L in 12. junija smo zabeležili rekordno število kopalcev — 2300. Čeprav iznenada, je bilo zaposleno osebje kopališču kos tako velikemu številu obiskovalcev. Upamo, da je bila nedelja 12. junija za naše goste dober
uvod v kopalno sezono 1977
Delovna akcija v Savudriji
KOLIČEVO, JUNIJ — Že lansko leto smo mladinci, zaposleni v papirnici Količevo, uredili okolico počitniškega doma v Savudriji, zato smo se tudi letos odločili, da to storimo. Da bi okolico popolnoma uredili, bomo potrebovali mnogo časa, zato smo v dnevu in pol, kolikor smo bili tam, uredili le najbolj nujne stvari. Na delovni akciji je bilo 11 mladincev. Okolica doma je bila zelo zapuščena. Trava je zrasla že v višino skoraj enega metra. Travnik je precej razrit, z raznimi kotanjami in vzboklinami, tako da je bila košnja s kosami zelo težka. S košnjo se je 5 mladincev zamudilo kar cel dan. Nato je bilo treba pograbiti travo v kupe. Ob domu je tudi dvorišče, posuto s peskom. Od jeseni pa do spomladi je plevel toliko zrasel, da je bilo težko presoditi, kje se travnik konča in kje je dvorišče.
Obrezati je bilo treba tudi živo mejo.
Skupaj je bilo precej dela in marsikdo se je vrnil z žulji na rokah, najbrž zaradi tega, ker nismo več navajeni tako trdega dela. Treba je le še posuti pesek po dvorišču in potkah.
Ob zaključku smo ugotovili, da smo precej delali, vendar pa ni bilo pravega učinka prav zaradi tega, ker okolica ni urejena. Najbolje bi bilo travnik preorati, da ne bi bilo jam, nato pa posejati travo in deteljo; treba bi bilo tudi posaditi okrasno grmičevje na pravo mesto, urediti tuš pred domom, najbolj potrebni prenovitve pa sta streha in fasada.
Edini problem je v tem, ker ne dobimo dovoljenja za dograditev svoje kuhinje in še nekaj sob.
Če bi dovoljenje dobili, bi dom začeli sistematično urejati, obenem pa tudi okolico.
Mija Bizjak
4. iulii-dan borca
KOLIČEVO, JUNIJ — Ob praznovanju raznih obletnic iz NOB se vedno spominjamo naših padlih borcev, ki so dali svoja življenja, da so nam priborili vse, kar imamo, zlasti pa svobodo, katero so si tudi sami tako želeli. Isti cilj so imeli, isti cilj jih je družil — zmagati.
Stojim ob spomeniku pred tovarno. Ko gledam imena padlih, ki so vklesana v podlago, mi misli pohitijo v čas, ko se je odvijala narodnoosvobodilna borba, čeprav jo poznam le iz šolskih in drugih knjig ter iz pripovedovanja danes še živečih borcev, ki te dni slavijo svoj praznik—dan borca. Kaj vse bi dali borci med vojno za skorjico kruha, za toplo obleko in obutev ali pa za eno mirno noč, ki bi jo radi prespali na toplem in brez skrbi. Vsega je danes na pretek, tako da skoraj več ne cenimo tega, kar imamo.
Čeprav nisem poznala nikogar od teh, ki so napisani na spomeniku, še naprej gledam imena. Oči se mi ustavijo nekje na sredini. Da, tu je napisan moj oče. Niti trideset let mu ni bilo takrat. Odšel je k partizanom, doma pa zapustil ženo in tri majhne otroke. Po Sloveniji in Hrvaški ga je vodila partizanska pot. Leta 1945 je padel nekje v Dalmaciji. Tudi on je bil člen v mogočni verigi borcev proti okupatorju. Njihov boj ni bil zaman, čeprav je terjal nešteto mladih življenj.
To je bila bridka usoda vseh, ki so se hrabro borili in katerih se s hvaležnostjo spominjamo. 4. julij je njihov praznik.
Padlemu očetu
Fašistom ti si kljuboval,
Razjarjenosti njih se nisi bal.
A krut sovražnik ti je vzel življenje mlado, Narod tvoj je le dočakal zmago.
Cilj tvoj je bil, da bi svobodno zaživeli, Utihnili čimprej sovražnikovi streli!
Hotel si tudi ti svobodo dočakati;
Račune ti prekrižal tujec je.
Ob misli nate, dragi očka,
Večkrat me oblijejo solze.
A vsi, ki so se v tvojih vrstah bojevali, Tovariši ste dobri si bili,
Ugasnilo življenje; duh tvoj in njih živi.
J. K., Količevo
Izvolili smo delavski svet
VEVČE, JUNIJ — Delavski svet Papirnice Vevče je na svoji 9. redni seji 13. maja razpisal volitve za 21 svojih članov, katerim je istega dne že potekla dveletna mandatna doba. Do zamude pri razpisu volitev je prišlo zaradi dilem, ki so se pojavile glede načina izpeljave določb zakona o združenem delu. Delavski svet je to vprašanje rešil tako, da je sprejel predlog začasnih sprememb. Zaradi poenostavitve postopka je delavski svet določil isti dan za volitve in za referendum, in sicer 2. junij 1977. Določil je tudi skupno komisijo za izvedbo volitev in referenduma. Poleg volitev 21 svojih članov je delavski svet razpisal še volitve disciplinske komisije, katere člani morajo biti po zakonu o združenem delu izvoljeni na isti način kot delavski svet, to je na neposrednih in tajnih volitvah.
Kandidiranje delegatov za delavski svet in za disciplinsko ko-
misijo je bilo opravljeno na zborih delavcev od 23. do 27. maja. Volili smo na osmih voliščih v vseh obratih in v upravni stavbi. Delegate za delavski svet smo volili v 15 volilnih enotah (4 volilne enote niso volile, ker njihovim delegatom še ni potekla mandatna doba), delegate za disciplinsko komisijo pa v osmih volilnih enotah, ki so bile identične s posameznimi obrati.
V delavski svet so bili izvoljeni naslednji delegati:
KLEŠNIK Andrej (V. PS), LOVŠE Janez in MULH Anton (oba II. PS), BABNIK Franc (IV. PS), GAŠPERLIN Ciril (strojna dodelava), BRICELJ Francka, ZUPANČIČ Fani, GORŠIČ Marko in PLUT Vera (vsi iz ročne dodelave), ZAJC Stane (brusilnica), ZORE Milan (premaz), VILFAN Vid (tapete), DUH Jože (energetika), UDOVIČ Stane (kovinarska
delavnica), POTOČNIK Rafko (elektro delavnica), ZUMBERGAR Ivan (nabava in uvoz), RAZDEVŠEK Silvo in FLERIN Zdenka (oba iz enote Nabava -—- izvoz, OTK, razkladale!), GRADIŠAR Marjeta in BARTOL Vida (kadrovska in organizacij sko-analit-ska služba) in JALŠEVEC Marija (družbeni standard).
V disciplinsko komisijo pa so bili izvoljeni:
SOTLAR Ivan (V. PS), VIDMAR Polde (osnovna proizvodnja), ZAPUŠEK Andrej (premaz), NENADIČ Radoslav (tapete), IZ-GORŠEK Milan (energetika), ŠU-BELJ Vlado (vzdrževanje), KOKALJ Bogomir (skupne službe) in FROMMHOLTZ Robert (družbeni standard). Za predsednika disciplinske komisije je bil na predlog konferece OO sindikata izvoljen v vseh volilnih enotah Miha PRUSNIK.
J. M.
Priprave na 11. kongres ZKJ
VEVČE, JUNIJ — Kot določa statut Zveze komunistov Jugoslavije, mora biti 11. kongres ZKJ čez leto in pol. To praktično pomeni, da smo že na pragu novega obdobja, ko se je treba z vso odgovornostjo lotiti tega izredno velikega dela ob vsestranskih pripravah na sam kongres.
Še pred 11. kongresom ZKJ bodo republiški kongresi oz. pokrajinske konference in volilne konference v Jugoslovanski ljudski armadi. S tem bo kongres uskladil mnenja in dosežke republiških kongresov in pokrajinskih konferenc in na ta način potrdil enotnost jugoslovanskih komunistov.
Brez dvoma bo osnovna tema kongresa pregled in ugotovitev vloge zveze komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične in samoupravne Jugoslavije ob pristopu k ideološki, politični in družbeni problematiki naše skup-
nosti in k njenemu nadaljnjemu razvoju.
Nova ustava in 10. kongres ZKJ sta zabeležila veliko zmago v smeri revolucionarne akcije, zveza komunistov pa je porazila vse one sile in nastrojenja, ki so se zoperstavljala socializmu in samoupravljanju. Zveza je poskrbela za nadaljevanje naše socialistične revolucije. V tej smeri smo tudi osvojili zakon o združenem delu. Ne gre več za izgradnjo načelnih stališč, splošnih deklaracij in dokumentov. Beseda teče o dolgoročnem delu pri uresničevanju že osvojenih stališč, pri čemer pa je potrebna akcija in napori vseh družbenih sil, usmerjenih k popolnemu delovanju našega sistema kot celote.
Prav zaradi tega naj bi bilo delo enajstega kongresa usmerjeno v aktivnost in naj bi predstavljalo smerokaz in obvezo za konkretno aktivnost družbenih sil. Gre torej za izgradnjo in delovanje našega novega družbenoekonomskega in političnega sistema.
11. kongres ZKJ bo analiziral tudi področje idejne prakse zveze komunistov. Zato je nujno, da se ZK bori za novo, samoupravno zavest ne samo v vrstah delovnih ljudi, ampak predvsem v svojih lastnih vrstah.
V zvezi s to problematiko bo moral enajsti kongres pač razpravljati o vprašanjih odnosov med zvezo komunistov, socialistično zvezo, zvezo sindikatov, zvezo mladine in drugimi organiziranimi socialističnimi silami, o njihovem položaju in vlogi v našem političnem sistemu.
Kongres bo tudi razpravljal o perspektivah ekonomskega in materialnega razvoja, o razvoju mednarodnih odnosov, ki jih bo tudi analiziral.
To je nekaj glavnih vprašanj. Res je, da smo po 10. kongresu rešili mnoge probleme in dosegli opazne dosežke, kar pa ne pomeni, da sedaj lahko sedimo križem rok. Odpraviti je treba slabosti, ki se še vedno pojavljajo.
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v maju 1977
	Maj 1977	0 I,—V.
klasični papirji	148,2	139,5
premazani papirji	109,9	108,9
skupaj:	135,0	129,0
lesovina	116,3	105,2
tapete	134,8	121,9
izvoz ton	90,9	97,1
izvoz $	91,9	104,0
1977	0 1. 1976 = 100
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter PRS
Maj 1977	0 I—V. 1977
I. PS	—	73,0
XI. PS	85,8	91,3
III.	PS	88,6	82,8
IV.	PS	85,1	90,8
skupaj:	86,5	86,4
V.	PS	71,2	55,9
premazni stroj	63,3	66,0
izmet klas. pap.	I.—IV. PS 12,35	12,93
izmet klas. pap.	V.	PS	34,71	33,67
izmet premaz, papirjev	14,52	20,39
0 1. 1976
90.3
89.2 86,0
88.2
88.4
62,1
13,87
19,92
Proizvodnja papirja je v maju glede na pretekla obdobja kljub manjšemu številu obratnih dni zaradi državnih praznikov znatno napredovala. Tako so bile odstranjene glavne težave pri obratovanju V. PS pa tudi ostali stroji so obratovali brez večjih zastojev, znižal pa se je tudi izmet.
Od klasičnih vrst papirjev smo izdelali daleč največ univerzalnih tiskarskih papirjev (na V. PS izključno le-te), od ostalih pa največ bankpost papirjev, kulerjev, tapetnih papirjev ter ciklostila.
Tudi proizvodnja premazanih papirjev raste iz meseca v mesec, kar je posledica manjših zastojev na PRS ter znatno nižjega izmeta.
Proizvodnja tapet je še vedno v znamenju ugodne konjunkture ter boljšega izkoriščenja proizvodnih zmogljivosti.
Lesovine smo izdelali kot običajno le toliko, kolikor zahtevajo potrebe osnovne proizvodnje.
Izvajanje zakona o združenem delu
Kaj bo z zimskimi kopalnicami?
VEVČE, JUNIJ — O nadaljnjem obstoju zimskih kopalnic ob gasilnem domu je prav tako veliko govora. Zato so potrebna nekatera pojasnila.
Nekdaj, ko na Vevčah še ni bilo veliko stanovanj s kopalnicami, je bilo to kopališče izjemnega pomena in tudi zelo obiskano. Sedaj je podoba drugačna. Kopajo se tam le še nekateri, ki žive v prav starih hišah, ki še niso preurejene, in pa delavci iz samskega doma. Medtem ko bi se stanovalce dalo odkloniti v primeru opustitve, pa to ni mogoče storiti za samce. Ni dolgo, kar smo z dviganjem rok potrdili družbeni dogovor o zaposlovanju, v katerem moramo zagotoviti minimalne bivalne pogoje, to se pravi: primerno sobo v samskem domu, malico, možnost celodnevne prehrane in seveda prav gotovo sodi k tej zadevi možnost vzdrževanja osebne higiene. Zaradi tega zaenkrat ne bo mogoče kopalnic ukiniti, vse dokler v samskem domu ne zagotovimo približno enake možnosti kopanja in seveda bi bilo treba tudi tista preostala stanovanja v Vevčah na nek način preurediti in vgraditi
Dosegel je višjo strokovno izobrazbo
VEVČE, JUNIJ — Na prvi stopnji organizacij sko-proizvodne smeri Visoke šole za organizacijo dela v Kranju je 27. 5. 1977 diplomiral tov. Lado Kocjančič iz programskega centra.
Čeprav so mu redno delo in druge aktivnosti jemale precej časa, je svoj študij napravil v zadovoljivem roku. Prav gotovo mu bo pridobljeno znanje, poglobljeno s prakso, pri delu koristilo.
Ob pridobitvi višje izobrazbe mu tudi tu čestitamo!
vsaj tuše, če že za kopalnico ni prostora. Vsekakor pa obstoja interes za ukinitev teh kopalnic, saj je to zgradba, ki je precej razsežna, medtem ko imamo vrsto družbenih aktivnosti brez lastnih prostorov.
Treba je tudi še pripomniti, da so vodovodne in parovodne napeljave do kopalnic in v samih kopalnicah dotrajane, da bo slej ko prej treba razmisliti o večjem vlaganju ali pa presoditi, če vsote, ki naj bi jo uporabili za rekonstrukcijo, ne bi porabili za rekonstrukcijo v samskem domu in starih stanovanjih. Dokončne odločitve sicer še ni, kaže pa, da bo bolj smotrna druga varianta.
VEVČE, JUNIJ — Zakon o združenem delu, ki je začel veljati 11. decembra preteklega leta, nalaga vsem organizacijam združenega dela, to se pravi vsem TOZD, DO in SOZD, da morajo prilagoditi svojo organizacijo določbam tega zakona. Obenem morajo vse OZD uskladiti svoje samoupravne splošne akte (samoupravne sporazume, statute in pravilnike) z določbami zakona o združenem delu. Ta obveznost torej velja za vse OZD brez izjeme, tudi za tiste, ki so že v preteklih treh letih organizirale temeljne organizacije. Tudi tiste delovne organizacije, ki so že po prejšnjem zakonu organizirale temeljne organizacije, morajo ponovno analizirati svojo notranjo organiziranost in jo po potrebi uskladiti z zakonom o združenem delu. Zakon določa tudi rok za uskladitev organizacije in samoupravnih aktov. Končni rok je dve leti od uveljavitve zakona, to je do 11. decembra 1978. Roke za posamezne faze usklajevanja mora vsaka OZD določiti z načrtom za izvajanje zakona o združenem delu. Ta načrt ima značaj samoupravnega splošnega akta in sprejeti ga mora delavski svet. Predlaga pa ga komisija za izvajanje zakona o združenem delu.
Posebej velja poudariti določbo zakona o združenem delu, da se njegova določila o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev uporabljajo najpozneje od 1. januarja 1978. Kaj to pomeni? To pomeni, da bomo morali ustrezne samoupravne splošne akte sprejeti najpozneje do 31. 12. 1977. Zakon določa izredno ostro sankcijo za tiste TOZD, ki tega ne bodo storile. Zakon namreč pravi: če delavci v TOZD ne določijo osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, prejemajo le z zakonom zajamčeni osebni dohodek.
V papirnici Vevče smo v lanskem letu začeli postopek za organiziranje TOZD in na zborih delavcev so bili že sprejeti sklepi o organiziranju treh TOZD. To je bilo še po določbah prejšnjega zakona o konstituiranju OZD. Ker je postopek organiziranja TOZD obtičal na pol poti, je medtem začel veljati zakon o združenem delu, ki določa, da se postopek organiziranja TOZD, ki je bil v teku na dan uveljavitve tega zakona, dokonča po tem zakonu. To pomeni, da bomo morali skoraj celotni postopek izpeljati po novem zakonu oziroma ga začeti povsem od začetka, če bi analize pokazale, da je treba organizirati drugačne TOZD, kakor smo jih začeli organizirati po prejšnjih predpisih.
Prva dolžnost je, da v Papirnici Vevče sprejmemo program izvajanja zakona o združenem delu, ki je obenem tudi program organiziranja temeljnih organizacij združenega dela.
Zato je delavski svet na 9. redni seji dne 13. maja imenoval 21-člansko komisijo za izvajanje zakona o združenem delu in jo zadolžil, da pripravi predlog programa. Za predsednika te komisije je delavski svet imenoval Toneta Novaka. Prva faza izvajanja zakona o združenem delu je analiza sedanje organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov v delovni organizaciji in iz tega izhajajoči zaključki ter predlogi za bodočo organiziranost. Ta prva faza bo morala biti opravljena do sredine junija. Nato bo šel predlog bodoče organiziranosti v javno razpravo, ki bo trajala en mesec. Sredi julija pa bi že lahko izvedli referendum o bodoči organiziranosti oziroma o tem, da se organizirajo temeljne organizacije združenega dela. V nadaljnjih fazah do konca leta bi morali na referendumu sprejeti samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD (do 20. septembra), izvoliti delavske svete TOZD (do 20. oktobra), sprejeti na referendumu samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami ter samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti skupnih služb (do 20. oktobra), sprejeti z referendumom statute TOZD (do 20. oktobra) in z referendumom sprejeti samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo (do 15. novembra). Nato bi lahko v decembru izvedli volitve delavskega sveta delovne organizacije.
Poleg naštetih aktov bi morali do konca oktobra sprejeti samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti dosedanje delovne organizacije med TOZD. Do konca leta pa bi morali sprejeti že omenjene akte o ugotavljanju celotnega dohodka TOZD, o razporejanju dohodka in čistega dohodka TOZD ter o delitvi osebnega dohodka in sredstev skupne porabe delavcev TOZD. Poleg teh aktov v TOZD (pravilnikov) oziroma že pred njimi, bi morali sprejeti v celotni delovni organizaciji samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih pri razporejanju čistega dohodka in osebnega dohodka ter sredstev skupne porabe. Vso to ogromno dejavnost bomo morali opraviti, če hočemo, da bomo v letu 1978 vstopili organizirani po novem in usklajeni z zakonom o združenem delu. Že ta kratek oris zadostuje, da spoznamo, kakšni napori strokovnih delavcev in vseh samoupravljavcev bodo potrebni v letošnjem letu, da bomo izvršili naloge, ki jih postavlja pred nas zakon o združenem delu. V prihodnjem letu pa bo treba sprejeti še statut delovne organizacije in vrsto pravilnikov.
Da bi izpolnil prehodno obdobje do uveljavitve nove organizacije, je delavski svet na seji dne 13. maja sprejel predlog začasnih sprememb in dopolnitev statuta Papirnice Vevče. Te spremembe in dopolnitve so bile po obravnavi na zborih delavcev sprejete na referendumu dne 2. junija. Z navedenimi spremembami statuta so bili odpravljeni dosedanji trije odbori, ki so jih delavci volili neposredno, dopolnjene pa so bile predvsem določbe o upravljanju delavcev z osebnim izjavljanjem ter o planiranju.
J. M.
Ni bojazni za surovine. Papir iz reklamacij bo treba še enkrat predelati. Kdo viša stroške in zakaj?
IV. specializirani sejem in posvetovanje -INTRA Maribor 1977
VEVČE, JUNIJ — Mariborsko razstavišče in prireditveni odbor sta pripravila IV. specializirani sejem transportne in skladiščne opreme v času od 30. 5.—5. 6. 1977 in posvetovanje o racionalizaciji toka materiala.
Na žalost moram ugotoviti, da je bil mariborski specializirani sejem zelo malo ali skoraj nič specializiran. Peščica razstavljavcev ni namreč pokazala skoraj ničesar novega. Lahko bi celo trdil, da se moriborski sejem v zadnjih treh letih ni prav nič spremenil v smislu napredka na področju transportne opreme. Strokovno posvetovanje je bilo razdeljeno na dve temi:
1.	mehanizacija notranjega transporta v poštnih centrih;
2.	uporaba viličarjev in žerjavov za racionalizacijo transporta v industriji.
Naj navedem samo nekaj predavanj na drugo temo.
Dr. Danilo Požar iz VEKŠ Maribor je imel predavanje o insti-tucionalizaciji logistične racionalizacije v naših organizacijah združenega dela. Naj iz tega predavanja navedem samo zaključke.
1.	Ker so potrebni za opravljanje logistike razni profili kadrov, bi bilo treba na to in podobno posvetovanje pritegniti širši krog delavcev OZD, ki se ukvarjajo z logistiko. Za napredek na tem področju ne zadostujejo samo dobri vodilni delavci, ampak dobri operativni delavci na različnih nivojih znanja.
2.	Za vse delavce s področja logistike bi bilo treba organizirati občasno permanentno izobraževanje. Opustiti je treba misel, da za opravljanje poslov »transporta« zadostujejo nekvalificirani in pol-kvalificirani delavci. Skladiščniki, odpravniki pošiljk, delavci, ki blago paketirajo itd., morajo vedeti nekaj o geografskem področju,
kamor blago pošiljamo, o lastnosti blaga, o mehanizaciji, o lastnostih merila za embaliranje, o varstvu okolja itd. Permanentnega izobraževanja torej ne smemo omejevati samo na »vodilne« delavce.
Zaradi odsotnosti dr. ing. Rolfa Jansenja z univerze v Dortmundu (ZR Nemčija) je referat s temo »Analize upravičenosti odločitev v logističnih sistemih« razjasnil Walter Neuchaus, dipl. ing., prav tako z univerze v Dortmundu.
Naj omenim, da so predavali na seminarju še drugi predavatelji, domači in tuji. Predvajani so bili različni filmi s področja integralnega transporta. Firma Sichelschmidt GmbH iz Wetter (rvhra) v ZR Nemčiji je v skladišču gradbenega materiala v Mariboru demonstrirala delo viličarja M 9. Zanimivost tega viličarja je ta, da so kolesa viličarja lahko krmarili na vse štiri strani — naprej, nazaj, bočno, levo ali desno;
V Gradcu v Avstriji smo si ogledali poštni center in zanimivo tehniko poštnega materiala.
Ob zaključku bi želel poudariti naslednje:
Mariborski sejem bo moral narediti napredek pri popestritvi in razširitvi razstavnih prostorov, saj poznavalci takšnih razstav doma in v svetu vemo, da je bil na tem področju storjen večji napredek. Če se v Mariboru na tem področju ne bo nič spremenilo, potem je bolje, da sejem prevzame
Jugoslaviji.
Samo posvetovanje je bilo odlično organizirano. Morda je še vedno premalo kraktičnih tem s področja integralnega transporta. Pa še nekaj. V bodoče bi bilo pravilno, da bi se takšnega posvetovanja udeležilo še več operativnih delavcev s področja transportne in skladiščne dejavnosti.
Andrej Pirkmaier
drugo, naprednejše mesto v
Izotopi niso nevarni -uporaba v papirni industriji
Prizadevanja inštituta »Jožef Stefan« za povezavo z gospodarstvom
VEVČE, JUNIJ — Radioaktivni izotopi postajajo dragocen pripomoček v strokovnjakovih rokah. Odkar deluje na Inštitutu »Jožef Stefan« reaktor TRIGA Mark II, ki proizvaja radioaktivne izotope, lahko kar v domovini zadostimo vse večjemu povpraševanju po
njih.
Radioaktivni izotopi, ki jih je treba skoraj redno izdelati umetno, sevajo gama žarke, te je pa mogoče skoraj vedno in na vsakem mestu tudi meriti. To dragoceno lastnost, da se sami izdajajo, Pa s pridom izkoriščamo lahko na številnih področjih. Lastnost, da neka snov seva in se s tem sama izda, je več kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunalne, vodarje, energetike železarje, tekstilce, papirničarje, zdravnike, Poljedelce, predelovalce hrane in številne druge.
Praktični primeri bodo približali njihovo uporabnost. Vemo na Primer, koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne eevi (najsi gre za vodovodne, kanalske ali telefonske) položene Pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu, kjer domnevamo, da Pušča voda (fekalije), razkopati. Če mesto ni pravo, je treba pogosto uničiti desetine metrov tal, vse do tam, kjer odkrijejo napako. če se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni izotop, se pri priči izlije tudi ta. Tu pa odkrije tekočino, ki seva in z njo počeno mesto na cevi že merilni aparat. Metoda je tako
zelo natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti cevi odkriti iztok le 0,001 m3 tekočine na leto.
Vodovodno cev in tekoči radio-izotop smo omenili zato, da bi poudarili, kako nenevarne so te snovi, zlasti v strokovnjakovih rokah. Izotopi, ki jih uporabljamo v take namene, lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko kriptona v dobrih štirih urah, fluor v 110 minutah, brom v 36 urah itd.
Napredne industrijske panoge uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v kovinah, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemnih voda. Prav tako pa jih lahko uporabljajo pri sledenju gibanja klinkerja v cementniški rotacijski peči, slediti pa je mogoče tudi mešanje cementa z agregatom v betonarnah.
Del industrije, ki je voljna osvojiti najsodobnejše metode, že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nenevarnih postopkih.
Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora npr. pomaga zdravnikom — onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Inštituta »Jožef Stefan« uvedli na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Za-preiskave pljuč pa uporabljajo radioaktivni kripton. Oba ta radioaktivna izotopa redno proizvajamo v reaktorju TRIGA Mark II.
Institut »Jožef Stefan«
KOLIČEVO, JUNIJ — Zveza sindikatov Slovenije je 26. maja organizirala obisk v Inštitutu »Jožef Stefan« in Republiškem računskem centru. Oba si prizadevata, da bi našla pot do gospodarstva, da bi z znanstvenimi do-aežki pripomogla k hitrejšemu razvoju gospodarstva in da bi se dosežki uveljavili v praksi.
Institucija ima za seboj že dobrih 25 let delovanja in je v teh letih imela pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru.
Poleg osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle jugoslovanske in slovenske znanosti v svet, je pomembno poudariti njihovo tesno povezanost z razvojem gospodarstva, ki še izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki so jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemije, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem so ustvarjene možnosti, da se vloga inštituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotrn način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov.
Inštitut šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot sto doktorjev, 150 magistrov in diplomiranih inženirjev in 80 tehnikov. Na inštitutu se raziskovalno udejstvuje večji del univerzitetnih učiteljev na naravoslov-nomatematičnih fakultetah.
Inštitut je tudi prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline in je še danes ena najaktivnej-
Seminar za člane izvršilnih odborov sindikata
Količevo, junij — v tednu °d 20. do 28. maja je klub samoupravljavcev priredil enodnevne seminarje za člane izvršnih odborov sindikata, na katerem so sindikalni delavci obravnavali naslednje teme: komuniciranje in obveščanje, delo samoupravne delavske kontrole in naloge sindikata po zakonu o združenem delu.
Seminarja so se udeležili člani 12 vseh organizacij združenega dela in predstavniki vzgojnovar-stvenih in zdravstvenih zavodov.
V prvi temi so predstavniki sindikata poslušali predavanja o pomenu informiranja v delovni organizaciji oz. o informiranju na Vseh ravneh naše družbene skupnosti. Vedno več pozornosti se Posveča vprašanjem medsebojnega obveščanja v delegatskih odnosih. Ustrezno informiranje ima odločilen pomen pri uresničevanju v ustavi opredeljenega družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delovnega človeka v združenem delu in drugih oblikah organiziranja. Vendar pa lahko ugotavljamo, da stopnja razvoja odnosov na področju informiranja še vedno zaostaja za stopnjo družbenoekonomskih odnosov v družbi. Težnja, ki se pojiti a, pomeni, da naj bi informi-ranje dobilo širši družbeni pomen in naj bi obveščanje krepilo Večjo vlogo samoupravnih odnosov.
. Se zlasti nova ustavna ureditev m kongresni dokumenti opredeljujejo informiranje kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih in se. Posebej delegatskih odnosov, ?aj je dejstvo, da naj bo delovni Govek ustrezno informiran, ena lzmed njegovih neodtuiliivih nra-
vic.
„ Vendar povsod naletimo na te-2aye, ko se informacije zadržujejo Pri nekaterih vodstvenih struktu-rah ali jih le-te napačno interpretirajo ali gre tu celo za zava-JUnje. Z učinkovito organizacijo informiranja na vseh ravneh družbenega odločanja bi lahko
razbili ostanke tehno-menažer-skih in birokratsko-etatističnih teženj.
Druga težava, na katero naletimo, je tudi premajhno znanje in prenizka kultura informiranja. Vendar pa le z učinkovitim informiranjem še ne moremo rešiti vseh problemov pri uresničevanju novih družbenih odnosov.
Medsebojno obveščanje v delegatskem sistemu moramo zgraditi tako, da so obveščeni in imajo možnost obveščati vsi delovni ljudje in občani na svojem delovnem mestu in v kraju bivanja, kjer razpravljajo in odločajo o vseh ključnih vprašanjih družbenega razvoja. Neposredno izrečena stališča, mnenja, zahteve, predloge in pripombe delovnih ljudi in občanov prenašajo delegati in delegacije v skupščine, na kraj soočanja, usklajevanja, dogovarjanja in odločanja. Sistem samoupravnega delegatskega informiranja mora zagotoviti aktualne informacije o družbeno pomembnih vprašanjih, omogočati učinkovito samoupravno pot družbenega odločanja, uresničitev sprejetih sklepov in dogovorov pa tudi kontrolo delovnih ljudi nad dogajanji v družbenih procesih.
Za dosego takega namena informiranja pa je potrebno še mnogo naporov. Prelomiti je treba tudi dosedanjo prakso, ko je informiranje mnogokrat neučinkovito zaradi tehničnih težav, ko ni na voljo strojepiske, ko nimajo časa pisati zapisnikov in podobno.
Osnovna naloga sindikata je uresničevanje in uveljavljanje delegatskega sistema v naši družbi, zato so v razpravi udeleženci tudi nakazali, kakšne težave imajo pri izvajanju sistema informiranja. Velika pomanjkljivost, ki jo je marsikdo nakazal, je tudi ta, da prihaja gradivo za seje prepozno in je marsikdaj tudi preobširno; tako predstavniki ne morejo gradiva predelati v sredini, kjer delajo. Uspešno informiranje je tudi pogoj za učinkovito delo samoupravne delavske kontrole, ki naj bi nadzirala delo
samoupravnih organov in tudi vodstvenih struktur.
To ne pomeni, da naj bi samoupravna delavska kontrola bila v vlogi neke »milice«, ampak da nadzira uresničevanje samou-upravljanja v družbi skladno s samoupravnimi akti.
Prav tako pa je sindikat tista družbenopolitična organizacija, ki omogoča samoupravni delavski kontroli, da lahko dobljene podatke preverja in ugotavlja njihovo resničnost.
V tretjem delu je bilo govora o nalogah sindikata po zakonu o združenem delu.
Na koncu pa je glavni urednik Občinskega poročevalca povedal nekaj o delu v zvezi z urejanjem in zbiranjem gradiva, o financiranju Poročevalca in o želji, da bi bile informacije čim bolj sveže.
Mija Bizjak
Dopisujte v svoj
časopis!
ših institutcij na tem področju. Prvi računalnik je začel delati 1963. leta.
Inštitut je od vsega začetka sodeloval pri razvoju nuklearne medicine in jedrske energetike. Njegovi strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktorji in dolga leta so študirali razne zdravstvene in tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike.
Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, npr.: fe-roelektrikov in piroelektrikov, keramike, trdih materialov, po-potem raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). Inštitut uvaja tudi moderne metode v medicino, na primer biokiberne-tika in biofizika.
Razvil in vpeljal je razne izredno zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi.
Zbira tudi vse znanstvene informacije z vsega sveta.
Izid večletnega usmerjenega dela v zvezi z zavarovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje, nekakšen elektronski stražar, ki neprestano javlja, kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti, kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Postaja, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati, vodi mikroračunalnik. Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi pri ukrepih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta.
Velja še posebej poudariti, da lahko postaja prav zaradi vgrajene elektronike sproti obdeluje vse prejete podatke in jih posreduje dalje.
Inštitut se ukvarja tudi s problemi v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijski in drugih industrijskih panogah.
Probleme v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki jim pravimo tehnološke odplake, rešujejo
na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odpadke očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno vodo mogoče ponovno uporabiti v procesu. Kot primer take zaprte tehnologije naj navedemo obrat za predelavo uranove rude na 2i-rovskem vrhu, ki je zasnovan tako, da ne bo izpuščal v okolje nikakršnih odplak.
Po drugi strani pa je mogoče nekatere nadležne tekoče odplake z ustreznimi postopki predelati v koristne snovi.
Marsikatero podjetje je kupilo elektronski računalnik in pri tem menilo, da jim bo zmogljivi stroj kar sam od sebe pomagal razrešiti notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kadrov pa pogosto ne opravijo dosti in tako iščejo pomoč drugje. Pri inštitutu obstaja konzultantska skupina odseka za uporabno matematiko, ki je sposobna gospodarskim organizacijam, ki so se znašle v računovodskih in komercialnih težavah, pomagati.
Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena najmočnejših takih skupin v Jugoslaviji.
V zadnjih letih postaja za gospodarstvo, zlasti še za prehrambeno in farmacevtsko industrijo, vedno bolj zanimivo raziskovanje proteinov, encimov in drugih biološko aktivnih snovi. Raziskovalci se že vrsto let ukvarjajo s problemi izolacije encimov živalskega in rastlinskega izvora in pripravljajo iz njih snovi, ki bi lahko služile kot surovine ali že končni produkti. Za te dosežke so se začeli zanimati tudi strokovnjaki iz gospodarstva in prišlo je že do konkretnih dogovorov in rešitev. Npr. iz krvi, ki jo v nekaterih klavnicah še vedno spuščajo v kanale, se da proizvesti hemoglobin, ki je uporaben v farmacevtski industriji in še drugje. Iz krvi lahko pridobivajo tudi druge sestavine, ki vsebujejo proteine in so bogat dodatek živalski in človeški prehrani.
Inštitut se ukvarja še s celo vrsto drugih raziskav, ki naj bi gospodarstvu omogočile uvajanje novih tehnoloških možnosti in izboljšav v tehnološkem procesu.
Mija Bizjak
Ob strojih za rezanje papirja
Neprimerna kolesarnica
VEVČE, JUNIJ — Na več
ustmenih opominov koristnikov kolesarnice in tudi razprav na zborih delavcev sporočamo glede kolesarnice naslednje:
V letnih mesecih koristi kolesarnico 150 do 250 delavcev •—• košar jev in mopedistov. V zimskem času se še ob ugodnih razmerah vozi okrog 100 delavcev, nekateri pa prihajajo s kolesi in mopedi tudi tedaj, ko so ceste komaj prevozne. Za tak obseg in tako vrsto rabe kolesarnice sedanja ureje-
nost ni primerna. Sistem obešanja koles ni primeren predvsem za ženske. Poleg tega je obešalnik mest mnogo premalo, tako da ljudje puščajo kolesa kjerkoli v prostoru kolesarnice ali pa kar pred glavnim vhodom ter vzdolž zidu zgradbe. Velika količina koles in mopedov je izpostavljena dežju in snegu, tako da kolesa hitro propadajo.
Vsekakor bo potrebno celotno področje kolesarnice prekriti s streho in postaviti dovolj stojal,
tako da ne bo težav tudi tedaj, ko je v uporabi naj večje število koles. Služba družbenega standarda bo predlagala investicijski službi, da uredi ustrezne načrte, tako da bo rekonstrukcija mogoča brž, ko bo razpoložljivih nekaj sredstev za investicije. Upamo vsaj, da bo nekaj ukrenjenega do jeseni letos, tako da ne bo več treba koles prekrivati s polivinilom, papirjem in drugimi pripomočki zoper vlago in dež.
Izidi poslovanja za razdobje januar-marec 1977
FINANČNI PLAN PAPIRNICE KOLIČEVO ZA LETO 1977 IN FINANČNI USPEH POSLOVANJA ZA OBDOBJE JANUAR—MAREC 1977
Ko obravnavamo poslovne izide, ki izvirajo iz podatkov, prikazanih v periodičnem obračunu za I. trimesečje 1977, se moramo zavedati, da je potrebno te podatke jemati z določeno rezervo, saj ne izkazujejo v celoti objektivnega ekonomskega položaja naše delovne organizacije. Realnost nekaterih podatkov o finančnih uspehih poslovanja je zmanjšana predvsem zaradi obračuna stroškov po načrtovanih cenah surovin, ki so v začetku leta iz razumljivih razlogov vedno višje kot dejanske cene, po katerih plačujemo reprodukcijski material. Prav tako je treba opozoriti, da so v letu 1977 podatki povsem neprimerljivi s podatki o finančnih izidih poslovanja v istem obdobju preteklega leta — zaradi spremembe obračuna dohodka od fakturirane na plačano realizacijo.
Ne glede na omenjene slabosti je iz prikazanih podatkov vendar mogoče dobiti neko grobo sliko gospodarske situacije, v kateri smo se znašli na začetku letošnjega leta.
Predvsem lahko ugotovimo, da se v letošnjem letu nadaljujejo gibanja, ki so bila značilna tudi za vso drugo polovico preteklega leta, to pa je:
—	visok obseg proizvodnje in prodaje naših izdelkov kot posledica močnega povpraševanja na domačem trgu;
—	nizka stopnja rasti cen surovin, vendar z istočasno močno izraženo težnjo, da se v bližnji prihodnosti cene občutno povečajo;
•— nizka stopnja rasti osebnih dohodkov;
— nadaljnje zmanjšanje akumu-lativnosti delovne organizacije.
Istočasno pa je treba tudi poudariti, da so taka gibanja zelo blizu tistim, ki smo jih predvideli s finančnim načrtom za leto 1977, kar je razvidno tudi iz tabel in primerjav, ki jih navajamo v nadaljevanju poročila.
Oblikovanje celotnega dohodka
v 000 din
	načrt I—III 77	doseženo I—III 77	I
dohodek od prodaje izdelkov	84.413	82.783	98,1
druga realizacija	3.059	1.172	38,3
izredni dohodki	1.000	301	30,1
skupaj:	88.472	84.256	95,2
Celotni v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarjeni dohodek je torej nekoliko nižji od četrtine letnega načrta. Odstopanje je posebno opazno pri izrednih dohodkih in drugi realizaciji. Taka situacija je normalna, saj se obresti,
ki so glavni vir izrednih dohodkov, zaračunavajo ob polletju oziroma ob koncu leta, druga realizacija pa je nižja zaradi nedokončanih del v naših delavnicah. Vsekakor ni razloga, da se ne bi odstopanja do konca leta izravnala.
Pomembnejši pokazatelj poslovanja je ta, da tudi dohodek od prodaje izdelkov ni dosegel četrtine letnega načrta, čeprav je proizvodnja pa tudi prodaja tako količinsko kakor vrednostno višja od načrta, kar je prikazano tudi v naslednji tabeli:
	načrt	i—m 77	realiz. I-	-III 77
	t	000 din	t	000 din
domači trg	8.420	76.859	8.904	82.625
izvoz	975	6.195	840	2.589
skupaj:	9.395	83.054	9.744	85.214
lesovina	375	1.380	302	1.114
skupaj:	9.770	84.434	110.046	86.328
Razlogi, da dohodek od prodaje izdelkov v prvih treh mesecih ni dosegel četrtine letnega načrta, torej ne ležijo v zmanjšani proizvodnji in prodaji, ampak so predvsem naslednji:
—■ obračun dohodka je izdelan po plačani realizaciji, medtem ko načrt bazira na fakturirani realizaciji;
—	izvozne cene se v povprečju še nadalje znižujejo;
—	manjša prodaja lesovine v primerjavi z načrtovanimi količinami.
Izmed navedenih faktorjev, ki znižujejo načrtovano realizacijo, predstavljajo pereč problem edino cene, ki jih dosegamo za naše izdelke na zunanjem trgu, saj so tako neugodne, da je izvoz skrajno nerentabilen, zaradi česar zasluži ta problem vso pozornost in natančno analizo.
Povečanje količine prodanega blaga ob znižanju izvoznih cen je poglavitni razlog, da je tudi ustvarjeni dohodek nižji, kakor smo predvideli.
	načrt I—III 77	doseženo I—III 77	I
zakonske obveznosti	4.500	5.855	130,1
pogodbene obveznosti	3.802	3.272	86,1
osebni dohodki	15.986	14.593	91,3
ostanek dohodka	G.132	6.051	98,7
skupaj:	30.420	29.771	97,9
Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je začetek letošnjega poslovnega leta dokaj uspešen, kar se izraža zlasti v uspešnem izpolnjevanju proizvodnega in prodajnega načrta. Istočasno pa je treba opozoriti tudi na problem, ki nastaja zaradi nejasnosti glede stopnje rasti cen v letu 1977, zaradi česar iz podatkov o uspešnosti poslovanja v razdobju januar— marec ne moremo v celoti sklepati o končnih finančnih izidih poslovanja v letu 1977.
Količevo, 13. 5. 1977
papirnice Količevo za leto 1977
Struktura celotnega dohodka
I-	načrt —III 77	doseženo I—III 77	I
celotni dohodek	88.473	84.256	95,2
porabljena sredstva	52.726	49.419	93,7
amortizacija	5.327	5.068	95,1
dohodek	30.420	29.771	97,9
Ob analizi strukture celotnega dohodka je potrebno predvsem opozoriti na dejstvo, da je stopnja rasti porabljenih sredstev oziroma stroškov še nekoliko nižja kakor stopnja celotnega dohodka. Zaradi tega se kljub vsemu delež dohodka v strukturi celotnega dohodka ni poslabšal glede na načrt.
Enako kakor elementi celotnega dohodka tudi elementi dohodka z izjemo zakonskih obveznosti v razdobju januar—marec niso dosegli dinamike, ki je predvidena za celo leto 1977, kar prikazujemo v naslednji tabeli:
Finančni načrt
Načrtovani finančni izidi poslovanja Papirnice Količevo v letu 1977 slonijo na naslednjih že sprejetih letnih načrtih:
—	proizvodni, prodajni in realizacij ski za leto 1977;
— načrt opravljenih delovnih ur za leto 1977;
—	načrt investicijskega vzdrževanja za leto 1977;
—	načrt stroškov varstva pri delu za leto 1977;
—	načrt amortizacije glede na sprejete amortizacijske stopnje v letu 1977 in predvidenega gibanja
cen surovin in energije, predvidene rasti osebnih dohodkov ter zakonskih in pogodbenih obveznosti.
Oblika celotnega dohodka
Izhajajoč iz navedenih osnov, bo v letu 1977 celotni dohodek (prihodek) izkazoval naslednjo dinamiko:
	realiz. 1976	•/.	1977	%	I
prodaja izdelkov	282.709	93,8	337.655	95,4	119,4
druga realizacija	11.293	3,7	12.235	3,5	108,3
izredni dohodki	7.984	2,7	4.000	1,1	50,1
skupaj:	301.986	100	353.890	100	117,2
(Nadaljevanje na 5. strani)
Gradnja objektov v Papirnici Količevo je zelo napredovala, odkar smo zadnjič objavili posnetke s tega velikega gradbišča. V tej številki objavljamo fotografije, ki so bile posnete 16. junija 1977 zjutraj (Foto:
Milan Živkovič)
Finančni načrt Papirnice Količevo za leto 1977
(Nadaljevanje s 4. strani)
V strukturi celotnega dohodka se bo delež dohodka od prodaje izdelkov, torej od naše osnovne dejavnosti, še povečal, saj predvidevamo, da bo znašalo povečanje dohodka od prodaje izdelkov v Primerjavi z letom 1976 19,4%. Iz
že sprejetega proizvodnega in prodajnega načrta pa izhaja, da sloni povečanje dohodka od prodaje izdelkov predvsem na povečani prodaji lesovine in povečanju prodajnih cen, kar je prikazano v naslednji tabeli:
—	zadrževati sredstva za osebno porabo (osebni dohodki) v mejah, ki jih določa gibanje produktivnosti, finančnih izidov poslovanja in življenjskih stroškov;
—	vsa razpoložljiva investicijska sredstva odrediti za dokonča-
nje začetih investicij s tem, da se pri nabavi vsake nove investicijske opreme vpelje skrajno varčevanje in racionalnost. Ta naloga je zlasti aktualna, ker so se nam v letu 1977 močno povečale obveznosti za financiranje prioritetnih dejavnosti v republiki, tj.
predvsem do izgradnje energetskih objektov.
Finančni načrt Papirnice Količevo za leto 1977 torej ni le prognoza doseženih finančnih izidov poslovanja, ampak je tudi vrednostno izražena poslovna politika za leto 1977.
	realizacija 1976 t	din		načrt t	1977 din
Prodaja v državi	34.832	277.688	33.681	307.355
izvoz	3.172	14.155	3.900	24.780
skupaj:	38.004	291.843	37.581	332.135
lesovina	385	1.566	1.500	5.520
vsega skupaj:	38.389	293.409	39.081	337.655
Sprememba v sindikalni knjižnici
Čeprav predvidevamo, da bo celotni dohodek ob skoraj nespremenjeni proizvodnji v letu 1977 Porastel za 17,2 %, pa bo dohodek vendar izkazoval znatno nižjo rast, kar izhaja iz tega, da predvidevamo višje nabavne cene nekaterih surovin in energije ter stroškov investicijskega vzdrževa-
nja, ki neposredno spremenijo celotni dohodek.
Gibanje stroškov po posameznih postavkah je prikazano v posebni tabeli, ki je sestavni del finančnega nčrta za leto 1977.
Glede na prikazano gibanje celotnega dohodka in stroškov predvidevamo v letu 1977 naslednjo delitev celotnega dohodka:
	realiz. 1976	°/o	1977	°/o	I
celotni dohodek	301.986	100	353.890	100	117,2
Porabljena sredstva	170.481	56,5	210.905	59,6	123,7
amortizacija	20.529	6,8	21.306	6,0	103,8
dohodek	110.976	36,7	111.679	34,4	109,6
Iz tabele, v kateri je prikazana		bo rentabilnost		poslovanja	in s
Predvidena delitev	ustvarjenega	tem akumulativnost v primerjavi			
dohodka v letu 1977, izhaja, da se.		z letom 1976 znižala, in sicer:			
	realiz. 1976		1977	»/.	I
dohodek	110.976	100	121.679	100	109,6
Pogodbene obveznosti	9.739		8,8	15.209	12,5	156,2
zakonske obveznosti osebni dohodki	17.780	16,0	18.000	14,8	101,2
in prejemki	56.472	50,9	63.944	52,6	113,2
ostanek dohodka	26.985	24,3	24.526	20,1	90,9
Sredstva za nove	naložbe bodo	tako znašala:			
amortizacija	20.529		21.306		103,8
ostanek dohodka	26.985		24.526		90,9
skupaj:	47.514		45.832		96,5
Zmanjšanje akumulativnosti v letu 1977 je tako predvsem posledica gibanja cen naših izdelkov in reprodukcijskega materiala ter Povečanja pogodbenih obveznosti, katerih nastanek pa je že povezan z izgradnjo KS III.
Predvideni finančni izidi poslo-yanja v Papirnici Količevo bodo imeli v letu 1977 nekoliko drugačno tedenco gibanja, kakor smo j° izkazovali v letu 1976, prav tako pa bo gibanje specifično tudi v primerjavi z načrtovanimi Predvidevanji v republiškem merilu. Ta specifičnost se kaže v Prvi vrsti v nadpovprečno visoki Predvideni rasti cen naših izdelkov pa tudi cen nekaterih surovin. Tako povečanje pa je utemeljeno predvsem z dejstvom, da
cene naših izdelkov pa tudi nekaterega reprodukcijskega materiala niso bile korigirane od leta 1974 oziroma 1975.
Če izvzamemo predvideni indeks povečanja cen, ki presega predvideno republiško povprečje za leto 1977, so vsi drugi pomembnejši parametri, na katerih sloni finančni načrt, usklajeni z resolucijo o družbenoekonomski politiki v republiki in občini in so predvsem stabilizacijsko naravnani.
To pomeni predvsem:
—	obdržati visok nivo proizvodnje in produktivnosti iz leta 1976;
—	nadaljevati z ukrepi za čim-večje varčevanje pri porabi surovin, energije in delovnega časa;
VEVČE, JUNIJ — Polnih 26 let je upokojeni učitelj in ravnatelj osnovne šole tov. Julij Mayer opravljal dolžnosti knjižničarja v sindikalni knjižnici Papirnice Vevče.
Za njegovo zvesto, prizadevno in strokovno delo v tej kulturni ustanovi se mu tu iskreno zahval j ujemo.
Ob slovesu je napisal nekaj vrstic o nastanku, razvoju in delovanju knjižnice ter o lastnem delu:
Zaradi starosti in ker me napadajo nevšečnosti, sem se odločil, da me razrešijo nadaljnjega upravljanja sindikalne knjižnice
Tovariš Julij Mayer, dolgoletni knjižničar v vevški sindikalni knjižnici
Papirnice Vevče, in sicer s 1. julijem letošnjega leta. Kaj hočete, polagoma postajam betežen, saj sem že krepko v 86. letu življenja.
Ob slovesu mi bodi dovoljeno, da na kratko osvetlim zgodovino naše knjižnice in ohranim tako njen razvoj v spomin poznejšim rodovom. Na knjižnico me vežejo prijetni, včasih tudi trpki spomini. Od mladega, nadebudnega papirničarja Selevška sem prevzel vodstvo knjižnice 1. novembra 1951. Na tem mestu sem vztrajal več kot četrt stoletja!
Takrat je bila knjižnica nameščena v mali sobici z enim samim oknom, v prostoru, ki tvori danes globino proti dvorišču v točilnici papirniške restavracije. Celotna stavba je bila zgrajena kot restavracija, ki naj bi nudila tedanjemu uradništvu papirnice


■ ->
-

*
r __ s?
razvedrilo in zabavo. To je jasno izpričevala takratna razmestitev prostorov, ki je bila popolnoma drugačna kot je danes.
V mali sobici so bile ob stenah razporejene knjižne omare iz hrastovega lesa, narejene in prikrojene prav po velikosti te sobice. Ob poznejši preselitvi smo morali obe tridelni omari razžagati, da smo ju sploh mogli spraviti iz sobe. Ob prevzemu je bilo v omarah nekaj nad 1000 knjig novejšega datuma, ker je bilo leta 1945 izločenih veliko število neprimernih knjig.
Iz registra izposojevalcev je razvidno, da je bila knjižnica ustanovljena oktobra 1943. Po začetnih vpisih članov presojam, da je bila tudi knjižnica namenjena samo uradniškemu delu papirnice. Po načinu pisave v register bi presodil, da se je do mojega prevzema razvrstilo najmanj 6 knjižničarjev. Moj prednik Selevšek je vodil knjižnico od junija 1950 do oktobra 1951. Zaradi težav ob nabavi novih knjig ni hotel več voditi knjižnice.
Po 4 letih mojega delovanja smo se morali preseliti iz stavbe v izpraznjeni dve sobici bivše ambulante pri Kuharju. Kljub skrbnemu nadzorstvu pri prevzemu knjig jih je ob tej priložnosti zmanjkalo 12. To je bilo moje prvo trpko razočaranje. Z velikim trudom smo knjige zopet razvrstili in nadaljevali z izposojanjem. Zaradi nabave novih knjig je takratni sindikalni odbor sklenil, da od posamezne knjige pobiramo primerno izposojevalnino. To je bilo odgovorno in zamudno delo. Vsak mesec sem moral podati obračun izposoj evalnine sindikalnemu blagajniku. Posebno neprijetna je bila zadeva z zamudniki, ki so šele po preteku 14-dnevnega roka vračali knjige. Po sklepu odbora so morali plačati kot zamudo dvojno izposoj evalnino, ki smo jo vsi imeli za kazenski ukrep. Že od vsega začetka smo imeli vpeljan samopostrežni sistem. Član je na podlagi seznama sam izbiral knjige in se odločal, ali jih vzame ali ne. To so sedaj v novem položaju izkoristili nekateri neodgovorni fantje pa tudi mladenke, da so najbolj zanimive knjige skrivaj odnašali domov. Mnoge knjige so pozneje tudi skrivaj zopet vračali. Pri ponovni kontroli, ki je bila izvršena po preteku 2 let, smo ugotovili, da je zmanjkalo okrog 15 knjig. Pojasnila in parole, ki smo jih izo-bešali na vrata knjižnih omar, so povzročila, da so se nekatere knjige skrivaj vrnile, vendar smo jih morali skoraj polovico odpisati. Opisana nevšečnost je imela za posledico sklep sindikalnega odbora, da se od zamudnikov ne pobira več dvojna izposoj eval-nina, ampak samo enojna. Zame je bila afera boleča in sem že takrat predlagal, da bi bile knjige čitalcem brezplačno na razpolago. Predlog ni bil sprejet.
Največja težava je bilo ogrevanje obeh sob čez zimo, ker je bil dimnik izpeljan le iz prve sobe. Dimna cev od peči iz druge sobe je segala najprej do stropa, nato ob stropu skozi prebito steno do dimnika. Dolga je bila nad 8 metrov. Si lahko predstavljate umazanijo, ki je nastala vsakokrat, ko sta dimnikarja ometala peči in cevi? Takrat je imela snažilka čez glavo dela!
Po dobrih 11 letih je gospodar zaradi gradbene preureditve odpovedal knjižnici gostoljubje. Ker se je medtem tudi trgovina preselila v nove prostore, so začeli njene dosedanje prostore preurejati. Tako sta Krajevna skupnost
Vevče-Kašelj in sindikalna knjižnica prišli do lastnih prostorov. Vse knjige smo zavili v večje kartone in jih zalepili. Nagrmadili smo jih kar v prvi sobi, ker so drugo sobo že začeli urejati za kuhinjo bodočega stanovanja. Vse omare pa smo znosili na gospodarjev pod med drugo odloženo šaro. Ko je bila urejena ena soba nove knjižnice, smo vse kartone zložili vanjo po oznakah, vendar je preteklo še precej mesecev, predno je začela knjižnica v novih prostorih normalno in redno poslovati. Na mah smo postali bogati, saj smo imeli naenkrat na razpolago kar tri prostore!
Zimsko ogrevanje je odslej zadovoljivo nudila peč na kurilno olje, ki pa zahteva skrbno čiščenje. V začetku nam je hladno olje povzročalo precej preglavic. Pred dvema letoma je sindikat Papirnice dobavil dve električni peči, ki avtomatično urejujejo pravšnjo toploto v prostorih.
Z upravnim odborom sindikata smo se dogovorili, da je dobivala knjižnica vsak mesec določeno vsoto za nabavo novih knjig. S trgovino Mladinske knjige v Ljubljani sem se dogovoril, da so nam rezervirali nove knjige, ki bi prišle prav za našo knjižnico. Navadno sem se tam oglasil v začetku meseca, da sem odbral primerne knjige za našo publiko. Knjižni fond se je polagoma stalno večal. S prihajanjem novih knjig na tržišče smo postali ažurni. Zadnja vpisna številka se glasi 3441, kar se nekako ujema z dejanskim številom knjig. Nekatere številke so v seznamu sicer črtane, ker so bile izločene komisijsko iz različnih vzrokov, zato pa imajo nekateri vpisi po več zvezkov.
V	prvih letih poslovanja se je knjižnice posluževalo večje število bralcev. Z uvedbo televizijskih aparatov je število bralcev polagoma padalo, tako da so slednjič skoro vsi odrasli odpadli. Vendar so stalno pristopali novi člani in obisk je bil vedno kar zadovoljiv. Ob samoupravnem sporazumu je odbor za kulturo pri sindikalni konferenci Papirnice sklenil, da so knjige sindikalne knjižnice izposojevalcem brezplačno na razpolago. Zanimanje se je vidno povečalo, le žal da se zadnji čas napoveduje nov upad. Vsi se namreč poleg poklicnega dela sedaj vključujejo v razne panoge javnega dela in udejstvovanja.
Slednjič bi se rad zahvalil tovarišicam in tovarišem iz papirnice, ki so mi v teh letih šli na roko in mi pomagali, da sem v zadovoljstvo bralcev lahko opravljal svoje delo. Osebna zahvala gre sedaj najprej presedniku Odbora za kulturo sindikalne konference Papirnice Vevče, tovarišu Nacetu Zajcu, sicer vodji elektro-delavnice, ter tovarišici Idi Cerk, članici Odbora za kulturo ter vodji kadrovske evidence, za vso nesebično pomoč. Moja posebna zahvala pa velja tovarišici Karlini Ločniškar, ki me je večkrat nadomeščala v knjižnici, ko sem bil nenadno odsoten. Pa tudi vsem bralcem se tu najtopleje zahvaljujem, ker so s svojo disciplino pripomogli, da se je izposojanje in zamenjavanje knjig lahko naglo in nemoteno odvijalo.
V	velikem fondu knjig je nagrmadena neizčrpna količina znanja, zanimivosti in zabave, ki je brezplačno na razpolago vsakemu krajanu. Zato vabim posebno upokojence in mladino, da se zavedajo tega narodnega bogastva in ga tudi uspešno uporabljajo.
Julij Mayer,
dosedanji knjižničar
ir:vf
1, l
U kJlL
& ^3

Po petstoti odigarni tekmi za klub se bo Viki Kocjančič poslovil od nogometnih igrišč. Pridružujemo se čestitkam vodstva
Sedma skupina papirničarjev prav dobro!
VEVČE, JUNIJ — Izobraževanje je bilo nekoč značilno le za mladino, ki se je v osnovnih in srednjih šolah pripravljala na življenje. Danes postaja stalni spremljevalec na življenjski poti vsakogar. Je ena napomembnej-ših sestavin našega dela. Vzgoja in izobraževanje v mladosti ne moreta več oborožiti človeka s potrebnim znanjem za vse življenje. Lahko mu dasta samo trdne osnove splošne izobrazbe in napotke za poklicno izobrazbo. Razvijeta mu njegove duševne sposobnosti in usmerita razvoj njegove osebnosti. Spričevala iz takih šol imajo sama po sebi le časovno veljavnost. Razvoj nas prehiteva, tako da sami začutimo, da nismo več kos svojemu času in da sodimo samo še v včerajšnji svet.
Izobraževanje odraslih ob delu in za delo je znanilec novega časa. Smo pred neizbežno nalogo,
Iz rok direktorja Papirnice Vevče, tovariša Janeza Lednika, prejema zaključno spričevalo (odlično) pomočnik na III. PS tov. Bu-dimir Četojevič
da postavimo temelj stalnemu izobraževanju mladine in odraslih. Motivi za tako izobraževanje so precej različni. Lahko so popolnoma ekonomske narave, lahko socialni ali pa osebnostni, npr. uveljavljanje v družbi in na delovnem mestu, uresničenje osebnih nagnjenj, popravljanje mladostnih neuspehov in podobno.
Znano je, da pri nas že 14 let teče poklicna papirniška šola za odrasle. Ta je bila prva leta le internega značaja, pozneje pa je s pomočjo Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani zrasla v poklicno, v srednjo šolo.
Letos, v začetku tega meseca, je pridobilo poklic papirničarja 12 kandidatov. Po dveletnem šolanju ob delu, ki je obsegalo po 18 ur predavanj na teden, so se pričeli zaključni izpiti že ob koncu maja: najprej zagovor praktičnega dela iz enega od osnovnih papirničarskih delovnih mest, nato pa še iz slovenskega jezika, tehnologije lesovine, celuloze in papirja, iz zgodovine, samoupravljanja in temeljev marksizma. Seveda so učenci že prej dosegli kar dobre ocene iz strokovnega računstva, merjenja in regulacije, iz strojev in naprav v papirništ-vu, iz zdravstvene vzgoje in podobno.
Letošnja skupina iz poklicne papirniške šole za odrasle s predavatelji in predstavniki delovne organizacije
Sam zaključek je bil presenetljivo dober, saj je povprečna ocena zaključnih izpitov znašala kar 4,4. Le eden od kandidatov je bil pri zaključnih izpitih odklonjen in jih bo delal jeseni. Z nekaj treme, kot običajno pred komisijo, so izpiti potekali spontano štiri dni, potem pa se je vsem odvalil kamen od srca.
Seveda zaključek ni bil brez veselega dela. Kandidati so dobili spričevala in z njimi poklic papirničarj a, ki ga bo pristojni občinski organ prenesel v delavsko knjižico. Podelitev je predstavljala majhno in prisrčno slovesnost, ki so ji prisostvovali direktor Šolskega centra tiska in papirja ing. Marjan Černe, direktor Papirnice Vevče dipl. oec. J anez Lednik, tovariš Anton Novak — vodja kadrovske službe,
in vsi predavatelji. Z rdečimi nageljni na prsih in veselega ter sproščenega obraza so novi papirničarj i pristopali in ob čestitkah prejemali priznanja za svoj dveletni trud, zadovoljni, da so si na ta način pridobili poklic in osnove strokovne izobrazbe, ki jo bodo povečali na delovnem mestu. Po krajšem nagovoru obeh tovarišev direktorjev so se vsi udeleženci zbrali pri veseli in prijateljski zaključni slovesnosti.
Za novo šolsko leto 1977/78 se je spet prijavilo lepo število kandidatov, vendar odbor za medsebojna razmerja verjetno ne bo mogel vsem odobriti vpisa. Pogoj za vpis je med drugim zasedanje delovnega mesta v papir-ništvu, ker je treba na koncu opravljati izpit iz praktičnega dela.
NK Slavijo je končal prvenstvo v SNI
VEVČE, JUNIJ — Končalo se je tudi prvenstvo v slovenski nogometni ligi. Vevška Slavij a je pristala na 12, zadnjem mestu. Nogometaši se sprašujejo, kako bo s tekmovanjem v sezoni 77-78. Tekmovanja v zveznem merilu pri večini športov in tudi pri nogometu bodo ostala taka kot doslej. Prehod na selekcije, katerih center naj bi bil v Mostah, je nogometašem Slavij e in njenemu vodstvu preprečil resnejše delo verjetno kar za daljše, če ne večletno obdobje. Spremembo tekmovalnega sistema je treba označiti za delen neuspeh. Športniki in klub niso zadovoljni.
Že enajsto leto tekmuje NK Slavij a v slovenski nogometni ligi. Je tudi eden naj starejših klubov v Sloveniji. Pogoji za delo niso bili vedno najboljši. Leta in leta se je klub boril s finančnimi pa tudi z organizacijskimi težavami. Kljub temu pa je dosegel v nekaterih obdobjih zelo dobre izide, če pa upoštevamo pogoje za delo, pa te izide lahko ocenimo kot odlične. Nedvomno imajo lepe zasluge pri tem dolgoletni trener Lojze Perharič kakor tudi starejši igralci Kocjančič, Zupan-
čič, Dimnik in drugi. Med njimi so taki, ki so že od pionirskih vrst zvesti klubu.
Zanimivo je, da je prvo moštvo šele proti koncu tekmovanja v letošnji sezoni prišlo v pravo formo. V zadnjih kolih je premagalo prvaka SNL Rudarja iz Velenja z 1:0, v Mariboru domačega Železničarja prav tako z 1 :0, NK Primorje s 3 :1, izid zadnje tekme z Ilirijo na njihovem igrišču pa je bil žal spet porazen 2 : 5. Tako je zbrala Slavij a skupaj le 13 točk, prepričljivo je zadnja.
Nekako srednje zadovoljen je klub z delom mladincev in pionirjev. Mladinci so v svoji skupini drugi. Z malo več sreče, v glavnem pa resnosti, bi bili lahko tudi prvi. Tako starejši kot mlajši pionirji pa so v svojih skupinah na sredi lestvice. Pionirjev je veliko, vendar jih klub iz finančnih vzrokov ne more vključiti v tekmovanja. Trenerja mlajših sta Franc Bolha in Ivo Zrimšek.
Dileme vevških nogometašev so torej upravičene, prav tako pa tudi bojazen, da bi nogometni del športnega parka v bodoče ostajal čedalje bolj prazen.
Ivo Zrimšek
M Al f
Ob zaključku je novim papirničarjem povedal nekaj tehtnih besed direktor šolskega centra tiska in papirja ing. Marjan Černe
Nogometaši Slavije pred tekmo z NK Primorje (3 :1) dne 5. 6. 1977. Baje je bila to predzadnja tekma v tej skupini
Tudi v nogometu proizvodnja ni razočarala
Proizvodnja : dodelava 5 : 3 oženjeni : samci 8 :4 Hrušica, 25. 5. in 2. 6. 1977. Proizvodnja:	Hribar, Prošek,
Četojevič, Križman, Jakovac, Osmanagič.
Dodelava: Skubic, Sarbajs, Šu-belj, Šutulovič, Lož, Jakac. Sodnik Jakše.
Vreme sončno, odlično za igro, gledalcev okoli sto. Derbi ob zaključku šolskega leta vevških papirničarjev (vevška fax) se je pričel v velikem športnem vzdušju. Tako eni kot drugi so bili pred tekmo zelo optimistično razpoloženi. Toda po končani tekmi veliko razočaranje igralcev »dodelave«. Takoj po sodnikovem žvižgu hladen tuš v Hrušici. Proizvodnja je dobila v peti minuti gol, strelec Skubic. Toda Proizvodnjo gol ni zmedel in v sedmi minuti je srednji napadalec Prošek izenačil rezultat na 1:1. V petnajsti minuti prvega polčasa je vratar Proizvodnje Jakovac nerodno posredoval in Dodelava je vnovič povedla. Od te minute naprej pa je na igrišču prišlo do velikega preobrata. Proizvodnja je bila v vseh ozirih boljša. Iz lepe akcije je v 14. minuti Hribar po streljanem kotu zadel v gol Dodelave in izenačil rezultat. Takoj v drugi minuti drugega pol-
časa je Prošek z efektnim golom s kakih deset metrov zadel zgornji kot nemočnega vratarja Sub-lja. Takoj za tem je Dodelava zamenjala vratarja. V gol je stopil branilec Garbajs Milan. Poteza kapetana Skubica je bila zelo efektna, saj so kmalu za tem izenačili. Do konca velikega derbija je ostalo še 10 minut. Po hitri akciji je levo krilo Proizvodnje Četojevič premagal zanesljivega vratarja Garbajsa. Po tem golu pa je Proizvodnja pokazala Dodelavi, da so tudi v nogometu, kakor pri delu boljši??? Končni rezultat derbija je postavil napadalec Četojevič z lepim golom s kakih deset metrov. Tekma je bila sicer fer, čeprav so po tekmi trije igralci obležali ob igrišču. Toda po pogovoru z ostalimi, da derbi zapij emo v gostilni »Pri Babniku«, so bolečine v trenutku prenehale.
Nekaj dni kasneje je čas dopustil še eno tekmo. Tokrat med oženjenimi in samci.
Tokrat so »copatarji« zagodli samcem. Rezultat 8 :4 priča o ohranjenosti poročenih. Verjetno so jim žene že dan poprej pripravile kaj okrepčujočega.
Športni pozdrav
Andrej Prošek
Kar osemkrat se je moral specializirani vratar samcev ozreti po žogi
za svojim hrbtom
Ste videli na odru? Razvedrite se še doma!
Preberite sami!
MILOŠ MIKELN: Zaradi inventure odprto
TONE PARTLJIČ:
O, ne, ščuke pa ne
MARTIN BENETOVIČ: Hvarčanka Izšlo v zbirki Dramska knjižnica v založbi Delavske enotnosti, izdaja Zveza kulturnih organizacij (ZKOS)
Cena posamezne številke 18,75 dinarjev
Pošljemo vam po povzetju, če jo naročite na naslov:
Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4 V Ljubljani jo lahko kupite v naši prodajalni v Tavčarjevi ulici 5
Častni gostje tabora
Taborniki odreda Pugled so postavili svoj tabor pod vrhom smučarske
trase
Utrinki s VII. planinskega tabora na Trebeljevem
Uspela slikarska razstava
Skupina razstavljenih del slikarja Ludvika Šraja na Vevčah
VEVČE, JUNIJ — Za nami je VII. planinski tabor ljubljanskih planinskih društev, ki je bil 15. maja pri brunarici na Trebeljevem. Kot smo že pisali, je bilo naše društvo letos zadolženo za organiziranje tabora. Del priprav je odpadlo na meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev, del na občino Ljubljana Mo-ste-Polje. Pokrovitelj tabora je bil predsednik občinske skupščine tov. Marjan Moškrič, precejšen del nalog pa je odpadel na nas. Zares zavzeto in z odgovornostjo smo se lotili del pri pripravi tabora, od ceste do ureditve prireditvenega prostora na trasi smučišča, postavitve odra itd., da bi bil prostor čim bolje pripravljen, lepo urejen in da bi vse službe na taboru delovale brez zastojev. Želeli smo, da bi vse teklo tako, da bi se vsi obiskovalci tabora počutili med nami dobrodošli, dragi gostje. Kakih posebnih izkušenj pri tem nismo imeli, bilo pa je veliko dobre volje in upamo, da smo vsaj delno uspeli in da se je večina obiskovalcev med nami prijetno počutila.
Ker je bil praznični dan določen ravno na dan »ta mokre« Zofke, nas je skrbelo ves čas, kako bo z vremenom, saj je znano, da se Zofka le redko izneveri. Zadnje dni smo zaskrbljeno poslušali in brali vremenske napovedi in si želeli lepega vremena. Ob lepem vremenu je s prostora, kjer je bil tabor, prelep razgled na bližnjo in dalj njo okolico vse tja do Kamniških planin. Res je bilo predvideno, da bo srečanje planincev potekalo ob vsakem vremenu, vendar je doživetje novih krajev, prijateljskih srečanj in sproščene zabave mnogo lepše ob lepem vremenu.
V	soboto smo opravili še zadnja dela; taborniki so postavili svoj tabor, pridno so nam pomagali pri raznih opravilih, prek noči so čuvali prireditveni prostor in tudi drugi dan na taboru so nam bili v pomoč pri prodajanju značk, odnašanju embalaže itd. Pri raznih delih v pripravah in na samem taboru je sodelovalo Prek 50 ljudi; precej ur dela je bilo opravljenih, vse to pa prostovoljno, brez vsakega plačila. Pri zbiranju prostovoljcev za posamezna dela smo naleteli na neverjetno velik odziv in pripravljenost za delo.
V	nedeljo zjutraj smo se vsi sodelujoči že ob šestih odpeljali z Vevč, da smo se pravočasno pripravili za zgodnji prihod planincev. Prišli so peš z litijske strani, iz Jevnice, z dolenjske strani, iz Ljubljane pa je vozil poseben avtobus. Vzdušje je bilo praznično, prireditveni prostor v lepem naravnem okolju, prijetno urejen, Pisane gruče planincev so se zgrinjale z vseh strani, stari znanci so se pozdravljali med seboj. Velika večina se je prvič srečala s lemi kraji; presenečeni so bili nad lepoto pokrajine, ki je bila mnogim kljub veliki bližini Ljubljane doslej neznana. Tudi brunarica s svojo okolico je bila deležna občudovanja in pohval.
Poleg številnih planincev iz ljubljanskih planinskih društev, iz Litije in celo predstavnikov
planincev iz Zagreba ter iz raznih krajev Slovenije so prišli na tabor tudi vidni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med drugimi tovariš Marijan Brecelj, Tone Bole, Marjan Orožen, predsednik litijske občinske skupščine, Božo Škerlj — predsednik Planinske zveze Jugoslavije, in dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, ter Marjan Oblak, predsednik meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev. Zal je bilo nestanovitno vreme krivo, da jih ni prišlo še več, vendar smo ocenili, da se jih je vseeno zbralo prek 2000.
Ob 11. uri smo začeli s slavnostnim sporedom, ki je imel poseben poudarek na letošnjih jubilejih tovariša Tita in zveze komunistov. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik našega planinskega društva tov. ing. Edo Ulčakar: Za njim je spregovoril tov. Marjan Moškrič, predsednik občinske skupščine Ljubljana Mo-ste-Polje, slavnostni govornik pa je bil regijski sekretar zveze komunistov tov. Miran Jelen. V programu so sodelovali člani našega papirniškega pihalnega orkestra, ki so navdušili s kvalitetno izpeljavo skladb in s svojimi le-
Upravni odbor Planinskega društva Vevče se najlepše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji, pripravah in delu na VII. planiškem taboru na Trebeljevem.
Člani našega planinskega društva so delo pri taboru prevzeli kot svojo posebno dolžnost, vendar je bila pripravljenost za sodelovanje in prizadevnost pri delu vseh sodelujočih zares izjemna in vse pohvale vredna.
Še posebej pohvalno pa je sodelovanje vseh tistih tovarišic in tovarišev, ki niso člani planinskega društva pa so nam prostovoljno priskočili na pomoč in nam pomagali pri našem delu.
UO PD Vevče
pimi nošami še popestrili praznično vzdušje. Prav tako kvaliteten je bil nastop pevskega zbora, folklornega ansambla »Tine Rožanc«, učencev osnovne šole in našega priznanega umetnika — opernega pevca Ladka Korošca. Žal je že med izpeljavo programa začel rositi dež, ki pa je k sreči kmalu ponehal, vendar se je vreme počasi slabšalo. Po programu je sledila zabava. Za ples je skrbel ansambel »Kometi« in vnetih plesalcev niti rahel dež ni motil.
Gostom smo nudili v okrepčilo tople in hladne pijače pa klobase in golaž, ki nam ga je skuhala vojska. Pripravili smo dovolj jedi in pijač v želji, da bi lahko ustregli vsem. Žal pa je pričelo deže-
vati; planinci so začeli odhajati, ostalo je le nekaj najbolj vztrajnih. Precej je bilo tudi domačinov' iz bližnjih vasi, ki jim je bil tabor prav gotovo prijetna zanimivost in priložnost za zabavo.
Dež je proti večeru pojenjal in ko smo okrog sedme ure zvečer odhajali, je bilo vedro in Trebe-ljevo obsijano z večernim soncem.
Tako je minil VII. planinski tabor ljubljanskih planincev, katerega nosilec je bilo naše planinsko društvo. Upamo, da so se gostje med nami dobro počutili, saj smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi jim bilo prijetno. Številni so spoznali nove kraje na Trebeljevem in v okolici in se bodo najbrž še kdaj napotili tja. Pa tudi vevški planinci smo »odkrili« prijeten kraj, kamor se bomo radi napotili tudi v poletnem času. Velika skrb nam je padla z ramen, ko je tabor minil; zdaj so jo prevzeli nase planinci iz Rašice, ki bodo prihodnje leto organizirali VIII. planinski tabor na Rašici. Želimo jim veliko uspeha.
p. i.
VEVČE, JUNIJ — Prve dni tega meseca je v predprostoru kulturnega doma na Vevčah razstavil del svojih stvaritev slikar — amater Ludvik Šraj z Vrhnike pri Ložu. To je bila že njegova
druga razstava na tem mestu, medtem pa jih je imel več tudi v drugih krajih. Ob ne preveč pestrem kulturnem življenju na Vevčah, je taka razstava zanimiv dogodek, ki privlači veliko število obiskovalcev.
Slikar je v svojih delih predstavil motive iz narave okoli Cerkniške in Loške doline in motive iz partizanskega življenja. Z vsake slike je vela svežina narave in gibanje, ki ga je delo predstavljalo. Ni slučaj, da so se obiskovalci razstave dolgo zadrževali v prostoru in postajali ob slikah. Ob pogledu na vse in vsako posebej so se razvedrili in spočili. Za strogo strokovno presojo sem premalo umetniško izobražen, strinjam pa se z mislijo, da je prava umetnost le tisto, kar je lepo, in to je bilo lepo. Obiskovalci so se v knjigi obiskov izražali, da si čez čas spet želijo take prireditve s podobnimi ali pa tudi z drugačnimi motivi.
S. R.
Ob izidu
ENOTNOSTI FRONTE IN ZALEDJA
VEVČE, JUNIJ — Maja je izšla knjiga »Enotnost fronte in zaledja«, ki jo je izdal odbor za proslavo bitke II. grupe odredov na Jančah. Knjiga je izreden prispevek k letošnjemu praznovanju in proslavi ob 35. obletnici teh bojev.
Spisal jo je upokojeni generalmajor Franci Sotlar, borec iz prvih dni NOB in vevški rojak. Posvetil jo je svojim vnukom. V knjigi je avtor osvetlil in analiziral pomen, razvoj in usposabljanje slavnih operativnih enot NOV in partizanskih odredov Slovenije takoj v začetku vojne. Vsebinski višek je prav opis bitke na Jančah takrat, ko so bile fašistične sile še na višku svojih moči. Ta bitka je ena uvodnih, ki so prinesle deželi mir, svobodo in neodvisnost.
V delu opisuje razvojno pot II. grupe odredov, imenovane tudi I. štajerska brigada, njeno nastajanje, rast, sposobnost in vsestranski organizacijski napredek.
Knjiga je opremljena tudi s fotografijami nekaterih vidnih borcev, ki so sodelovali v janški bitki.
Vzporedno z izdajo je sovpadala tudi letošnja proslava 35. obletnice bojev na Jančah, katere se je udeležilo nad 3000 ljudi.
S. R.
Pogled na del prireditvenega prostora
Predsednik PD Vevče pozdravlja udeležence tabora
Dopisujte v svoj časopis!
Praznik krajevne skupnosti in kašeljski gasilci
VEVČE, JUNIJ — Letos mineva 134 let, odkar je na Vevčah stekla strojna izdelava papirja. O tem je bilo že večkrat kaj napisanega in znano je, da si je krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj v teh dneh izbrala svoj krajevni praznik. Običajno ga proslavijo s športnimi in kulturnimi prireditvami, kjer sodeluje zlasti mladina.
To leto je pomemben dogodek 70-letnica obstoja prostovoljnega gasilskega društva Zg. Kašelj. Praznovanje je potekalo 26. junija z vso slovesnostjo, ki taki obletnici pristoji in o kateri bomo poročali v julijski številki našega glasila.
Že 5. junija so pričeli s slovesnostmi, in sicer z občinskim tekmovanjem pionirskih skupin v
Štirje veterani v kašeljskem gasilstvu — še vedno aktivni in prizadevni. (Na sliki od leve proti desni: J. Zorman, F. Petelin, K. Lovše in
K. Znoj)
'.'f
		—SS	...		
	| BI	
Pionirji-gasilci iz Slap ob »svojem« avtomobilu
Tekmovanje pionirk-gasilk pri gasilskem domu v Zg. Kašlju
gasilskih vrstah. Tekmovanja se je udeležilo 14 skupin pionirjev, ki so vključene v posamezna društva. Naj zanimivejše je bilo tek-
movanje z ročnimi črpalkami, kjer so pionirji pokazali dokajšnjo mero izurjenosti in skladnega dela. Vsaka vaja je bila oprav-
ljena v nekaj sekundah, tako da je komisija komaj ugotavljala časovno razliko. Tekmovali so še v štafetah in nekaterih drugih gasilskih veščinah, nazadnje pa so se v veselje naj mlajših pomerili tudi v nogometu med posameznimi skupinami.
Med udeleženci so bile posebno opazne pionirke iz Dola pri Ljubljani, ki so s svojo urejenostjo, opremljenostjo in disciplino vidno izstopale.
To, da bi iz teh pionirskih skupin nekoč dobili dobre gasilce, je pač odvisno od vodstev, ki bi naše naj mlaj še usmerjala v intenzivno delo in jim z gasilsko vzgojo približala to humano dejavnost. Ni vseeno, če navdušeno mladino pustimo vnemar, da se z družbeno nekoristnim udejstvovanjem izgublja izveii organizacij.
Vsekakor pa lahko gasilcem iz Kašlja ob prireditvah čestitamo in jim želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Starejši gasilci so le jedro -
VEVČE, JUNIJ — Starejši gasilci so skoraj v vseh društvih po Sloveniji tisti, ki dajejo ali pa so dali mlajšim napotke za delo v društvih. Brez njih ne bi bilo aktivnih mlajših, ki sprejemajo dolžnosti in se od veteranov učijo.
Ob slučajnem srečanju s štirimi (so pa še drugi) me je le zanimalo, kako je z njimi. Skoraj vsi so enoglasno trdili, da jih delo med prostovoljnimi gasilci še veseli in da jih je od nekdaj veselilo. To, da so humane organizacije, katerih člani so pripravljeni pomagati sočloveku v vsakem trenutku nesreče, obenem pa so varuhi splošnega ljudskega premoženja, vključeni v druge enote z enakim ali vsaj podobnim namenom in dolžnostjo.
Jože Zorman je že kar v 80. letu starosti. V kašeljsko društvo je vstopil v začetku 1937. leta, bil odlikovan kot zaslužni član 28. 1. 1968, dvakrat pa so mu tudi dodelili značko za 15-letno in 30-letno delo. Je še vedno dolgoletni član nadzornega odbora.
Feliks Petelin je gasilec že od leta 1934. 1950. leta je napravil tečaj in izpit za izprašanega gasilca.
Prav tako je prejel dve znački za 19 in 30-letno delo v gasilskih vrstah. Odlikovanje z gasilsko plamenico je prejel 1971. leta; pozneje je postal gasilski podčastnik. Že več let opravlja delo strojnika in dolžnosti gospodarja društva.
Karol Lovše je stopil v gasilske vrste 1948. leta. Že od leta 1950 je izprašan gasilec, dve leti pozneje pa je postal gasilski podčastnik. Je imetnik gasilske značke za 20-letno delo. Poleg ostalih organizacijskih prijemov pa zna že nekaj let dobro voditi blagajno društva.
Karel Znoj — pri njem mineva že 51. leto, odkar občasno nosi gasilsko uniformo. Izprašan gasilec je, desetar in podčastnik od leta 1952. Pred devetimi leti je bil imenovan za zaslužnega člana in dobil dvakrat značko, za 25 in za 40-letno delo v gasilstvu.
Na koncu je stekel pogovor še o gasilskem domu. Karol Lovše, ki izhaja iz gasilske družine — tudi njegovi trije pokojni bratje so bili gasilci — je rekel, da je bilo največ dela v društvu zanj in za vse člane v letih 1956 in 1957. Tedaj so sklenili, da bodo
tudi v Kašlju
stari, skromni dom, katerega prostor je komaj zadostoval za brizgalno in nekaj orodja, povečali. Po odkupu zemlje so takoj pričeli graditi temelje in kletne prostore. Teren je bil tak, da je zahteval težko delo in porabo ogromnih količin materiala. Zabijati so morali pilote, kjer so porabili veliko lesa; šele nato je bilo mogoče napraviti temelje. Kljub dobri volji gasilci sami vsega niso zmogli, čeprav je ve-večina napravila po tisoč in več udarniških ur. Na pomoč je pristopila tudi občina in trgovsko podjetje Mercator, ki je prevzelo nedokončano delo. Zato ima v domu trgovina tudi svoje prostore. Nad vse funkcionalna je tudi dvorana družbenopolitičnih organizacij in nekaj stranskih prostorov, kjer se gasilci lahko sestajajo. Letos so ti prostori tudi preurejeni, zlasti pa opremljeni z gasilskim orodjem, tako da ob nesrečah lahko gasilci pristopijo na pomoč.
Na koncu še enkrat iskrene čestitke celotnemu društvu ob 70-letnici z željo, da bi se ob naslednjem jubileju srečali tudi z mlajšimi.
Prikolice so že na mestu — Novigrad poln
VEVČE, JUNIJ — Tudi letošnje leto so kapacitete počitniškega doma zasedene s prijavami za letovanje skoraj v celoti, kar velja še posebej za julij in avgust. Dokaj neugodno vreme v začetku junija je seveda vplivalo tudi na to, da je bilo prijavljencev za predsezono sorazmerno malo.
Ne glede na število prijav je osebje počitniškega doma odpotovalo in tako smo počitniški dom odprli 8. junija.
Upravnik doma je tov. Kolenc, glavna kuharica tov. Lahova, pomagale pa ji bodo tov. Kotar jeva in tov1. Lušinova, ki je letos prvič v domu. Za dobro postrežbo bodo poskrbele tov. Vodeničarjeva v bifeju in tov. Nada Lenič.
Če se morda še niste odločili za letovanje pa želite preživeti nekaj dni v Bineti, potem vas vabimo, da se oglasite v družbenem standardu, kjer bomo tudi za vas kljub zasedenosti skušali najti prosto hišico.
Letošnje leto bomo delavci Papirnice Vevče letovali tudi v prikolicah. Ker kapacitete počitniškega doma ne zadoščajo potrebam, smo se odločili za nakup prikolic in s tem omogočili 10-dnevno letovanje 36 družinam za-
poslenih članov delovne organizacije. Opremljene prikolice smo odpeljali v Medulin (2) ter Rabac in Lopar. Prva skupina prav sedaj zaključuje dopust, zato bodo mnenja o letovanju v prikolicah znana kasneje.
Vsem gostom, članom delovnega kolektiva, ki bodo letovali v počitniškem domu v Pineti in v prikolicah, želimo v času letovanja prijetno dopustniško razpoloženje.
J. R.
To ni počitniški »camp«, ampak zasilno naselje v Zg. Kašlju, kjer prikoličarji čakajo na boljše pogoje (Foto: C. Zupančič)
Uradna otvoritev letnega kopališča na Vevčah je bila že 1. junija. Žal pa je bilo obiskovalcev v času do 10. junija zaradi slabega vremena
zeio malo
Kljub prometnemu opozorilu pri letnem kopališču na Vevčah, obiskovalci bazena s svojimi avtomobili silijo na zelenice in uničujejo nasade
(Foto: C. Zupančič)
..Prisank 77" in zgodovina tekmovanj pod Prisankom
VEVČE, JUNIJ — Leta 1952 so se prvič po osvoboditvi zbrali smučarji ljubljanskih podjetij na pobudo smučarske sekcije Saturnus na tekmovanju na Krnici. Tekmovanja so se udeležile tovarne: Utensilia, Tiki, SKIP in Saturnus. Ekipno je zmagala tovarna Tiki in osvojila plaketo. Naslednje leto je razpisala tovarna Utensilia prehodni pokal in ga posvetila dnevu mladosti — rojstnemu dnevu maršala Tita. Zato je bilo to tekmovanje v maju. Po treh zaporednih zmagah je Utensilia osvojila ta pokal v trajno last.
Leta 1956 je razpisala tovarna Saturnus nov prehodni pokal, prav tako posvečen dnevu mladosti. Po treh zaporednih zmagah
je pokal osvojila tovarna Saturnus.
V naslednjem letu 1959 je razpisala nov pokal tovarna TOPS z istim posvetilom, samo v večjem obsegu sodelujočih, predvsem tudi kovinarskih kolektivov težke industrije. Teh tekem se je udeležil tudi Litostroj, ki je pokal tudi dvakrat osvojil. Livarna Ga-ljevica iz Ljubljane je pokal osvojila v letu 1961. Leta 1962, 1963 in 1964 so pokal osvojili smučarji trboveljske strojne tovarne. V letu 1965 je pokal osvojil zopet Litostroj, naslednje leto pa Strojna tovarna Trbovlje. Ker je bila po pravilniku zmagovalna ekipa dolžna naslednje leto organizirati tekmovanje, Strojna tovarna Trbovlje tega tekmovanja
	j H ■		
	H	Ii	J
	B		
	1 \ X		
Obrambni dan na osemletki v Polju. Vojaški starešine razlagajo mladini zanimivosti iz vojaških veščin (Foto: C. Zupančič)
zaradi preobsežnosti in finančnih težav ni organizirala.
Tako se je tekmovanje, ki je zajelo že precejšnji obseg, končalo.
Ker je omenjeno tekmovanje doseglo že tako velik obseg, zaradi terena ni moglo biti v maju in zato se je oddaljevalo od prvotnega namena — počastitev dneva mladosti.
Zaradi tega je tovarna Saturnus v maju 1963 ponovno organizirala tekmovanje med prvotnimi udeleženci, to so tovarne Tiki, Tops, Utensilia in Saturnus.
Ker sta se tovarna Utensilia in Tops prenehali udeleževati, je Saturnus povabil leta 1967 Papirnico Vevče in naslednje leto še Žito. V letu 1974 se je priključila še tovarna Totra in vsa naslednja leta je zasedba sodelujočih podjetij ista.
Po pregledu zgodovine teh tekmovanj so letošnje tekme 26. po vrsti, vendar so po posvetilu, to je v počastitev dneva mladosti,
25. — jubilejne.
Tekmovali smo 28. 5. pod Mojstrovko. Oglejmo si nekaj izidov:
C kategorija — nad 45 let starosti:
Priimek in ime	del. organiz.	I. tek	II. tek	skupaj
1. Bernik Ivan	TIKI	30,38	31,72	62,10
2. Berlič Milan	TIKI	36,38	39,22	75,60
3. Kobilica Dimitrij	Saturnus	39,73	41,43	81,16
6. Dečman Anton	Vevče	45,90	44,75	90,65
7. Žgajnar Jože	Vevče	40,09	53,64	93,73
B kategorija — od 35 do 45 let:				
1. Poljanec Vito	Saturnus	30,81	32,23	63,04
2. Kralj Sašo	Saturnus	32,11	33,26	65,37
3. Pirc Jože	Žito	32,35	33,45	65,80
5. Pirkmaier Andrej	Vevče	35,88	31,84	67,72
14. Jozelj Marija	Vevče	140,73	211,84	352,21
A kategorija — do 35 let:				
1. Kreč Martin	Saturnus	33,99	31,81	65,80
2. Humerca Janez	Žito	35,03	31,75	66,78
3. Selan Peter	Vevče	32,85	34,50	67,35
4. Švare Miloš	Vevče	32,55	34,87	67,42
7. Trtnik Janez	Vevče	36,83	34,65	71,48
10. Žagar Drago	Vevče	37,62	38,23	75,85
12. Mežek Boris	Vevče	40,64	38,33	78,97
13. Vilfan Vid	Vevče	43,40	40,94	84,34
14. Babnik Milena	Vevče	45,18	46,57	91,75
18. Lorbek Vanja	Vevče	69,58	87,91	157,49
Ekipna uvrstitev:
1.	Tiki	skupen čas 203,43
2.	Saturnus skupen čas 210,00
3.	Žito	skupen čas 216,53
4.	Vevče	skupen čas 225,72
(Bernik Ivan 62,10 — Južina Jože 70,66 — Novak Niko 70,67) (Kobilica Dimitrij 81,16 — Poljanec Vito 63,04 — Kreč Martin 65,80)
(Lipicer Drago 83,95 — Pirc Jože 65,80 — Humerca Janez 66,78) (Dečman Anton 90,65 — Pirk-maier Andrej 67,72 — Selan Peter 67,35)	V. V.
Lenčki v spomin
VEVČE, JUNIJ — V sredo, 1. junija 1977 je kolektiv Papirnice Vevče presenetila in pretresla žalostna vest, da je v avtomobilski nesreči izgubila življenje sodelavka Helena Oman.
Tovarišica Omanova je prišla v delovno organizacijo 2. 12. 1963. Njen osnovni poklic je bil poklic kuharice, zato je vseskozi delala v obratu družbene prehrane oz. v papirniški restavraciji. Videvali smo jo za štedilnikom v obratu družbene prehrane, v bifeju letnega kopališča, v planinski koči na Veliki planini, v počitniškem domu v Novigradu ali na priložnostnih prireditvah, skratka povsod, kjer je bila potrebna pomoč, ki je ni nikdar odrekala. Sposobna in de-lavoljna, posebno pa družabna in s pravilnim odnosom do dela in soljudi je bila priljubljena med sodelavci. Ker ni imela družinskih obveznosti, je kaj rada napravila uslugo sodelavkam-materam in podaljšala svoj delovni čas, kjerkoli so se pokazale potrebe. Obenem pa je imela čut pripadnosti kolektivu v vsem, kar ustvarja podobo dobrega delavca.
Kolektiv Papirnice Vevče, posebno pa ožji sodelavci, bodo Heleno Omanovo pogrešali v družbi in pri delu ter jo ohranjali v najlepšem spominu.
Zahvala
Ob nenadni, nesrečni in pretresljivi izgubi naše drage Lenčke se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in prijateljem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nami sočustvovali. Prisrčna hvala tovarišu Francu Čudnu za tople poslovilne besede. Vsem, posebno pa njenemu ožjemu kolektivu in organizaciji sindikata Papirnice Vevče iskrena zahvala!
Brat Polde z ženo Anico in sinom Andrejem
Tekmovalci z Vevč, ki so zmagali v kategoriji do 30 let
Mojca si je priborila srebrno kolajno
Vaša fotografija meseca
Strolelom v dodelavi V. PS. Po vsej verjetnosti mu botruje gola neprevidnost (13. 6. 1977)
Kontrolne ure bodo...
f EVCE, JUNIJ — V prvih mesecih leta, ko nam je slabo šlo s proizvodnjo in z izkupičkom, smo bili vsi zelo odločni, da je treba nabaviti kontrolne ure na vhodih. Zdaj so nekateri že manj navdušeni, vendar sklep velja, ker so ga potrdile tako družbene organizacije kot organi samoupravljanja. Zaenkrat je bil zadržek za realizacijo sama nabava primernih ur. Zdaj smo dobili ustrezne ponudbe, tako da je ta skrb odpadla. Treba bo še prirediti same vhode, ker se ne more pristopiti k stvari tako, kot se je pred leti. Takrat so bile ure izpostavljene hudim temperaturnim razlikam, vlagi in podobno, zaradi česar so vzdržale samo eno sezono, največ dve. Treba bo le ustvariti ustrezne klimatske pogoje na vhodih, ne samo zaradi ur, ampak tudi zaradi ljudi, ki prihajajo na delo. Treba bo nekaj manjših predelav. Na glavnem vhodu bo vsekakor treba preprečiti prepih in nizke temperature pozimi pri žigosanju in prekladanju kartic, medtem ko bo treba pri vhodu v upravno zgradbo ustvariti le možnost sprejemnic za tuje goste, ker je bilo dogovorjeno, da se v bo-
doče v upravni zgradbi ne bo dovolilo tekanja dobrodošlih in nedobrodošlih gostov brez reda.
Ob uvedbi kontrolnih ur bo seveda nastalo tudi nekaj neprijetnih situacij, npr. tisti, ki delajo na izmene ali po 20. uri, zaradi bodočega sistema evidentiranja ne bodo mogli odhajati po bližnjici prek upravne zgradbe. Druga neprijetnost bo gotovo ta, da bo le treba prekiniti z zasebnim dogovarjanjem o zamenjavi »ših-tov«, ker to iz varstvenih in disciplinskih razlogov ni dopustno.
Medtem ko bo treba na glavnem vhodu evidentirati prihode in odhode za redno ali nadurno delo, pa bo režim v upravni zgradbi nekoliko drugačen. Vsak, ki bo prihajal na delo redno ob 6. in ob 14. uri odšel, ne bo evidentiral ničesar. Vsak drugačen promet skozi vrata pa bo moral biti evidentiran ob vsakem prehodu skozi vrata. Evidentirati se bodo morali tudi tisti, za katere bo dogovorjen premakljiv delovni čas.
Torej vsekakor velja: če uvajamo red, naj bo ta red vreden tega imena, ne pa neka navidezna rešitev.
REŠITEV UGANK IZ 5. ŠTEVILKE »NAŠEGA DELA«
Izpolnjevanki — dvojčici:
1. parabola — Tolminka, 2. Pireneji — varčnost, 3. Niko-dem — Nabucco, 4. carinik — parobek, 5. veverica — Pira-nesi, 6. četvorka — jadralka, Papirnica Vevče — Lednik, Tovarna papirja — Kocbek. Dvojna kombinacija:
1. koran — tipka, 2. baron ■— taksi, 3. radon — pitka, 4. Toran — etika, 5. notar — Itaka, 6. narod — Akita, karton — tapeta.
Pravilno so rešili in bili izžrebani naslednji ugankarji:
10 din Šešek Magda 10 din Šimic Anica 10 din Sevšek Roman 30 din Babnik Ada 60 din Vidrgar Pavli Rešitev križanke iz te številke pošljite na uredništvo do 12. 7. 1977. Izžrebali bomo običajne nagrade.
Popravek rešitev iz 5. številke
Pri uganki »Zvezdi« mora od 1 do 3 priti beseda Krako-vo, od 4 do 6 pa lanolin!
VODORAVNO: 1. drugo splošno ime za plazilca, 7. okrasna cvetlica, vetrnica, 14. tovarna kartona, papirja in lepenke pri Domžalah, 18. reka v Rusiji, pritok Kame, 19. sestavna pokrajina naše soc. republike, 20. rimsko število 600, 21. nenadna smrt, 23. mesto ob vznožju gorovja Jura v švicarskem kantonu Bern, 24. v rimskem koledarju 13. in 15. dan, 25. kratica za gospodarsko izvršilni odbor, 26. letalo, aeroplan, 28. žensko ime, tudi cmerov človek, 31. pergamski kralj, 33. žebelj, ki drži kolo na osi, 35. tabor, prostor, namenjen izletnikom s šotori (angleška pisava), 37. finski pisatelj, začetnik modernega fin. realizma (Juhani), 38. šahovska figura (konj), 40. dan (latinsko), 42. ime znanega slovenskega arhitekta Mihevca, 44. kradljivec, 45. reka pozabljenja v grški mitologiji, 47. kraljevi namestnik pri starih Perzijcih, 49. zavarjeno mesto, delo varilcev, 51. kraj pri Mariboru, sedež Podravkine TOZD »Sana«, 53. tokovni odjem-niki, drsnice pri trolejbusih, 54. vsota denarja, suma, 57. naše ime za največje jugoslovansko pristanišče, 59. dodatek, dostavek k pogodbi, 61. domača žival, jagnje,
62. perje pri repi, korenju ali kolerabi, 64. rodovitna pokrajina v Vojvodini in Hrvatski med Savo in Donavo, 66. ruski vladar, veliki knez, 67. ameriška kratica (vse v redu), 68. industrijsko podjetništvo, 72. kemični simbol za radon, 73. podjetje pri Kamniku, ki se ne ukvarja s proizvodnjo papirja, je pa član SOZD »Slovenija papir«, 76. nesmotrna poraba, raz-sipništvo, 77. mestece v severni Španiji med gorovjem Sierra de la Demanda in reko Ebro.
NAVPIČNO: rastlinske bolezni, ki povzročajo novotvorbe, karci-noznost, 2. velika pripovedna pesnitev, 3. vetrček, sapica, 4. del obrednika v vzhodni cerkvi, 5. napis na Kristusovem križu, ki pomeni: »Jezus iz Nazareta, judovski kralj«, 6. tip ženskih srednjih šol, 7. veznik če, 8. letoviško mestece blizu Crikvenice, 9. grška pokrajina na Peloponezu z glavnim mestom Pyrgos, 10. rjava železova ruda v Loreni in Luksemburgu, 11. krepak starejši možak, korenina, 12. nikalnica, tudi simbol za neon, 13. slušni del televizijskega prenosa, 15. neprega-žen sneg, žrebec, nepoškodovan pirh, 16. kemični znak za srebro, 17. mestece na skrajnem zahodu
Gvatemale na obali Tihega oceana, 22. žvižgač, brlizgovec, 25. sesalec s po enim parom sekalcev v vsaki čeljusti (miš, podgana, hrček, veverica, bober itn.), 27. starogrški kipar, vodilni mojster eginske šole bronarjev, 29. večje naselje pri Zidanem mostu s tovarno papirja, 30. Cimosov avtomobil, 32. reka v Epiru, v grški mitologiji reka v podzemlju, 34. poganjek, klica, brst, cima, 36. zvesta domača žival, 39. prebivalec srednjeevropske slovanske države, 41. čebelja tvorba, 43. tovarna gradbenega materiala, 46. trenje, 48. cestna železnica, 50. francoski impresionistični slikar (Pierre-Auguste), 52. pregnanstvo, izgon, 54. shod, množični sestanek, 55. kupovanje, nabavljanje, 56. vrana, kavelj, grda pisava, 58. stara ruska dolžinska mera (laket, seženj), 60. vitka in plaha gozdna žival, 63. obzirnost, olika, del skladbe, 65. ognjenik na Siciliji, 68. okrajšava za trinitrotoluen, močno razstrelivo, 69. egipčanski sončni bog (daljša oblika), 70. kemični simbol za nobelij, 71. roditelj, ata, 74. predlog z rodilnikom, 75. enaka soglasnika, tudi začetnici francoskega pisatelja in muzikologa (roman »Jean Christo-phe«).
Ne samo vejevje, tudi cela drevesa so ostala na vevškem jezu, ko se je znižala količina pretoka
KADROVSKA SLUŽBA POROČA ]
Prišli:
MAJ 1977
Muranovič Nuraga — pomožni del. Jašič Meho — pospravljalec izmeta Brčic Dragoljub — pripravljalec pap. mase
Grabnar Jožko — skladiščnik surovin
Bašič Ismet — razkladalec surovin Stojanovič Živorad — pom. vodje preč. rez. stroja Milenkovič Života — vnašalec Canovič Šefkija — pom. vodje vzdolžno rezal, stroja Torič Ismet — pospravljalec izmeta Milinčič Bojin — nakladalec papirja Dimitrijevič Živko — pom. vodje prečnega rezal, stroja Jovanovič Dragiša — pospravljalec izmeta
Šekič Suvad — II. pom. dodel. stroja
Krizmanič Dragan — I. pom. dodel. stroja
Krajnc Ivan — vodja zav. stroja zvitkov
Jere Alojz — II. pom. dodel. stroja Odšli:
Žgajnar Vlasta — referent za prodajo tapet
Avsec Evgen — pospravljalec izmeta
Luzar Silvo — pospravljalec izmeta Miloševič Živorad — paznik pap. stroja
Lazič Stanko — nakladalec papirja Žurkič Viktor — pospravljalec izmeta
Teofilovič Pero — II. pom. prečnega rezal, stroja
Kasagič Dragoljub — vodja razkla-dalne skupine — upokojen Erbežnik Ivan — I. pom. dodel. stroja
Bulič Drago — tesar Jovanovič Dragiša — pospravljalec izmeta
Purič Hašim — II. pom. dodel. stroja
Djurič Dragan — II. pom. prečnega rezalnega stroja
Jelenko Bogo — manipulant — v JLA
Debeljak Zoran — obratni laborant — v JLA
Stanič Ivan — pripravljalec pap. mase
Krajnc Ivan — progar
Bobojevič Petar — razpuščevalec vlaknin
Božinovič Božidar — progar
Rodili so se:
Pucelj Jožetu sin Boris
Lesjak Branku sin Primož
Lampič Joži in Jožetu hči Janja
Štamcar Marinki in Petru sin Boštjan
Čestitamo!
—HUSE DELO —
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papir-niče Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnlco (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.