IVAN JAKSE: Na pomoč mladini! Naša mladina še iiikuar ui loliko tipcla in naš naraščaj še ni bil nikoli v toliki nevarnosti kakor danes. Našo mladino lzrabijajo že peto leto na kmetih za najtežja težaška in hlapčevska aela. Mlaama, ki bi morala sedeti danes~v šoli, nadomestuje uašim gospodarjem odrasle uslužbence. Ona danes orje, viači, streže živini, čisti hleve, proži les, nalaga tovorc in vodi težko obložene vozove ure in ure daieč do železniških postaj. Res je, da so bili mobiiizirani očetje in starejšibratje tn da je ostala doina poleg niater skoro izključno šolska mladina. Zaradi putnanjkanja moških delavcev je bilo uaravno, da so morali šolski otroci prijeti za uclo. Šolske oblasti so to podpirale in priporočale — zamude so se opravičile. Vse bi bilo v tistih izrednih razmerah opravičljivo, da ni začelo naše ljudstvo mladino preveč izkoriščati. Pomi^lite 9 do 12 letni otroci so morali delati doma kakor živina. In to otroci, ki so v štadiju razvoja, ki potrebujejo še vsestranskega regovanja. Prišel je tak otrok tuintam v šolo iz- mučen in zdelan. da se mi je v srcc zasmi- lil. V šoli se je od naporov nekoliko ocl- počil, da bi pa zamogel prisostvovati po- uku — o tem ni bilo govora. Poznam hiše, kjer so mieli prej stal;u> krepkega hlapca, ki je bil komaj kos svo^i nalogi. Zdaj sta stopila na njegovo hiesto dva šibka šolarja, časih sarno eden. Splošno srno mislili, da se bo to izko riščanje in mučenje nase mladine s kcničano vojno nelialo. Pa motili smo se. Brezvestneži so prišli do prepričarr.-i. da jim šolar ravno tako opravlja vsakovrstna dela kakor vsak- odrastel človek. Iz ozirov varčnosti in domače zanesljivo- sti se ta razvada nadaljuje in dobiva n.i knietih vedno večji obseg. Nebrojni so slučaji, da se Ijudstvo trdovratno upira šol ski obveznosti, »Je že 12 let star, ga ra bim za delo, ne bo hodil več v šolo!« -¦ Tako slišlmo dan za dnevoni. Povedati je treba odkrito, da je naše šolstvo med vojno silno trpelo, in treba bo več let krepkega in vztrajnega dela iti napora vseh moči (xl strani učiteljstva, istotako pa mnogo dobre volje in energijc cd strani šolskili oblasti.* Sedanja ino§ka generacija ie oslabehv ¦Potuajijkanje, slaba hrana, vojni napori, cazrinvrstne skrbi in še marsikaj dniRevp. - vse to je uničevalo fizičnn moč. Naše kakor tudi vsakega naroda upanje in ponos pa je mladina, na5a bodoča generaclja. Skrb riaša in merodajnili činiteljev se niora koncentrirati edino v točk". Kako potnagati n;ladini in jo rešiti pred fizičnim polotnom. Ne stnenio imeti naraščaja mladostnih starcev in stark, ne sključenih razoranih in izmučenih teles brez vsake odporne rile. Potrebujemo narod krepkih, zdravih in ponosnih mladeničev in deklet, mož In žena. Ti morajo blti najmočnejšl zid, najvarnejša zaščita in bramba našc doiiiovine! Zato apeliramo in rotiino o pravem času na šolsko oblast. da vzame resno v Dretres, kako rešifi rnladino fizične smrti. (Ire za bodočnost, gre za na5e vse! To k!-'Otrebnejše in nujnejše ne^o vsaka druga refortna. Postavimo se tudi v tem oziru na čc!o dnigini kulturi.im narodom! *) Vae dosedanje odredbe ne bodo spraviie otrok v šoto. Naš kmet je dober računar in prišel ]e do zaključka, da je še vedno na boljšem, ako se da vaak mesec kaznovati zaradi nercdnega obiskovanja, pri tern pa uporablja svojega otroka za delo, namesto da bi jemai v službo tujo osebo. Op pia.