gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemaiie za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
? Ljubljani v sredo 13. novembra 1872.
Obseg: Resen pogovor z našimi gospodarji o turski goveji kugi. — 0 skušnjah celiČnega izrejevanja svilnega semena. —
Pravila hranilniee. (Dal.) — Plača učiteljev od dvojne strani ogledana. — Poročilo o XXVII. skupščini Matičinega odbora 31. okt. 1872. (Dalje.) — Slovensko slovstvo. — Deželni zbori. — Dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
Resen pogovor z našimi gospodarji
o turski goveji kugi.
Spisal dr. J. Bleiweis.
Se zmirom smo tako srečni, da se še ni v naše kraje prikradla ta bolezen; venda® blizo nas — v Slavoniji — še ni potihnila, in zato smo še zmirom v nevarnosti veliki.
Leta 1863. tudi je tako bilo; imeli so jo več časa
na Hrvaškem; sosedne dežele so se zaprle, in mirni smo bili. Kar neki kmet v Žunicah črnomeljskega okraja skrivé čez kordón iz Hrvaškega pripeljana
dva vola dobi; 24. dne sušca 1863. leta, ko je bil v Metliki sejm Je za doinačo živino, sta ta dva vola iz Žunič tudi na sejm prignana bila; kupil ju je kmet iz Sela blizo Semiča; drugi dan je zapazil, da je eden izmed teh volov bolan, v strahu, da bolezen utegne kuga biti, ju žene čez Préloko in skozi Kolpo v Žuniče nazaj ; kmalu pa mu zbolí dom ač vol — in mala iskrica naredila je velik plamen. V 33 vaséh z
2654 goveđi, zbolelo jih je 232, poginilo 105, pobilo
194, ozdravělo 18. Le s tem, da sem iz^rva silo oštro po postavi ravnal in vsa goveda (se ve da ne-ktera za celo odškodovanje, nektera za tretjino cene) pobiti dal, ki bi bila utegnila kugo dalje zatrositi, obva-rovali smo celo Kranjsko deželo neizmerne škode. — Na Stajarskem jih je zbolelo takrat v Sevniškem okraji 105, poginilo 42, ostale so pobili; na Přímořském jih je zbolelo 211, ozdravělo 12, poginilo 109, ostale so pobili. V vojaški Granici jih je poginilo
13.583, blizo 600 so jih pobili itd.
Ne bom na dalje popisaval kuge, kakor je bila 1.
1862. in 1863.; povedati pa hočem našim gospodarjem,
kako je i z prva bilo s to kugo, ki se nikoli pri nas sama po sebi ne začne, ampak se le iz rusovskih
ali turških krajev po svetu zatrosi.
Do leta 1710. nič prav gotovega ne vemo o tej kugi. Leta 1710. pa, ko se je prvikrat kot prava šiba Božja vlekla skozi po celi Evropi, je vladam in zdravnikom klicala: pozor!
Ono nesrečno leto se je iz Tartarije čez Moskvo pritepla na Poljsko, čez Podolijo, Besarabijo in Hrvaško v Dalmacijo. Dalmatinski živinski trgovci so popustili na cesti v Padovo bolnega vola, kterega je pastir grofa Boromea, korarja v Padovi, v grofov hlev djal. Vsa njegova goveda so po njem zbolela in poginila. Od tod se je kuga vlekla čez celo srednje in doljno Laško,
čez Rimsko do Neapolja, in čez Milaneško, Piemonteško
na Francosko, Elzacijo, Nemčijo do Holandije, potem na Angleško, na Prusko, Pomorsko, Meklenburško, Hol-štajnsko itd. Dr. Pa ulet je preračunil, da od 1. 1710« do 1714. je samo v Evropi nad poldrugi milijon goved za to kugo poginilo.
Od leta 1729. do 1731. je zopet hudo razsajala, od leta 1740. do 1756. zopet, in pozneje isto tako. Od leta 1769. do 1772. je v Liflandiji in Estlandu poginilo nad 60.000 goved. Grozo vi to je razsajala na južnem Francoskem po zimi leta 1775. Leta 1780. od meseca sušca
do konca leta je samo vCeljskem okraji na Stajarskem pobrala blizo 10.000 goved. Ob času vojská od 1. 1805. do 1809. je silno huda bila, leta 1813. se je razŠirila
po vsej Nemčiji, od kodar se je zanesla leta 1814. na
Francosko. Ob rusovsko turški vojski leta 1827. do
1828. je morila goveda v Moldavi, Vlahiji, Besarabiji itd., prestopivši mejo je razsajala na Poljskem in Šlezkem, Pruskem, Saksonskem in v Avstrijskih deželah, vzlasti v Bukovini, Galiciji, na Slezkem, Moravském in Ceskem, na Erdeljskem, v Banatu, na Ogerskem, doljni Avstriji itd. Na Koroškem in Kranjskem je v pozni jeseni 1830. huda bila.
Mislim, da bodo naši gospodarji tega zgodovinskega popisa že dosti imeli, zato jim povem le še to, da po zanesljivih izkazkih je Evropa do konca preteklega stoletja čez 200 milijonov goved samo po tej kugi zgubila. Kaka strašanska Škoda!
Zdaj še le so se vladam oči odprle, da je treba učenih živinozdravnikov ravno tako kakor človeških, kajti na milijone in milijone narodnega bogastva gre pod zlo brez njih ; — gotovo ne bi bila Evropa v preteklem stoletji tolike škode trpela, ako bi bila imela učenih zdravnikov, ki bi bili vedeli, da samo po nalezbi se v naših krajih širi ta grozovita morivka, da vsako ozdravljanje le daje povod, da se kuga raznaša, — ko bi bili vedeli, da se kužna živina tako zapre ti mora kakorstekel pes, da ne pride do nobene druge, — da člověk, ki je bil pri taki živini, ne pride v dotiko z drugim, ki k svoji živini gré, ali z drugo govejo živino, — da nobena stvar od bolne živine, bodi-si klaj a, gnoj, meso, koža ali kar si bodi, ne pride do drugih goved. Énkrat je v gostilnici pri Maliču kuharica meso take bolne živine (o kteri pa niso vedeli, da je za to kugo bolna) v vodi oprala, predno ga je kuhati dala, ter to vodo v p omi je vlila — in gledite! — vsa živina onega hleva je zbolela in poginila.
Če tudi sem v prejšnjih tečaj ih „Novic" govoril o tej kugi, treba, da drugi pot še kaj povem, kako se poznava ta bolezen, da se ljudjé ne prestrašijo nepotrebno, a da tudi ne prezró sumljivih znamenj.
O skušnjah celićnega izrejevanja svilnega
semena.
V Roveredu v Laških Tirolih je bil od 16. do 19.
septembra shod svilorejcev, kterih se je iz različnih
dežel in narodov zbralo okoli 300; iz Kranjskega je bil pričujoč gosp. Jož. Po h lin, tajnik Metliške svilo-
rejske družbe.	<	I
Iz poročila, ki nam ga je podal, izvemo , da čelična sviloreja, o kteri so ,,Novice" že večkrat govorile „pro" in ,,contra", je bila soglasno kot edin porao-Ček priznana proti znani kužni bolezni svilnih čr-vičev. Vsi pričujoči so si v roke segli delati na to, da vsi svilorejci se poprimejo te izreje, po kteri je le lao goče odstraniti hudo bolezen, ktera je v mnozih deželah že toliko Škode naredila. Kako mocno je razširjena ce lična izreja na Laškem pa tudi v južnih Tirolih , vidi se iz tega , da sama družba kmetijska v Tridentu je pri tej priči nekemu trgovskemu agentu , ki je bil tudi v tej skupščini, za prihodnje leto naročila 50') snopičev tul a, ki se potřebuje pri celičnem grêniranji. Prof. Haberlandtu pa so skušeni Lombarški svilorejci čestitali, da njegova vodila o celičnem izrejevanji so najbolja. Bila je v tej skupščini tudi izvoljena komisija
izvedencev, ki bodo	skusili časnik na noge spraviti,
kteri se bode pečal s	svilorejstvom in bode posebno to
nalogo imel, da pride	čelična izreja do veijave po vsem svetu.
Narodno - gospodarske stvari.
Pravila hranilniee.
(Dalje.)
Hranilnične bukvice.
§. 16. Denar se vlaga na določeno imé, ki ga vložnik pové. Na vsako prvo vložbo dobi vložnik hra-nilnične bukvice za ceno , ktera se določuje od ravnateljstva, te bukvice so koleka proste. Te bukvice se dajejo po številki, ktera pride na vrsto, in zapopadejo imé, ki ga je vložnik povedal in zaznam zvezka in pôle bukev, v kterih so zapisani kapitali vdeiežnikov vse vložbe, obrestni pripiski in izplačila z dnevom in
tekoco številko vred.
Vsakterim hranilnicnim bukvicam so tudi pridjana pravila zavoda in tablica za izrajtovanje obresti, iz ktere se vidi, koliko da prinaša vsaka vložba naloženega naj-manjšega zneska od 1 gold, do 100 gold, vsako leto v prihodnjih 20 letih, kedar se doštevajo obresti in tudi
obresti od obresti.
(Za majhno vložbo, od ktere se od začetka ne dajejo obresti, ali za vložbo sicer neznatno, se izroči na zahtevanje stranke, da se privarjejo stroški za vložné bukvice, samo en list, ki pa mora imeti gori imenovane podpise; v ta vložni list se pa tudi zapiše vsaka dalja vložba, vsak prirastek obresti, kakor tudi vsako izpla-
čevanje vložnega kapitala ali obresti.)
§. 17. Za vsako vložbo se v glavnih bukvah, ktere
obstojé za hranilnične vdeležnike, začne posebna pola, in na njej se zarajtuje vložba in obresti, ktere na-njo pridejo, kakor tudi zneski, ki so se od zavoda izplačali.
§. 18. Vsaka vložba se mora od stranke potrditi na posebnem listu, ki služi denarnici kot nasprotni list, kakor tudi vsak vzetek kapitala ali obresti, tako isto na posebnem listu. Kedar se pa izplača vesoljni vložni kapital z obrestmi vred, se morajo pa tudi vložné bukvice (ali vložni list), ki so previđene z izplačno potrdbo
od stranke, denarnici nazaj dati.
§. 19. Vsak, kdor prinese hranilnične bukvice (ali
vložni list) in pride po vložbo ali obresti, veljá kot njih lastnik ali kot njih opravičen pooblaščenec, ako izpla«
čevanja ne zavira v §§. 22. in 23. omenjeni preklic
(amortizacija), sodniška prepoved ali začasni zapis v smislu §. 21., in ako ni lastnik, ki je v bukvah zapisan, v njih zaznamoval in podpisal pridržek , da se vložba sme le njemu samemu ali njegovemu prepustniku (cesijonarju) ali pooblaščencu izplačati; za ta pridržek mora biti v vsakih hranilničnih bukvah (in vložném listu) odprtav posebna rubrika (predelek ).
§. 20. Ce se hranilnične bukvice (vložni listi), ktere imajo ta pridržek lastnika , da se sme denar le njemu samemu izplaćevati, cedirajo (prepusté) ali prodajo, mora tišti, ki na take bukvice (vložné liste) izplačevanje tirja, skazati svoje obsestvo.
Če se prepusté (cedirajo) take bukvice (in listi), ali če se kdo pooblasti vzdigniti ves denar, na kterega se bukvice (in listi) glasijo, ali vzdigniti samo delni znesek tega denarja, ki se je prepusti!, ali ki se ima vzdigniti, se mora ta cesija in to pooblastilo zapisati v hranilničnih bukvicah (in vložnih listih) in podpisati od prvotnega vložnika in od tistega, kteremu so se bukvice (list) prepustile, in tudi od dveh prie.
Ravno tako naj se postopa, če se je odreklo pri-
držka.
§. 21. Ako se hranilnične bukvice zgubé , je dotični stranki prosto dano , to naznaniti hranilnici in na tanko povedati število pôle, svoje imé in stan, kar se tam zapiše, kakor je potrebno. To zapisovanje ima to moč , da hranilnica na take bukvice (ali list) ne izpla-Čuje ne kapitala, ne obresti temu, ki ne more na tanko dokazati, da so bukvice njegove. To zapisovanje pa veljá le za štirinajst dni; v tem času pa stranka lahko svoje pravice po dotični varstveni ali kazenski oblast-
niji ali po dotienem civilnem sodniku zavaruje, drugace
se pa po preteku omenjenega časa od hranilniee izbriše to zapisovanje (zaznamovanje).
§. 22. Kedar se hranilnične bukvice (ali vložni listi) zgubé, tedaj se prekličejo (amortizirajo) na način, kakor je predpisan za privatna pisma ; vendar se za to postavi ediktalni obrok šestih mesecev.
§. 23. Da se dobi sodniški preklic, se dá stranki
na njeno prošnjo od hranilniee izpisek iz bukev za kapitale vdeiežnikov, in kedar stranka prinese sodniški preklični razsodek , ki je že pravno moč dobil, se jej izrocí duplikat (dvojnik) zgubljenih hranilničnih bukvić (ali vložnega lista) proti prejemnemu listu, kar se v gori imenovanih bukvah zapisati mora.
Hranilnične vložbe se zastarajo.
Kar se tiče zastaranja hranilničnih vložeb, veljajo splošne postavne določbe.
Obrok za zastaranje vložeb se šteje od tistega časa, v kterem je kdo zadnjikrat kaj vložil ali kaj izplačila dobil ali se mu je v bukvice (vložni list) od hranilniee kaj obresti pri pisalo, ter je postavljen ta obrok na
40 let.
Zastarané tirjatve zapadej o hranilnicni zalogi.
(Dalje prihodnjič.)
Šolske stvari.
Placa učiteljev od dvojne strani ogledana.
Dandanes se pogostoma razpravlja vprašanje : ali so naši učitelji zares tako slabo plaćani? Naj tudi ja z povem, kar vem; če se motim, naj se mi popravi.
Kar je učiteljev na bolj novih šolah in pri malih farah, ti aares imajo pičle prihodke in res je živa po-
•Ï6Î
treba, da se jim vsaj toliko zboljša plača, da bi vsak ako se oglasi toliko naročnikov, đa izdajatelj ne trpi
litucv,	ov j i »AJ * J	,t	, —vv ^ - . ^^—	- ~ ~ £>-------------- ------------- 7	---------J--—r
vsaj 400 gold, na leto dobival. Kar je pa učiteljev pri gmotne škode, je „Novicam" dobroznani gosp. M a ti ja
t'	_	_	^	A	... «	«	« 1	1 â ..	A m	% «	»	^	§	ti	.	i i	^^	m	m	»	n	i •	1
▼ečih farah, ti imajo vsaj večidel zdaj boljše prihodke,	Majar, dragi naš prijatelj. Kar je iskreni rodoljub ves
kakor bi jih imeli, ako bi se sploh reklo , naj učitelj	čas svojega življenja na srcu imel, a po druzih časnikih
ima po 400 gld. na leto. Mnogi učitelji na večih farah	ni mogel doseći, skusil bode sedaj po lastnem svojem
A	—	* .	^	tm	-m	» -%	m «m	^ *	V	%	1	1	. ^ 1	.	«	m a	*	• 1	t
bi potem zgubo imeli, ker zdaj
vendar pride marsikter
z vsem
Al
skupaj
na
600
tudi na 700 gol. na leto.
)
listu. V članku „besěda važna o književnom jeziku i o slovstvě slavjanskom" naj demo po vse pisatelja knjige,
naŠl	UUiieijJL S« iićtujaju isc uuijct-^a, vcimu ivi jc icia xvj-tw. jjuoia un, ovcuu puu uasiu v urn . „j. *c*-
ki mislijo , da jim ostane vsa sedanja bira (ko- vila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski
/aj lia \J\/\Sj tUUl lie* » VV	VI •	l V> tv«	Wiv f Mt T V UiWfJWUUUVU*	AIWJ ^VJJUV/ J/V T UV
gosp. učitelji se nadjajo še boljsega; veliko ki je leta 1848. prišla na svetio pod naslovom:
Pra-
Jih ie> , - , -	.
lektura) , ki zadeva službo organista itd.
i
bil
jezik".
zajemni književni jezik in ci r i lica jedro
sta vsega, kamor teži srce njego
Ali se mu
Ko bi se učiteljem kar na enkrat toliko dalo, vendar vsak nespameten, da bi 16 let po šolah bode posrećilo, da ideja nj egovega novega uza-
hlače trgal, predno postane kaplan ali pa kak uradnik.
Veliko se piše, kako da manjka učiteljev. Kako, -------, -------- ^ -------,---------------------------
da jih je na enkrat zinanjkalo? Se niso 4 leta, ko sem niti volja za to. Časnik njegov ne bode političen intudi
. I	-	-	.
jemnega književnega jezika postane meso in krv, zeló
dvomiino; vendar v velicih namenih mora se že visoko ce-
na-
jaz prosil gosp. Zavašnika, da bi mi dovolil stopiti ne pisan za prosto ljudstvo, on bode slovstven, —-
v učiteljsko pripravnico; al ker sem se gospodu prestar menjen prosvětljenim čitateljem ter bode donašal sestavke
literature slavjanske, jezikoslovja,
zdel
je hudo zarenčal nad menoj
j
rekši
}
da
ima
4Í)
mladih učiteljev brez službe, pa bi še kakega tacega starega dedca v šolo jemal. Zdaj pa se že po dunaj-
„tičuče se slovstva,
zgodovine, zemljopisja i starín, věsti učiliščne, narodne
skih časnikih
?
kakor v ..Gemeindezeitung" itd.
)
pesni, pripovedke i poslovice slavjanske, narodne
77
pripo-
veduje, da na Kranjskem manjka učiteljev zavolj slabe
caj e, t e d aj
itd.
plače.
toliko preveč?
Jaz ne tajim nadlog nekterih naših učiteljev; vprašam, kje pa dandanes ni nadlog? Ravno berem v „Laibacherici" razpisano službo okrajnega kirurga v Se- list na svetio, nožečah s 100 gld. letne plače. Spominjam se pa učitelja
objavljal slavjanske knjige' „Slavjan" vsakakor. Zato dobro došel !
obi-Zanimiv bode
Kdor
Kam neki so šli tisti, ki jih je bilo pred leti pa se bode na-nj naročil — pravi gosp. izdavatelj
naj ne pošilja brž denarja, zato ne, da ne bode treba ga nazaj pošiljati, ako se oglasi premalo naročnikov ;
narocmna se mu
pošlje
se
tedaj
t
kedar pride drugi
m
7
mežnarja, v kterem seje govorilo v lanskih „Novicah' ki je s svojo ženico v 4 mesecih 35 estrajhov vina po-srkal ; ravno ta ga je letos sopet nabral 30 estrajhov v
kolekturi ; neki gospod iz Zagorja ga mu je že po 9*/^
Znanstvene stvari.
Poročila o Matičinih zborih.
gold, vedro plačeval ;
on ga nič ne prodá ter pravi,
Poročilo o XXVII. skupščini Maticinega odbora
da mora ostati ves za dom. Al predno bode sv. Jurij, ga bo tudi že za dom zmanjkalo. Namesti da bi to vino
31. oktobra 1872.
prodal in kar bi skupil, za drugo leto obrnil,
pa raj si
leta sosede nadlegovat na posodo; ker mu pa nobeden o diplomah
Dr. Costa predlag
(Dalje.)
da
7
se
izroči
Lésarj
poročilo
pregledovalcu društvenih računov
kteri
posoditi noče, pa vpije, da mu hi živeti med takimi sosedi itd. Kdo tedaj je kriv, da je tak člověk reven, kakor on sam? Jaz mislim, če tak učitelj in mežnar kakor je ta, nabere 30 veder vina, 60 mernikov pšenice
20 mernikov prosá in ajde, vrh tega pa še zraven vsaki znižani ceni.
naj poroča v prihodnji seji o njem
7
sprejme.)
>
Dr. Ulaga bere pismo izročeno mu po dr. Raz lagu, v kterem učitelj Boštjančič na Vranskem 24. septembra prosi nektere matične knjige po kolikor mogoče
Po daljši debati, ktere so se vdeležili
dan nekoliko si prisluži od štiftanih maš, krstov itd., Costa, Pleteršnik, Bleiweis, Ulag zraven tega pa ima tudi prosto stanovanje in drva; jaz Lésar, sprejme se naposled gosp
mislim , da taki prihodki so boljši, kakor pa 400 gold, se mu dadó knjige kakor bukvarjem za 25% cenej
% , VonČina , Solar in Lesarjev predlog, da
v denarjih.
Ker
se o
Pa
vsaj
imamo mi v deželnem zboru možé, ki nas
porocilu nikdo več ne
tako, da
zastopajo ima ljudstvo vse zaupanje
so pravični na vsako stran, do njih
bere dr. Costa dve noticiji iz „Slov. Nar. ,
a
za besedo v kterih
7
7
može take, ki dobro
se krivo poroča o gosp
Lésarj i, kar
znajo pomoci za potrebno materijalno, pa
vedó, kako da
UU UI w po-	"V T ili WVAV T xxx	VUWJU/1IJW JL»ACiLlVUU U1JJ1WU1U. ^VJIl^J ^UiVT«
tudi duševno Nar." štev. 120. in 123.) Dr. Costa pravi, da je vse to
novih udov in prodajanja Matične diplome
se tiče vpisovanja
(Glej
Slov
učiteljev, zraven pa
tudi
Je
grda laž in da naj
stanje naših
naš ubogi kmet z davki obložen, da ga tudi veliko več obkladati ne morejo. Nemčurska stranka našim učite- dveh sestavkih. Lé
izreče, da ni
res, kar je
odbor opraviči gosp. Lésarj
a in
telj em velik kos kruha ponuja le za to, da bi se ona mogla vriniti v deželni zbor, da bi dobila večino.
pisal „
pravi,
Slov. Nar." v omenjenih
da
mu je
žal
7
da se
prva stvar ,,o vpisovanji
Al
gorjé nam vsem po
tem !
jimo: naj bo deželni zbor še desetkrát razpuščen, JULII taivu i^. „AjjuuA jjiijaijc;i. — laivc uvaic £čt acuciu-
bomo pa desetkrát sopet tište volili, do kterih imamo letno pomoč pri blagajniškem poslu jaz nikakor ne za-
novih udov" danes v odboru obravnava, ker bi se bila lahko rešila po drugi poti in
glasečega
Al te nesreće se tudi ne bo- sicer vsled pisma, pisanega g. dr. Zup
mi
se tako
Ljubi prijatel
7
Take hvale za sedem
vse zaupanje, to je, naše
narodne možake
7
oni poznajo
služim, zato
Te, drag
moj

stan našega revnega kmeta, pa tudi naših učiteljev.
lep
prosim, potegni se za
*
77
Slavjan
a
Slovensko slovstvo.
Časnik slovstven i
svojo čast ali vsaj blagovoli preklicati laži, ki jih je, kakor se mi pripoveduje, o meni med svet zopet nesel
„Slov. Narod", in s
kterimi si Ti
v dotiki ali zvezi, v
uzajemen za
Slav-
kakoršni koli že bodi. Prepričan, da mi ne odrečeš
•v	V*	1 1 • v	m»	"i	• i tt t • 11«	•
jane književne i prosvětljene. Vreduje i na světlo dava	1872
Matija Majar v Celovcě. Izhadja desetput v letě po
jednoj celoj listini i velja s poštninoj 3 forinte ali
opravicene prošnje, kličem Ti na
Jako mi je
panec ni skazal te ljubavi
z d r a vj
žal
7
da
mi
Ljublj dr. Zu
rublja.
Dr. Zup
podpira predlog dr. Costov, da se
Vrednik tega novega časnika, ki bode
*
To je gotova resnica.
izhajal
Vred.
odbor slovenske Matice potegne za Čast g. Lésarj
7
Po živahni debati o tej st\
7
ktere so se vdeležili
dr. Vončina
7
Solar
Bleiweis in Svetec, sklenilo se je
#

enoglasno, da se priobči pojasnilo o tej zadevi, in da se izvršitev tega sklepa izroči predsedniku.
Sve tec reče, naj se to zgodi, toda stori brez oseb-
nih napadov.
Potem se prestopi k volitvam.
Dosedanji predsednik dr. Costa prosi, da se naj voli zdaj drugi prvosednik, on odstopi od prvosedništva, ker ima zarad tega trpeti toliko javnih napadov in psovk; ker se tako grdo in nesramno piše o njem, naj se toraj voli za prvosednika sposobnejši mož od njega, ker to bo tudi gotovo na korist Matici, kajti on je v vseh rečéh odločen in prav ta lastnost mu delà toliko
nasprotnikov.
Dr. Bleiweis pravi blizo tako-le: Predno gremo k volitvi, stavim predlog, naj se si. odbor zahvali do-sedanjemu prvosedniku za njegovo nevtrudljivo delovanje, ktero mu mora vsak nepristransk člověk priznati. Gosp. dr. Costa ni bil le prvosednik si. Matice, ampak on je bil tudi med delalci eden prvih. Zgodovina slovenske Matice nam kaže, da je on pri začetku Matice najbolj delo val, da se je Matica na trdne in krepke noge postavila. Dr. Costa ni bil ie prvosednik, ampak tudi večletni vrednik Matičnih „Letopisov". Tako delo je pa gotovo silno težavno. Ni bil pa tudi samo vrednik, temveč tudi pisatelj; njemu se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci bibliografijo slovenskih knjig, zadnja leta iz-išlih. On tedaj zasluži odborovo živo zahvalo. Zatoraj predlagam , si. odbor naj izreče zahvalo dr. Costu za njegovo veliko delavnost, s ktero se že več let žrtvuje slovenski Matici. Ta zahvala bi se najbolj pristojala gosp. prvosedniku, ako bi odbor „per acclamationem" zopet volil dr. Costo za svojega predsednika. Al ker jaz nočem nobenega odbornika terorizirati, zato stavim le predlog, naj si. odbor izreče zahvalo dr. Costi in
volitev naj se potem vrši po listkih".
Dr. Costa pravi, da on tega predloga o zahvali ne more dati na glasovanje.
Dr. Vončina pravi, da on kot podpredsednik stavi ta predlog na glasovanje, ker ga predsednik ne
more sam staviti. (Se soglasno sprejme.) Odborniki iz-
recejo g. dr. Costu svojo zahvalo s tem, da se vzdig-nejo in mu izrečejo: „živijo!" Dr. Costa se zahvali.
(Volitev na listke se vrši.)
Oddanih je bilo 20 listkov. Skrutiranje se izroči Svetcu in Lésarju. Dr. Costa dobi 17, dr. Razlag 1, dr. Vončina 1, prof. Solar 1 glas.
Dr. Costa po tem takem za predsednika izvoljen, prosi, da se mu dopustí pomislek do konca seje, da potem pové, ali prevzame predsedništvo ali ne.
Pri volitvi dveh namestnikov je bilo oddanih 20 listkov. Dr. Vončina dobi 19, Kozler 11, Razlag
3, Solar 6 glasov. Prva dva sta toraj izvoljena za namestnika predsednikova.
Dr. Costa nasvetuje, naj se za blagajnika naprosi
zopet gosp. dr. Zupanec.
Dr. Zupanec prosi, da bi njega ne volili in nasvetuje gosp. Iv. Vilharja.
Na to predlaga g. Lésar, naj se dr. Zupanec voli
per „acclamationem". To se zgodi.
Dr. Zupanec pravi, da nikakor ne prevzame zarad
mnogih opravil te volitve in predlaga, naj se Iv. Vilhar voli „per acclamationem". — To se tudi zgodi. Ivan Vilhar prevzame ta posel.
Za pregledovalca društvenih računov se „per acclamationem" izvoli dr. Zupanec; za ključarja se izvo-lita dr. Str bene c in Fr. S o van.
V	gospodarski odsek so voljeni Iv. Vi ih ar, Fr. S ovan in dr. Zupanec.
V	odsek za izdavanje knjig so voljeni dosedanji
udje dr. Bleiweis, Costa, Lésar, Marn, Pleteršnik, Solar,
Vávrů, Žakelj, Tušek, dr. Razlag, dr. Krek in Trstenjak; k tem se še privzameta dr. Strbenec in Tomšič.
V odsek za narodno slovstvenp blago so izvoljeni vsi dosedanji udje: Marn, Svetec, Šolar, dr. Krek, Trstenjak, Praprotnik, Pleteršnik in Žakelj.
Prof. Marn poroča, da je pooblaščen od gosp. Župana, kateheta v Kranji, da izreče, naj bi Matica slovstveno zapuščino Sim. Jenkovo izročila bratu ranj-cega pesnika ali pa vsaj kmalu resila to stvar.
Dr. Costa pravi, da se bo odseku (dr. Krek, Trstenjak, Solar) pisalo, naj resi to zadevo. (Odbor pritrdi.) Po predlogu prof. Marna se sklene, Jenkovo zapuščino izročiti tištim, ki so jo Matici dali, in jim nasvetovati, da jo prepusté bratu Sim. Jenkota.
(Konec prihodnjič.)
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
Deželnega zbora druga seja bila je v ćetrtek 7. novembra. Po branji zapisnika zadnje seje v slovenskem in nemškem jeziku pritrdi zbor nasvetu glavar-jevemu, naj se vprihodnje le en zapisnik bere, in to enkrat samo slovenski, in enkrat samo nemški. Pred ob-ravnavo zadev, ktere so bile na dnevnem redu, izroči dr. Z arnik prošnjo več občin na Dolenskem zarad naprave nove ceste čez Lipinsko bukovje in ne čez Wa-gensperg; dr. Bleiweis pa peticijo mnogo Vrhničanov o
zadevi zadnje volitve občinskega zastopa in pa vlogo več Vrhničanov, ki zade va c. k. okrajnega sodnika na Vrhniki, g. Mulej a, ki se ne le s sodniškim poslom, ampak zeló tudi z raznimi obrtnijami pečá. Te peticije se izrocé peticijskemu odseku v poročanje. Potem se
pričnó volitve. Volili so se v finanční odsek gospodje:
dr. Jan. Bleiweis , dr. Costa, Dežman , Irkic , Kromer, Murnik, dr. Poklukar, Savinšek in V. C. Supan; v pe-ticijski odsek gospodje: grof Barbo, Pintar, dr. Razlag, grof Thurn in dr. Zarnik; v odsek za poročilo o delo-vanji deželnega odbora gospodje: Apfaltrern, Kozler, Langer, Fr. Rudež, Svetec, Tavčar in dr. Zarnik; v šolski odsek gospodje: Apfaltrern, Bleiweis, Costa, Dež-man, Grabrijan, Svetec in Toman; v občinski in cestni odsek gospodje: Apfaltrern, Costa, Dežman, Kotnik, Kromer, Murnik, Razlag, Karol Rudež in Zagorec. — Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora od 30. avgusta 1870. leta do 14. septembra 1871. leta se izroči
dotičnemu odseku v obravnavo in poročanje; — vladni predlog z načrtoma postav o uravnavi pravnih razmer učiteljstva in o uravnavi napravljanja, zdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol vojvodine kranjske, in v zvezi s to predlogo zadevajoče poročilo deželnega odbora se izroči šolskemu odseku; — vladni predlog, s kterim se razglašajo določbe o posredništvih (miritelj-stvih) v poravnavno skušnjo med strankami, ktere so v prepiru, se izroči občinskemu odseku ; — predlog deželnega odbora „letna plača za služabnika pri sekcijah, ki pa v prostih urah mora opravljati tudi službo pisar-niškega služabnika, se povikša od 200 na 300 gold., in
kakor druzih deželnih služabnikov se tudi ta izreče za stalno s pravico do petletnic" — se brez debate sprejme; — poročila deželnega odbora: a) s kterim se predložé proračuni zakladov različnih ustanov za leto 1873. in računski sklepi za leto 1871, by proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1873. in računski sklep za leto 1871.. in c) o nujni potrebi, da se poseben oddelek deželne posilne delalnice začasno prepusti v porabo noriš-
nice, se izročé finančnemu odseku.
Dr. Razlag potem utemeljuje svoja predloga: a) za
prošnjo do Njegovega Veličanstva za pomilostenje 59
prebivalcev vasi Studor in Staře fužine na Bohinskem, ki so bili obsojeni hudodelstva ustaje po §§. 68. in 69. kaz. zakonika, in pa b) za sostavo posebnega gospodar-skega odseka 7 udov, kteri bode o predstojećih pre-
membah Jelovce porocal.
Prvega blizo tako-le: Razloživsi privatnopravne razmere zastran gozdov navaja govornik, da so bili od nekdaj lastnina vaši Studora in Stare Fužine. Pri ob-ravnavi zastran odveze zemljiških in gozdnih břemen je vprašanje prišlo na vrsto, kdo da je lastnik teh gozdov. Razun prebivalcev navedenih vasi zahtevaia je lastnino tudi obrtni j ska družba Kranjska ter grajščina Blej-ska; poslednja je pozneje odstopila od zahtevanja last-nine in vprašanje zarad lastnine je ostalo le med Stu-
dorom in Staro Fužino, ktera je v rokah obrtnijske družbe. Vpeljal seje provizorij (zacasni stan), dokler se ne doženejo lastninske pravice, in ta provizorij je nadzorovanje izročil obrtnijski družbi in Blejski graj-ščini. Ko je obrtnijska družba sama prva prelomila předpise provizorija, so se vaščani — ne poznavši po-mena provizorija in nevedši, kake pravice imajo privatni zapriseženi gozdarji — podali v gore in priženejo fužinske gozdne čuvaje k županu v Srednji Vasi. To je bilo prvo kažnjivo dejanje. Drugo in tretje je bilo to , da so se vaščani pozneje naj pred c. kr. okraj nemu komi-sarju, in potem še c. kr. okrajnemu glavarju zopersta-vili, obrtnij ske gozdarje vpeljati. Ker ljudje niso po-stopali s hudobnim namenom, temveč v svoji neved-nosti, ker so sicer trezni, delavni, varcni ljudje, ker so sodnije same mnenja, da je veliko vžrokov za pornilo-ščenje obsojenih, pristaja gotovo si. deželnemu zboru, da se obsojeni za popolno pomilošcenje priporo-čajo Njegovemu Veličanstvu.
V drugem predlogu govornik razodeva obširno
razmere Jel o v ice, ki je, kar se tiče visokih crnih gozdov, večidel lastnina gorskega erara. Bati se je, da ne bi se ta del Jelovice prodal kakemu podvzetniku, da bi on posekal gozde in da bi potem nastal Kras, treba bode izreci, da naj gorski ~erar nekaj gozda prodá tudi posestnikom bližnjih kmetij in fužin, naj obrtnijska družba kupi tudi neke kose, naj se obrtnija in kmeto-valstvo razvija vzajemno. Ali da bi le nekteri podvzet-niki gozd kupili, in deželi na škodo vse drevje posekali, domaći ljudje pa ne bi mogli kupiti za ravno toliko plačilo za svoje gozdarstvo potrebnih kosov , temu bi se moralo v okom priti, toraj naj se izvoli poseben gospodarsk odsek, kteri bode reč pretresoval in nasvete stavil. —Zadnja točka dnevnega reda: volitev enega uda c. k. deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka namesto gosp. Andreja Brusa eventuelno enega namest-nika — se odloži, ker je treba, da se poslanci prej po-govoré o za to sposobni osebi, kar pa iz lahko umljivih vzrokov ni precej mogoče.
Tretja seja deželnega zbora bila je v pondeljek, 11. novembra. — Deželni koncipist g. Pfeifer bere zapisnik zadnje seje v slovenskem jeziku, potem naznani deželni glavar, da se 4 gospodje poslanci ne morejo vdeležiti današnje seje. — Poročila deželnega odbora: a) o stanju opravil zemljiške odveze na Kranjskem , b)
proračun za leto 1873. in računski sklep za leto 1871.
zaklada zemljiške odveze, in c) računski sklep za leto
1871. in proračun za leto 1873. gledališnega zaklada,
se izročé finanČnemu odseku; — poročili deželnega odbora: a) o imenovanji dr. Jan. Mrhal-a za uda deželnega šolskega sveta, in b) načrt postave o uravnavi doneskov in zapuščin za normalni šolski zaklad se iz-ročite šolskemn odseku; — poročila deželnega odbora: a) o ločitvi vodstva od upravništva deželnih dobrodelnih naprav, b) zarad ustanovit ve službe deželnega inženirja,
in c) proračuni za leto 1873. deželnega, bolnisničnega,
porodnisničnega, najdenišničnega, norisničnega, deželno-kulturnega zaklada, in zak'adov deželne delalnice in za zidanje norišnice, ter računski sklepi imenovanih zakla-
dov za leto 1871. se izročé finančnemu odseku. Na to se volijo v gospodarski odsek gospodje : Razlag, Pintar, Poklukar, Murnik, Thurn, Kromer in Horak.
Deželni zbor koroški*
V	tem zboru je deželni glavar ustavoverce tolažil, da letos ne bode treba ,,junaško zagovarjati ustavo", kakor lani pod Hohenwartom , kajti zdajci ustava stoji na trdnih nogah". (Kdo se smeja?) Prof. Einspieler je ponovil predlog, naj bi se vsaj posnetki iz zborovih zapisnikov slovenskim občinam na Koroškem ne da-jali samo v nemškem, ampak tudi vslovenskem jeziku, kteri je postavno priznan za drugi deželni jezik. Vtrje-vaje svoj predlog se je prof. Einspieler obrnil na pravico deželnih poslancev in ravnopravnost. Al nemčurstvo v tem zboru je tako silno, da predlog njegov še [celó toliko podpore ni našel, da bi bil přišel na glasovanje! In taka skupščina si upa trditi, da „ustava stoji že na
trdnih nogah !"
Deželni zbor goriški.
V	začetnem govoru je deželni glavar grof Ooro-nini v laškem in slovenskem jeziku pozdravil poslance» Obrnivši se do slovenskih poslancev je med drugim rekel: „Naša domovina je podobna hiši, v kteri prebiva vec bratov, med kterimi nastane kakošenkrat prepir ; pa to nic ne dé, v bistvenih rečéh so vendar-le edini ; nadjati se je, da bratovska ljubezen tudi med našimi zborniki mrzenje přežene". — Homatij zastran rabe slovenskega jezika — piše ,,Glas" — menda letos ne bo. Čemu tudi? vsaj Lahi dobro vedó, da Slovenci se ne morejo svoje pravice odpovedati.
Deželni zbor Štajerski
je začel Kaisersfeld z ogovorom, v kterem ni mogel strasti svoje brzdovati, da ne bi bil veselja izrazil, da se je „decemberska ustava" obranila vkljub nevarnostim. Najvažneji obravnavi pa bodete napravile poročili manj-šine in večine deželnega odbora o prenaredbi občinske postave, ktere se je glavar spominjal v svojem govoru. Od slovenskih poslancev sta bila nazoČa le dr. Srnec in dr. Vošnjak; pl. A damo vic je prosil odpusta za tri tedne. — To je naredil v 2. seji tudi dr. Dominkuš, kteremu se je dovolil dopust na 14 dni zarad nujnih opravil. Bralcem „Novic" znani renegat dr. Wretschko in drugovi njegovi so podali predlog, naj se postava v realnih šolah prenaredi tako, da bode francoski jezik obligaten predmet za vse učence. — V 3. seji se voli odbor 7 udov za predlog o ravnanji z ubogimi, o reformi cep 1 j e n j a k ó z in druge zdravstvene naprave zade va j oče predloge, v kterem Slovenci niso zastopani. Walterskirchen interpelira vlado, kaj misli storiti takrat, kedar kršćanski nauk v ljudski šoli ne učé od ordinariata imenovani duhovni, ampak kaka druga oseba.
V Českem, Moravském in Bukovinskem zboru
se federalisti ne vdeležujejo zborovanja deželnih zborov,
ker jih imenujejo nepostavne. Ustavoverci so zadovoljni tudi s koscem deželnega zbora zato, ker so v većini za zdaj. — V deželnem zboru na Dunaji in v Pragi, kjer so ustavoverci per exellance domá, so vže za-čeli jezditi moderno kljuso, ki se imenuje „sprememba volitev". Žalibog, da še zdaj ne vedó, akoravno se že dolgo s tem pečajo, kako bi to premembo napravili, da bi šli poslanci na limanice, ter přivolili, da bi se še lože delale postave brez zastopnikov večine avstrijskih prebivalcev.
Deželni zbor Tirolski. Insbruku se je deželni zbor začel kakor dru-
Od tega tretjega naj tu najpred govorimo. Naši posestniki so v cesarskem gozdu imeli staro pravico do
seji
pa so dobili ustavoverci dokaz, da
fe-
postopati na
god. Vže v
deralisti v Tirolskem zboru hočejo
postavni poti ter ministerstvu dokazati, da ni právo, ako se enostransko vlada. Povod temu je dalo izklju-čenje teologične fakultete vseučilišča v Insbruku pri volitvi rektorja vseučiliščinega, kteri ima virilni glas v
drv
in
lesa; letošnje
deželnem zboru. Vprašalo je zategadei 30 poslancev vlado: kako to, da se je volil rektor iz juridične fakultete, akoravno je letos na vrsti teologiČna; ker
leto pa so tem revežem malo krajcarjev za servitutno odvezo spoznali, in s tem so odve-zani za jzmirom. Ali ni to huda nadloga? ali je to pravično? Ce marsikak teh revežev po kaki nesreči ob svoje pohištvo in poslopje pride , bo moral vse v nemar pustiti in beračit iti, ker lesa imel ne bode, da bi poslopje si zopet postavil. Komisija je le na mapo gledala, a nič po gozdih : ali ima kmet v svojem deležu kaj sme-rekovega ali jelkovega lesa za poslopje ali ne. Bogatim
dotični ministerski ukaz ni postaven, zato protestu jejo proti temu in vprašajo vlado, ali misli in kako misli ona ta prestopek postave popraviti. KoneČno žugajo z
so dovolj dali
i
da
se niso tožili ; revež pa revež ostane,
Naš c. k. okraj ni glavar
izstopom iz deželnega zbora zadostilni odgovor vlade ali
)
ako
če se
v
dne h
ne
I • v • •
susijo
ker nima, da bi tožiti mogel. gospod Ogrinc noče jim drugace pomagati, samo to jim pravi : če nimate lesa,
le tožite, potem
profesorj u Ullmanu kot rektorju juridične fakultete dá priliko^ obljubo po-slanBko storiti. — Cesarski namestnik grof Taafe odgovori, da deželni zbor nima pravice to razsojevati, in da se bode o tej zadevi na ministerstvo obrnil. Ullman, že v zboru pričujoč, govori, naj bi se mu pustilo ob-
utegnete kaj dobiti. Al, kako bode tožil revež, ki z velikim trudom komaj toliko skupaj spravi, pa davek plača. Komisijski
ljubo storiti; deželni glavar
molči.
pravi
)
da ne dovoli.
Ce-
tem so se minister-
sarski namestnik stvu napravile velike zapreke, in vsa Cislajtanija gleda zdaj v Insbruk, kako se bode ondi rešil ta klobčic.
spisi kažejo, da na Vojskem, kjer so bolj bogati kmetje in sredi gozda, je komisija prvo delo začela
in po pravici med 32 kmetov 21.466 gold. 60 kr. za
odvezo dati spoznala. Iz tega se vidi, da komisija zná po pravici delati. Al Bogu bodi potoženo! Ko je komisija revnim kmetom v gornji Kanom lj i razdelovat
y
se je pa morala po povelji Idrijskih gospodov
Ustavoverski časniki pihajo kakor gadje. Mi čestitamo vrlim Tirolcem.
prišla
ravnati, kakor se to iz zapisnika vidi, ker gornja Kan om lj a ima veliko manj gozda, in vendar je 16
ker
ii	- - j
kmetom le 469o gld. 51 kr. za odvezo dati prisodila, na
kmetom 739 gold. 28 kr., v srednji
K a r n i c a h
5
Deželni zbori slezki} solnograski, TržaŠki in Vorarlberski Kanomlji 31 kmetom 7471 gold. 42 kr. In od tega
denarja bolj premožni, ki ima mlin in žago, dobi 1085
so se zaČeli z navadnimi formalitetami.
GaliŠki deželni zbor
y
zato, ker sta njegov prednik in on popašniku bivša dre-
vesa razrezala in prodala ter si lepe denarje pridobila
y
v prvi seji ni ne adrese ne resolucije predlagal, kakor ostane toraj 30 kmetom še 63^6 gld. 42 kr., ti pa imajo
se je pričakovalo. Al veselje ustavoversko, da so Po- veliko manj gozda kakor na Vojskem. — Vspodnji ljaci vže vmirjeni in da se ne bodo upali zopet svoje Kanomlji je spoznano 27 kmetom 6365 gold. 85 kr.
tirjatve ponavljati, je šlo v drugi seji po vodi,	- -	----»»Jt,. ^».v,«^**«. * ^. *
sprejet je predlog kneza Czartorisky-a za adreso, 83 kr., čegar prednik je na njegovem posestvu drva
kajti
Od tega denarja tudi dobi najpremožniši 1174 gold.
ki naj se pokloni cesarju
Deželni zbor dalmatinski se je v prvih sejah gibal v navadnih formah.
y
sekal
prodaj
y
da je mogel apno in opeko žgati za-se in na kakor vOtalaže za cerkev, na Vojskem
krali.
in v Tribušah za farovže itd.
i»i * i i i u uoau gjch idi u y £jsš iiu« , apnO pa ^coi ni aii
rudariji v Idriji, s čemur si je lepe denarje pridobil
a vendar se še ni hotel za 1174 gold. 83 kr. pod-
so mu morali še 60 dreves za kozolec oblju-
komur se je 75 gold. 99 kr. po-
ces.
y
Dopisi.
Tržaške okolice
nov.
Vzrok, da se
Je
oko-
pisati, da biti

drngi
revez
pa
y
nudilo , se je voljno podkrižal, ko mu je bilo rečeno
ni
bolezen na
da
če ne vzame tega, znabiti da ne dobi nič.
7
Kako
lica tržaška s stražo vojaško zaprla,
gobeu in parkljih, ampak menda neka druga nevarniša	da unemu za 1174 gold. 83 kr. ni bilo tako rečeno?
bolezen, vsled ktere je že poginilo mnogo živinčet.	Ali ni to dvojna mera, da se Bogu usmili. Po takem
Il ~ WÍ	...................." kteri
Uradni razglasi jo imenujejo „antrax, dyssenteria
ica
*
y
ostane se 2(i kmetom 5191 gold. 2 kr. razdeliti,
živino začne namreč zeló gnati in kmalu je nimajo v svojih gozdih nič smerekovega ali jelovega
po njej. Okoli sv. Ane in Skedna najbolj razsaja
y
in
lesa za popravljanje svojega poslopja. Na Vojskem
sredi gozda dobi 32 kmetov 21.466 gold. 66 kr., v
enemu kmetu so v malo dneh poginile 3 krave in
■■B^pHpVBMMlii^^PiVHVP^^H Hl
Zapazila seje bolezen 10. oktobra, in od tega dne do veliko manj lesá za poslopje, ------
22. oktobra je zbolelo 29 živinčet, 28 jih je poginilo, tedaj za 2193 gold. 60 kr. manj, kakor na Vojskem.
Tržaški listi od 7. novembra naznanjajo to-le: spod nj i Idriji pa 5 občin z 79 kmeti
kteri
19.273 gold.
imajo
kr.
pobili ;
od 22. do 29. oktobra je zbolelo troje Tudi se mora opomniti, da na Vojskem dobi farovž
eno so A t
živinčet, dvoje je poginilo, eno in še drugih 24 sumljivih
397 gold. 80 kr. in mežnarija 440 gold. 40 kr.
y
V
je bilo pobitih. — Natančneje bomo poročali v prihod- spod nj i I d rij kjer je stara cerkev, kteri je bila njem dopisu.
spodnje Idrije
nov.
24.
listu „Novic"
Okoličan.
(.Mnogovrstne nadloge naše je nekoliko pove-
Šega kraja.)
dal o, kako da se ubogim rudarjem v nemški Idriji godi in kaj jim preti; al Še hujše se delà kmetom, posebno pa kar je kmetov županije spodnje Idrije; al od nobene strani se ne more tem ubogim revežem pomagati v prvič
stara cerkev na Vojskem podružnica, in so jej zmirom dajali za cerkev, farovž in mežnarijo, sedaj nič več ne
dobi.
Kje tedaj
pride kedaj v larijo ali ne?
Prihodnjič o Idrijskih ce s tah.
vprašamo — je ljuba pravica
zarad delà dveh novih cest, drugič zarad strupenega Pšenica je tukaj po 3 gold, in 30 do 40 kr.
Motnika konec oktobra. (Po naključbi zakasnjeno.)
letino smemo pri nas zadovoljni biti v vsacem oziru.
, nekaj
smradu Idrijske fabrike in v tretjič zarad vzetih mu starih pravic v cesarskem gozdu.
zmirom
draži kakor v Ljubljani.
lesom se tako
splošno trži
y
da
se
Je
bati
y
da ga čez kaki h 50 let tudi
ë	do
*
rnica (antrax) ni turška kuga.:
Vred.
za domače potrebe ne bo. Drva so seženj po gold. ; bukove deske fanernice gredó zeló v Trst.
Kaj
dobro bi bilo za Motnik, ako bi železnico memo njega venijo
u
naredili
y
ki
bi marljivim Motničanom mnogo zaslužka
Ali jo imajo kapitalisti kaj v mislih , kakor so
7
dala.
^Novice" spomladi načrt prinesle?
Novomesto. (Očitna zahvala.) Za podelitev 10 gold.
ktere je dež. poslanec in grajščak gosp. Viktor Langer pl. Podgoro v PoganČah namenil v korist okrajni buk-varnici za učenike, ktera se bo v Novemmestu ustanovila, izreka mu podpisani šolski svèt oćitno zahvalo.
Predsedstvo c. k. okraj nega šolskega sveta.
Domoljubi podpirajte ga
prvi narodni zavod v materialnem oziru.
!
Ljubljane.
Deželni zbor je pricel delovanje
svoje v od borih, ki imajo zdaj že delà na kupe rešijo vse, kar jim je naložil zbor; zato so ocitne prestale za nekoliko dni.
y
cla
seje
77
Laibacherica", ktera
dandanes prav nič ne
y
čeravno u r a d n i časnik, se
razlocuje od „Tagblatta"
----------. ..v, x^.uv.jv wv^	, je koj
drugi dan po začetku našega deželnega zbora pod naslovom „Zur Action der Landtage" přinesla sledečo
I A r^ n ^ VI C C v^ /A 4" « /'i 1 m rn ■ -v /N <■ rl jii rx i « L-v /% ^ TT	• A. ^---- ^ _
Gorensko 7. nov.
yy
elegantno" noticijo: „Tudi dežeini zbor Kranjski more
Marsikdo bi rad se zavoroval letos malo skrbi delati ustavo verni stranki.
Nad
zoper škodo ognja pri „Sloveniji": pa ni še nič slovensko narodno večino visi Damoklov meč raz p u s ta
znana tarifa njena. Kdaj bo naznanjena? Drugi bi radi in Slovenci, če so pametni, se morajo ognjiti temu naj-
odstopili od druzih zavarovalnic
j
na
pr
od Graške
skrajnemu koraku vladnemu. Ustavoverna stranka sme
(ki je menda iz vseh najdraža), kaj imajo storiti taki, prepričana biti, da očitno zasmehovanje prava in poda ne bodo škode trpeli? Pojasnite to reč ljudém in stave, ki se je vsako leto ponavljalo v Kranjskem de-domaći banki na prid in korist.	želnem zboru, ne bode nestrahovano ostalo, ako se zopet
Odgovor na to vprašanje. Izmed vseh zavarovalnih ponavlja letos
društev je graška zavarovalnica edina, ki ima posebne predpravice, je tako rekoč „patentirana
Tako beseduje u rad ni časnik „Laibacherica".
Ona
sme na
priliko zavarovanca za dolžno zàvarovalnino rubiti in sploh tako postopati, da se je člověk prav težko
reši.
Na to žuganje je treba odgovoriti le malo besedi. Največa pregreha deželnega našega zbora je ta, ua v njem sedí narodna večina, kakor tudi v de-
razen male kopice Kočevarjev in Weissen-
Ustavoverci pa hočejo

želi naši
felserjev, biva narod slovenski.
Kdor namreč hoče od graške zavarovalnice odstopiti,
se mora pismeno odpovedati. Dotični župan mora odpoved s podpisom in pečatom potr- „narobe svét". — Slovenci zahtevajo le pra v i co, po po-
diti in konečno mora dotični zastopni
gra-
ške zavarovalnice odpoved v knjižici zaznamovati. Ob sebi se pa razume
stavi jim zagotovljeno; al ker to zahtevajo, „zasmehu-
In
zavarovalni jejo po besedah „Laibacherice" „pravo in postavo
?
ker bodo to v tem in v vsacem zboru zahtevali
)
žuga
da mora biti premij a vsa plaćana, tedaj letos jim uradna „Laibacherica" z razpustom deželnega tudi za 1872. leto. Za take odpovědi je letos še čas zbora. Al mislite res, da se kdo tega boji? Naš narod do konca tekočega meseca novembra. Kdor zarnudi ta že dobro zdramljen v narodni zavesti in dobro vedoc,
obrok, more od graške zavaro valnice še le prihodnje kdo je njegov prijatelj , XV VA \J JJC , JC W 31C U. LI J O» l^L« leto odstopiti. Društveno leto in zavarovanje pa se volitvah sijajno pokazal, da se mu studijo nemčurji
kdo
ne
je poslednja leta pri
7
konČá letos izvanredno pri graški zavarovalnici zadnjega decembra t. 1. — Kdor se je tedaj pravilno odpovedal
tudi se mu turki
in hlinijo; pozná jih
ueceuiura, i. — nuur se je ieua.| pravimu uupuvcuai, tunv*, ki tudi kristijanu pravijo:	uuj »c , pet uju
je pri tem društvu še zavarovan do konca tega leta; glavo odsečejo. Ustavoverci ne sekajo sicer narodnjakom
7
da
ne
boj
se
so «
7
če kakor
pa
mu
potem še le se sme zavarovati drugod. Od vseh druzih glav, kakor je oni ljubeznjivi mož „z guiletino" v rnest-zavarovalnic pa se brez vsake sitnosti lahko odstopi, nem zboru Ljubljanskem jim žugal kedar preteče zavarovalni obrok.
Kar
se tiče tarif banke „Slovenije" gledé zavaro-
, al po ravnopravnosti narodni in avtonomiji dežel sekajo neprenehoma kakor turek po
glavah.
vanja proti ognju, to pové sledeči posnetek.
V
se
drug
mec
Tarifa in premija se ravná po krajném razredu, zbora. Dajte ga no razpustiti!
Imajo pa zmirom pripravljen Damoklov meč — razpust deželnega
Vsi zavarovalni predmeti so namreó razdeljeni v G raz- tem zgodilo? Narod
In kaj
se
bode
po-
nas, tega
smo si v svesti, že
redov. V 1. krajni razred spadajo vsi kraji, ki so skozi
in skozi iz kamna in žgan;h opek zidani, trdo kriti
dosti
razdražen po večnih volitvah v naj huji zimi in v naj-
7
huji
vrocini
7
volil bode zopet narodne možé in večina
imajo popolne gasilne priprave, vodotoke, dovoljno vodo zborova bode zopet národna. Pa če bi se tudi zgodilo
7
do
Po
in gasilno stražo. Premija v tem razredu znaša 18 krajcarjev za 100 gold, za varo vane vrednosti. tem razredu se tarifirajo vse cerkve, farovži, samostani, grajščine, gradovi in vsa javna poslopja, če so okoliščine
cesar se nikakor ne bojimo
da bi z gub ili par po-
slancev (nemčurji špekulirajo na Idrijo, Kamnik in Novomesto!), kaj potem? Národni poslanci ne pri-
dejo
v
7
tak zbor, kjer
ne bi većine imeli, in
7
zbora
sicer ugodne.
in
ne bode. Posnemali bodo v takem primerljeji po iz-krajni razred spadajo kraji, kjer je gl.edu sedanjega gospoda c. kr. deželnega predsednika
mehka kritba. Premija za najslabši predmet, leseno in
ustavoverce naše, ki so bili ministerstvu Hohenwar-
s slamo krito poslopje znaša 1 gold. 30 kr. za 100 gld. tovemu nepokorni, a s tem razločkom , da národna
zavarovane vrednosti, in hiša zidana in z opeko
kosi-
večina je zborovala brez njih
oni
Actvaiuvaut vicuuvou , iu uioa Aiuaua iu ct ujp^/au , iwoi	y ^uiu« jv- fluwiw» «1» w i v> u xjj m , v n i pa uu wwuu ^ * v «
tarjem ali skalcami krita, ki je v sredi med tacimi	narodnih poslancev. Ergo: ali narodna večina v
predmeti, bi se v najugodnejem položaji zavarovala za	zboru ali pa noben zbor! To je tako gotovo kakor
25 kr. na 100 gold, vrednosti.	amen v OČenašu. Dajte tedaj „Damoklov meč" pasti
Al tako se premija preminja po razmerah in kraji, da se vsi slučaj i ne morejo naštevati. Za načelo pa veljá
ne bodo brez
pri banki „Sloveniji" to,
da
se vsak predmet, ki
■	77
na národno večino! „Es wird ein práchtiger Jux".
(Iz seje deželnega odbora 8. in 11. novembra.)
je ze zavarovan t^^^^c	~__,* —
pri drugem društvu, da se tedaj ne zavaruje dražje, in vinorejske šole na Slapu pri Vipavi v potrjenje ;
bil. vzame za isto ceno. isti kup. kakor
Deželni odbor je v sejah predložiti deželnemu zboru:
in 11. novembra sklenil načrt o napravi sadje-
kakor drugod.
poročilo o izpeljavi nove konkurenčne ceste Čez Wa-
; 3) načrt cestne postave;
Sicer se pa tarife banke „Slovenije" dobivajo pri gensperg z dotičnim obrisom
vsacem zastopniku in pri ravnateljstvu; posameznikom, ki jih želé, se pa tudi po pošti pošiljajo na ogled, da je po tem takem dovolj skrbljeno za zavarovance.
Končaje ta ses ta vek živo priporočamo banko „Slo-
poročilo o volitvah deželnih poslancev ljubljanskega mesta; 5 prošnjo magistrata ljubljanskega mesta zastran
mestnega posojila poldrugi milijon goldinarjev; 6) poročilo deželnega odbora o prikladah na vžitninski davek
za potrebe deželnega zaklada in zemljiščine odveze. Dalje je deželni odbor sklenil, da se za napravo utr-jenja bregu pri Gorenji Savi pri Kranji predlaga deželnemu zboru dovolitev lOCO gold, podpore iz dežel-
o c.
skega zbora (na 370. strani zvedeli, je 30 poslancev
kr. vlade stavilo interpelacijo zarad rektorja
po postavi letos nima pravice v zboru
Lasser in
Uli biti.
m an na, ki
Brž na to sta bitela dva ministra
nega zaklada, in da se prošnja občine Lož in Ostrož- Stremayr — v Pešt do cesarja, in dosegla ništa nega Brda za razdelitev občinskega gozda priporoči bi se deželni zbor razpustil, deželnemu zboru.
da
ampak to, da se zbor
}
kar brž sklene. Pravijo, da se zgodi to že juter (Dramatične ga društva) zadnja predstava v de- in da se kar brž razpišejo za silo volitve državnih
želnem gledaliŠČu, napravljena na Čast deželnim po- poslancev. (Nothwablen).
Kaj
pa
potem ?
Tako
slancem, bila je v prvi igri najslabeja vseh dosedanjih voljeni poslanci ne bodo Šli na Dunaj v državni zbor slovenskih představ. Igro, že samo po sebi malovredno
ali
većemu kak Lah iz dršavni zbor ali
oiuTVAJoaiu	vuoiu* .	J) ^ omuju p o^fi xJLictiv/ v a v viu v^	»	naiv xjau icé
skuŠala sta, kar sta mogla, gospá V a len ta- Brusova kak Lah iz južnih Tirolov
večemu
in gosp. Nolli oteti potopa; al nič ni pomagalo, gosp
ali kak „veliki posestnik"
veČina Tirolskega naroda pa ne bode zastopana
)
K ocelj j° je potopil popolnoma. Bolje bi bilo, da bi Tako se Auerspergovemu ministerstvu čedalje bila cela ta komedija izostala. Nadjamo se, da prihodnja predstava ,,Jamske Ivanke" v pondeljek pokaže
da
? )	V JL T M1J V^	? J^VUUV/IJ^IV UVAU^iU j vi. Cm	| V
narodna dramatika ne gre rakove poti. Zato pozor, Če- skimi'.
bolj
čedalje bolj oddaljuje od naročila cesarjevega: „naj se mir naredi med narodi avstrijan-
strena meěa, ker se
stito vodstvo!
Misel
o napravi „Narodnega doma" v Ljubl
Hrup, da je kolera že na Dunaji, je pražen C. k. nadla)tenant gosp. And. Komeij
, ■■■	> Prvi
menda ni popolnoma zaspala. Naj razodenem narodnim slovenski pisatelj na polji vojaškem, je postai stot-
našim možem, kako bi se dal
lep
idej
Dandanes ni lahko mogoče zidati tako hišo na akcij ker bi bilo treba preveč obresti plačevati od gl zato naj
vresničiti. nik v baron Maroičičevem polku. Slava!
y
sede
Ogersko. Iz Pešta. — Sedaj je od besede do be-
kaj hrvaška kraljevinska deputacija v
znano
■i v- um	^ » v-v vwi vou	* nu uu	uivc , ocuc uxiciLiyj , Aaj u i » « o i\ a rvi aij^ v iiionn ucjj uiauija »
se tudi mi poprijeli loterije, po kteri ni spomenici svoji zahteva od Ogrov. Bistvene zahteve so dvomiti, da tudi mi spravimo skupaj kapital za lepo tele: samostojno postavodajstvo in upravništvo o di-hišo, tudi v
vzelo.
in
v
ce
Nemci iščejo pomoci za svojo „Tonhalle" rektnih davkih; pavralna sistema ima nehati
nizi
do-
Nemčiji, potem se menda tudi nam ne bo za zlo nesek Hrvatije in Slavonije k stroškom dežel Ogerske
ako prodajamo svoje srečke tudi zunaj Avstrije krone, namreč
in tudi na Ruskem. Slovenci
287/
odstotka namesti dosedanjih
vso eneržij
idej

zidati národni dom
poprimimo se tedaj z
34/
100 î
nai
po tej razmeri donaša tudi Hrvaška svoj delež k
se
vseh 20 milijonom Ogerskega državnega dolgá; nabira voja-
županijah in farah začelo o tem pogovarjati, ali bi ne kov se izbriše iz skupne obravnave; deželna vlada je bilo mogoče po poti nabiranja desetic (se ve da pri pre- neodvisna od Ogerske, njej na čelu stoji ban, ki je de-
Y-V A ^	1	•	«	•	•	I	•	^Hll	1	1 •
možnih tudi goldinarjev) doseČi potrebni fond. Priča- želni minister in kterega naravnost imenuje^ kralj ; v kujemo srečnih razprav o tej zadevi
Ogerskem ministerstvu je hrvaški
minister brez strogo
živo zaželene
Odbor, kteremu je naročeno osnovati pravila določenega posla in brez oblasti na avtonomne hrvaške
7
77
bč
bank
v
zdaj vladi že vdrugič predel
Ljublj
?
načrt po zahtevah mi
predlaga zadeve; poslanci v ogerski državni zbor se pomnožijo
nisterstva. To moremo naznaniti na nektera nam došla vprašanja z zaupanjem. da se ta ,,banka'
i
7
77
na 34; dežela se imenuje „Dalmacija, Hrvaška in Slavonija". Sicer pa spomenica izpušča Dalmacijo, srečno resi. zmirom spada v Cislajtanijo in Dunajski državni zbor.
ki
V
se
(Prva beseda v Citalnici nasi) bode v nedeljo zvečer. Pevski in instrumentalni razdelek bode prinesel piše, ua o^	^ uiv^jv;
zanimive stvari, al tudi govorniški oddelek se bode se morajo bistveno predrugačiti, ako Hrvati hočejo
Pester Lloyd", časnik Deakove (vladne) stranke, da se te zahteve hrvaške ne morejo sprejeti ter
7
da
odlikoval z humoresko, prav današnjemu času primer- se Ogri poravnajo ž njimi. Deakovcem je preveč fede-
jeno pod naslovom: «j u % v* « u v* « u ^ o u	«. y .u* »«.o«.!**	^	^^
biti?1' Nadjamo se med obilnim dohodom naših udov razrušila unija. Se ve da translajtanski centralizem (go-
videti tudi čestite naše gospode poslance pri tej „be- spodstvo Magjarov nad vsemi druzimi narodi Ogerske
>Kaj
bi
dandanes ne h tel ralizma v Hrvaških tirjatvah in se bojé
da
ne
bi
se
sedi'
<
7
UUI V-CDIJ iv uaoc ^uopuuij ^i'oiauvc i	„v/o	w^/vuoi t u mi*^ j»» u »	T ww*	uu.w. u«, w..
s ktero začne národna čitalnica zimsko sezono, krone) ima nehati po teh tirjatvah ; al centralizma mora
(Demonstracij a na sramoto ,7Tagblatt-u
<<
Je
V
v Translajtaniji tako, kakor v Cislajtaniji konec biti
7
gledališči v nedeljo, ko se je igrala nemška šaloigra, sicer ne pride niti ta, niti una do mini in sprave
7
in
bila tako eklatantna, da' morala „Tagblattovce" v ušesa
HH|HMBp r av
"---- -----------/	i i	c '
boleti, če imajo še tako kesmata. „Tagblatt
<<
v maniri „Slov. Naroda"
psuje kaj, kar drug svet
hvali; tako je njegovemu poročevalcu letošnja opera trn v peti (menda zato, ker so kapelnik in še^aeki drugi pevci, Čehi po rodu), čeravno je občinstvo' ž njo
nedeljo je komik kuplete pel in v
Avstrija bode hirala tako dolgo, dokler ne obveljajo
„nepreklicljiva" načela ^diplome oktoberske.
~ " " * ~	zmirom po
malem.
Kolera je v Budi in Peštu
V
se
V
dosti zadovoljno, enem mimiČno kazal
7
da „Tagblattov"
kritikus menda
ima ajdovco v glavi — in pri tej priliki donijo s ploskojn tako živahni dobro
ve, da ta „merks" ne bode spokoril obrekovalca službi svojih čednih gospodov.
Z it il a cena
y Ljubljani 9. novembra 1872.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl
klici, da se je gledališče treslo. Se
^	I	• •	I	1	1
v
banaSke 7 fl. 10
tur sice 4 fl.
sorsice
7
3 fl. 80.
ovsa 2 fl
jeèmena 3 fl. 10
prosa 3 fl. 20.
4 fl. 20. ajde 2 fl. 90.
rži
Krompir 1 fl. 70.
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Kursi na Dunaji 12. novembra.
Iz Dunaja
5metaliki 65 fl. 75 kr.
u
Po Bporočilih tukajšnih ustavoverskih Narodno posojilo 69 fl. 70 kr.
časnikov bode že juter konec deželnega zbora Tirolskega. Kakor so nasi bralci iz popisa Tirol-
Ažijo srebra 107 fl. 35 kr
Napoleondori 8 fl. 65 kr.
Odgovorni vrednik: Alojzi iMajer.
• • •
Založnik: Jožef Blazuikovi dedi v Ljubljani.