NOVA KNJIŽNICA V ŽELEZNIKIH Kdor globino knjige je okusil, Njeno šir izmeril in spoznal, Jemal bo iz nje, dokler bo svet, In vanjo vračal dare svoje vnet. Ganjen ji srce bo daroval, A razum si bo v ostrino brusil. (Z vabila na odprtje knjižnice) Knjiga je v Železnikih 12. oktobra 1993 dobila nov dom. Tega dne je Knjiž nica Ivana Tavčarja, matična knjižnica za občino Škofja Loka, skupaj s Kra jevno skupnostjo Železniki odprla nove knjižnične prostore v prvem nadstropju Zadružnega doma na Češnjici 54. Tako so Železniki in njihova okolica dobila Z odprtja nove knjižnice v Železnikih, 12. oktobra 1993 prostorno in svetlo knjižnico, kakršno kot kraj z bogato kulturno tradicijo tudi zaslužijo. Zdajšnja krajevna knjižnica v Železni kih je bila kot podružnica Knjižnice Ivana Tavčarja ustanovljena leta 1973, ko so skladno s tedanjim Zakonom o knjižnicah iz leta 1965 združili in pri ključili občinskim matičnim knjižnicam nekdanje krajevne društvene in sindi kalne knjižnice, s čimer je bil omogočen skladnejši razvoj knjižnične dejavnosti v občini, s tem pa tudi v tedanji republiki Sloveniji. Knjižnica v Železnikih je kot podruž nica občinske matične knjižnice dobila leta 1973 prvi prostor v prvem nadstrop ju Kulturnega doma v Trnju, kjer je začela s skromno temeljno zalogo knjiž nega gradiva kakih 1000 knjig (natan čnih podatkov o tem namreč ni). Precej let je gradivo v tej knjižnici prizadevno izposojala gospa Jožefa Torkar, ki je bila že v kulturnem društvu povezana s tedanjo knjižnico. Knjižnica je v novem prostoru in ob novi organizaciji ter skrbi za rast temeljne zaloge gradiva (pov prečno kakih 400 novih knjig letno) hitro pridobivala bralce in se uveljavljala kot eno kulturnih središč v Železnikih. Že v začetku 80-ih let, ko so izposojo prevzele šolane knjižničarke iz matične knjižnice, pa se je pokazalo, da knjižnica v svoj krog bralcev ne zajema vseh prebivalcev Železnikov in okolice, zlasti pa premalo prebivalcev razvijajočega se novega dela Železnikov, ki se je razvil ob industriji na Češnjici. Iz tega je zraslo tudi spozna nje, da bi bilo treba knjižnico približati novemu mestnemu središču, da bo tako dostopna čim večjemu številu bralcev. Tako se je sredi leta 1984 ponudila pri ložnost, da knjižnica dobi v najem pro store Kina Sora na Češnjici, ki jih je do tedaj uporabljal Alples, pa jih je v reor ganizaciji dejavnosti izpraznil. Zamisel 225 o preselitvi knjižnice je matična knjiž nica ponudila tedanjemu vodstvu kra jevne skupnosti, ki se je za to z razume vanjem ogrelo in celo pomagalo zbirati sredstva za adaptacijo prostorov. Sred stva za adaptacijo prostorov so tedaj v celoti prispevala podjetja iz Železnikov. 1. marca 1985 je bila adaptacija končana in knjižnica je začela delo na novi loka ciji, na Češnjici 54. S tedanjo preselitvijo je knjižnica sicer pridobila le skromna 2 m2 prostora (s 30 m2 na 32 m2), ki pa jih je bilo mogoče bolj smotrno porabiti za razporeditev gradiva. Zlasti pomem bno pa je bilo to, da se je knjižnica približala večjemu številu prebivalcev. To se je poznalo takoj po preselitvi, saj sta se obisk in izposoja v primerjavi z letom 1984 povečala kar za 52% ozi roma 58 %, pri čemer pa je treba posebej poudariti, da ne zgolj na račun novih članov iz novega okolja - saj so knjižnici Leto Zaloga gradiva Vpisani bralci ostali zvesti vsi dotedanji bralci, vpiso vali pa so se tudi novi iz Trnja in okolice. Kmalu je postalo očitno, kar smo spo četka le previdno predvidevali: da je bila preselitev knjižnice rešitev le v po gledu približevanja bralcem, da pa pro stori ne bodo dolgo vzdržali razvoja ne temeljne knjižne zaloge še manj pa obi ska bralcev in izposoje gradiva. Zlasti pa je manjkala tedaj čitalnica, v kateri bi obiskovalec prelistal knjigo, ki si jo želi izposoditi, ali revijo. Prav zaradi pomanjkanja čitalnice knjižnica za Žele znike tudi ni naročala časopisov in revij, saj jih ni imela kam postaviti. Pritisk na knjižnico (razume se, da je tu beseda mišljena v najboljšem pomenu!) pa je iz leta v leto naraščal; v naslednjih letih sicer veliko bolj zmerno kakor leta 1985, pa vendarle. Rast knjižnice v Železnikih in njene dejavnosti naj prikaže tabela, ki sega v leto 1984: Obisk bralcev Izposoja gradiva 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 4.452 4.974 5.282 5.839 6.148 6.495 6.858 7.249 7.617 8.000* 654 769 822 877 918 962 306 ponovni vpis* 352 413 500* 1.959 2.977 3.437 3.601 3.315 3.543 3.484 3.155 5.109 6.000* 6.136 enot 9.713 enot 9.511 enot 9.629 enot 10.197 enot 11.506 enot 11.672 enot 14.071 enot 17.505 enot 18.500 enot* * = ocena na podlagi podatkov ob koncu septembra 1993. * ponovni vpis - 1990 smo vse bralce vpisali znova, od tedaj vodimo evidenco aktivnih članov knjižnice. Iz tabele se lepo vidi, da se je dejavnost knjižnice v Železnikih od preselitve na Češnjico leta 1985 pa do letos v vseh pogledih povečala kar za skoraj 100 odstotkov. Vsa leta, odkar je knjižnica na Češnjici, smo vedeli, da prostor ni dovolj velik niti primeren za razvoj knjižnice, zato smo tudi neprestano pre žah na priložnost, da bi za knjižnico zagotovili primeren prostor. Vmes smo leta 1991 od Kina Sora pridobili še hodnik ob knjižnici, s katerim smo z 20 dodatnimi m" vsaj začasno rešili že ne znosno prostorsko stisko. Priložnost za nove prostore za knjiž nico se je ponudila letos spomladi, ko je Kmetijska zadruga Škof ja Loka objavila javni razpis za oddajo v najem prostorov v zadružnem domu na Češnjici. Ko smo po ogledu prostorov ugotovili, da bi jih bilo z manjšo predelavo in obnovo mo goče lepo urediti za knjižnico, smo s Kmetijsko zadrugo sklenili najemno po godbo, ki jo je odobril tudi občinski Izvršni svet. Po predračunu, ki ga je izdelalo SGP Tehnik iz Škofje Loke, naj bi preureditev in obnova prostorov stala en milijon tolarjev, ki jih je bilo treba 226 šele zbrati. Pri zbiranju sredstev za ure ditev knjižnice smo naleteli na veliko razumevanje tako pri Izvršnem svetu občine Škofja Loka, kakor pri krajevni skupnosti in podjetjih v Železnikih, saj so skupno prispevali 950.000 SIT v de narju, 170.000 SIT pa še dve podjetji v gradivu (police in stojke za knjižnično gradivo). Preurejanje prostorov je teklo v poletnih mesecih in je bilo ob koncu septembra končano. Celotna investicija v prostore je stala 1,374.267,50 SIT, ob upoštevanju podarjenih stojal za knjiž nično gradivo pa je vredna 1,544.267,50 SIT. Razliko med zbranimi sredstvi in v celoti porabljenimi - nekatere potrebe so se pokazale šele po začetku preuredi- tvenih del - pa sta še naknadno pokrila Izvršni svet občine Škofja Loka in Kra jevna skupnost Železniki. Preselitev je Knjižnica Ivana Tavčarja izvedla tako, da so bili krajani Železni kov le en sam dan brez knjižnice. Od odprtju so bili obiskovalci knjižnice navdušeni, saj se jim je odprla zares lepa knjižnica, ki ob svojih 92 m2 zagotavlja dovolj prostora tako za pregledno posta vitev knjižničnega gradiva, ki se ne sti ska več na pretesnih stojalih, kakor za izposojno in informacijsko dejavnost ter čitalnico, v kateri si bo bralec lahko prebral ali prelistal knjigo ali časopis, sčasoma pa v njej doživel tudi kak lite rarni večer. Novi prostori knjižnice zagotavljajo njen razvoj vsaj za 15—20 let, saj je še dovolj prostora zlasti za postavitev knjižnih stojal. Škoda je le, da tudi drugi prostori v zgradbi še niso zaživeli z dejavnostmi, ki jih napovedujejo, in okolje knjižnice še ne more biti v celoti urejeno. Ž napeljavo načrtovanega tele fonskega priključka pa se bodo odprle tudi možnosti za računalniško povezavo krajevne knjižnice v Železnikih z ma tično knjižnico v Škofji Loki, prek nje pa tudi z drugimi knjižnicami v sloven- Z odprtja nove knjižnice v Železnikih, 12. oktobra 1993 skem knjižničnem informacijskem siste mu. To pa je pomembno zlasti v luči nove občinske samouprave, ki se nam napoveduje, ko bodo tudi knjižnice del občinske družbene strukture. Ob odprtju knjižnice, 12. oktobra, je bila izrečena misel, da se bo knjižnica tako in toliko razvijala, kolikor bodo od nje terjali njeni bralci. Da od nje veliko pričakujejo in da z njo tvorno živijo, pa so bralci v Železnikih pokazati tudi že dozdaj. Naj jim bo nova knjižnica v korist in veselje! Ludvik Kaluža 227