PODLISTEK. Lenčika. Po resničnoj podlagi. Nekak v srodi raaja je bilo, < pa je stala mala Ivcnt-ika za voglon pri školi. Kiihano jajčice si je belila za obed. V naglici pribiži Stoklasov Vanek (Ivan, Ivanek == Vanek), podbije joj roko, ka je jajce opalo iz n,>e, pa se v blati vso razneslo. Žalostno je Lenftika poglednola Vaneka, s solzmi zaletimi očmi ga je poglednola. Ne mela driige hrane, kak dve kiihani jaj?€ki za celi den. Mati so soj je skiibali, ka si je v žkok) nesla, da kriiiia neso meli, že duga ga neso meli. Pa negda mati ne bila takša sirota. Bila je hči bogalega luterana. Kovač Ferenc jeni oča, z diišoj pa s telom liiteran, jo mejo dve hčeri, pa enega sina. Penez dosta, dosta pola, lepe živine, pa rodovitne goriee, vse to je glesto (posedel) Kovač. Ne daleč od jega pa je gospodarjo jegov brat Juri, ki šo bo bol bogat. Heleno je najbol štimo. Una mu jo pozne gospodinjila, da bo vdovec, pa diee ne mejo, una je tiidi namenilo pu njen vse dobiti. Toti liidje so živeli na Vogrsken bliizi štajarske meje. Helena je hodla v Radcono v školo. V šoli le Cula lepe katoliške naviike. Ciidila se je, ka so jo mati pa oča duma celo drugaCi yi\6ili. Pa bol se je temi čiidila, bol se jo navzela tistih naviikov, kere je v š&oli Cula. Včasi (tu pa tam) je od tega kaj duma pra.vila, pa vsegdar sta jo oča pa mati mrski skregala, te pa ne povedala besede več, bojala se je, da bi jo "dali v liiteranjsko školo, kak so brata pa sestro. Te«a pa una ne bi štela, ne za nift na sveti, ne bi Štela iega. Helena je raela dobro glavo, lehko se je viiCila, pa vrla je bila, svoje starše je rada mela, spoštovala jih je, pa vbogala, Pokorna jim je bila v sem, samo v naviikih jin jo na tihem nasprotiivala. Dere (kadar) ne ve6 v školo bodla, so jo stric k sebi vzeli. V Radgono je hodla kiipivat potrebne refii za kiihnjo, obleko, pa še kaj. Najrajši je šla kiipivat v nedeljo pa svetek. Vsegdar je šla k svetoj maši pa k predgi. Vse to jo je tako prevzelo, da se ne mogla ve6 braniti. Želela je postati katolška. Te svoje srčne žele je razodela gospodi tebonti. V svetoj veri bla že itak zadosti podviičena, pa je v štirinajstih dneh postala katoliška, kaj si je že talc dugo želela. To pa staršom pa strici ne ostalo dugo zakrito. ,,Si resen katoliSka postala?" jo nekega dneva Čemerno pita stric. ,,Moj liibi, dragi, zlati moj stric, jas nesen mogla driigači. Vidla sen, no providla, ka lilteranjska vcra ne pola v nebesa, jas pa bi le rada v nebesa prišla. HSto te je tak nalago? Ali bodi drgoč to, kaj si bila, ali pa se mi poberi, ka te nigdar več ne vidiin!" Kumaj si je stric svoj fieracr zegno, pa v soj sopi pribiži oča. «Ka.j čujen, Helona! Ali je resen, ka si k driigoj veri pristopila?" ,,Rosen je, resen," refie brat, ,,ravno zaj mi je pristala." Oča jo pograbi za kito, vlači jo po hiži, pa jo požene skoro golo čez prag. > MNe prikaži se mi več pred moje oči!" Siroče je odiSlo. Sla si jo na Stajarsko sliižbe iskat. Za tri tjodno jo v nekoj vesi bluzo Ix>tmerka, pri enem kmeti, dobila sliižbo. Dostikrat si jo mislila na svoj bogati dum. 2alostna se je spominjala na go- spodinstvo pri strisi, in na srečo, kera jo je čakala tan, pa v avetoj veri je vsegdar najšla tolažbo. Dve leti je bila v tistoj sliižbi, pa se je spoznala s hlapcom, vrlim, bogaboječim Mravlakom. Vzela sta se, pa se "p^eselila v kučo jedvinega gospodara za ofra. V tisten časi je bilo takših kuč več. Maš kučo, je pomenilo teko kak, maš ofra? Ofer je v kuči prebivo. i Mejo kravo, no par svinj. Za to je mogo gospodari celo leto zapstuuj (zastonj) delati. Ce duma ne bilo silnega dela, je smejo iti na delo inan (drugam), ka si J6 kaj zaslužjo. Zda| nega veft takših kufc, nega več ofrov. Mravlak pa Helena, ki so jo imenovali ,,liiteraniko", sta živela siromaški, pa zadovolna no sre^na sta bila. Za dvo leti je Helena porodila Lenčiko. Mravlak se je maie paftice veselijo, pa ne dugo, pri košnji se je zasladjo, vužgale so se jemi pliiča — za tri dni bo rartev. Helena je ostala z detetom sama. Mela je plug njlve v Stunt, po6asi pa ,,štunta" (najemščine) ni mogla več zmagati, pa joj je začelo kruba zmanjkovati. Včasi si je kakši kolač kriiha zasliižila, včasi pa so joj ga dobri liidje tak dali. Lenčika je začela v školo hoditi. Ce sta mele kriih, si je nesla v Skolo kriih, dere ga ne bilo, pa joi je mati skiihala dve jajci. Eno od teh j')]lfie Stoklasov. Vanek razbijo, jx) blati raztrosjo, pa hitro odbežo v, školo nazaj. Za pa ga je zafiela vest peči, ne mu dala mira; kaj si napravjo, kaj si napravjo, mu je pravila vest. Ves nemircn gre iskat Lenčike. Pita je školare, fte bi jo ge \idli. ,,Ve ti to v koti jofe, Ce si joj pogubjo jeni siromaški obed, ti kiiga ti," pravi neka deklinca. Vanek hitro stopi k Lenčiki — ,,Ne jo«i se Lenčika! meni je žo, ka sen ti to napravjo. Hodi z menoj, ne bodi huda! Jaz mam belega kriiba zadosti za o- ba, pa še en trdi sirek, Lenfiika, pa falat mesa še mam. Le hodi, oba ma (boma = bova) mela zadosti!" Lenčiki je pač dišalo, da bla že lačna, Vaneki pa ne. Ostalo še je vsakega nekaj.' ,,Lenčika, to pa nesi materi domu! ozda (od zdaj) pa bon ti prnesa saki den falat kriiha v školo, pa še kaj bojšega kcoj," reče Vanek. Stoklasov Vanek bo (bo = ba = je bil) edini otrok bogatega kmeta, duma v driigoj vesi kak Lenčika.. Ves turoven je priŠo škole domu. Mati so mu prinesli dobre južine, pa jesti jemi ne šlo v tek. ,,Le je Vanek, ka boš prle veki!" mu pravijo raati. ,,Niš mi ne diši." ,,Ka pa ti je, če ti je hiido?" ,,Mamika, meni ne hiido, le vest me peče, da sen velki greh včinjo.'1 „Vanek, Vanek, kaj si napravjo, hitro mi pove!" ,,Vešte (veste) liiteranjkini Lenčiki sen zbijo zroke kiihano jajfiice, opalo je v blato, vse se je razletelo, tako blo ne več za jesti, samo dve pa si je prnesla v školo." ,,Vanek, Vanek, l;aj si to napravjo! To ne lepo za te, pa greh ti ,je.li ..Mamika, vo sen jojte vse to da, kaj ste mi s soboj dali. Tisto kaj pa joj je ostalo, sen reka, naj svojoj mamiki nese." ,,No to si dobro včinjo, tak si popravjo svojo hiidobijo. Vanek, liiteranjka pa joj ne smeš nigdar več re6i. Liiterani so tisti, ki nemajo prave vere, una pa ma našo vero. Nekda je resen bila liiteranjka, pa je pristopila k našoj veri, za to pa so jo zdumi nagnali bogati starši. Od vseb zapiiščena, je mogla sliižili. Bila bi lehko jako bogata, za pa je za volo vere veka sirota." ,,Mamika, nigdar nen več tote besede poveda." ,,To je lepo. Za pa jima nesi en kolač kriiha, nekaj jajc, zabela iio mesa bon ti tiidi kcoj djala. Prosi jedvi, ka neta hudi na te." Tiidi boš saki den neso Lenčiki falat kriiha v školo, pa Se kaj drugo." ,,To sen jo] že tak obeča, zna sen, ka mi nete branili." Lenčika je vsa vesela priskakala iz škole domu, bitro je dala materi, kaj joj je prnesla, tiidi je joj povedala, kak je k temi prišla. Se ste si od tega gučali, pa je priša Vanek. — To so vama naša mati poslali, pa rekli, da vaj morem prositi, ka neta biidi na me." ,,Ve nesme hiidi, pa6 sme Bogi hvaležni, ki vse tak lepo zravna. Naj liibi Bog materi stokrat povrne, kaj so nama dobrega včinili, vsaki večer me molili za njih." Tak so Lenčikina mati rekli, Vanek pa je veseli odišo. Od zda se je Lenčiki v školi dobro godilo. Skrbela je Vanekova rnati za to. Nekega večera je Helena pri gospodinji žehtala (perilo parila). Pri takoj priliki pa pridejo pojbi z domače vesi v vajs. Pojejo, štorje si pravijo, kadijo, pa kaj kaj spočinjajo za, kratek 8as. ,,Pajbje, prosim vos, ne kate (kadite) tak jako, mene že strašno v pisah peče!" reče Helena. Za pa joj zgrabi eden; pa joj kadi notri v vusta, kadi joj močen vogrski tobak tak dugo, ka je omedlela. Cehi so skokoma odbežali, una pa ni več ozdravila. Hapila se je jetika, in na Veke meše den (Velka gospojntea) so jo zakopali. Lenčika je vrgla vsa zjokana griido zemlje na materno triigo, pa je odišla za driigimi dumu. Duma joj pove gospodar, ka je zdaj ofrija prazna, una pa naj odide, ziitra že driigi ofer pride. nKaj pa bon te s totimi rečmi ? Kam bon si djala dve posteli, homaro, ladico, pa v Štali še je šeka, pa svinje v hlevi? Pusti še me en čas, ka si poiščen negi indi kvater, pa to vred spravim!" ,,Ve nemaš kaj v red spravlati, to je vse našo, za to ka ste bli tak dugo v kuči zapstunj. Naveži si cfdico pa odidi! Ziitra že driigi ofer pride." Tojepač lago, da bi se leži Lenčike znebjo. (Eonec prlhodnjifi.)