osnovne gozdarske in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (17,3 %od vseh predvidenih).To pa ni bil namen tega zakona.
Odbor za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS odločno nasprotuje nadaljnji obravnavi in sprejetju Zakona o davčnih blagajnah v obstoječi obliki, saj v sklopu opravljanja osnovne kmetijske, osnovne gozdarske in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne prevladuje gotovinsko poslovanje. Uvedba davčnih blagajn bi za kmete predstavljala samo velik dodaten strošek in dodatno usposabljanje uporabnikov blagajn.To pa je po mnenju odbora nesprejemljivo.
e/eUtra fkaU
A?
Iščete profesionalnost po ugodnih cenah?
V poslovnih in stanovanjskih objekt izvajamo storitve:
•	Elektroinstalacije
•	Meritve
•	Video-domofoni
•	Protivlomni sistemi
•	Montaža računalniških mrež
•	Montaža električnih pogonov dvoriščnih vrat
•	Strelovodne instalacije
•	Hišniška opravila
•	Gradbene storitve:
-	Kronsko vrtanje
-	Dela na višini
-	Najem dvižne ploščadi
Pokličite nas na: GSM 041 778 107 Reference na www.elektro-skok.si ali elektro.skok@siol.net
AVTOCESTNI KRIŽI IN TEŽAVE
rna izmed reči, ki si jo Bistričani najbolj želimo dobiti, je seveda avtoce-Lsta. V zadnjem času, seje začelo končno nekaj premikati v tej smeri in upajmo seveda na najboljše. Malo pa jih v Bistrici ve, da bi pravzaprav lahko v Ilirski Bistrici dobili avtocesto že pred več kot pol stoletja.
Po koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike ponudile gospodarsko pomoč v vojni porušeni Evropi, znano kot Marshallov plan. V okviru Marshallovega plana je bila predvidena izgradnja avtocestnega koridorja med Trstom in Ljubljano z odcepom preko Ilirske Bistrice naprej proti Reki in Dalmaciji.Tako, če bi takratna komunistična oblast sprejela ponujeno pomoč, bi lahko imeli v Ilirski Bistrici avtocesto zgrajeno že pred šestdesetimi leti. Spomnimo se, da je bil Marshallov plan izveden v obliki nepovratnih sredstev, praktično je bila pomoč dana zastonj, včasih so pa za plačilo Američani zahtevali minimalne koncesije. Vendar ne. »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Je tulila, takratna rdeča propaganda. Da bodo komunisti zaprosili za pomoč kapitalistično Ameriko, to pa že ne boste videli. In kmalu zatem, ko so to rekli, je Tito zaprosil Američane za kredit. Vendar čas Marshallovega plana je šel mimo in krediti niso bili več zastonj. Tako smo Bistričani izgubili avtocesto, dobili smo pa za plačat kredite.
In potem so prišli časi Kavčičevih liberalnih reform, vendar ker se ne »sme« odstopati od trdih smernic marksistične ekonomije, so Kavčiča odstavili s položaja, nakar so ga raje nadomestili z bolj poslušnim in z bolj »pravovernim« krogom komunistov, kateremu je pripadal tudi Milan Kučan. Tako so ideje kroga takratnega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, da bi raje več denarja namenili za spodbujanje gospodarstva, gradnjo avtocest in podobno, kot da se ga toliko troši za vojsko, splavale po vodi.
Te dni žalujemo za prezgodaj preminulim bivšim premieram in kasneje tudi finančnim ministrom dr. Andrejem Bajukom. Bog mu daj mir in počitek. Dr. Andrej Bajuk je bil doktorand mednarodno priznane kalifornijske univerze Berkeley. Svetovno poznan bančnik in po izboru revij e The Banker, je bil tudi najboljši finančni minister Evropske unije leta 2005. Dr. Bajuk je bil prvi slovenski finančni minister, ki mu je uspelo uredit fiskalno, to je državno denarno politiko in sicer tako, da je ustavil rast zadolževanja in tudi proračunski primanjkljaj mu je skoraj uspelo znižati na nič. Hkrati je dr. Bajuku uspelo znižati davčno obremenitev prebivalstva in gospodarstva.Tudi po mnenju slovenske revije Finance, je dr. Bajuk največ storil v dobrobit slovenskega gospodarstva med vsemi finančnimi ministri demokratične Slovenije.
Vendar samo kakšnega temnega medijskega linča iz smeri »rdečih« medijev, je bil deležen ta človek, ko se je za kratek čas usedel na premierski stol. Spomnim se časov, ko je bil dr. Bajuk še minister za finance. Samo kako so ga blatili nekateri naši »tolerantni levičarji«. V Sloveniji ne potrebujemo strokovnjakov iz tujine, saj imamo sami zadosti pravovernega in utrjenega revolucionarnega kadra. Res ne vem, kako lahko nekoga, ki je bil leta petinštirideset star dve leti, obsodiš, da je »izdajalec« domovine. Vendar so ga. »Kaj nam bodo neki »dohtarji domobranci.« Je bilo slišati iz ust mnogih »velikih« managerjev in intelektualcev.
In tako je nastopilo obdobje Pahorjeve vlade ter dobili smo vlado preverjenih revolucionarnih kadrov ali zgodovina se očitno ponavlja. Pa poglejmo malo, kaj počne današnja vlada. V samo dveh letih in pol je uspela dvignit javni dolg iz začetnih osmem na trenutnih šestnajst milijard evrov. Vsak mesec ta vlada vsakega državljana republike Slovenije od dojenčka do penzionista dodatno zadolži za sto evrov. Vprašajmo se, za kaj se porabil ta denar? Vlada se izgovarja, daje kriza in da je potrebno spodbujati gospodarstvo. Za osem milijard evrov bi lahko zgradili tisoč dvesto kilometrov avtocest. Ja prav ste slišali. Torej, če bi se samo del tega denarja namenil naši občini, bi lahko imeli ne samo avtocesto ampak tudi še hitro železnico, novo veliko popolnoma opremljeno gospodarsko cono, nov kulturni in Sokolski dom, urbanistično urejeno mesto z novo obvoznico in tržnico pa še bi kak evro ostal za kaj drugega. Če res drži, kar govori trenutni finančni minister Franc Križanič, zakaj gradbeni sektor v Sloveniji najbolj stagnira v celotni Evropski Uniji? Kot jaz vem, se gospodarstvo spodbuja z izgradnjo infrastrukture in z nižanjem davkov, ne pa s pokrivanjem tekoče porabe države s krediti. Vsaj tako to počno v Nemčiji, ki velja za eno najbolj uspešnih članic Evropske unije.
Dr. Bajuk je še do pred kratkim držal neslavni rekord, saj je njegova vlada še iz časov, ko je bil premier Slovenije, veljala za najbolj nepriljubljeno v zgodovini demokratične Slovenije. Vsaj tako pravijo meritve javnega mnenja. Sedaj odkarje pa pokojen, ga pa prav težko prehvalijo. Osebno menim, da je bil dr. Bajuk najboljši finančni minister v zgodovini neodvisne Slovenije. Kaj pa se dogaja s trenutnim premieram Borutom Pahorjem? On je šel v nasprotni smeri. Ko je zasedel položaj premiera, je bil eden daleč najbolj priljubljenih in hvaljenih politikov v Sloveniji. Sedaj pa njegova vlada velja za eno najbolj nepriljubljenih vlad v zgodovini neodvisne Slovenije, četudi si eni obupno prizadevajo, da bi to prikrili ali pa da bi preusmerili pozornost drugam. Menim, da smo priča eni zmed ironiji zgodovine.
In tako je spet je Bistričanom ostalo samo plačevanje kreditov, te tako želene avtoceste pa od nikoder. Vendar ostanimo optimisti ali še slepa kura zrno najde. Vsak dan na območju bivše Jugoslavije odkrivajo nova grobišča žrtev povojnega nasilja. Tudi v Ilirski Bistrici nismo izjema in tudi pri nas je revolucionarno nasilje pustilo svoj pečat. Upam, da bomo vsaj to kmalu civilizirano uredili. Se spodobi, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi pietete do pokojnih. Da se ne bo mogoče spet ustavila gradnja avtoceste zaradi kakšnih bistriških Barbarinih rovov.
Skratka v Ilirski Bistrici nimamo avtoceste imamo pa trg poimenovan po vojnem zločincu Titu. A po pravici povedano, bi rajši videl, da imamo avtocesto ter trg poimenovan po dr. Bajuku ali komu drugemu, ki je resnično kaj dobrega storil za ta ljubi slovenski narod.
Igor Karlič
Občinski svet sprejel stališče do avtoceste
llirskobistriški svetniki so na svoji julijski seji obravnavali in podali mnenje k bodoči avtocestni trasi Postojna/Divača- Jelšane. Avtocesta naj bi se pričela graditi od Jel-šan proti notranjosti že leta 2014. Skupno mnenje svetnikov preoblikovano v sklep in z veliko večno potrjeno.
Uvodoma pred razpravo je podžupan Vojko Tomšič pojasnil, da se bodo o poteku trase, te za Bistričane tako pomembne avtoceste, odslej pogovarjali za skupno mizo župani ali podžupani občin, po katerih bo trasa potekala, torej Občin Postojna, Pivka, Divača in Ilirska Bistrica, aktivnosti pri umeščanju avtoceste v prostor pa bodo uskladili. Do prvega sestanka je že prišlo 19. julija, na njem pa naj bi Pivka in Postojna omilili svoje zahteve o poteku trase, Postojna naj bi avtocesto po njenem območju celo dopustila, kljub temu, da je njen občinski svet že sprejel sklep, ki zavrača kakršno koli različico avtoceste po ozemlju občine Postojna. Pivka pa zahteva, da gre avtocesta mimo njihove industrijske cone v Neverkah. Jasno je tudi, da omenjeni občini sedaj odločno nasprotujeta le varianti Postojna 1, ki poteka blizu naselij in po najboljših kmetijskih zemljiščih, na primorsko avtocesto pa se priključi pri Postojni. Dogovorili so se tudi, da bodo ministrstvu predlagali razdelitev državnega prostorskega načrta (DPN) na dva dela in sicer od Jelšan do Kilovč in od Kilovč do avtoceste Postojna/Divača. Prvi del je nesporen, saj poteka po ozemlju občine Ilirska Bistrica, drugi del pa bi določili župani skupno. Če bo ministrstvo DPN sprejemalo v dveh delih bi v najboljšem primeru pričeli graditi avtocesto od Jelšan proti notranjosti države že leta 2014 ali 2015. Ponovni sestanek županov ali
podžupanov bo jeseni, do takrat pa morajo občine proučiti stališča in predloge do omenjene avtoceste.
Bistriški svetniki so po razpravi skoraj enotno podprli sklep, ki je bil kasneje poslan na Ministrstvo za okolje in prostor. V njem so se zavzeli različico Jelšane 2, ki poteka od mejnega prehoda Jelšane po severnem robu Brkinov do Kilovč, Ilirski Bistrici pa se približa med vasmi Dobropolje in Harije. Tam želijo tudi, da se vriše nov izvoz za
Ilirsko Bistrico, po varianti Jelšane 2 je izvoz namreč komaj pri Merečah. Različici Jelšane 1 so nasprotovali predvsem zaradi varovanja kmetijskih površin, saj bi ta trasa uničila najboljša kmetijska zemljišča, pa tudi zaradi negativnega vpliva na okolje, saj naj bi smog ostal v dolini. V sklep so zapisali, da podpirajo vse štiri različice proti Postojni, nasprotujejo pa različicam Divača in Razdrto.
P.R.
GOSPODARSTVO

Sklepanje individualnih učnih pogodb
V septembru se začenja novo šolsko leto, zato najbrž ne bo odveč, če opozorimo na nekaj pomembnih dejstev pri sklepanju učnih pogodb.
Delodajalci, ki imate namen izobraževati dijake pri praktičnem usposabljanju z delom, lahko sklenete individualno ali kolektivno učno pogodbo. Pogoj za praktično usposabljanje z delom oz. sklenitev pogodbe je, da imate predhodno verificirano obratovalnico. Glede na to, da so obveznosti delodajalcev do dijakov, ki izhajajo iz citiranih pogodb enake, svetujemo, da sklepate individualne učne pogodbe, saj delodajalci s sklenjeno individualno učno pogodbo vsako leto prejmejo nadomestila za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Prav tako lahko delodajalci konkurirajo na sredstva, ki so namenjena za stroške, vezane na nagrade dijakov in plače mentorjev, ko je dijak v zaključnem tretjem letniku izobraževanja. Omenjena sredstva so predmet javnega razpisa, ki ga vsako leto razpiše Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Eden izmed razpisnih pogojev pa je, da ima delodajalec z dijakom sklenjeno učno pogodbo za čas izobraževanja.
Individualne učne pogodbe morajo biti sklenjene in poslane na registracijo v Ljubljano, na Obrtno-podjet-niško zbornico Slovenije in sicer najkasneje do 30.9.2011. V kolikor potrebujete individualno učno pogodbo v tiskani obliki, vam jo na željo lahko posredujemo.
Območna obrtno- podjetniška zbornica Ilirska Bistrica
KARATE KLUB »OLDERSI« SPREJEMA NOVE ČLANE.
Inf o: Fidele Vergan, 041/649 951
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Škoda po toči je ogromna, pomoč kmetom je nujna
napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Tonjo Janežič
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja na neustrezen sistem zavarovanj v kmetijstvu. Kmetje potrebujejo alternativo v obliki solidarnostnega sklada.
Letošnja neurja s točo so že do konca julija povzročila za okoli 17,5 milijonov evrov škode. Toča je najbolj prizadela območja Kozjanskega, Bizeljskega, Goriških brd, Spodnje Vipavske doline in Goriške. Na nekaterih kmetijskih zemljiščih, predvsem na vinogradih, sadovnjakih, vrtninah in koruzi, je škoda stoodstotna.
Na Kozjanskem in Bizeljskem je neurje s točo, ki je divjalo 11. julija, povzročilo katastrofalno škodo. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj si je 20. julija ogledal najbolj prizadeta območja. V okviru ogleda Kozjanskega so ga v Kozjem sprejeli župan Dušan Andrej Kocman in župan občine Podčetrtek Peter Mišja, direktor KGZS-Zavoda Celje Stanko Jamnik, kmetijska svetovalka Milena Krajnc ter predsednik Območne izpostave KGZS Šmarje pri Jelšah Peter Hostnik s članom izpostave Jožetom Kajbo, v Bistrici ob Sotli pa ga je sprejel župan Franjo Debelak.
Ciril Smrkolj je v pogovorih z župani in na novinarski konferenci na Bizeljskem, ki je sledila ogledu prizadetih kmetij, predstavil ukrepe, ki jih bo oziroma jih že izvaja KGZS. Kot je poudaril, bo KGZS oškodovanim kmetijam odpisala zbornični prispevek. KGZS bo skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije (SKS) - na
novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik SKS Roman Žveglič - poskrbela za zbiranje krme in žit za najbolj prizadete živinorejske kmetije. Te so namreč po neurju s točo ostale tudi brez hrane za živali. Veliko število prizadetih kmetij ima kmetijska zemljišča najeta od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. KGZS je predlagala, da naj sklad najbolj prizadetim kmetijam odpiše plačilo najemnine za eno leto, po potrebi in tam, kjer je škoda največja, pa tudi za več let.Tako župani kot Smrkolj in Žveglič so se strinjali, da sistem zavarovanj v kmetijstvu ne deluje, saj je v Sloveniji zavarovanih le petina kmetijskih površin. »Kmetje si ob tako nizkih odkupnih cenah, ki ne pokrivajo niti stroškov pridelave, ne morajo privoščiti plačila visokih premij za zavarovanje,« je kot enega izmed razlogov, zakaj kmetje ne zavarujejo, izpostavil Smrkolj.
Ogromna škoda tudi na Primorskem
Smrkolj si je konec julija ogledal tudi območja Goriških brd, Spodnje Vipavske doline in Goriške, ki jih je 23. julija v noči na soboto prizadelo neurje s točo. Po prvi oceni kmetijske svetovalne službe pri KGZS je na teh območjih prizadetih več kot 2000 ha kmetijskih površin. Prizadete so vse kulture, najbolj pa so jo skupili vinogradi, sadovnjaki, oljčniki in vrtnine. Po trenutnih podatkih kmetijske svetovalne službe pri KGZS znaša finančna škoda skoraj 5,5 milijona evrov.
V Brdih je poškodovanih okoli
350 ha vinogradov, 10 ha sadovnjakov in oljčnikov. Posledica toče v Brdih bo zmanjšanje letošnjega pridelka grozdja, tam, kjer so poškodbe nad 70-odstotne in trte brez listov pa ne bo pridelka celo dve leti. Na Vipavskem je poškodovanih 600 ha vinogradov. Največ škode je v okolici Renč, Prvačine, Bukovice in Orehovelj ob reki Vipavi. Na tem območju so najbolj prizadeti breskovi nasadi - skupno 100 ha - v fazi obiranja oziroma tik pred zorenjem ter nasadi hrušk (poškodovanih je 50 ha). V celoti so uničeni tudi posevki vrtnin, in sicer plodovke, kapusnice ter deloma tudi solatnice.
Smrkolj se je v okviru ogleda škode sestal tudi z županom občine Brda Francem Mužičem, predstavniki komisije za kmetijstvo pri občini Brda, članom Sveta KGZS Borisom Rožičem, vodjo Izpostave Brda pri KGZS-Zavodu Nova Gorica Marto Srebrnič in terenskim svetovalcem Matjažem Prinčičem. Tudi tokrat so se strinjali, daje sistem zavarovanj v kmetijstvu neustrezen in daje treba kmetom ponuditi alternativo.
KGZS je zato pozvala Vlado RS, da naj letalsko obrambo pred točo skupaj v sodelovanju z občinami razširi na vsa območja, kjer so neurja s točo najpogostejša. Smrkolj sicer zagovarja kombinacijo različnih vrst zaščite proti toči. Med temi so tudi zaščitne mreže, ki so primerne predvsem za trajne nasade. Ob tem pa je poudaril, daje investicija v mreže izjemno visoka in bi bila nujna večja podpora s strani države.
KGZS bo tudi kmetom s tega območja, ki so bili najbolj prizadeti, odpisala zbornični prispevek. Ker ima na tem območju veliko kmetij - podobno kot na Kozjanskem in Bizeljskem - najeta zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, bo le-temu predlagala,datudi tem prizadetim kmetijam odpiše plačilo najemnine vsaj. za eno leto, tam, kjer je škoda največja, pa tudi za več let.
Srečanje "Agrarne skupnosti - kako naprej?"
V letošnjem poletju je bil pripravljen predlog dopolnitve Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, o katerem bo Državni zbor predvidoma odločal na eni od jesenskih sej. Predlog zakona si lahko preberete na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: http://www.kgzs.si/ ali na spletni strani Državnega zbora RS.
Predsednike in člane agrarnih skupnosti ter tudi druge, ki vas problematika agrarnih skupnosti zanima, KGZS vabi na srečanje »Agrarne skupnosti - kako naprej?«. Srečanje bo potekalo v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika na Lukovici v četrtek, 8. septembra, ob 17-ih. Na njem bomo izpostavili nekatere težave agrarnih skupnosti in predstavili predlog dopolnitve zakona.
RAZMIŠLJANJA
Politiki hlepijo po oblasti zaradi kompleksa manjvrednosti
Tamara Laris •••••
\ /zadnjem času je tudi naj-
V večjim nepoznavalcem slovenske politike postalo jasno, da se politiki ukvarjajo predvsem s samim seboj in ne s služenjem ljudem. Žene jih pohlep po oblasti in izkoriščanju davkoplačevalcev na svoj račun. Mediji so poročali, da je nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič po končanju mandata v enem letu za brezdelje prejela dobrih 70 tisoč evrov nadomestila, Karl Erjavec pa je dobil 58 tisoč evrov. Ali ni to sramotno in ponižujoče za mnoge delavce, ki vsak dan trdo delajo in prejemajo mizer-ne plače?
O politikih ima zelo slabo mnenjetudiznan indijski pisatelj Osho, ki je v svoji knjigi Politiki in duhovniki - dušna mafija, zapisal: »Politiki živijo od laži, politik živi od obljub - vendar se te obljube nikoli ne izpolnijo. So najbolj nekvalificirani ljudje na svetu. Edina njihova kakovost je, da uspevajo vleči uboge množice za nos. In ko imajo enkrat moč, povsem pozabijo, da so v službi ljudi, začnejo se vesti, kot da so njihovi gospodarji. Problemi naraščajo, politiki so dokazali svojo nezmožnost, da bi jih rešili. Ne bodo pa šli do ljudi, ki jim lahko
dajo napotke, ki jim lahko svetujejo, ker imajo jasen pogled. Nikoli v svojem življenju nisem volil in nikoli ne bom volil, v čem je namreč smisel, če lahko izbiraš med dvema šimpanzema - samo zato, ker držita različni zastavi? Samo zato, ker imata različne simbole?
Adolf Hitler je v svoji avtobiografiji napisal: »Ako nimaš sovražnikov, ne moreš postati velik voditelj. Celo če nimaš sovražnikov, ustvari fikcijo, da je tvoja dežela v nevarnosti, kajti ko so ljudje prestrašeni, so pripravljeni postati sužnji. Ko se ljudje bojijo, so pripravljeni slediti politikom.« V vašem strahuje njihova moč. Bolj kot uspejo povzročiti, da vas je strah, močnejši so.
Politik in njegova igra je najbolj gnusna zadeva, kar si jih morete predstavljati. Politiki so dejansko kriminalci - ne pa kriminalci, ki so po vaših zaporih. Mnogo bolje bi bilo, da pride do izmenjave: vsi politiki v zapore in vsi kriminalci na politične položaje - izkazali bi se bolj človečni.
Problem je v tem, da se za te kriminalce misli, da so veliki voditelji, modreci, svetniki, in po svetu so izredno spoštovani - nikoli ne bi pomislili, da bi lahko bili kriminalci. Zato moram izpostaviti vse
te ljudi, kajti oni so vzrok. Lažje je na primer razumeti, da so mogoče politiki vzrok mnogih problemov: vojn, ubojev, pokolov, zažiganja ljudi.
Politični človek je bolan človek, psihološko bolan, duhovno bolan. Njegova moč je tista, za katero misli, da je njegov zaklad, ne bo dovolil, da zdrsne navzdol. Zanj je to ves njegov ego trip. Zanj živi, drugega smisla nima. Vsakdo, ki ga zanima moč, bo-luje zaradi manjvrednostnega kompleksa, globoko v sebi se čuti nevrednega, manjvrednega od drugih. Ta občutek nepomembnosti je mogoče odstraniti na dva načina: eden je religija, drugi politika. Politika v resnici tega ne odstrani, samo prekrije. Gre za istega bolnega človeka, istega človeka, ki se je počutil manjvrednega, ki pa je sedaj na položaju predsednika. Toda samo to, da sediš na stolu predsednika - kakšno razliko lahko to povzroči v tvoji notranji situaciji? Varaš lahko ves svet, toda kako lahko varaš sebe? Ti to veš. Vsi ti politiki na svetu, ki zavzemajo najvišje položaje, so bolni ljudje, to je eden izmed načinov, da rano prekrijejo. Ran ni mogoče pozdraviti s prekrivanjem.«
IZLETI IN LAST MINUTE POČITNICE V SEPTEMBRU:
TERME ZREČE, VilleTerme Zreče 4*, 2 x POL, do 26.11.	100	€
POREČ, htl Delfin 2*,7xPOL,TT, 10.-17.9.	186	€
RABAC, htl Amfora 3*, 3 x POL, 9.-17.9.	96	€
LOŠINJ, htl Bellevue 3*, bus, 6 x POL,TT, 5., 11. in 17.10.	199	€
PETRČANE, htl Pinija 4*, 5 x POL, 3.-17.9.	215	€
BRAČ, BOL, htl Borak 4* 7 x POL, TT, 3.-10.9.	330	€
KOS, htl Zephiros2*, NZ, 3. in 10.9.	399	€
MALLORCA, htl Encant 3*, POL, 30.8., 7.9.	659	€
TURČIJA, htl Magnolia 4*, Al, 5. in 12.9.	579	€
EGIPT - SHARM, htl Noria resort 4*, POL, 3., 10., 17. in	24.9.	559	€
TUNIZIJA, htl Le Khalife 3*, POL, 7„ 14. in 21.9.	380	€
DJERBA, htl Sidi Mansour 4*, POL, 7.9.	529	€
ŠPANIJA OLE!, 6 dni, bus, 13.9., 23. in 29.10.	248	€
PARIZ, 4 dni, letalo, 8. in 22.9., 29.10., 3.11.	547	€
LONDON - vikend, 3 dni, letalo, 16.9., 14.10., 4.11.	485	€
ŠKOTSKA, 8 dni, letalo, 29.10.	1.069 €
MIRABILANDIJA, družinski paket: NZ, vstopnice	od 99 €
TA GREM, poslovalnica	Te/.: 7100 727, Fax: 7 7 00 726
Cankarjeva ulica 19	e-mail: info@grem.si,
SI-62S0 ILIRSKA BISTRICA	www.grem.si
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA V
ŠTUDIJSKEM LETU 2011/2012
Ste upokojeni ali se pripravljate na upokojitev in bi radi svoj prosti čas izkoristili za učenje in izpopolnjevanje? Bi radi v prijetni družbi pridobivali nova znanja za življenje in osebnostno rast?
Potem se nam pridružite. Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica že 15 let uspešno organizira in izvaja izobraževanje in prostočasne dejavnosti za starejše. Odprti pa smo za vse generacije, saj se zavedamo, kako zelo je pomembno medgeneracijsko sodelovanje, ki ga podpira in izvaja tudi naša univerza.
Ne zamudite te enkratne priložnosti.
V tem študijskem letu, ki bo trajalo od 1.10.2011 pa do 31.5.2012, bomo organizirali naslednje izobraževalne vsebine:
začetni tečaj angleščine nadaljevalni tečaj angleščine
začetni tečaj italijanščine nadaljevalni tečaj italijanščine
začetni tečaj nemščine začetni tečaj španščine kulturno klepetalnico spoznavajmo svet in domovino
tega živga vse toka etnološko delavnico (praznično leto)
umetnostno zgodovino tečaj računalniškega opismenjevanja odraslih
tečaj računalniško digitalnega opismenjevanja
(uporaba interneta, elektronske pošte, mobilnih
aparatov, E-uprava, digitalna fotografija)
študijski krožek arheologije
študijski krožek etnologije tečaj za kreativno pisanje tečaj enigmatike (ugankarstvo)
tečaj restavratorstva tečaj izdelave rišeljeja tečaj klekljanja tečaj polstenja začetni tečaj kitare in pohodništvo.
Posamezni program se izvaja, če je prijavljenih najmanj 10 kandidatov. Po dogovoru s prijavljenimi kandidati pa izjemoma tudi, če je število kandidatov manjše. Število ur se lahko prilagodi glede na želje in potrebe prijavljenih kandidatov.
Programi izobraževanja in prostočasnih dejavnosti se izvajajo v Ilirski Bistrici. Če bo dovolj prijavljenih kandidatov pa tudi v Podgradu, Knežaku, Jelšanah, na Pregarjah in v Kuteževem.
Univerza bo v študijskem letu 2011/2012 organizirala tudi različne delavnice, predavanja in krajše tečaje, o katerih pa bodo člani naknadno obveščeni.
Informativni dan oziroma dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica bo v ponedeljek, 12.9.2011, od 17. do 18. ure v veliki dvorani Doma starejših občanov Ilirska Bistrica.
V	tem času lahko plačate tudi članarino, se vpišete v posamezni program in plačate prvi obrok šolnine za študijsko leto 2011/2012. Vpis, plačilo članarine in prvega obroka šolnine lahko opravite tudi v torek, dne 13.9.2011, od 8. do 9., in v sredo, 14.9.2011, od 17. do 18. ure v pisarni univerze v prizidku Doma starejših občanov Ilirska Bistrica.
V	ponedeljek, 12.9.2011 bo ob 18. uri v veliki dvorani Doma starejših občanov srečanje članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica s prvim sklopom predavanj o OBČINI ILIRSKA BISTRICA (Pokrajina in življenje na Bistriškem v preteklosti).
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vas pričakuje.
Vljudno vabljeni.
DUTŽO Ilirska Bistrica
NE PREZRITE
Park bo spet v ponos
Primož Rojc......
Športni park Nade Žagar in Kindlerjev park bosta postala lepša. Občina Ilirska Bistrica je namreč na javnem razpisu izbrala izvajalca in s tem zaključila razpis za obnovo parka. Dela se bodo pričela verjetno v jeseni.
Mesto Ilirska Bistrica ima zagotovo enega lepših mestnih parkov v bližnji in daljni okolici. A je bil vsa leta slabo vzdrževan, vanj pa se je vlagalo le najnujnejše, tako da je danes park potreben temeljite prenove. V letošnjem proračunu je občina za ureditev parka zagotovila 78.000 evrov. Prejšnji mesec je bil zaključen javni razpis, na katerem je bil izbran izvajalec del.
V parku se bo, po javnem razpisu sodeč, delalo kar precej. Uredilo se bo pešpoti, glavne s tlakovanjem, stranske pa s peskom ter stopnice, ki jih je po parku kar nekaj. Obnove bodo deležni ribnik- simbol parka, saj ga bodo očistili in popravili, znameniti mostički bodo zgrajeni na novo - v razpisu je zapisano, da morajo biti po izgledu čim bližje izvirniku, obnovljen bo tudi skalnjak na robu ribnika, ki je nekoč vabil s pitno vodo. Saniran in primerno urejen bo slavolok z vodnjakom, ki je priljubljeni motiv za fotografe, je pa danes v resnično slabem stanju. Obnavljale se bodo tudi klopi, pod njimi bo postavljen plato iz tlakovcev.
Zasaditve novih drevesnih vrst v popisu del ni moč zaslediti, bodo pa odstranili suha propadla drevesa in panje že požaganih dreves in grmičevja ter zasadili travo, kjer bo to potrebno.
Načrt v drugi fazi predvideva tudi luči ob poteh, svetilke in nove klopi. Meje parka se bodo zasadile z zelenjem in žičnatimi mrežami, predvidena so tudi otroška igrišča. Očetu parka Viljemu Kindlerju, ki se je z vso močjo in vsem srcem trudil in boril, da je na mestu parka danes zelenje ne pa smetišče, bo postavljen kip.
Kindlerjev park bo deležen prepotrebne obnove
POJASNILO
Dragi bralci Snežnika!
Očitno niste vredni, da bi vam uslužbenci Občine Ilirska Bistrica podrobneje predstavili Monografijo občine Ilirska Bistrica. Ste morali priti na uradno predstavitev v Dom na Vidmu, pa bi o knjigi izvedeli kaj več.
Zakaj vam obljubljeni intervju z glavnim urednikom ne moremo predstaviti, lahko vidite iz priložene korespondence.
------Fonvarded message------
From: Ivan Simčič Date: 2011/8/11 Subject: Fwd: RE: Monografija To: Jožef Šlenc
Lp
Dobil sem negativno mnenje za objavo najinega intervjuja v Snežniku. Ivan Simčič
------Original Message-------
Subject: RE: Monografija
Date: Wed, 10 Aug2011 12:06:26 +0200
From: "Emil Rojc"
To: 'Ivan Simčič'
V Snežniku občina NE OBJAVLJA PRISPEVKOV. Gospod Jožef naj si poišče drugo temo.
Župan Občine Ilirska Bistrica Emil ROJC
------Original Message-------
From: Ivan Simčič
Sent: Wednesday, August 10, 2011 9:11 AM To: "Emil Rojc"
Subject: Monografija
Spoštovani g. Župan.
Dopisnik v lokalni časopis Snežnik g. Jože Šlenc je v začetku avgusta pripravil z mano kot urednikom interviju o Monografiji.
Prosim vas za vaše mnenje.	Ivan Simčič
VABILO
Dobrodošli pri nas
Še vedno je čas, da se nam pridružite na prireditvi Dobrodošli pri nas, ki bo potekala drugi vikend v oktobru pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Občine Ilirska Bistrica, v organizaciji članov KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Lepo povabljeni, da se nam pridružite kot razstavljavci (na prostem ali v dvorani), sooblikovalci programa ali preprosto obiskovalci. Dobrodošla je vsaka ideja, vzpodbuda ali iniciativa, za kar se vam že v naprej zahvaljujemo. Veselimo se srečanja z vami.
KETŠD A. Mihelčič, Harije
MALA JUŽNA 2071
r-'šv s
Mala južna ponovno navdušila
Primož Rojc......
Letošnja Mala južna, ki je potekala 19. in 20. avgusta, je na Dolnji Zemon ponovno privabila številne obiskovalce. Jedi je pripravljalo kar dvanajst domačih društev. V dvorani Grad sta bili na ogled dve razstavi. Prireditev je tudi letos sofinancirala Občina Ilirska Bistrica.
Mala južna je postala tradicionalna prireditev, saj je letos doživela svojo šesto ponovitev. Prireditev seje pričela v petek, 19. avgusta z veseloigro Veselo god godujemo v izvedbi KETŠD A. Mihelčič iz Harij. Organizatorji, Kulturno društvo Grad iz Dolnjega Zemona, so k sodelovanju uspeli privabiti kar
stopila Brštulin banda, Zemonski fanti, mladi in malo starejši godci, Vili Gombač, ki je predstavil knjigo Nove kuharske bukve ter g. Vojko Čeligoj, ki je spregovoril nekaj besed o marmornati plošči zemoskih grofov, katero je izročil društvu. Obiskovalce je pozdravil tudi župan Emil Rojc, ki je organizatorjem in društvom čestital za že tradicionalno prireditev, in med drugim dejal, da takšne prireditve veliko prispevajo k turizmu v naši občini. V dvorani Grad so razstavljali člani Likovnega društva F. Pavl ovca, v sosednjem prostoru dvorane pa so članice KŠD Koseze pripravile razstavo kvačkanih izdelkov. Obiskovalce je vse do
12 društev iz vseh koncev občine jutra zabaval ansambel Ku adn. Ilirska Bistrica, ki so se na dvorišču Za presenečenje pa sta poskr-Zemonskega gradu predstavili s bela solist ljubljanske opere g. Mar-kopico slastnih domačih jedi, ki so ko Kobal in učitelj citer na kamniški »pasale ku šuc«, če uporabimo be- glasbeni šoli g. Tomaž Plahutnik, ki sede enega izmed sodelujočih. sta mnogoštevilno publiko navdu-V kulturnem programu je na- šila z izvedbo nekaj pesmi.
Kaj so društva pripravila
Pestra paleta društev, ki delujejo v občini Ilirska Bistrica, je pravzaprav osnovni pogoj, da je moč izpeljati takšno prireditev. Letos jih je bilo 12. In kaj so pripravili? V KŠD Koseze so pripravili polento z ocvirki, jabolčni štrudelj in kuhano frmjnto, članice društva Tuščak iz Bača so skuhale mejšanco, to je jota s klobaso, na stojnici društva Ahec iz Jasena je bil pripravljen tradicionalen krompir z ocvirki in omlete, Ribiška družina Bistrica je ponudila ribji paprikaš, Lovska družina Zemon pa slasten jelenov golaž, društvo Studenc iz Gornjega Zemona je pripravilo pašto in fižol ter palačinke s češpovo marmelado, društvo Grad iz Dolnjega Zemona pa krompir na zevnici, klobase in štruklje, članice Turističnega društvo Ilirska Bistrica so ponudile prežgano župo, slano pecivo z ocvirki, cikorijo in ozirance, KETŠD A.Mihel-
čič iz Harij je pripravilo ždrvoc in šnite, Folkrolna skupina Gradina pa polento z ocvirki in flancate, člani KTD Bregarje so v kotlu skuhali golaž z gobami, na stojnici skupine Zeljena gasa iz Dolnjega Zemona pa so pripravili dva kotla ječmena, jajca s pršutom in skutino potico.
Prireditev so finančno podprli sponzorji: Piama pur d.d., Zavarovalnica Maribor, Tramper d.o.o., Transporti Samokec d.o.o., Pet-Pak d.o.o., Picerija park-Primc Liljana s.p., Ingra-Metka Iskra s.p., Avto Martičič s.p., Libur-nija d.o.o., SIB inštalacije, Frizerski studio Erika, Bar črne njive in Mizar-Janez Rojc s.p.
Društvo Ahec iz Jasena je pripravilo krompir z ocvirki, ki je J asenska tradicionalna jed na Mali južni, kot tudi ob njihovi prireditvi ob Dnevu državnosti in pohodu na Ahec.
RAZMIŠLJANJA

Obilje vsemirskih računov
Si predstavljate, da obstaja v vsemirju poseben dolžniški račun, nekaj podobnega, kot je naš transakcijski račun na izbrani banki? Na ta vsemirski račun, ki je odprt za vsakega posameznika, ljudje dnevno nenehno dvigujemo in polagamo, ne da bi se tega zavedali.
Ko se zjutraj zbudimo, se lahko odločimo, kolikšen znesek bomo položili na svoj vsemirski račun, kot npr. pohvala otroka, kompliment partnerju, nasmeh vozniku avtobusa, napitnina natakarju ali komu drugemu s prijazno, vzpodbudno besedo, topel stisk roke brezdomcu ali pa se preprosto odločimo, da ta dan ne bomo sodili ljudi. Vsa ta in podobna dejanja so drobni pologi na našem računu, ki se neprestano seštevajo in beležijo. Pomislite, da podarimo klošarju nekaj denarja, a ga v resnici samo položimo na naš vsemirski račun, od koder ga bomo lahko prej ali slej dvignili z obrestmi vred. Zdaj si poskušajmo predstavljati, da bomo vsak nasmeh, ki ga bomo podarili, dobili nekoč vrnjen nazaj in to pomnožen, kajti pripisale se mu bodo tudi obresti.
Zdaj pa si predstavljajmo, da s svojega vsemirskega računa neprestano dvigujemo in ničesar ne položimo. Ogovarjanje človeka, sojenje ljudi, goljufija, celo manipulacija z drugimi in kraja energije ljudem ter nešteta druga podobna dejanja, so manjši ali večji dvigi z našega računa.
Zdaj lažje razumemo, zakaj so nekateri ljudje notranje in/ali zunanje bogati, drugi pa so bolni, utrujeni in nazadujejo. Ko se ljudje in-karniramo na naš planet, niti dva človeka nimamo enakega zneska na življenjskem računu. Pa tudi ko bomo odšli, niti dva vsemirska računa ne bosta enaka. Nekateri ljudje si za časa svojega življenja nakopičijo veliko duhovno in/ali gmotno obilje, drugi pa se odločijo zapustiti svet v primanjkljaju in notranje zadolženi.
Tamara Laris
»BOGASTVO NI NEKAJ, KAR Sl PRIDOBIMO, TEMVEČ NEKAJ, S ČIMER SE UGLASIMO.« (Wayne W. Dyer)
Ali mora biti partnerski odnos sčasoma res še samo rutina?
Verjetno je zelo znana situacija, da mož sedi na kavču z daljincem v roki, žena pa ga kritizira, da kar naprej gleda televizijo in da ni nič z njim. On seveda gleda naprej, ker je užaljen zaradi ženinega zmerjanja. Žena pa ima občutek, da jo mož ignorira in da za vse ostane sama. Kaj pa se zares dogaja? Žena pretirano skrbi za moža in ga kritizira, s tem pa mu omogoča, da mu ni treba nič narediti. Namesto da bi skupaj preživela lep večer, tako ostajata vsak na svojem bregu, osamljena in razočarana. V bistvu pa s tem nezavedno oba še naprej gojita svoje strahove in vzdržujeta razdaljo, da jima ni treba biti ranljiva drug pred drugim in biti zares v odnosu.
Veliko stvari bi si namreč morala odkrito priznati, če bi si dovolila začuti, kako jima je v resnici. Bes, ignoriranje, umikanje, napadanje in zmerjanje so samo obrambni mehanizmi, ki partnerja ščitijo pred težkimi čutenji, ki se skrivajo pod njimi in si jih je boleče priznati. Če žena lahko namesto izražanja besa navzven pove, da jo je v resnici strah, da partner ni povezan z njo, in da ga pogreša, se tudi njemu ne bo treba počutiti, da je odveč in da ne šteje, ampak se bosta lahko po-
vezala ravno v tem sočutju drug do drugega. Moč za spremembe dajejo ravno čustva. Pogoj za to pa je, da se partnerja odločita, da bosta tvegala ranljivost drug pred drugim in s tem ustvarjala varen prostor, kjer bosta lahko poimenovala, kaj v resnici čutita. Kajti zdraviš lahko le tisto, kar poimenuješ. In obratno: kar zanikaš in potlačiš, to nezavedno prenašaš v partnerja in ga nehote privedeš do tega, da se bo odzval ravno na tak način, kot nočeš. Če na primer pride mož iz službe ves napet in tih, žena začuti njegov nemir in se začne jeziti nanj. Mož v ženi nezavedno vzbuja jezo, v resnici pa je jezen sam, a si tega ne prizna. Če bi lahko takrat povedal, da je jezen zaradi težav v službi, bi se sprostil sam in tudi žena ob njem, ker bi vedela, da moževa nejevolja ni povezana z njo. Podobno je tudi, če partner izraža jezo, strah, žalost ali nemoč in se drugi ob tem počuti neprijetno, se razjezi ali začuti odpor, verjetno prvi partner izraža občutke, ki jih drugi tlači v sebi.
Dostikrat si želimo in si predstavljamo , da če bi se spremenil parter, bi bilo v našem odnosu vse drugače. A to je iluzija. Partner se ne bo spremenil, če se ne bo sam za to
odločil zaradi sebe. Spreminjamo lahko le sebe. Ljubezen se začne pri nas samih. Da bi lahko resnično ljubili in bili ljubljeni, se moramo najprej naučiti ljubiti samega sebe. Nihče nam namreč nikoli ne more dovolj pokazati, da nas ima rad, če sami ne verjamemo, da smo vredni ljubezni. Če čutimo, da smo vredni spoštovanja in ljubezni, da lahko imamo svoje potrebe in želje, in jih tudi brez sramu izrazimo, lahko to sprejmemo in slišimo tudi pri partnerju. Tako bomo lahko lažje dajali, ne da bi kaj pričakovali v zameno, in tudi sprejemali ljubezen od drugega. Vse pa se začne z odločitvijo, da bom v odnosu, da bom odkrito, brez obtoževanja in umikanja, govoril o svojih čutenjih in bom pripravljen v tem slišati tudi drugega. Včasih partnerja tega ne zmoreta ali ne znata narediti sama. Pri tem jima je lahko v veliko pomoč terapija. In na vprašanje, ki ga zastavlja naslov tega prispevka: »Ali mora biti partnerski odnos sčasoma res še samo rutina?«, si odgovorite sami. Jaz verjamem, da ne.
Petra Volovšek, specialistka zakonske in družinske terapije
Terapevtski inštitut - odnos, PE Postojna
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
avgust 2011
9
Spoštovane bralke, cenjeni bralci. Na naslednjih straneh smo vam pripravili pregled dosedanjega izhajanja časopisa Snežnik, ki izhaja že devetnajst let. Prva številka »novega« Snežnika je izšla v mesecu maju 1992. Izhajati je začel kot informativno propagandni časopis, sestavljen iz poročevalskega in oglasnega dela. Za poročevalski del je skrbel Grafični Atelje, za oglasni del pa Adam Šisernik. Prvi uredniški odbor so sestavljali Dimitrij Bonano, Franc Gombač, Stojan Šestan, Adam Šisernik, Dragica Prosen (Jaksetič), Zdravko Debevc in Ester Mršnik. Uredništvo je predstavljal Ivko Spetič. Julija 1992 seje časopis razdelil na dva dela - Oglasnik in Snežnik. Prve tri številke so bile brezplačne, nato pa seje določila cena 50 SIT za izvod.
SNEŽNIK, LETNIK 1992

i
I N FORMATIVNO PROPAGANDNI ČASOPIS
gggggggggggiiEiggggggggggggggEiggggggggeiggggggggggEiggg
zvonika cerkve v Jelšanah snela in je svečano odprl suhozemni carin-	pa so dobili prvih
ga odpeljala.	ski terminalTIBTransporta. Oktobra	258 metrov asfalta.
V prvih številkah smo poročali o novem zbirnem centru za begunce v nekdanji trnovski kasarni. Vroča je bila tematika Doma JLA, polemika seje odpirala predvsem glede imena. Nekateri so predlagali Kulturni Dom, drugi Dom na Vidmu. Bistriški kulturniki so na svojih srečanjih razmišljali, da bi se morala v novi »kulturni dom« preseliti knjižnica, glasbena šola, kino, ZKO in kulturna društva, pridobili naj bi likovno galerijo, likovni atelje in še kaj. Na tiskovni konferenci 1.6.1992 pa je predsednik IS Jože Rolih povedal, da se bo Dom na Vidmu funkcionalno razdelil na tri programe: hotelskega (desni trakt), kulturnega (srednji trakt) in poslovnega (levi trakt).
Bistriški planinci so obeležili svoj 85 jubilej prehojene društvene poti, dobili pa smo tudi svoj mlin v Podstenjah. Prem je gostil že šesta »Premska srečanja«, Jelšane pa so dobile nov zvon, ki je nadomestil tistega, ki ga je italijanska oblast z
SNEŽNIK
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Spetič predsednik, Franc Gombač, Sergij Siene,
Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Naslov uredništva:
II. Bistrica, Bazoviška 40 tel., fax: 067/81-297 Tisk in oblikovanje:
Grafični atelje Naklada: 1000 izvodov ( 500 kom. prodajnih)
Cena izvoda 50 SIT
Aleksander Tomšič - Sašo Ivetov
Kolofon 1992...
Na volitvah za državni svet je bil kandidat iz naše občine 40-letni diplomirani ekonomist Anton Šenkinc, za državni zbor pa so kandidirali mag. Zlatko Jenko, Zorko Šajn, Vojka Lenarčič, Stane Prosen, Rudi Celin, Janko Po-klar ter Benčič, Kociper, Pirih in Žnidaršič.
Poslovili smo se od Aleksandra Tomšiča (Sašo Ivetov),
PredsednikpredsedstvaRSMilan so na slovesnosti na platoju bistri- zadnjega bistriškega mlinarja in pilarja,
Ku- ške vojašnice odprli nov vojaški ki ga omenja tudi »bistriška himna«...
10
avgust 2011
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
SNEŽNIK, LETNIK 1993

■

Občinski izvršni svet je sprejel program za revitalizacijo Brkinov, v že šestnajstem mesecu kulture pa so se zvrstile številne prireditve. Na pustno nedeljo seje v naših krajih prvikrat v tej zimi pokazal sneg, razsajala pa je tudi huda epidemija gripe. Po kakih dvajsetih letih so se ponovno prebudili tudi škoroma-ti iz Hrušice. Občina Ilirska Bistrica
se je prvikrat predstavila na sejmu Alpe - Adria, SKB Banka pa je predstavila delovanje bankomata, ki je beležil tudi do 40 dvigov denarja dnevno. Potekali so pogovori z italijanskim podjetjem Aggip Petro-lio Comergas o plinifikaciji Ilirske Bistrice, cena priključka naj bi bila 600 tisoč lir. Obetala se nam je tudi vzpostavitev kabelskega omrežja.
priključek bo stal 600 mark.
Vroče je bilo na kulturnem področju, velika trenja so se pojavila med poslancem občinske skupščine Vojkom Tomšičem in kulturniki. Tudi knjižnica je imela velike težave s financiranjem svoje dejavnosti, starši otrok iz Župančičeve, Kidričeve, Stritarjeve in Levstikove pa so ostro protestirali proti uvedbi novih
Predstavitev delovanja bankomata
Poslanci proti koncu majskega zasedanja skupščine: padajoča koncentracija
SNEŽNIK, LETNIK 1994
šolskih okolišev, po katerih bi morali njihovi otroci namesto Kettejeve šole obiskovati »Novo Šolo«. Obeležili smo 30-letnico OŠ Dragotina Ketteja ter 120 let železniške proge skozi Bistrico. Na Kozleku in na Pavlici sta bili zgrajeni novi koči. Pričela seje obnova Premskega gradu.
V 92 letu starosti nas je zapustil profesor Drago Karolin.
Nova postojanka na Kozleku
Prof. Drago Karolin (1901-1993)
O samostojni občini so razmišljali v Podgradu in Jelšanah, večina prebivalcev Hrušice pa je želela priključitev k občini Hrpe-Ije-Kozina, o tem so razmišljali tudi v KS Pregarje.
Na referendumu za ustanovitev novih občin so se volivci izrekli proti drobljenju občine, iz ene naj bi tako nastali občini v Podgradu in Ilirski Bistrici, KS Hrušica pa naj bi postala del občine Hrpelje - Kozina. A po odločitvi državnega zbora se to ni zgodilo.
Domu na Vidmu se je obetala prenova, občina pa naj bi v odkup ponudila tudi propadajočo Mi kozo, kjer naj bi uredili začasno parkirišče. Kmalu naj bi zaživela obrtna cona v Kosezah. Zmanjkovati je začelo prostora za grobove na bistriškem pokopališču.
Prebivalci stanovanjske soseske S-12, Tomšičeve, Maistrove in Gubčeve ulice so ostro protestirali proti nameri novih lastnikov TOK-a, ki naj bi ponovno začel s proizvodnjo organskih kislin.
Priprave za ureditev regijskega odlagališča odpadkov, za katerega so že leta 1991 cerkniška, ilirskobistriška, logaška, postojnska, sežanska in vrhniška občina dosegle dogovor o skupni graditvi, so se bližale koncu.
A seje zapletlo...
Domačin Giuseppe Valencich, ki živi in dela v Rimu, bi z občino ustanovil mešano družbo za polnjenje in izdelovanje steklenic, saj je v Ilirski Bistrici višek vode, vsako sekundo jo ostaja kar 30 litrov. Drugi interesent, bistriški Američan, namerava 16.000 litrov vode dnevno uporabljati za polnilnico Pepsi Cole, tretji interesent, italijanski po-
le na tržni osnovi. Ustanavljanje mešanih podjetji z občinskim denarjem jih ne zanima, vsem trem pa bodo dali enake možnosti.
Dva interesenta sta se pojavila tudi za najem Premskega gradu, obeležena je bila 120-letnica premske pošte ter 180 let ljudske šole vTrnovem.
V Šembijah so zaključili z gradbenimi deli obnove Vasi, po asfaltiranih vaških poteh in široki cesti skozi naselje so se v spremstvu ministra dr. Pavla Gantarja sprehodili številni predstavniki vasi in občine.
Bežigrajska in škofovska gimnazija sta se začeli zanimati za uvedbo dislociranega oddelka gimnazije v Ilirski Bistrici, kasneje pa naj bi se razvil samostojni šolski center za malo gospodarstvo in drobno obrt za celotno Za župana smo izvolili Stanislava	Primorsko. Razmišljali smo
Prosena	tudi o muzeju v Ilirski Bistrici.
Dr. Pavle Gantar v družbi Staneta Prosena na petkovi slovesnosti.
slovnež, pa bi v prostorih nekdanje Galvanske opreme s 6.000 litri vode na dan izdeloval osvežilne pijače. Po mnenju predsednika IS Jožeta Roliha pa so predlagane cene in količine vode zanemarljivo majhne, občina je sicer zainteresirana za prodajo vode, vendar
Spominjali smo se tragedije pred petdesetimi leti, ko je na drugi oktobrski sejem, 16.10.1944, zavezniško letalo bombardiralo Ilirsko Bistrico. V bombardiranju je življenje izgubilo 15 ljudi.
Na županskih volitvah so se pomerili Stanislav Prosen, Emil Jedloučnik, Rudi Celin, Zorko Šajn in Zlatko Jenko. Za župana smo izvolili Stanislava Prosena.
Zapustil nas je Vilijem Kindler.
V obnovljenem grajskem stolpu bo razstavljena stalna etnološka zbirka.
Dom na Vidmu (slika D.P.)
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
avgust 2011
11
SNEŽNIK, LETNIK 1995

Društvo za krajevno zgodo- Organizatorji Ferrari kluba llir-vino in kulturo se je spraševalo, ska Bistrica so organizirali dirko za ali je monografija o Ilirski Bistrici gorsko avtomobilistično prven-neuresničljiva želja ali realnost, stvo Ferrari 95, ki si jo je ogledalo Dobili pa smo Karto Ilirske Bistri- preko 10.000 obiskovalcev.
V ponedeljek, 22. maja nas je prizadel potres, dva sunka so čutili po vsej Sloveniji.
Na Hribu svobode je potekala osrednja primorska proslava, kije obeležila 50. obletnico zadnje bitke na Primorskem in dan državnosti obenem. Proslave se je udeležilo preko 2.500 ljudi iz Slovenije, Italije in Flrvaške.
Odmeval je nastop Marjance Muha (danes Štemberger op.p.), ki je z avtorsko pesmijo »Srčece Moje« in številno spremljajočo zasedbo bistriških osnovnošolcev nastopila v takrat najbolj gledani razvedrilni oddaji Poglej in zadeni.
Občinski svet se je soočil s številnimi težavami in nesoglasji, govorilo se je o predčasnih volit-
ce, prvo številko Ilirskih tem ter publikacijo »180 let osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici«.
V Podgradu smo začeli z gradnjo nove zdravstvene postaje, lepšo podobo je dobila soseska S-13. Po petnajstih letih je OŠ Antona Žnideršiča dobila svoj končni izgled. Dobili smo novo inter-nistično ambulanto v prostorih nekdanjega vrtca na Župančičevi ulici, Lesonit je postal delniška družba, soočali pa smo se tudi z nevzdržnimi razmerami na cesti Ilirska Bistrica - Podgrad.
Dr. Krste Milevski in župan Stanislav Prosen pred novimi prostori specialistične ambulante na Župančičevi ulici S.
Marjanca Muha - generalka je bila pravi hec v primerjavi z vsem tistim, kar je otroke še čakalo.
vah. Oktobra je bil končno sprejet Ijena velika dvorana v Domu na proračun za tekoče leto.	Vidmu, ki je postala tudi kinodvo-
5voja vrata je odprla prenov- rana.
SNEŽNIK, LETNIK 1996
Obeležili smo 120 let rojstva pesnika Dragotina Ketteja in 25-let-nico smrti Makse Samsa. Obetala se nam je ponovna proizvodnja mleka v trnovski mlekarni s sodelovanjem med KZ Brkini in tujim partnerjem iz Italije. Zlatko Jenko je bralce Snežnika zabaval z rubriko Cvetke iz občinskega parlamenta, odnosi med županom in svetniki so se vse bolj krhali.
Dobili smo novo poštno številko, saj je prva šestica odpadla. Obetalo seje preimenovanje pošte 6251 v pošto Trnovo. Po 70-ih letih seje poslovil kino Svoboda na Prešernovi ulici. V okviru tradicionalnih »Bistriških dnevov«, ki so tokrat potekali v parku Nade Žagar, so bili odprti tudi prenovljeni prostori Obrtne zbornice Ilirska Bistrica.
Stanje na cesti Ilirska Bistrica -Podgrad je bilo še vedno nevzdržno in zaradi številnih prometnih nesreč so krajani Podgrada, Harij in Rečice
zahtevali takojšnjo obnovo, sicer so zagrozili s popolno zaporo ceste za ves promet. O nadaljnji obnovi bo odločal državni zbor. Prebivalci Janeževega Brda pa so po dolgih letih čakanja dobili asfalt.
Veliko smo pisali o številnih pritožbah občanov čez postopke policistov, saj se je število le-teh po vzpostavitvi meje s sosednjo Hrvaško zelo povečalo, večina pa jih je prišla iz drugih krajev Slovenije. V Gregorčičevi ulici se je zgodil umor.
Podstenje so dobile dva nova zvonova v cerkvi, ki nosi letnico 1682. Zvonova se nista oglašala vse od leta 1942, ko soju poznanih dogodkih zasegli pripadniki italijanske vojske.
Na Kalu pri Pivki je izbruhnil velik požar, ki je povsem uničil klavnico, hladilni predor in pakirnico, škoda je bila ocenjena na 1 milijar-
Ponovna proizvodnja mleka v bistriški mlekarni!?
do tolarjev. Pomoč je obljubila tudi bistriška občina.
Aktualna je bila zamisel o vzpostavitvi Notranjskega regijskega parka, ki naj bi zaščitil naravno in kulturno dediščino področja okoli Snežnika. Predstavniki bistriške občine so se zavzemali za ime Snežni-ško-notranjski ali Snežniško-kraški park. Vročo kri je povzročala zaščita planinskega orla, le da takrat niso bile problem vetrne elektrarne, temveč padalci jadralnega kluba Paljužin.
Na volitvah v državni zbor so kandidirali Franc Lipolt, mag. Zlatko Jenko, Vladimir Čeligoj, Ljubomir Cvitanič, Milan Volk, Dimitrij Grlj, mag. Stanislav Prosen in Janko Tedeško. Izvoljen je bil Vladimir Čeligoj (SDS).
V tragediji na alpinistični od-
Za poslanca DZ RS je bil izvoljen Vladimir Čeligoj, SDS.
pravi smo izgubili alpinista Bojana je želela osvojiti še neosvojen vrh Počkarja ter Žigo Petriča. Odprava Vzhodnega Jannuja (7468 m).

Klavnico bodo skušali obnoviti
»Gora ni hotela«
12
avgust 2011
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
SNEŽNIK, LETNIK 1997
V	prvih dneh leta je veliko škode v gozdovih, sadovnjakih in na gospodarskih objektih povzročil žled.
Delavci cestnega podjetja Koper so začeli s prenovo ceste Ilirska Bistrica - Podgrad od železniškega prehoda do vasi Dobropolje. Prenovljena je bila Šercerjeva ulica, del lokalne ceste Mala Bukovica - Starod, Mala Bukovica - Studena Gora, asfaltna povezava med Novokračinami in Novo vasjo in druge. Dobili smo tudi nov prizidek Doma starejših občanov, v Podgradu pa so odprli novo zdravstveno postajo ter novo nogometno igrišče.
V	delniški družbi Lesonit seje težavam priključila še ena in sicer stavka delavcev, ki so zahtevali izplačilo zaostalih prejemkov in plač. V drugi polovici marca je proizvodnja v Lesonitu skoraj povsem zamrla, saj je bila večina
delavcev na čakanju. V aprilu je stečajni postopek s soglasjem ministra Metoda Dragonje sprožila Elektro Primorska.
Zaradi vesti, da želi država ilirskobistriško občino povezati z občinami Postojna, Cerknica, Pivka in Loška dolina, so se svetniki na prvi marčni seji dogovorili, da bodo poskušali doseči skupno stališče »PROTI«.
Svetniki so z dvotretjinsko večino glasov spremenili statut, po novem mora župan občine Ilirska Bistrica svojo funkcijo opravljati profesionalno. Župan Prosen je sprožil ustavni spor in v pismu občinskemu svetu zapisal, dafunkcije župana ne bo več opravljal, dokler ne dobi odgovora od Ustavnega sodišča. Svetniki pa so izglasovali, dažupanu ukinejo izplačilostimu-lacije.. Občinski svet je izglasoval višjo cenej vode za obnovo vodo-
vodnega omrežja.
Na obisku v naši občini se je mudil predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je obiskal tudi Lesonit, kjer ga je sprejel stečajni upravitelj Franc Lipolt.
Nadaljevala se je saga Doma na Vidmu, kjer se je zopet zapletalo med podjetjem Kastel ter občino Ilirska Bistrica. Občina je prevzela Dom na Vidmu.
Novega lastnika je dobila tudi željama.
Na 13. sredozemskih igrah je
Andraž Lipolt, 23-letni strelec na glinaste golobe v disciplini trap dobil bronasto kolajno v posamični konkurenci.
Poslovili smo se od Antona Knafelca ter Jožeta Keuca, nekdanjega izdajatelja Snežnika in Snežniških razgledov.
Prenovljena Šercerjeva ulica
SNEŽNIK, LETNIK 1998
Ilirska Bistrica spomladi
Dobropolje: Po novem odseku že
Sosedje Hrvati so predstavili načrte za smetišče Primorsko-Goran-ske županije, ki naj bi bilo od meje oddaljeno le kakih 800 metrov. Z delom je pričela turistično-informa-tivna pisarna, novo vsebino je dobil Hodnikov mlin, v trnovskih kasarnah pa smo dobili sodoben Prodajni center Trnovo. Spomnili smo se 50-letnice letalske nesreče Josipa Križaja. 26-letni Mitja Šircelj iz Dolnjega Zemona je prejel Prešernovo nagrado za svoje raziskovalno delo. Pobuda za novo občino Podgrad je bila zopet aktualna, vendar v državnem zboru ponovno neuslišana. Kupca je končno našla Mikoza, kjer bodo zgradili trgovsko-poslovni center. Ponoči, 30. marca je iz neznanih razlogov stavba zagorela in pogorela do tal. Prižgana je bila zelena luč za obnovo »Soče«. Na svečani otvoritvi novega prizidka knjižnice je spregovoril tudi minister Jožef Školjč.
Potekala je rekonstrukcija ceste skozi Knežak, Transport je odprl čistilno napravo, projekt sanacije Globovnika je prišel v PHARE. V veliki humanitarni akciji smo uspešno zbirali denar za sodobno reševalno vozilo, zbranih je bilo več kot 5 milijonov.
Ilirsko Bistrico je obiskal minister za kulturo Jožef Školjč. Na Tatrah je potekalo veliko partizansko zborovanje, na katerem seje zbralo
preko štiri tisoč ljudi. V Kuteževem sta zazvonila dva nova zvonova. Vroče je bilo na političnem parketu, kjer je Vojko Tomšič (LDS) s podporo še nekaterih svetnikov predlagal razrešitev predsednika občinskega sveta Zorka Šajna. S predlogom ni uspel. Kot strela z jasnega je udarila tudi novica, da občina dolguje Banki Koper milijon nemških mark.
Tragično se je končala četrta mednarodna avtomobilska dirka Ilirska Bistrica - Šembije, saj je ena oseba izgubila življenje, 22 gledalcev pa je bilo težko poškodovanih.
Brezposelnost v naši občini je znašala skoraj 17%, nova delovna mesta pa smo si obetali z izgradnjo proizvodnega obrata italijanskega podjetja Fermenti & Giovenzana.
Na županskih volitvah so se po-
Novi župan - Franc Lipolt
merili Anton Šenkinc, Denis Iskra, Zlatko Jenko, Vida Gardelin, Franc Lipolt, Vinko Rolih, Danilo Pugelj, Karlo Drago Novak in Stanislav Prosen. V drugi krog sta se uvrstila Anton Šenkinc in Franc Lipolt, slednji je postal novi župan.
Članice Turističnega društva Ilirska Bistrica v urejenem Hodnikovem mlinu.
Mikoza je pogorela do tal
Humanitarna akcija - Ansambel Bistre
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
avgust 2011
13
SNEŽNIK, LETNIK 1999
Leto 1999 se je pričelo z negotovo prihodnostjo našega časopisa, ki je bil v finančnih težavah. Občina mu je namreč odobrila le minimalno sofinanciranje. Globoko pa si je oddahnilo 284 zaposlenih v Lesonitu, saj je sodišče potrdilo dogovor o prisilni poravnavi dolgov.
Prešernovo nagrado za študente je prejel Gregor Belušič, obeležili smo 130 let Tabora na Kalcu in 125 let pošte Prem.
Hitra povezovalna cesta Postojna - mejni prehod Jelšane je znova postala aktualna tema dnevne politike, odmevalo je tudi rušenje stavbe knjižnice Makse Samsa, za katero je bila predvidena rekonstrukcija in ne nadomestna gradnja.
SNEŽNIK, LETNIK2000
Potok Bistrica pri gostilni Lovec. Voda je narasla do vrha mosta. Da gre za podtalno vodo, ki izvira v Sušcu in drugje, ne pa za posledice padavin, dokazuje izredna bistrost in čudovita barva vode v strugi.
Maršal pozdravlja zbrano množico
Izšla je prva številka Harijskih novic, predstavljen je bil Regijski park Snežnik, Vladimir Čeligoj se je v parlamentu zavzemal za bolj življenjski maloobmejni sporazum, prenovljena je bila Kettejeva spominska soba na Premu in predstavljen projekt šolskega muzeja, Andraž Lipolt	ki še danes čaka na reali-
zacijo. Februarja je Ilirsko Bistrico na pustnem karnevalu obiskal med drugimi Tito z Jovanko, občina je poizkušala pridobiti Tovarno okovja in Dom na Vidmu. Za kratek čas je odprl vrata nov Kmetijski center Zabovca, Ilirsko Bistrico so plinificirali, podjetjeTOKIS je doživelo stečaj, na poligonu pri Baču so snemali koprodukcijski film Nikogršnja zemlja, Andraž Lipolt je nastopil na Olimpijskih igrah v Sydneyu, OOZII.Bistrica je organizirala odmeven obrtni sejem.
November je bil deževen - reka Reka je v dvajsetih dneh kar trikrat poplavila.
V Državni zbor RS sta bila izvoljena dva Bistričana in sicer Igor Štemberger (SMS) in Vojko Čeligoj (DeSUS), glasbena šola je praznovala 50. letnico, Lesonit d.d. pa je prešel v roke italijanskega podjetja Fantoni s.p.a.
SNEŽNIK, LETNIK2001
Dom starejših občanov je dobil nov prizidek, obeležili smo 125. letnico rojstva Dragotina Ketteja, dobili pa smo tudi lokalno televizijo TV Galeja. V vsej svoji veličini in kulturnem pomenu je zasijala tudi nova knjižnica.
TIB Transport je dobil novo parkirišče ter novo križišče za lažje vključevanje v promet, s čimer se je razbremenilo križišče pri Matetu. Cesta Pavlica - Starod je dobila nov asfalt, dobili smo popolnoma prenovljen most pri Bridovcu.
Na Hribu Svobode smo dobili spomenik Tigrovcem in protifašistom doline Reke, Brkinov in Pivke, v Domu na Vidmu pa smo gostili Janeza Janšo in dr. Andreja Bajuka. Priprave na ustanovitev regijskega parka Snežnik so bile v polnem zamahu.
Ob prazniku Občine Ilirska Bistrica smo dobili novo knjižnico...
Spomenik TIGR-ovcem sta odkrila Vojko Bobek in Alojz Zidar

	h,
	
Iz rubrike fotografije govorijo, oktober 2001
14
avgust 2011
PRILOGA-SNEŽNIKSKOZI CAS
SNEŽNIKLETNIK2002
m
Ali je srednje in višje šolstvo v Ilirski Bistrici le pobožna želja ali skorajšnja realnost, je pojasnjevala ministrica za šolstvo, znanost in šport, dr. Lucija Čok.
Zdravstveni dom Ilirska Bistrica je dobil novo reševalno postajo, fantje letnika 1984 pa so se udeležili zadnje »prave« vizite na. Bistriškem. V polnem teku je bila gradnja centralne čistilne naprave, financirane iz programa Phare.
Časopis Snežnik je obeležil deseto obletnico izhajanja in skupaj s TV Galejo, ki je obeležila svoje prvo leto oddajanja, smo pripravili velik javni piknik. Ob prazniku občine Ilirska Bistrica je ustanovitelj in tedanji odgovorni urednik Snežnika, Borislav Zejnulovič, sprejel spominsko plaketo, ki jo je ob 10. obletnici izhajanja prejel naš časopis. Dobili smo nov center z živili Ilirija, na Snežniku pa smo se srečali s predsednikom države Milanom Kučanom.
Na Mašunu je potekal Shod Koalicije Slovenija, Janša in Bajuk sta privabila preko 1.000 ljudi, Zmago Jelinčič pa je pozival Bistričane, naj na prihajajočih volitvah zamenjamo župana. Na županskih volitvah so se pomerili Vladimir Jeršinovič, Vladimir Čeligoj, Robert Šircelj, Anton Šenkinc, mag. Zlatko Jenko, Julijan Lavrenčič, Igor Štemberger in Franc Lipolt. V drugem krogu volitev je mag. Zlatka Jenka premagal novi župan Anton Šenkinc.
Predsednik države Milan Kučan je Snežnik obiskal oktobra, na povabilo Julijana Lavrenčiča
Župan Občine Ilirska	Spominsko plaketo je	Vrata je odprla obnovljena reševalna postaja
Bistrica je postal Anton	prejel lokalni časopis
Šenkinc	Snežnik
Obeležili smo 70 let časopisa Snežnik	Zadnja »prava« vizita na Bistriškem
SNEŽNIK, LETNIK2003
1
________________________________________

L

Bomo dobili prve vetrne elektrarne na Volovji Rebri?
	SiB
.j	.j.	
	
Špela Muha je ubranila naslov državne prvakinje v karateju
Gradili smo nov gasilski dom v Trnovem. Občinski svet je potrdil začetek postopkov za izgradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Raziskave pokažejo kar 80% naklonjenost občanov gradnji vetrnic. Novinarji in še nekateri so si na povabilo podjetja Elektro Primorska ogledali vetrna polja v Španski pokrajini Navarro, v Pam-ploni.
Podgrad je dobil novo mrliško vežico in del pokopališča, gradil seje maloobmejni prehod Novokračine. Praznovali smo 170 let samostana Notre Dame, 100 let pošte v Trnovem, 110 let pošte v Knežaku, 40 let šole Dragotina Ketteja in 190 let šolstva na Bistriškem.
Zopet nas je razveselila Špela Muha, ki je na državnem članskem prvenstvu v karateju osvojila že peti zaporedni naslov državne prvakinje v katah. Športnik in športnica leta sta postala Andraž Lipolt in Dolores Čekada.
Najvišje občinsko priznanje dobi Dimitrij Grlj. Po dolgih 25 letih službovanja je Ilirsko Bistrico zapustil župnik Bogdan Berce.
SNEŽNIK, LETNIK2004
Leto 2004 je najbolj zaznamovala pridobitev »Gimnazije«. Ustanovitvi in začetku delovanja dislociranih oddelkov smo namenili izredno številko Snežnika.
Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica je dobilo nove prostore - dobili smo namreč nov gasilski dom v Trnovem. Zaščito geografskega porekla je dočakal BRKINSKI
SLIVOVEC, Bistriške Škuorke pa so praznovale svojo desetletnico delovanja. Ob 60 letnici smo se na žalni slovesnosti v Pod-bežah spomnili požiga brkinskih vasi.
Na državnozborskih volitvah smo Bistričani v parlament izvolili dr. Milana Zvera, SDS, kije postal minister za šolstvo.
Dobili smo nov gasilski dom...
V Podgradu so dobili poslovilno vežico
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI CAS
avgust 2011
15
SNEŽNIK, LETNIK2005
Svoja vrata je odprl Šparov hipermarket, ob tem je družba poklonila ilir-skobistriški gimnaziji milijon tolarjev.
Fotoatelje Maraž je obeležil 85-letnico obstoja. Špela Muha je tudi letos postala državna prvakinja.
Ponovno nas je streslo, potres je povzročil preplah ter nekaj materialne škode. 10. obletnico delovanja je zabeležila Upravna enota Ilirska Bistrica, praznično je bilo v Podgradu ob 30 letnici nove šole.
Pust je Pršu, veliki pustni karneval, poteka že vrsto let
Še tretjič so poskusili z ustanovitvijo nove občine v Podgradu. Dobili smo novo lekarno, Glasbena šola Ilirska Bistrica je dobila novi dom v prenovljeni stavbi ob Gimnaziji, na Mašunu pa so odprli gozdno hišo.
Odkrita je bila spominska plošča na pročelju upravne stavbe podjetja Transport Ilirska Bistrica, v spomin na tajno skladišče orožja, ki je delovalo tu od leta 1990 do 26. junija 1991.
Na Mašunu so odprli gozdno hišo
Upravna enota II. Bistrica
Športna Zveza na prepihu
SNEŽNIK, LETNIK2006
Svetovna prvakinja Dolores Čekada
120 let prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica
Elda Viler in Josip Grgasovič
Igor Štemberger - nova moč JSKD
29. mesec kulture seje začel z obeležitvijo 130-letnice rojstva Dragotina Ketteja, bistriški pihalni orkester je obeležil desetletnico delovanja, vodenje območne izpostave JSKD pa je prevzel nekdanji poslanec državnega zbora Igor Štemberger. Obeležili smo 120 let prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica in dobili svetovno prvakinjo v poljskem lokostrelstvu ter svetovnega podprvaka v »dvojkah« na mladinskem balinarskem
prvenstvu.
Miss Slovenije Iris Mulej iz Podgrada
Velika trenja so se pojavila med županom in svetniki občinskega sveta, Plemeniti Jelinčič pa je vložil pobudo na vlado in na Kosovo protikorupcijsko komisijo predlog, da se razišče primer naših nesojenih vetrnih elektrarn. Vpletenosti je sumil celo takratnega predsednika države Janeza Drnovška ter nekatere druge predstavnike vlade.
Minister za šolstvo in šport Milan Zver je obiskal OŠ Antona Žnideršiča, notranji minister Dragutin Mate pa mejni prehod Jelšane.
Miss Slovenije je postala naša občanka Iris Mulej iz Podgrada.
Na lokalnih volitvah smo za župana ponovno izvolili Antona Šenkinca.
SNEŽNIK, LETNIK2007
Razvojni center Ilirska Bistrica je po odstopu direktorice in odhodu delavke v TIC-u ponovno pristal na dnu. Ponovno nas je obiskal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, tokrat seje v Podgradu udeležil otvoritve igrišča z umetno travo, na tekmi med veterani kluba in ekipo politikov seje izkazal kot dober nogometaš. Dobili smo tudi novo policijsko postajo v Trnovem.
Na Emi je Bistriške barve zastopala Tadeja Fatur, na festivalu narečnih popevk pa je slavil Malibu. Novi predsednik Zveze športnih društev je postal Aleš Zidar, Špela je seveda postala državna prvakinja, zmagala pa je tudi v najprestižnejši absolutni kategoriji. Tudi Dolores Čekada je bila ponovno zlata.
Novi veleposlanik v Kraljevini Španiji je postal Bistričan Peter Re-
berc, »Smo Primorci, nismo norci« pa seje glasil transparent enega izmed članov Zbora za Primorsko, ki je čakal na začetek 1. izredne seje Občinskega sveta, na kateri je potekala razprava o predlagani pokrajinski zakonodaji oziroma o umestitvi naše občine v Notranjsko regijo. Svetniki so v kratki debati sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, po predsednika nad-
Tadeja Fatur nas je zastopala na Emi
zornega odbora občine Vladimirja Jeršinoviča pa so zaradi motenja seje prišli policisti. Na referendumu se je za »Primorsko« opredelilo skoraj 95% volivcev.
Kmetijsko tržnico je obiskal predsedniški kandidat Dr. Danilo Turk, kije na jesenskih volitvah postal predsednik države.
16
avgust 2011
PRILOGA-SNEŽNIK SKOZI ČAS
SNEŽNIK, LETNIK2008
Krajane v neposredni bližini Lesonita je razburjalo domnevno onesnaževanje, zato so zahtevali stabilni merilni napravi. V Prešernovi ulici so porušili legendarno kinodvorano - Kino Svoboda.
Prva generacija 42 bistriških
maturantov je na Trgu Maršala Tita zaplesala četvorko in prispevala k svetovnemu rekordu v sinhronem plesanju četvorke. V okviru obiska Notranjsko-kraške regije nas je obiskala vlada.
Tjaša Rutar iz Dobropolj je po-
stala evropska prvakinja v vzdržiji-vostnem kolesarjenju, Špela Muha pa osvojila že 10. naslov državne prvakinje v katah.
Prizadeli so nas močna toča, deževje in neurje ter povzročili
ogromno materialno škodo. Lažje poškodovanih je bilo tudi nekaj ljudi.
Materialna škoda po neurju je bila ogromna..
Prva generacija maturantov je zaplesala četvorko
Tjaša Rutar
Kino Svoboda je odšel v zgodovino..
SNEŽNIK, LETNIK2009
20-letnico delovanja je zabeležila skupina Malibu z rekordno obiskanim koncertom
Ob 140. obletnici tabora Kalc smo se se s kulturno prireditvijo in družabnim programom spomnili na našega pesnika, skladatelja in narodnega buditelja Miroslava Vilharja, ki je pred natanko 140-imi leti organiziral enega izmed največjih taborov v zgodovini slovenskega naroda. Zbrani so lahko prisluhnili slavnostnemu govorniku predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Turku.
Za 40 let neprekinjenega petja na reviji Primorska poje je MPZ Dragotina Ketteja dobil zasluženo priznanje. Obeležili smo 70. življenjski jubilej in 60-letnico nadvse plodnega glasbenega ustvarjanja Josipa Grgasoviča, slovenskega skladatelja, dirigenta, aranžerja, pozavnista in glasbenega pedagoga.
Po dobrem letu dni sta llirskobistriški župan Anton Šenkinc in Breda Krašna, v. d. direktorica Pokrajinskega muzeja Koper, podpisala pogodbo o ustanovitvi nove enote muzeja na gradu Prem. Kmetijsko gozdarska zadruga Cerknica je za določen čas 5 let najela poslovni prostor, trgovino in skladišče, v kompleksu Zabovica.
SNEŽNIK, LETNIK 2010
KG Z Cerknica je odprla nov Agrocenter Žabov-ca. Največji prostovoljski okoljski akciji v zgodovini Slovenije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« se je pridružila tudi Ilirska Bistrica. Na referendumu o uveljavitvi arbitražnega sporazuma je Bistrica glasovala proti, pretehtali so le trije glasovi.
Na 57. Gostinsko turističnem zboru je Tomaž Primc osvojil priznanje z zlato medaljo ter se tako uvrstil med peščico najboljših natakarjev v državi.
Pestro in izredno bogato je bilo dogajanje na kulturnem področju, na zemljevid pravih koncertnih mest pa se je dokončno vpisala tudi Ilirska Bistrica, s koncertom po mnenju mnogih največje skupine nekdanje skupne države - legendarnih Novih Fosilov, v originalni zasedbi. Dogodek leta pa je bila osrednja slovesnost ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne in 63. obletnica priključitve Primorske matični domovini, kije potekal na Hribu Svobode. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, prireditve so se med drugim udeležili tudi predsednik države Danilo Turk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik parlamenta Pavel Gantar ter nekateri ministri, poslanci in župani primorskih občin.
Na županskih volitvah so se pomerili mag. Milena Urh, Anton Šenkinc, Rok Jenko, Igor Batista, Dušan Grbec, Vojko Tomšič, Robert Šircelj in Emil Rojc. Župan je postal Emil Rojc, ki je v drugem krogu premagal Antona Šenkinca.
Tomaž Primc	Dobili smo mlekomat...	Na proslavi na Hribu Svobode je bil slavnostni govornik
Milan Kučan
Nova sestava občinskega sveta v mandatu 2010-2014	Župan Emil Rojc, SD
DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO
V Kosezah počastili vaški shod
Primož Rojc ••••
Tradicija shodov je na bistriškem še vedno živa. Enkrat na leto, ko g od uje vaški »patron« se vas na ogled postavi. Koseze so se ob svojem prazniku, na god Marije Magdalene, letos izkazale z razstavo kvačkanih izdelkov in otvoritvijo novega balinarskega igrišča. Zelje za prihodnost - balinarski klub in nov dom.
Tradicija balinanja je v tej vasi zelo razširjena, zato so se odločili, da izgradijo novo vaško balinišče. Ustanovili so gradbeni odbor ki je zadolžen za izgradnjo balinarskega igrišča in vaškega doma. Blizu vaške cerkve so pridobili zemljišče in pričeli z izgradnjo potrebne infrastrukture, nato balinca, čaka pa jih še vaški
dom. »Vsa dela za izgradnjo balinišča in infrastrukture so bila narejena brezplačno. V enem mesecu so bili postavljeni zunanji zidovi, mreža na igrišču in potrebni pripomočki. Narejen pa je bil tudi ličen nadstrešek, da nam ne bo treba bežati pred vsako kapljo dežja. V glavah se nam že porajajo nove ideje, tako da nam na jesen ne bo dolgčas. Želim si tudi ,da bi bil čim prej ustanovljen balinarski klub, saj samo igrišče brez tekmovalcev ne pomeni nič« je povedal Janko Jagodnik, predsednik KS Koseze in dodal, da v vasi deluje tudi aktivno društvo, v okviru kate-
rega deluje pevska skupina Kalina in dramska skupina. Majhne in neprimerne prostore imajo v Rudniku, zato si želijo vaškega doma, aktivnosti v zvezi z njim pa so se že pri-
čele. »Dom bo pritličen z mansardo, meril pa bo v dolžino 20, v širino pa 10 metrov. Celotna investicija je ocenjena na 180.000 evrov, projekt je bil prijavljen tudi za evropska sredstva, a žal letos ni uspel, poizkusili pa bomo še enkrat,« nam je pojasnil Jagodnik.
Pri Grščetu razstava kvačkanih izdelkov
Ta praznik pa ni minil samo športno, saj so članice KŠD Koseze pripravile razstavo kvačkanih izdelkov, ki sojo poimenovale »Ko se tradicija sreča s sedanjostjo«. Na-
men razstave je bil prikaz starih in novih izdelkov. Ideja o razstavi seje porodila skupini žensk in študentk, ki so bile združene v tečaj kvačkanja v okviru društva. Tečaj se je pričel marca letos, udeležilo pa se ga je petnajst tako začetnic, kot že prekaljenih kvačka ric. Tanja Jagodnik, predsednica in gonilna sila društva nam je dejala, da so želele prikazati, kako lahko z isto tehniko kvačkanja in istimi pentljami, kot so jih poznali nekoč izdelaš moderen ali starinski izdelek. K sodelovanju so povabile tudi druge ženske in tako je nastala razstava, na kateri je bilo moč videti prtičke, prte, rožice, sklede, klobučke, zavese in razne slike. Od starih predmetov je bil največ občudovanja deležen kvačkan prt iz razglednic star okrog 80 let, ki ga hrani gospa Venčka Bergoč. »Odziv vaščanov je bil neverjeten, pa tudi drugi obiskovalci so se izkazali. Vse to nas je spodbudilo in jeseni bomo organizirali dve skupini ročnih del, začetni in nadaljevalni tečaj kvačkanja, razmišljamo pa tudi o božično-novoletni razstavi,« je pojasnila Tanja Jagodnik.
V naši trgovini boste našli ročno izdelane otroške čeveljce italijanskega proizvajalca ABA shoes, namenjene dojenčkom od 0-12mesecev starosti, pralne plenice Racman, ponujamo Vam tudi oblačila Baby luna in pa tudi priznano kozmetiko znamke Buds, namenjeno tako malčkom, kot mamicam ter naravno kremo za sončenje Soleo organies s filtrom SPF 30+ ščiti pred UVA in UVB žarki.
Soleo oraanies krema za sončenje
ie na testu med 1572 uvrstila med
5 najboljših krem.
Več na www.fansybaby.si Mmam
Fancy .si
J Tirgovina z otroško opremo
Za Ilirsko Bistrico in okolico osebna brezplačna dostava
Tjc • v
stU '
Mednarodno srečanje motoristov ILIRSKA BISTRICA 2., 3. in 4. september 2011
ripkt st u> fr fr p&rt XZ/
Moto klub FEISTRITZ prireja prvi vikend v septembru 12. mednarodno srečanje motoristov, ki se bo odvijalo na že ustaljeni lokaciji v Vrbici. Vabimo vse motoriste, vse ljubitelje motorjev in ljudi željne zabave, da se nam pridružijo v petek 2. septembra, v soboto 3. septembra in v nedeljo 4. septembra.
Vse dni bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dobro zabavo, glasbo, igre...
Še posebej vabimo motoriste na panoramsko vožnjo, ki bo v soboto ob 17.00.
Tako v petek kot v soboto se nam bodo predstavile rock in metal skupine..
Lepo vabljeni!!
Moto klub FEISTRITZ
t*
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
SREDNJA ŠOLA
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE Vabljeni k vpisu v programe Strojni tehnik Ekonomski tehnik Strojni tehnik (PTI)
Tehnik računalništva Oblikovalec kovin - orodjar in Avtoserviser
Informativni dan za vse programe bo v sredo, 7. 9. 2011 ob 16.30, na Šolskem centru Postojna, Cesta v Staro vas 2.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601 650 oz. na elektronskem naslovu dolores.kes@gmail.com.
Neuspešno prestane preizkušnje
Trem učencem je uspelo pridobiti za učitelja nekega sufija.
Prvi je kmalu zapustil skupino, ker ga je jezilo muhavo vedenje učitelja.
Drugemu učencu je po učiteljevem naročilu eden od učencev dejal, da je modrec prevarant.
Tretjemu je bilo dovoljeno ostati, ker pa je dolgo čakal, da ga bo učitelj začel poučevati, je izgubil zanimanje in zapustil skupino učencev.
Ko je zadnji od treh odšel, je učitelj preostalim učencem dejal: "Prvi je bil nasprotni primer načela - ne sodimo o pomembnih stvareh na podlagi tega, kar vidimo.
Drugi naj bo v opozorilo, da ne sodimo o zelo pomembnih stvareh na podlagi tega, kar slišimo.
Tretji pa je bil primer tega, da nikoli ne smemo presojati na podlagi izrečenega ali zamolčanega."
Na vprašanje nekega učenca, zakaj kandidati niso mogli biti vpeljani, je modrec odgovoril: "Tu sem, da podajam znanje, ne pa učim tiste, ki si domišljajo, da so ga že imeli, ko so se še držali matere za krilo."
SUFIJSKA ZGODBA
Neta
RECENZIJA
Misel o(b) knjigi
Isaac Bashevis Singer
Mešuge______________________
Tomaž Mahkovic....
Prevod in spremna beseda Jana Unuk; Nova revija, zbirka Samorog; Ljubljana, 2008
Zgodba romana Mešuge, ki se dogaja v 50. Letih v New Yorku, povezuje v ljubezenski trikotnik ostarelega, toda radoživega in karizmatičnega Maxa Aberdama, še neznanega pisatelja srednjih let Arona Greidingerja in mlado emigrantko iz Poljske, študentko literature Miriam Zalkind, ki piše razpravo o njegovem delu.
S temi besedami se Jana Unuk v svoji spremni besedi, v kateri nam razgrne življenje in delo židovskega pisatelja, nobelovca Isaaca Bas-hevisa Singerja, na kratko dotakne vsebine tega odličnega romana. Vendar bo imel bralec opraviti še s čim več kot le s preprosto ljubezensko zgodbo. Medsebojni dogovor poročenega Maxa Aberdama in samskega Arona Greidingerja, da si delita ljubico Miriam Zalkind, ki je povrh vsega poročena z nekom tretjim, je ob vseh zapletih, ki jih prinaša življenje le nosilna zgodba tega romana, ki je preplet raznoterih zgodb katerih stičišče je prvoosebni pripovedovalec Aron, pisatelj podlistkar.
Aron se zaljubi v prijateljevo ljubico Miriam, zatem pa, ko izve za njeno prejšnje razuzdano življenje želi zvezo prekiniti, vendar je, čeprav jo ozmerja za kurbo, ne prekine, temveč z njo sklene celo pogodbo, s katero se Miriam zaveže, da bo njegova osebna prostitutka, četudi ljubi Maxa enakovredno kot Arona. In tudi ko Aron izve, da je bila v koncentracijskem taborišču Miriam kapo, ne more končati ljubezenske zveze saj je podvržen neobsojanju, tako da sence preteklosti, ki legajo nanjo vse bolj bledijo v njegovih očeh. Vojna spremeni človeka in v vojni je vse dovoljeno, bi lahko zaključili iz njegovega razmišljanja, ki
opraviči Miriam vsa njena dejanja. V prid boja za preživetje, ki ga v takšnih, vojnih časih bojuje vsak sam in po svojih zmožnostih, sploh pa še takšen neizmerno mlad človek, kot je Miriam takrat bila, je po njegovem dovoljeno vse. Aron ne obsoja, temveč sočustvuje, zato se tudi odloči poročiti se z Miriam, ne glede na njeno temačno preteklost.
Na to osnovno zgodbo ljubezenskega trikotnika (ki se izkaže za mnogokotnik, saj oba glavna moška akterja ljubimkata ali sta vsaj nekdaj ljubimkala s skoraj vsemi ženskimi liki v romanu), pa je Singer spretno nanizal zgodbo o usodi židovske diaspore v Ameriki. V času novonastajajoče židovske države nimamo opravka s pravovernimi Židi, in židovskimi heroji, ki bi po preživelem holokavstu oznanjali novo resnico ter se smilili samim sebi. Ne. Opravka imamo s povsem preprostimi ljudmi, ki so resda preživeli vojno in holokavst, vendar so prisiljeni živeti naprej, četudi v drugem svetu; v Ameriki, kjer ženski ni treba zapravljati življenja z lupljenjem krompirja in pomivanjem posode, kot pravi ena izmed akterk v romanu. In tu, v diaspori lezejo na piano vse njihove čudi, ki so bile med vojno zatrte, skrite ali potuhnjene nekje globoko v notrini duš. Zato imamo opravka z ljudmi in vsemi njihovimi slabostmi, ki vedno znova srečujejo znance in prijatelje za katere so bili prepričani, da so med vojno vihro umrli. Vsi ti ljudje pa so tako življenski in prepričljivi, da ima bralec občutek, da lahko vsak čas koga od njih resnično spozna v svojem lastnem življenju. Spoznavamo Žide, ki so Židje le še po narodni pripadnosti in ne več po veri. Tako pravi Max v enem izmed svojih razmišljanj: »Vsemogočnemu nisem dolžan nič - dokler nam pošilja Hitlerje in Staline, ni moj, ampak njihov Bog.« V romanu spoznavamo Žide, ki so borzni mešetarji, špekulanti, pre-
kupčevalci, služkinje, bogataši, prevaranti, lezbijke ih tako dalje. Skratka, cel kalejdoskop slehernikov in izgubljenih duš.
Izgubljene duše je bil tudi prvotni naslov tega romana ko je izhajal kot podlistek v newyorškem Forverstu in zdi se, da je bila to takrat nadvse dobra izbira za naslov.! Seveda pa je tudi naslov Mešuge dobro premišljen. Mešuge namreč v jidišu pomeni nor, zmešan, brezumen, blazen, kar pa se v romanu nanaša bolj na svet kot celoto, kakor pa na posameznika in njegovo naj si bo še tako noro življensko pot. Roman nam govori o norosti tega sveta, ki seje nadvse razbohoteno pokazala v Hitlerjevi Nemčiji in se še vedno nadaljuje, četudi na manj opazen način. Zato se v romanu večkrat pojavi tak ali podoben stavek: svet je mešuge.
Singerje spretno vpletel v roman tudi zgodbo o samem nastajanju romana, da dobi bralec za trenutke občutek, da je to kar bere delo samega Arona Greidingerja in ne Isaaca Bashevisa Singerja. Roman ima tako močno doživljajsko in skušenjsko zaledje, da pomislimo, da je vanj vpletena tudi avtobiografska zgodba, že samo zato, ker je prvoosebni pripovedovalec pisatelj, ki se med drugim sprašuje tudi o smiselnosti pisanja, o vrednosti literature in o tem kaj mu literatura pomeni. Literatura mi ne pomeni toliko, da bi zaradi nje postal berač, pravi v enem od takšnih razmišljam
Aron piše v jeziku v katerem piše tudi Singer in ki ga mnogi Židje ne odobravajo, saj je jidiš v njihovih očeh manjvreden jezik, predvsem zato, ker vsebuje ogromno število nemških izrazov, zato so bolj naklonjeni hebrejščini. Ker pa vztraja pri tem, da piše le v jidišu, je Aron kot pisec tudi manj poznan. Berejo ga le Židje, ki znajo jidiš, ti pa so v večini le Poljski Židi. Ker se je to dogajalo tudi Singerju, ki je vseskozi pisal v jidišu, je še tolikanj bolj verjetno, da je v Aronovo zgodbo vpletena tudi njegova avtobiografska nota.
Singer sicer vseskozi tako spretno prepleta fikcijo z resničnostjo, da mu bralec v popolnosti verjame in sploh ne razmišlja o prej povedanem, saj so ljudje in dogodki tako verodostojni kot bi bili vzeti iz sedaj potekajočega življenja in bralce pluje v njih kot v svojih lastnih.
Enostavno rečeno: roman Mešuge je roman pisatelja Arona Greidingerja, ki govori o tem, da je zanj cel svet norišnica polna norosti, ki se že tisočletja redno ponavlja, kajti svet se je enkrat postavil na glavo in od takrat si ne more opomoči. In ljudje na tem svetu smo izgubljenci z vsemi svojimi vrlinami in slabostmi vpeti v prostor in čas, ki je brezno, ki ga je potrebno tako ali drugače zasuti. In ne glede na to, da v romanu nastopajo predvsem Židje in da je podanih dosti židovskih modrosti, nasvetov in učenj iz talmuda in je nasploh preprežen z mnogimi izrazi, za katere je več kot dobrodošel slovarček na koncu knjige, nam roman govori o nas samih. In o tem, da lahko, če že ne moremo premagati norosti tega sveta, le-to vsaj omilimo. In kaj je bolj primernega za to, kot je ljubezen, pa naj si bo ta še tako nenavadna?
Človek mora nekoga ljubiti, pravi Max, sicer se utrne kot sveča.
To slednje, se zdi tudi eno izmed osnovnih sporočil romana, ki je v resnici povsem preprosta zgodba, a je lahko zgodba vsakega posameznika, kajti sleherno življenje je v resnici kot roman Mešuge; preplet desetin in stotin raznih zgodb, raznih posameznikov, prijateljev in znancev, njihovih usod, prepletenih s slabostmi in vrlinami, z norostmi in modrosti, ki jih še bolj zapleta in hkrati razpleta ter vsaj navidezno lajša, le eno. Ljubezen.
Skratka roman je mojstrovina, ki za preprosto zgodbo skriva celo paleto sočasnih zgodb, ki nam odstirajo obilico vprašanj, na katera pa smo si prisiljeni odgovarjati sami. V vseh teh zgodbah tega norega sveta, pa nastopa le en junak: izgubljeni človek - bitje ljubezni.
macrSn
mm
FRUITmLOOM.
LEGEA

ODLIČNE ZNAMKE PO TOVARNIŠKIH CENAH
TEKSTILNI DISKONT
ULICA 7. MAJA 12 ILIRSKA BISTRICA BIVŠA TRGOVINA TARA NUDIMO VAM UGODEN TISK IN VEZENJE NA TEKSTIL
[p[](D[E[MLO^
PARK
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE
GOSTILNA s prenočišči
* POT OIX
Ema Deželak s p
Dolenje 64 6254 Jelšane
tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 / 747 657
LISTEK
Matija Ličan, „stari Slovenec".
Za tisk pripravil: Jožef Šlenc ••••
Zivljenjepisne črtice; spisal J. Bilc.
Bil si, častiti bralec, morebiti kedaj v notranjski Bistrici, ter se znabiti krepčal s kozarcem dobrega vina v Andraževi gostilnici. Gotovo si videl starčeka, možička male postave, sivih las, živih in bistrih očes, oblečenega v slovansko surko* pred hišo sedeti. Prijazno smehljaje se te je pozdravil, in ko si par besedi ž njim pregovoril, te je, tobačnico ponujaje, radovedno poprašal: no, kaj pa je v„Novicah" novega? kaj delajo Slovenci? ali bodo že kedaj prišli do svojih pravic? —
A ko je mož zapazil, da ima pred seboj narodnjaka, je tem vprašanjem sledil daljši razgovor; Če je pa opazil, da ima pred seboj mlačnega ah celo nasprotnega človeka, se je tiho, klavern in poparjen na klop pred hišo vsedel.
Ta čudni možiček bil je stari Matija Ličan znan po vsi Bistriški okolici pod imenom„Starega Slovenca".
Ko sem predlanskem v „Novicah"
naznanjal smrt rajncega, sem častitim bralcem obljubil, da bom kaj več o njegovem življenji pisal. »Obljuba dolg n a rej a", pravi naš pregovor. Zatorej hočem danes mož beseda biti ter nekoliko o vrlem možu pisati. Rodil se je rajnki Matija Ličan 25. februarija leta 1785. v Bistrici, kjer je pozneje po svojem očetu kmetijo podedoval. V svoji mladosti se je izučil čevljarstva. Tega rokodelstva seje do svojega 50. ali 60. leta marljivo držal. Sploh je bil skrben in priden gospodar, pa tudi marljiv obrtnik, tako, da je, čeravno je imel veliko družino, vendar lahko izhajal, zato ga niso menda skrbi za vsakdanji kruh nikdar posebno tlačile. Imel je več sinov in unukov, katere je Bog posebno z imetjem in blagostanjem blagoslovil. Ti so za moža, ko seje postaral, popolnoma skrbeli: mogel je starček mirno in brez skrbi z vsem previden živeti. Večidel je bival pri gostilničarju Andra-
žu, poštenem Hrvatu, kateri mu je bil zet, ter ga srčno ljubil in spoštoval. In ondi si ga, dragi bralec, pred hišo sedečega, s slovenskim časnikom v roki, zagledal in pozdravil.
Kar je prostega moža posebno odlikovalo, bil je njegov posten značaj, bister um, domorodno srce ter lepo krščansko življenje. Bilje ranjki Ličan mož stare korenine, skoz in skozi poštenjak. Dano besedo je zvesto držal. O nikomur ni slabo govoril. Obnašati seje znal — tudi z visoko gospodo tako olikano, da so ga tudi imenitni gospodje, kakor baron Lazzarinijeva družina, dasiravno je bil priprost rokodelec, radi v svoji družbi imeli. Preklinjati ah nespodobno govoriti ga nisem nikdar slišal. Lep izgled današnjemu svetu, ko je skorej ni družbe, da bi se prepogostoma nespodobno ne govorilo! Žalibog, da je tudi na Slovenskem mnogo takih, ki mislijo, da imajo tem več veljave, čem čvrsteje kolnejo ali celo zoper vero in njene služabnike zabavljajo. — V družbe pošteno-vesele je rajnki Ličan rad zahajal ter prepeval vesele pesmi, po svojih originalnih napevih. Skoro nikjer ni bilo vesele družbe zbrane, da ne bi bili »starega Slovenca" povabili. Mnogokrat je kaj deklamirati moral, kajti nikdar ni bil v zadregi, kaj bi go-
voril, ker znal je iz glave vse bolj znane Prešernove poezije in gotovo tudi vse Vodnikove pesmi. Posebno rad je prepeval pesem o »Milici", „na Vršacu", „od straže Hrovaške" in druge. Zares čuditi se mu je vsakdo moral, da ni pozabil celo najdaljših Prešernovih poezij, kakor »Rozamunde", »Leonore", katere bi bil po svojem originalnem napevu, enako slepim srbskim pevcem, do kraja spel, da ga niso poslušalci ustavili in prosili: »oče, dovolj bo; nehajte za danes, bote drugič, ko se zopet snidemo, nadaljevali!" Ko je še včasih kot dva- in devetdesetletni starček kako pesem govoriti hotel, pa mu je včasih gradiva zmanjkalo, je ves nevoljen djal: »zdaj vidim, da me je spomin zapuščati začel. Pa saj tudi mojih„Novic"ne morem več brez očal brati".
Bilje starec posebno bistrega uma. Sam se je prav gladko brati in pisati navadil. Bral je pa, posebno v starosti, ko je brez dela, brez skrbi živel, vedno; kjer koli je nove slovenske bukve staknil, si jih je izposodil; kjerkoli je videl slovenski časnik, si je brž naočnike nataknil ter pazljivo brati začel. Posebno »Novice" so bila priljubljene njemu, ki je prebiral uže Vodnikove »Novice". Imel je navado, da je z veseljem, kar je
v časnikih bral, drugim pripovedoval. Smejal sem se včasih starčeku, ko je bil že zadnja leta slabejega spomina, in sem mu razkladal, kaj časniki pišejo o vojski in drugih dogodbah, mi je druzega dne prišel povedat, kaj se je novega pripetilo ter mi je ravno tisto, kar je po meni doznal, kot novosti veselo naznanjal. Da ga nisem razžalil, sem vse do konca pazljivo poslušal. Ko je slišal ali bral, da so Turki tepeni in zmagani, bil je vesel in zadovoljen; ko je pa zvedel, da se kristijanom slabo
NOVICE IZ KNJIŽNICE MAKSE SAMSA
Primorci
Projekt primorskih knjižnic Primorci beremo je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji doslej.
Primorske knjižnice bralce nagovarjamo k branju sodobnih slovenskih avtorjev. Letos v branje priporočamo 51 proznih del in 12 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev. Projekt seje začel 9. junija ter se bo zaključil s srečanjem z znanim slovenskim avtorjem v začetku de-
beremo 2011
cembra, na kateri bodo bralci prejeli priznanja in knjižne nagrade.
Knjižnica Makse Samsa sodeluje v projektu Primorci beremo že tretje leto. Tokrat bomo našim članom, ki bodo uspešno zaključili bralno značko za odrasle na zaključni prireditvi podarili pesniško zbirko Obleci me v poljub igralke Saše Pavček.
Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete v tem skupnem bralnem potovanju.
V letu 2010 smo bili veseli vašega sodelovanja in upamo, da se nam boste v letošnjem letu pridružili v še več-
jem številu.
Primorci, berimo!
Knjižnica Makse Samsa
DRUŽINSKA TRADICIJA
MŽM :
Blagoslovitev postavitve križa ob cerkvici Marije
Svečanost v »borštu« je spremljalo čez 250 ljudi
Snežne
Petar Nikolič ••••
Vrbica-Jablanica: Po 40 letih so vaščani Jablanice in Vrbice, vnovič oživeli pozabljeno tradicijo, ko so pripravili shod pri ruševinah cerkve Marije Snežne, cerkvice zavetnice vasi Vrbica in Jablanica.
Zadnja maša je bila izpolnjena leta 1970, na to pa je potres uničil streho, zidove in freske ter prekinil dolgoletno tradicijo.
Vrbičani, ki so bili letos na vrsti za pripravo maše so se odločili, da jo organizirajo v »borštu« pri cerkvici in v ta namen do njej postavili križ. Križ so lepo okrasili z veliko cvetja. Sv. Mašo je daroval kaplan Martin Šuštar, ki je ob tem povedal nekaj iz zgodovine cerkvice, pohvalil postavitev križa in vzpodbudil za nadaljnje delo. Sredi Sv. Maše je bila blagoslovitev križa.
Ob tej priložnosti idejna pobudnica za obnovitev tradicije in postavitvi križa je Manica Logar povedala
: » S skupnimi močmi smo uredili nekaj lepega, povezali smo se med seboj med seboj in že to je veliko. Naša želja je, da nas ta križ ne bi ločeval, ampak še bolj povezoval in nam dal pogum da bi obe vasi
skupaj in naredili korak naprej pri obnovi cerkvice.«
Slavnost so polepšali Jasenski pevci, Karin Kirn in Janij Logar. Po sveti maši je sledilo prijetno druženje.
O NOVOSTI
Knjižnica Makse Samsa
llirvka Bistrica
PRIPOROČAMO VAM
KNJIŽNE NOVOSTI
Daniel VVIECHMANN: Jamski človek: v knjigi
Po zelo uspešni odrski predstavitvi, smo dobili Jamskega človeka tudi v knjigi.
Kaj ima torej vse skupaj opraviti z jamskim človekom? Avtor besedila namreč moškega in žensko primerja s pračlovekom. Moškega predstavi kot lovca, žensko pa kot nabiralko. Pri vseh mogočih temah uporabi ti dve prispodobi; vse mogoče situacije utemelji z dejstvom, da so bili v pradavnini moški lovci, ženske pa nabiralke. Kot pravi 'Jamski človek' se do danes glede tega ni veliko spremenilo. Se sliši nemogoče? Vzemite v roko knjigo in se nasmejte vsem mogočim primerom o lovcu in nabiralki.
Prevod je dober in ob branju besedilo deluje povsem domače ter prilagojeno slovenskemu okolju in jeziku. Simpatično in prijetno branje. Kmalu boste videli, zakaj tolikšne številke: 8 milijonov gledalcev te istoimenske komedije, od tega kar 160 tisoč v Sloveniji, poleg tega se komedija pri nas ponaša z rekordom največkrat odigrane komedije, odigrana je bila več kot 500-krat. Poleg vsega smeha nam knjiga ponuja še nekaj: odpira nam pogled na partnerjev pogled na določene stvari.
James Patterson in Lisa Marklund: Morilca z razglednicami
Nova kriminalka izpod peresa zelo uspešnega avtorja kriminalk, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati.
Kriminalni roman v ospredje postavlja detektiva newyorške policije Jacoba Kanona, ki potuje po evropskih prestolnicah in mesta proučuje skozi oči hčerinega morilca. Kanonova hči in njen fant sta bila namreč med potovanjem po Evropi zverinsko umorjena v Rimu. Pozneje so našli mrtve mlade pare tudi v drugih evropskih prestolnicah. Povezave med umori razen načina, kako so bili storjeni, ni. Na uredništvo kakšnega od mestnih časopisov vedno priroma le razglednica, ki vsakič napove zločin. Tokrat pričakujejo, da se bo naslednji umor zgodil v Stockholmu. Kanon s pomočjo policije in švedske novinarke Dessie Lar-son, ki je na svoj naslov zadnja prejela morilčevo razglednico, vendarle reši primer. Romanje prevedel Miha Avanzo.
Ameriški pisatelj James Patterson (1947) je v 33 letih pisanja napisal več kot 50 večinoma kriminalnih romanov, od katerih jih je zadnjih 18 pristalo na prvem mestu knjižne lestvice NevvVorkTimesa. Prodanih je bilo več 200 milijonov izvodov knjig. Osrednje zvrsti njegovega pisanja so kriminalke, trilerji in fantastika. Po njegovih romanih so bili doslej posneti trije celovečerni filmi in pet TV filmov.
Liza Marklund (1962) je švedska novinarka in pisateljica kriminalk. Za knjižne uspešnice je prejela različne švedske literarne nagrade. V slovenskem prevodu so izšli trije romani: Paradiž, Studio seks in Maščevanje.
Liza Marklund
Monica iraroleilnicamt
godi, bil je tužen in klavern. To starče-kovo domoljubje so nekateri tukajšnji nemškutarji zlorabili, ter se ž njim norčevali, dokler jih ni spoznal in dobro izplačal. „Oče Ličan, uni dan so Rusi izgubili 3000 vojakov ter so se morali popolnoma tepeni umakniti iz Turčije" —to je zadostilo, da je bil starček žalosten tako, da mu ni jed dišala. Pozneje jih je še le spoznal in jim je srdito odgovoril: „To ste vi vturškem„Tagblattu" brali, jez sem pa bral v„Novicah", daje bedak, kdor kaj takega verjame." Bil je Matija Ličan od svoje mladosti iskren domorodec.
K temu je mnogo pripomogel njegov svak France Bile (rojen 1783., umrl kot ekspozit v Harijah pri Bistrici leta 1826), učeni jezikoslovec, marljiv nabiralec slovenskih besed za slovnik in dobri pesnik. Več o njem lahko bereš v Gostovem „Vodnik-Album" in koledar-čeku družbe sv. Mohora leta 1864. Bil je ta mož Vodnikov poseben prijatelj; spisal je o njegovi
smrti lepo elegijo (»žalostinko"), katera je natisnena v Vodnikovem spominku. Mnogo jezikoslovnih spisov njegovih sta hranila ranjki Metelko in Zalokar; kje da je ta zbirka sedaj, ni mi znano. Mnogo lepega gradiva iz nje-
govega peresa se je pa zgubilo. Ličan je očeta naše literature dobro poznal in o njem vedno z navdušenjem govoril. Od tistih časov, ko
je slovenščina še v zibelki ležala, je bil stari Ličan vedno domoljub in je zaslužil častno ime »starega Slovenca". Smehljaje se je večkrat rekel:„Še nemškutarji mi pravijo stari Slovenec, celo taki, ki me ne poznajo. Bil sem pred nekaj leti s svojim vnukom Aleksandrom v Ljubljani. Peljali so me Souvanovi trgovski pomočniki v čitalnico. Sli smo mimo nekega sprehajališča, kjer so oficirji pred hišo črno kavo srkali, in ko sem jez starec v surki mimo njih šel, je eden izmed njih za mano zarenčal:„du verfluchter alter Slovene". Ko so bile volitve bodi-si v soseskin, deželni ali pa državni zbor, bil je sivi starček, dokler je mogel hoditi, neutrudljiv agitator. Šel je mnogokrat od hiše do hiše ter je ljudi nagovarjal, naj pridejo volit, ter jim svetoval, koga naj volijo. Imel je enkrat zarad volitev v kupčijsko zbornico veliko sitnosti. Poslal ga je nekdo, naj po hišah podpisane volilne liste, kdor mu jih prostovoljno
dati hoče, pobere, da se domorodna imena v nje zapišejo — in to je tudi storil; petinosemdesetletni starček se
je moral zarad tega pred sodnijo zagovarjati. Bil je pa osloboden, ker mu niso mogli nikakoršne krivice skazati in ker je sodnik dejal, da mož več ne
ve, kaj dela, ali prav ali napačno ravna. Ličan seje smejal. — Pri ustanovitvi Bistriške čitalnice, ki je bila med prvimi ustanovljena, med najbolj cvetočimi društvi, pa je tudi med prvimi ugasnila, se je rajnki »stari Slovenec" mnogo trudil. O kako vesel je bil starček, ko je mogel pri prvi besedi videti in pozdraviti dr. Bleivveisa in rajnkega dr. Costo .„To so
Vam možaki" — je večkrat djal — »naj pa naši nasprotniki take može pokažejo, a ko jih imajo!" Enekrate je tudi kako staro narodno ali drugo slovensko pesem pri besedi govoril. Splošno veselost je včasih obudilo, ko je v dolgi deklamaciji brez„soufleurja" obtičal, ker
ga je spomin zapustil; a znal si je pomagati; povedal je kaj smešnega ter odstopil med ploskanjem in smehom poslušalcev.
Meseca maja 1. 1862. so na Grob-ničkem polji pri Reki slovesno blagoslovili zastavo županije Reške. Povabili so k tej slovesnosti tudi prevzvišene-ga škofa djakovaškega gospoda J. J.
Strossmajerja. Na bistriški pošti ga je čakalo ter pozdravilo obilo število domoljubov. Spremljala sta slavnega bi-škupa tudi znana učenjaka prečastiti gosp. kanonik Fr. Rački, sedanji predsednik jugoslavenske akademije, in velecenjeni jezikoslovec rajnki gospod Franjo Kurelac. Dobro se spominjam, kako je blagemu mecenatu kazal Kurelac na njegove troške pisano knjigo „ Fluminensia ali kojesta pisana i spe-vana na Reci" rekoč: „ Vidite, presvitli, knjigo, po Vaši milosti tiskano". Biskup mu odgovori: „Vi nam kažete knjigu, kao gladnomu kus pečenke. Dajte nam ju." Uzame iz rok Kurelcu bukve, ter jih daruje dekanu gosp. Grašiču, kateri ga je bil prišel sprejet in se mu poklonit s svojimi pomočniki. Strossmajer se je odpeljal proti Reki med slava- in ži-vio-klici zbranega ljudstva. Slovesnost na zgodovinsko slavnem Grobniškem polji je bila krasna, velečastna; ljudstva zbranega kot listja in trave. Pa ko seje na večer 25. maja Strossmajer v Reko povrnil, so mu nesramni Magjaroni re-ški take demonstracije narejali, da se mi roka ustavlja, jih zapisati. Pustimo to, naj se pozabi! Kurelac, ki je meni, svojemu nekdanjemu učencu to popisoval, se je jokal. Pravil mi je tudi, daje
na večer tužnega srca raztrgal biskup darilno pismo, s katerim je hotel mestnim napravam veliko svoto darovati, boječ se, da jo zagrizeni Magjaroni še sprejeli ne bi. Ko se je škof, vračaje se iz Reke, zopet v Bistrici ustavil, je pri Andražu obedoval. Duhovni in nekaj druzih domorodcev ga je zopet pozdravilo. Pevci so mu pod vodstvom tadanjega učitelja g. Gerbiča par lepih pesem četveroglasno zapeli. Stari Ličan stopi, ko biskup to privoli, v sobo, ter ga pozdravi, rekoč: »Gospod, zdaj pdsti svojega hlapca v miru umreti, ker moje oči so videle škofa Strossmajerja!" Strossmajer usta n e, objame in poljubi starca ter mu natoči kupico vina in mu jo poda. Vsi smo bili srčno ginjeni tega prizora. Poslovil se j e od nas biskup ter se odpeljal vidno razveseljen med slava klici iz Bistriške doline.
* surka - v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu (SSKJ IV, str. 1014)
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Vir: www.dlib.si: Kmetijske in rokodelske novice, leto:1879, letnik 37, številka 03
20
avgust 2011
DAN ODPRTIH VRAT
ENERGETIKA

Kotli za lesno biomaso
Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 J 830 867
Pri napravah za koriščenje lesne biomase (kotli, peči, kamini) se z razvojem povečujejo izkoristki, naprave dobivajo različne dodatke, vse več je avtomatike (pameti) in lažje rokovanje. Klasični (plamen-ski) kotli za centralno ogrevanje so zaradi nizkih izkoristkov nekonkurenčni, uveljavljajo se uplinjevalni kotli z izkoristki nad 90%. Razvoj kaminov nizkih moči (od 2.7 kW naprej) na pelete omogoča tudi toplozračno ali ploskovno ogrevanje pasivne hiše. To pomeni, da toplotna črpalka ni več edina možnost za ogrevanje prostorov.
Tipi kotlov
V praksi ločimo dva tipa kotlov za centralno ogrevanje: na polena ter na pelete (žaganje ali sekance). Kotli za kurjenje s poleni so poznani tudi kot"ventilatorski"kotli ali kotli z uplinjanjem z izkoristki okrog 93%, izgorevanje je skoraj 100%, pepela je zelo malo, zalogovnik polen zdrži do 12 ur. K optimalnemu delovanju pripomore vgradnja hranilnika tople vode (HTV), ki naj ima vsaj 50 litrov na 1 kW moči kotla (1000 litrov za 20 kW kotel). Kako tak sistem deluje v praksi si je moč ogledati na portalu NEP Slovenija (http:// nep.vitra.si), kjer je 98 primerov iz celotne Slovenije. Poleg osnovnih podatkov jih je možno videti tudi „v živo" in uporabnike povprašati o izkušnjah. Se splača.
Sodobni pirolizni kotli na polena se od starejših razlikujejo skoraj v vsem, zato omogočajo udobno ogrevanje. Z vgradnjo HTV je po-
trebno kotel kuriti le enkrat dnevno, v prehodnih obdobjih le na 2 - 4 dni. Nekateri omogočajo dolgo zgorevanje, celo do 8 ur pri polni obremenitvi. Dvojna vrtinčasta izgorevalna komora in ostali elementi kotla zagotovijo visoke izkoristke, prihranek energije in nizke emisije. Avtomatika je pomemben del kotla, omogoča optimalno regulacijsko ugodje na osnovi vgrajene lambda sonde ter avtomatsko čiščenje izmenjevalca.
Drugi tip kotlov pa je avtomatiziran na pelete, sekance ali žaganje, ki so tudi predstavljeni na NEP Slovenija. Dovodni polž (prilagojen energentu) potiska lesno maso v kurišče. Posebno tipalo žerjavice neprekinjeno preverja količine goriva. Vplinjanje lesa poteka na zgorevalnem krožniku. Plinaste komponente so dobro premešane s sekundarnim predgretim zrakom. Tako dosežemo optimalno zgorevanje in nizke emisije, neodvisno od obremenitve kotla. Zgorele dimne pline vodimo skozi prenosnik toplote, kjer predajo toploto na kotlovsko vodo. Odvod pepela, ki je odlično mineralno gnojilo, se vrši preko transportnega polža do posode za pepel.
Hranilnik tople vode
Skrivnost velikih izkoristkov sodobnega ogrevalnega sistema na polena pa se ne skriva v kotlu, temveč v HTV, ki ima popolnoma drugačno vlogo kot boji er. HTV je večji (nad 1.000 I), vodo le shrani (sam jo ne ogreva), v njem je »umazana«
voda ogreval- ^gVET nega sistema, energetsko svetovanje Bojlerji so običajno samostojni, velikosti do 500 I, v njih je sanitarna voda, pogosto imajo tudi svoj vir ogrevanja (S S E, elektrika, toplotna črpalka).
Sodobni HTV imajo že integriran še del za pripravo sanitarne vode. Običajno je to toplotni izmenjevalec v hranilniku (spiralna cev), ali pa je v obod hranilnika montiran toplotni izmenjevalec. Prednost obeh sistemov je v tem, da se topla voda pripravi takrat, ko se potrebuje (kot plinski pretočni bojler), ne pa na zalogo. Zato se kombinacija z ločenima komponentama za sanitarno vodo (bojler) in HTV opušča.
Hranilnik tople vode mora biti toplotno izoliran, da se izgubi čim manj shranjene toplote. Tovarniške termoizolacije so relativno drage, predvsem pa redko presežejo 15 cm. Mnogo ljudi zato kupi HTV brez tovarniške toplotne izolacije, da ga potem sami izolirajo. Material je običajno kamena ali steklena volna, debelina je do 40 cm, zunanja obdelava pa je lahko lesena, kovinska ali iz umetnih materialov. Zelo uporabna je armirana ALU folija.
Podpora
Pri vseh prenovah ali novogradnjah je smiselno izkoristiti kreditno ali subvencijsko podporo E ko sklada ter brezplačno in strokovne nasvete energetskih svetovalcev. Dobički so hitro vidni pri manjših stroških, z dvigom kvalitete bivanja pa predvsem občutni.
RADIO CAPRIS
Radio Capris osvežil tudi koprske športnike
Poletna dobra družba Radia Capris se je letos poleti preselila na teren. Ekipa najbolj poslušanega radia na Obali z modrimi plastenkami osvežuje svoje zveste poslušalce, v preteklih dneh pa je obiskala tudi koprske rokometaše in nogometaše.
Radio Capris je z razlogom najbolj poslušana radijska postaja v Obalno-kraški regiji, saj skozi vse leto skrbi za svoje poslušalce. V letošnjem poletju se je ekipa odločila, da bo z modrimi plastenkami Radia Capris osvežila svoje zveste poslušalce.V preteklem tednu seje tako ponovno odpravila v najbolj priljubljene lokale na Obali, kjer skrbi za pravo osvežitev!
Poleg poslušalcev je ekipa Radia Capris v preteklih dneh obiskala še nogometaše ekipe FC Koper ter državne prvake - rokometaše RKCimos Koper. Prvo eki-
po je na novem koprskem stadionu obiskala Jana Pogačnik, voditeljica jutranje oddaje Kikiriki, njen jutranji kolega Iztok Gustinčič pa je obiskal trening koprskih rokometašev in
jim z osvežitvijo vsaj nekoliko olajšal naporno vadbo.
Seveda pa se osveževanje s tem še ni zaključilo. V prihodnjih dneh bo Radio Capris podelil še kar nekaj modrih plastenk, frizbijev in nahrbtnikov!
radio capris
dobra družba
r
I
I
I
I
L
— — — — — — n
JESENSKI VPISNI ROK V
GLASBENO ŠOLO ILIRSKA	I
BISTRICA	.
V ŠOLSKO LETO 2011/2012 bo v četrtek, 1. septembra 2011 ob 15. uri Vpis bo potekal v prostorih GŠ Ilirska Bistrica, Ulica IV. armije 5.
VPISUJEMO:
o Violončelo	■
o Pozavno o Tubo - bariton o Klavirsko harmoniko
______	J
NAGRADNI NATEČAJ
Ko smo slikali progo na železniški postaji, kjer bo stala lokomotiva, nas je začudilo, zakaj so postavili tire na železne "švelerje". Za mnenje, zakaj kovinski in ne hrastovi, smo z društva ljubiteljev železnic dobili naslednji odgovor:
Po strokovnem mnenju muzeja slovenskih železnic g. mag. Mladena Bogiča in upravnika za logistiko pri Postojnski upravi SŽ sta nam svetovala in priskrbela originalne švelerje, ki jih je Italija postavljala ob elektrifikaciji železniške proge Seža-na-Pivka Reka. Tako smo se odločili na DLŽ-ju, da pripravimo čim bolj originalne pogoje za postavitev Brede.
Ker vemo, da je v času elektrifikacije proge italijanska oblast po cerkvah pobirala zvonove za potrebe oboroževanja, pred občino pa porezala v isti namen kovinsko ograjo, nas je gornji odgovor presenetil in začudil. Povprašali smo nekaj železničarjev, ki so na tej progi delali takoj po koncu 2. svetovne vojne. Ker se nihče ni spomnil, da bi bili kje taki "švelerji" smo se odločili, da razpišemo javni fotografski natečaj. Bralce pozivamo, da nam pošljejo sliko teh kovinskih "šveier-jev"in sporočijo, kje so jih na progi v naši občini našli. Med poslanimi fotografijami bomo izžrebali tri bralce, katerih slike bomo objavili in jih simbolično nagradili. Slike lahko pošljete na naslov uredništva ali na e-pošto sneznik@siol.com. Sliki priložite svoj domači naslov.
Delavnik
Sobota
Nedelja in prazniki
Lekarna1ii'cs;ka>B:istrica
Delovni cas:
od 7:00 do 19:00
od 7:00 do 14:00
Dežurstva

Deavmk
od 19:00 do 21:00
Sobota
Nedel a in prazniki
TENIS
Turnir posameznikov
Joško Iskra ••••
V soboto, dne 25.6.2011, se je v organizaciji TK Ilirska Bistrica odigral turnir posameznikov. Udeležilo se ga je 16 tekmovalcev, kar pomeni izredno številko za razmere v bistriškem tenisu. Tekmovanje je potekalo tako v glavni kot tudi v tolažilni skupini, kjer so igrali igralci, ki so izgubili prvo tekmo. Videli smo veliko zanimivih tekem, v polfinale turnirja pa so se uvrstili Iztok Perkan, Rihard Udovič, Robert Šiško in največje presenečenje turnirja Nejc Udovič. Polfinalne boje sta dobila Iztok Perkan ter Rihard Udovič, zmagovalec turnirja pa je postal Iztok Perkan. V tolažilni skupini je 1. mesto dosegel Boštjan Keuc, ki je v finalu premagal Majo Cubr, edino žensko predstavnico na turnirju. Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni s pokali ter praktičnimi nagradami.
Teniška popestritev v Cerknem
Kristina Šlosar ••••
Kot vsako leto, smo tudi letos člani teniškega kluba Ilirska Bistrica nekaj dni preživeli v Cerknem in sicer od 13. do 15. avgusta. Namen naših učiteljev je bil predvsem izboljšati našo tehniko tenisa, pa tudi naše motorične sposobnosti.
Izleta se je udeležilo 12 otrok
različnih starosti, naši trenerji pa so bili Joško Iskra, Iztok Perkan in Rihard Udovič. Trenirali smo dvakrat dnevno 2 do 3 ure, pred začetkom pa smo imeli še kondicijski trening. Teniške veščine smo utrdili in izboljšali z različno težavnimi vajami, ki so nam pomagale na poti do cilja.
Prosti čas, ki smo ga popestrili z različnimi miselnimi igrami smo preživljali v hotelu Cerkno, uživali pa smo tudi v njihovi dobri kulinariki. Na voljo smo imeli tudi bazen, kjer smo se po napornem treningu lahko sprostili.
Zadnji dan našega izleta so trenerji organizirali majhen teniški turnir, katerega namen je bil preveriti koliko smo se naučili v preteklih dneh.
Vsi otroci, kot tudi trenerji smo se potrudili po svojih najboljših močeh in naš napredek je bil več kot očiten. Bilo nam je zelo lepo in vsi že nestrpno čakamo naslednje leto, ko bomo spet lahko obiskali Cerkno in ponovno še bolj izboljšali naše znanje.
IMCD
IMCD d.o.o.
Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 0200 tete: 05/711 0210
S®1M1 PILITI * POLINA <
Jože Brenčič s.p.
j IM STALATER ENERGETIK
e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408
ommM
0 «■© (E dMMora
o ^(BBUiD
“"T...... V-V X
j® 1 anoBiiE
Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91
17. GHD FERRARI
Vroča sobota
Na soparno soboto, 6. avgusta, so se trije tekači iz Ilirske Bistrice odpravili na 7. Tek po Zagorski dolini. Čeprav so upali, da jim bodo oblaki prinesli vsaj malo osvežitve, se to ni zgodilo in 10.500 m so morali preteči v hudi vročini po razbeljenem asfaltu.
Kljub temu so se jim trdi treningi obrestovali in izkupiček sobotnega popoldneva je bil, da si je prvo mesto pri moških pritekel Uroš Taks, Gregor Kovačič pa je bil petdeseti. Pri ženskah je prvo mesto šlo Luciji Voga, drugo komaj 11 -letni Karin Gošek in tretje Nataši Aničič Zavašnik. Manica Radivo si je pritekla četrto mesto. Drugi dve mesti pri moških pa sta šla Bojanu Vidmarju in Jaki Kodriču.
Manica in Uroš sta odnesla tudi medalje v svoji kategoriji in sicer za drugo in prvo mesto,
Gregor pa je pristal v svoji kategoriji na osmem mestu.
Kljub temu, da seje razglasitev Taks malo zavlekla, gredo vse pohvale
organizatorjem za lepo izpeljan tek. Tek je organiziran v sklopu Zagorske noči, tako da je dogajanje v mestu zelo pestro. Dobite pa tudi zastonj sladoled, ki se v takšni vročini zelo prileže.
Gregor Kovačič, Manica Radivo, Uroš
KŠ
NOGOMET
Delovno v novo
sezono
V NK Ilirska Bistrica so se v avgustu aktivno pripravljali na novo tekmovalno sezono. S prostovoljnim delom so starši, igralci in podporni člani začeli z ureditvijo igrišča, klubskih prostorov in slačilnic. Izredno licenciranje kluba za 3. slovensko ligo nalaga kar stroga pravila glede administrativnih, športnih in infrastrukturnih kriterijev, ki jih je potrebno dosledno spoštovati. Izpod pridnih rok Kluba študentov je nastal tudi nov napis na zidu stadiona. Na začetek sezone se je aktivno pripravljala tudi članska ekipa, ki je odigrala kar nekaj prijateljskih tekem.
Prva uradna tekma v gosteh z Ivančno gorico 20. avgusta seje končala s porazom naših fantov, a saj veste kako pravijo: »slab začetek dober konec!«
Resno so začetek sezone vzele tudi mlajše selekcije, ki so se pod vodstvom Riharda Udoviča, Matjaža Kešanskega in Matevža Sakelška udeležile poletne nogometne šole v Vojskem.
Treningi bodo redno začeli v septembru, tukaj pa izkoriščamo priložnost in vabimo vse otroke, ki vas veseli nogomet in športno druženje, da se nam pridružite. Selekcijo U7 vodi Matevž Sakelšek, U8 Rihard Udovič, U10 Matjaž Kešanski, Ul2 Jadran Stopar in U14 Tadej Tomažič.
Glede terminov treningov in vpisa v katerokoli selekcijo se lahko obrnete na vodjo mladinskega programa Riharda Udoviča 041 765 837.
Brezplačna številka društva Kala
080 18 16
Vsi. ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro.

Spletne strani društva Kala

lnformacl|e o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Sl.


mBBBm
Naslednja ligaška tekma bo doma - 27. avgusta z ekipo Calcit Kamnik ob 17. uri na športnem centru Trnovo.
Pridite in spodbujajte naše igralce.
POROČANJE O DOGODKIH
NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 01.07.2011 DO 31.07.2011
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 17 kaznivih dejanj od tega 9 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanje tuje stvari in po 1 kaznivo dejanje nezakonitega lova, odvzema motornega vozila, nasilja v družini, ponarejanje denarja in lahke telesne poškodbe.
Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 13 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Za mednarodno zaščito je zaprosilo 12 oseb in so bile nameščene v Azilni dom v Ljubljani.
Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 11 kršitev javnega reda in miru in sicer 6 kršitev na javnem kraju in 5 kršitev v zasebnem prostoru. Obravnavali smo še utopitev osebe, delovno nesrečo ter poskus samomora.
Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 21 prometnih nesreč in sicer 15 z materialno škodo, 4 z lahkimi telesnimi poškodbami in 2 s hudimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo še 2 primera povoženja divjadi in 6 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo pridržali 1 kršitelja, v dveh primerih pa smo zasegli vozilo zaradi kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa.
Pripravil/a:
Matjaž Kreševič	Karol Iskra
pomočnik komandirja PP	komandir PP
višji policijski inšpektor lil
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vabi k vpisu v izredni študij
POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo) STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO
za študijsko leto 2011/12
Informativni dan za vse tri programe izrednega študija bo v torek. 6. 9. 2011, ob 16. uri v prostorih Višje strokovne šole na Ljubljanski cesti 2 v Postojni.
Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki:
05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www. vspo.si
710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09 - AVTOSALON
SPOŠTOVANI OBČANU
OBVEŠČAMO VAS,
DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI,
KJER VAM NUDIMO ■
*	UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK,
*	NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA
* AVTOMEHANIČNE STORITVE:
•	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
•	SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL
•	VULKANIZERSTVO
•	MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV
Delnice kot psihološki faktor
Aleš Čačovič, Direktor sektorja upravljanja, llirika DZU d.o.o..
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
Pretresi na borzah so za zgodovino ne ravno pogost, vendar običajen pojav, ki se zgodi na določena časovna obdobja. Zagotovo so ti dogodki bolj pogosti v manj gotovih časih, kot v manj pogosti v bolj gotovih časih. Denimo vlagatelji v ZDA se s tem pojavom soočajo že 200 let od kar imajo borzo vrednostnih papirjev, v tem obdobju pa so ZDA doživele že skoraj 50 recesij. Z vidika slovenskega vlagatelja je izkušnja precej drugačna in zelo kratka v primerjavi z ZDA. Slovenska država kot tudi sama Ljubljanska borza obstajata šele 20 let in glede na to, da smo bili oziroma smo še vedno soočeni z največjo recesijo po drugi svetovni vojni, je izkušnja za tako mladega vlagatelja kot je slovenski vsaj psihološko težja kot je za ameriškega. Vendar, ne glede na razlike ekonomskega
^INSTALACIJE 0^1
4 Kovačič Stojan i
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
*	CENTRALNO OGREVANJE
*	VODOVODNE INSTALACIJE
*	PLINSKE INSTALACIJE
*	KLIMATSKE NAPRAVE
POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE
Buderus cIC vie|mann
e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si
ProDent
zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986
URNIK
po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h
PLAMING
SKUPINA
Plaming skupina,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o*** ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax:+386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si

5
in političnega okolja med Slovenijo in ZDA, se je ameriški vlagatelj v zadnjih dveh letih lahko več nadejal boljših časov kot slovenski, med drugim tudi zaradi rasti ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki je od zadnjega dna zrasel tudi že za 100%:, medtem, ko je slovenski delniški indeks SBITOP v tem času že iskal novo dno. Gibanje delniškega indeksa ima tako na vlagatelje zelo pomemben psihološki vpliv, ki je z vidika slovenskega primera prej negativen kot pozitiven. Vsekakor je povezava med zaupanjem potrošnika in gibanjem delniškega
indeksa močnejša v ZDA, kjer je neprimerljivo večji delež pokojnin prebivalstva vloženih delniško premoženje. Poleg tega za ZDA velja, da so sredstva vlagateljev agregatno uravnoteženo razpršena med delnice in obveznice. Glede na čase, ki jih v zadnjih letih preživlja slovenski vlagatelj lahko sklepamo, da se bo tudi v Sloveniji sčasoma povečala ozaveščenost in zanimanje vlagateljev za obveznice in obvezniške sklade, kajti le na ta način se bo okrepila tudi uravnotežena razpršenost kapitala, kar je edina prava smer.
AVTOKLEFARS7VO
•	POPRAVILO, LIČENJE, POLIRANJE KAROSERIJ
•	NADOMESTNO VOZILO
•	POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV V AVTOMOBILIH
•	POPRAVILO POŠKODB 00 TOČE
Emil Boštjančič S.P.
Harije 84 • 6250 Ilirska Bistrica gsm: 041 / 681 853 • e-mail: email.emcar@gmail.com
BREZA doo
Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
jMAjEjvr: 'JIZ D'U j Z/V2 (oimuVir: 'ixJ/Xj:£lVj i yy,EVDz
Kindlerjev park v svobodni Sloveniji
Letos praznujemo 20 obletnico razglasitve svobodne Slovenije. Del te zemlje je tudi naš park, Park Nade Žagar in kasneje Kindlerjev park. Kaj bi porekel Kindrler danes ob obisku tega parka ne vemo, verjetno bi se zjokal. Zato upamo, da bo res čim prej obnovljen. Smešno vedno radi obtožimo druge pa vendar- niti čas, niti župan, niti občinski svetniki niso krivi, da je park danes takšen kakršen je, dragi moji krivi smo si sami! Krivi s(m)o vsi obiskovalci, ki pišejo grafite, prevračajo mize, lomijo klopi, odlagajo odpadke... Tudi če bo park vsako leto obnovljen, ga bo naš odnos vsako leto znova uničil! Zato le dajmo malce več kulture. Kindler bi rekel: Čuvajte zelenje, zelenje je življenje!
fs lIllIlilB iBi I SplS i X'1	
inliel	Pl
Smetnjak, kdo pri nas to potrebuje
Kar ni uspelo Napoleonu, fašistom, prvi in drugi sv. vojni in socializmu uspeva demokraciji. Sreča, da razdejanje ne vidi g. Kindler, ki se je zelo veselil, ko mu je uspelo vodnjak, sklesan leta 1725, ohraniti in ga predstaviti bistričanom v parku.
Predlagamo pozdravno tablo: Dragi obiskovalec parka. Če vidiš, da je smetnjak poln odpadkov, smet odvzi kar na tla, zdraven. Nekdo bo že pobral. Ali ne. Ni pomembno
V

Tudi borci jo niso bolje odnesli. Ko so gradili spomenik prekomorcem so posamezniki uspeli ohraniti nekaj kamnov prejšnjega spomenika iz Vojkovega drevoreda. Večino podrtega Triglavaso prenesli v park in iz njih narediti mizico za počitek nad jezercem. Tudi tem je demokracija pokazala svojo moč.
" i
' VLAHA 'PLAČ,! TATA vlc£
—* V ■ *	4 -	^
Neki siromak je čutil potrebo po nerazumljivem izražanju na fasado Taborniške koče
■
Klopca je..klopce ni. .M!

7	i'i||ii' ^il>	11 1'imMi W S 'Ji


■OK
laser :

Včasih je improvizacija pač dobra rešitev.
Bistričani smo še daleč od ločevanja odpadkov, kaj ločevanja- še daleč od kulture
Sprehajalna pot ali travnik?
GOSTINSTVO PIZZERIJA M&S Joviča Kita noski s.p.
Se zvestim strankam zahvaljuje za zaupanje in dosedanjo podporo.
HZZAGMIL
Sporočamo Vam, da z 31. avgustom 2011 prenehamo z delovanjem na dosedanji lokaciji.
V naslednjih mesecih se bomo preselili na novo lokacijo s prenovljeno gostinsko ponudbo in novim lokalom, kamor vas že sedaj vabi zaupanja vredna ekipa.
VETER NAJDE OSTANKE
Veter najde vse ostanke, ki prej jih sam odlaga. Veter najde pot, če dva v nič prelaga.
dogodka smo razdelili na dva dela. V petek zvečer bo v Sodnikovem mlinu razstava starih čipk ter predstavitev letaka o bistrški vvedah. Ideja o letaku se je porodila, ko je Mateja Kakežova diplomirala na to temo. Obenem bi se na tem večeru radi zahvalili
Življenje je eno samo veliko platno po katerem drsi čopič in slika podobe naših dni. Včasih slike uspejo bolj, včasih manj, odvisno od naših želja, hotenj in pričakovanj. Prav vse pa z leti pridobivajo na vrednosti. Naj bodo leta, ki prihajajo nasproti, zdrava, srečna, vesela, ena sama velika zbirka dragocenih slik.
Brštulin banda
Besed ne išče, kijih prejšnjo noč si trosil.
V pesem so zavite.
Že zdavnaj izzvenele, ker vse dobil si, čeprav nisi prosil.
Navaden dih presekal si z milino, da vsa sem sopla, hlastala za zrakom.
Želela vse, čeprav hotel si, da ne bi želela.
Brez mej in samosvoj.
Podvajati sem te hitela.
Kakor ogenj pogasi se, kakor voda izhlapi.
Zrak v prazno svoj »ampak« izdihne. Naposled misel, niti moja, niti tvoja, v dvojini neživi.
Korak kot vektor brez smeri potuje.
Z mandolino tava v kraj neznan. Vedno ne prispe.
Čez meje se huduje, ko že vidi kraj z imenom tvojim, pa rob postavi ga v napačno stran.
Včeraj je današnji jutri.
Vsa hotenja so v včeraj se ujela.
Kar ubila sem, sedaj nazaj zahtevam.
Čeprav bi tuja, znova,
brez zadrege s tabo posedela.
(Maja Dobrotinšek)
»Sprehod ob vodi« postaja tradicionalni dogodek v našem kraju. Upamo, da nam ga ne bo spet zagodlo vreme!
Letos ga bomo izpeljali 30. septembra in 1. oktobra. Vsebine
sponzorjem, ki so prispevali finančna ali materialna sredstva za izvedbo čistilne akcije v parkovnih površinah Kindlerjevega in športnega parka.
V	soboto, 1. oktobra, bomo organizirali pohod po poteh ob bistrških vodah za skupine. Pričakujemo prijave skupin, družin in posameznikov. O pogojih boste pravočasno obveščeni v sredstvih javnega obveščanja in ob pomoči spleta.
Za otroke bomo organizirali likovno delavnico »Skriti zaklad pod Gradino«.
Organizirali bomo še nekaj spremljajočih dejavnosti: prikaz kvačkanja in čipkanja, delavnica izdelave suhega cvetja in razstavo, ki jo bodo pripravili člani »Moto klub Bistre«. Seveda, bo na ogled tudi razstava čipk.
V	naslednji številki »Snežnika« bo objavljen natančnejši urnik poteka posameznih dejavnosti.
Vabljeni!
SREČANJE LETNIKA flBia
Srečanje letnika 1951 bo v Gostilni »POTOK«, v Dolenjskem potoku, v soboto, dne 17.9.2011, s pričetkom ob 19. uri. Potrditev vaše udeležbe je plačilo rezervacije, ki jo plačate v Turistični agenciji OAZA v Ilirski Bistrici, Bazoviška cesta 32 (CENTER MIKOZA), vsak delovni dan do 8.9.2011.
Dodatne informacije lahko dobite, če pokličete na mobilni telefon številka: 040 - 609 744, 051 - 349 503 ali 041 - 682 567. Veselimo se srečanja in vaše družbe.
Organizacijski odbor
HORMANN
garažna in industrijska vrata
issisi®
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo
888 €
vrata LPU z debelino lamel 42 mm
Pooblaščeni zastopnik:
fiBLT
INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA
BLT d.o.o. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6 5280 Idrija
T: +386 5 374 36 60 F: +386 5 377 39 45 E: blt@blt.si W: www.blt.si