Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Listera cordata (L.) R. Br. v Sloveniji New findings on the distribution and sites of Listera cordata (L.) R. Br. in Slovenia Igor Dakskobler1, Andrej Rozman2 & Branko Vreš3 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si 2 Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Večna pot 83, 1000 Ljubljana, andrej.rozman@bf.uni-lj. si 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu. si Izvleček V članku opisujemo nova nahajališča in fitocenološko označujemo rastišča zavarovane vrste Listera cordata v Julij skih Alpah in vzhodnih Karavankah. To značilnico naravnih smrekovih gozdov smo našli v submontanskem pionirskem gozdu rdečega bora na dolomitni podlagi (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), v subalpinskih macesnovih gozdovih (Rhodothamno-Laricetum deciduae) in v posebnih oblikah alpskega ruševja (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) na osojnih grebenih in v žlebovih, kjer se kopiči slabo razkrojena organska snov in se sneg zadržuje dolgo v pomlad. Višinski razpon novih nahajališč je med 550 m n. m. in 1870 m n. m., tako da opisujemo eno izmed najnižje ležečih in za zdaj najvišje ležeče doslej znano nahajališče te vrste v Sloveniji. Ključne besede Listera cordata, Rhodothamno-Laricetum, Erico-Pinetum sylvestris, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Julijske Alpe, vzhodne Karavanke, Slovenija Abstract We describe new localities and phytosociologically characterise the sites of a protected species Listera cordata in the Julian Alps and the eastern Karavanke Mts. This character species of natural spruce forests was found also in the submontane pioneer forest of Scots pine on dolomite bedrock (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), in subalpine larch forests (Rhodothamno-Laricetum deciduae) and in special forms of Alpine dwarf pine stands (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) on shady ridges and in gullies where poorly decomposed organic matter accumulates and snow lingers long into the spring. The altitudinal range of the new localities is between 550 m a. s. l. and 1870 m a. s. l.; one of them is among the lowermost ones, whereas another is the highest known locality of this species in Slovenia. Key words Listera cordata, Rhodothamno-Laricetum, Erico-Pinetum sylvestris, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Julian Alps, eastern Karavanke, Slovenia 1 Uvod Listera cordata je evrosibirsko-severnoameriška vrsta, ki uspeva predvsem v smrekovih gozdovih in je značilnica razreda Vaccinio-Piceetea excelsae (Aeschimann & al. 2004: 1108). Po Hulten-u (1958) spada med borealne vrste z amfiatlantsko razširjenostjo. V Alpah uspeva v montanskem in subalpinskem pasu. Mayer (1952: 74) je zapisal, da je ta vrsta v Jugovzhodnih apneniških Alpah in v alpskem prigorju izključno vezana na smrekove in v manjši meri na zakisane mešane gorske gozdove. Tudi na Balkanskem polotoku se njena nahajališča v glavnem prekrivajo z arealom naravnih smrekovih gozdov (Fukarek 1978). Jogan (2007: 768) navaja, da v Sloveniji raste predvsem v smrekovih in zakisanih gozdovih, redko na visokih barjih v montanskem (in subalpinskem?) pasu, predvsem v alpskem in dinarskem fitogeografskem območju (redko tudi v predalpskem in subpanonskem območju). Je zavarovana (Anonymous 2004, Skoberne 2007) in kot ranljiva (V) uvrščena na Rdeči seznam (Anonymous 2002). Njeno razširjenost v Sloveniji prikazujeta arealni karti v Jogan & al. (2001: 229) in Ravnik (2002: 142). Za nekatera historična nahajališča, ki jih je pregledno objavil Mayer (1952: 75: Boč pri Poljčanah - Maly 1868, Slivnica pri Cerknici, Begunjščica, Košuta, Goteniški Snežnik - Paulin 1902), nam rastišča in novejše potrditve niso znane. V florističnih člankih zadnjega desetletja jo omenjajo Frajman (2000), CušiN & Dakskobler (2001) in Dolinar & Senica (2010). Zupančič (1999) jo uvršča med diagnostične vrste podzveze Rhododendro-Vaccinenion. V sinteznem pregledu smrekovih gozdov Slovenije ugotavlja, da je najbolj pogosta v sestojih asociacij Mastygobrio-Piceetum (=Bazzanio-Piceetum), Sphagno-Piceetum, Rhytidiadelpho lorei-Piceetum in Adenostylo glabrae-Piceetum (Karavanke, Pokljuka, Jelovica), posamično pa se pojavlja tudi v sestojih dinarskih asociacij Lonicero caeruleae-Piceetum in Stellario montanae-Piceetum v Trnovskem gozdu (Velika = Avška Lazna in Smrekova draga) in pod Snežnikom (Kosmate doline). Znanih je tudi nekaj nahajališč, kjer srčastolistni muhovnik uspeva v jelovih in bukovih združbah, v sestojih asociacij Bazzanio-Abietetum, Luzulo-Fagetum abietetosum, Anemono-Fagetum piceetosum, Rhododendro hirsuti-Fagetum abietetosum, Homogyno sylvestris-Fagetum in Galio-Abietetum (prim. M. Wraber 1958, Dakskobler 1997, 2003, T. Wraber 1971, herbarij M. Wraberja v LJU). Zupančič & al. (2006) so ga v sedmih od 113 popisov našli tudi v ruševju (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea = Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo) in sicer na Dleskovški planoti, na Komni (pod Srednjim vrhom), v severnem delu Pokljuke (Mrežce, Lipniška planina), na Vraticah nad Vršičem oz. pri Moj strovki (9548/3) in v predelu Kalce vzhodno od Kalškega grebena nad dolino Kamniške Bistrice (9653/3) v Kamniških Alpah. Bolj pogosta je v barjanskem ruševju (Sphagno-Pinetum mugo), predvsem na Pohorju (Zupančič & al. 2007 a). V zadnjih letih smo ob preučevanju macesnovih gozdov in ruševja v naših Alpah in ob nekaterih drugih raziskavah našli nekaj novih nahajališč te razmeroma redke in zavarovane kukavičevke. Poleg nahajališč s fitocenološko tabelo predstavljamo tudi njena rastišča. 2 Metode Fitocenološke popise na rastiščih vrste Listera cordata smo naredili po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Vnesli smo jih v bazo podatkov FloVegSi (T. seliškar & al. 2003) in popise v tabeli 1 uredili z numeričnimi metodami s pomočjo programskega paketa SYNTAX (Podani 2001). Uporabljali smo metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj - »(Unweighted) average linkage method - UPGMA in pri njej upoštevali Wishartov koeficient podobnosti (similarity ratio). S programskim paketom FloVegSi smo po srednjeevropski metodi florističnega kartiranja (Ehrendorfer & Hamann 1965) izdelali tudi dopolnjeno karto razširjenosti srčastolistnega muhovnika v Sloveniji (slika 1). Nahajališča v kvadrantu 0548/2 v Slovenski Istri (Jogan & al. 2001: 229) v njej nismo upoštevali. Ta točka temelji na podatku I. Leskovar, Koštabona, zaselek Škrline, 8. 5. 2000. Avtorica podatka I. Leskovar (in. litt.) nam je sporočila, da te vrste v njenem takratnem popisu ni in je očitno prišlo do napake pri vnosu v bazo Flora Slovenije CKFF. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), nomenklaturni vir za imena mahov je Martinčič (2003, 2011), za imena lišajev pa suppan & al. (2000). Imena sintaksonov povzemamo po Zupančič (1999, 2007), Zupančič & al. (2006, 2007a, b) in Robič & Accetto (2001). 3 Rezultati in razprava 3.1 Pregled novih nahajališč vrste Listera cordata v Sloveniji 9548/3 (UTM 33TWM04): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Mala Pišnica, strmo pobočje pod Robičjem, ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum), 1480 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 8. 2010, herbarij LJS, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 9549/1 (UTM 33TVM14): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Martuljške gore, Beli potok, vznožje Krničnikov, 1180 m n. m. Združba rušja in karpatske breze (Betula pubescens subsp. carpatica). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 30. 8. 2011, fotografski posnetki avtorjev. 9549/3 (UTM 33TVM14): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, na grebenu med dolinama Vrata in Kot, severovzhodno od vrha Požgane Mlinarice, ruševje (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo), 1840 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Seliškar, 14. 9. 2010, herbarij LJS; Martuljške gore, Za Akom, pod Tremi macesni, pomol z macesnovim pragozdom (Rhodothamno-Laricetum), 1670 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & B. Zupan, 27. 9. 2011, herbarij LJS. 9556/1 (UTM 33TWM04) Slovenija, Koroška, Karavanke, Vrhe pri Slovenj Gradcu, na pobočju hriba Kozji hrbet, vzhodno od kmetije Blatnik, 550 m n. m., pionirski gozd rdečega bora (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.) na potencialno bukovem rastišču. Det. I. Dakskobler, B. Vreš & T. Čelik, 1. 7. 2011, fotografije avtorjev. 9648/1 (UTM 33TVM03) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Velika Tičarica nad Trento, 1870 m n. m., ruševje (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 5. 8. 2005, herbarij LJS. 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Velo polje, 1700 m n. m., vrzelasto macesnovje z rušjem (Rhodothamno-Laricetum). Leg. & det. I., V. Dakskobler & B. Zupan, herbarij LJS in fotografski posnetki. 9649/3 (UTM 33TVM13): Slovenija, Gorenjska, Fužinske planine, pod Razori, kotanja pod Jezerskim Stogom, 1595 m n. m., ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum). Leg. & det. I. Dakskobler, 28. 6. 2011, herbarij LJS in fotografski posnetki. 9654/1 (UTM 33TVM73) Slovenija: Štajerska, Savinjske Alpe, Dleskovška planota, pod Dleskovcem, 1650 m n. m., subalpinsko macesnovje (Rhodothamno-Laricetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 7. 2009, herbarij LJS, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 3.2 Fitosociološki opis novih nahajališč vrste Listera cordata V tabeli 1 so zbrani in urejeni fitocenološki popisi z večine prej naštetih novih nahajališč. Pridružili smo jim še popis z nahajališča nad dolino Bavšice, ki smo ga objavili že pred leti (CušiN & Dakskobler 2001: 74). Floristično in ekološko med vsemi najbolj izstopa popis št. 1, pionirski sestoj s prevladujočim rdečim borom na robu submontanskega dolomitnega povirja vzhodno od domačije Blatnik (Vrhe pri Slovenj Gradcu) na pobočjih Uršlje gore na Koroškem. Začasno ga uvrščamo v asociacijo Erico-Pinetum sylvestris Br.-Bl. 1939 s. lat., kamor Eichberger & al. (2007: 170) vključujejo tudi asociacijo Molinio litoralis-Pinetum 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrste Listera cordata v Sloveniji Figure 1: Distribution of Listera cordata in Slovenia Schmid ex Etter 1947 (v to združbo je uvrstila Leskovar Stamcar 1996 pionirske sestoje rdečega bora v sukcesijskem nizu zaraščanja nizkih barij na Bloški planoti in podobne sestoje ponekod pri Cerknici in na Gorenjskem). Kljub dolomitni podlagi je na zelo položnem svetu v razmeroma hladnem podnebju razkroj organskih snovi počasen in kopiči se kisel opad (prhnina), kar omogoča uspevanje tudi kisloljubnim vrstam (v neposredni bližini vrste Listera cordata so rasle še tri značilnice smrekovih in borovih gozdov Pyrola chlorantha,P. rotundifolia in Goodyera repens). Menimo, da je to eno izmed najnižjih doslej znanih nahajališč vrste Listera cordata v Sloveniji. Nižje je uspevala in najbrž še uspeva le pri Volčjem potoku pri Kamniku (9853/2, 360 m n. m., diluvialna glina na peščenjakih, Bazzanio-Abietetum), kjer je to vrsto 1. 6. 1957 nabral M. Wraber (LJU 10034607) in v okolici Bočne v dolini Drete (9755/1, 380-400 m n. m., miocenski peščenjaki, pokriti z diluvialno glino, Bazzanio-Abietetum) - M. Wraber, 26. 5. 1956 (LJU 10034609) - glej tudi M. Wraber (1958). Morda je rastišču na Vrheh nekoliko podobno tudi rastišče v dolini Tople (9554/2, 960 m n. v.), ki sta ga objavila Dolinar in Senica (2010). Ostala nova nahajališča so večinoma v altimontanskem in subalpinskem pasu, v pasu macesnovih gozdov in ruševja. Sestoj rušja in karpatske breze (Betula pubescens subsp. carpatica) v dolini Belega potoka (popis št. 8 v tabeli 1) uvrščamo v sintakson Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae, o katerem pišemo na drugem mestu (Dakskobler & al. 2012). Popise št. 2 do 4 uvrščamo v vzhodnoalpsko macesnovje (Rhodothamno-Laricetum), popisa št. 5 in 6 v alpsko ruševje z macesnom (Rhodothamno-Rhododendretum laricetosum = Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum) in popis št. 7 v alpsko ruševje. Po floristični sestavi od ostalih nekoliko izstopa tudi popis št. 9, ki označuje nizko ruševje na osojnem pobočju tik pod vrhom Velike Tičarice nad Trento. V tem sestoju v spodnji grmovni oz. zeliščni plasti prevladujeta dlakavi sleč in spomladanska resa, v njem pa so tudi grmiči dvospolne mahunice (Empetrum hermaphroditum) in drobnolistne kopišnice (Vaccinium gaultherioides). To je po naših podatkih najvišje ležeče doslej znano nahajališče vrste Listera cordata v Sloveniji. Vsa nova nahajališča srčastolistnega muhovnika so na karbonatni podlagi, vendar na površinah, kjer se kopiči prhnina in surov humus, razkroj organskih snovi je zelo počasen, pobočja so praviloma osojna, hladna, deloma tudi vlažna. Sneg se pogosto zadržuje dolgo v pomlad. Ponekod so prisotni šotni mahovi (Sphagnum spp.). Iz naštetega sklepamo, da je primernih rastišč za uspevanje srčastolistnega muhovnika v naših gorah razmeroma veliko, da pa so ta rastišča navadno težko dostopna ali vsaj težko prehodna (kar velja še posebej za ruševje) in zato lahko zapišemo, da je ta mala in manj opazna kukavičevka v Sloveniji za zdaj razmeroma neogrožena in lahko na zanjo primernih rastiščih pričakujemo nove najdbe. Tabela 1: Združbe z vrsto Listera cordata v zahodni in severni Sloveniji Table 1: Communities with Listera cordata in western and northern Slovenia Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Delovna številka popisa v bazi (Database number of relevé) 240034 229481 240842 240871 236550 241752 234459 240912 213483 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 540 1650 1700 1650 1480 1595 1560 1180 1870 Lega (Aspect) NE NW N N N N N NNW NW Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 2 30 10 30 40 20 35 25 40 Matična podlaga (Parent material) D DA DA DA DA A A Gr A Tla (Soil) R R R R R R R R R Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 5 5 10 2 5 60 10 10 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 80 50 30 60 10 20 30 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 5 10 5 10 90 Grmovna plast (Shrub layer) E2 20 70 80 70 70 90 80 70 70 Zeliščna plast (Herb layer) E1 80 80 70 80 20 70 40 80 70 Mahovna plast (Moss layer) E0 30 10 30 20 10 40 30 30 10 Število vrst (Number of species) 41 42 59 65 46 42 88 62 36 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 400 200 900 100 100 200 200 100 Datum popisa (Date of taking relevé) 1. 7. 2011 21. 7. 2009 13. 7. 2011 27. 9. 2011 29. 8. 2010 26. 8. 2011 24. 8. 2000 30. 8. 2011 5. 8. 2005 Nahajališče (Locality) Blatnik - Vrhe Dleskovška planota Velo polje Za Akom - Trije macesni Mala Pišnica - Robičje Jezerski Stog Bavšica-Vovenk Beli potok Velika Tičarica Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9556/1 9654/1 9649/1 9549/3 9548/3 9649/3 9647/2 9549/1 9648/1 Razlikovalne vrste sintaksonov (Differential species of the syntaxa) Pr. Fr. EP Pinus sylvestris E3b 4 1 11 EP Molinia arundinacea E1 3 1 11 EP Carex alba E1 2 1 11 EP Polygala chamaebuxus E1 1 1 11 VP Goodyera repens E1 1 1 11 VP Pyrola chlorantha E1 + 1 11 VP Larix decidua E3b 4 2 4 1 1 5 56 VP Larix decidua E3a 1 2 2 3 33 VP Larix decidua E2b + + 3 + + 1 6 67 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 s 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. EP Pinus mugo E2b 4 5 2 5 4 4 s 4 s s9 EP Rhododendron hirsutum E2a l 4 4 s l 2 l s s s9 EP Rhodothamnus chamaecistus E1 + l + + l + 6 67 SC Betulapubescens subsp. carpatica E3a 2 l ll SC Betulapubescens subsp. carpatica E2b + l ll MuA Alnus viridis E2b + l 2 22 MuA Alnus viridis E2a r l ll LV Empetrum hermaphroditum E1 l l ll LV Vaccinium gaultherioides E1 + l ll EP Erico-Pinetea Erica carnea E1 l 2 + 2 l l l s s s9 Rubus saxatilis E1 l + + + + l 6 67 Juniperus sibirica E2a + + + + l 5 56 Calamagrostis varia E1 l + + + + 5 56 Cirsium erisithales E1 + l ll Aquilegia nigricans E1 + l ll VP Vaccinio-Piceetea Listera cordata E1 + + l r + + + r + 9 100 Vaccinium myrtillus E1 s 4 2 s s s 2 4 s s9 Vaccinium vitis-idaea E1 l s 2 2 2 l s 2 s s9 Lycopodium annotinum E1 2 s l l 2 l 2 + s s9 Homogyne alpina E1 + l l l l + + l s s9 Rosa pendulina E2a + + + l + + l 7 7s Luzula sylvatica E1 + + l l l + l 7 7s Calamagrostis villosa E1 2 s l l l 2 6 67 Aposeris foetida E1 + l l + + + 6 67 Oxalis acetosella E1 l l l + l + 6 67 Valeriana tripteris E1 + + l + + l 6 67 Dryopteris dilatata E1 + l + r + + 6 67 Clematis alpina E2a + + l l + + 6 67 Hieracium murorum E1 + + + + + 5 56 Gymnocarpium dryopteris E1 + + + l + 5 56 Polystichum lonchitis E1 + + + + + 5 56 Lonicera caerulea E2a l + + + + 5 56 Homogyne sylvestris E1 + + + + 4 44 Picea abies E3b l + 2 22 Picea abies E3a + l ll Picea abies E2b l + + r 4 44 Picea abies E2a + l 2 22 Picea abies E1 + l ll Pyrola rotundifolia E1 + + + 2 4 44 Huperzia selago E1 + + + + 4 44 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 s 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. Solidago virgaurea El + + l + 4 44 Dryopteris expansa El + + + s Saxífraga cuneifolia El + + l s tt Luzula luzuloides El + r 2 22 Maianthemum bifolium El + + 2 22 Lonicera nigra E2a + + 2 22 Abies alba E2b r + 2 22 Abies alba E2a + l ll Phegopteris connectilis El + l 2 22 Gentiana asclepiadea El + l ll Melampyrum sylvaticum El + l ll Pyrola minor El + l ll Calamagrostis arundinacea El + l ll Orthilia secunda El + l ll AF Aremonio-Fagion Cardamine enneaphyllos El l l + s tt Anemone trifolia El l + 2 22 Knautia drymeia El + l ll Rhamnus fallax E2b r l ll Cyclamen purpurascens El + l ll FS Fagetalia sylvaticae Prenanthes purpurea El + + + s tt Fagus sylvatica E3a + l ll Fagus sylvatica E2b r l ll Fagus sylvatica El + + 2 22 Daphne mezereum E2a + + 2 22 Melica nutans El + l 2 22 Paris quadrifolia El + + 2 22 Acer pseudoplatanus E2a + l ll Acer pseudoplatanus El + l ll Asarum europaeum subsp. europaeum El + l ll Epipactis helleborine agg. El + l ll Fraxinus excelsior E2b + l ll Salvia glutinosa El + l ll Sanicula europaea El + l ll Polystichum aculeatum El + l ll Phyteuma spicatum El + l ll Galium laevigatum El + l ll Lonicera alpigena E2a + l ll Mercurialis perennis El + l ll Luzula nivea El + l ll Zaporedna številka popisa (Number of relevé) i 2 S 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. AI Alnion incanae Frangula alnus E2a i i ii Frangula alnus E2b i i ii Rubus caesius El + i ii Viburnum opulus El + i ii Equisetum arvense El + i ii AG Alnus glutinosa E3a + i ii QP Quercetalia pubescentis Sorbus aria E3a + i ii Sorbus aria E2a + + Sorbus aria E3b + i ii Sorbus aria E2b + i ii Fraxinus ornus E3a + i ii Fraxinus ornus El + i ii QR Quercetalia roboris Melampyrum pratense subsp. vulgatum El + i ii Quercus robur El + i ii QF Querco-Fagetea Pyrus pyraster E2a + i ii Corylus avellana El + i ii Cruciata glabra El + i ii Dactylorhiza fuchsii El + i ii Anemone nemorosa El + i ii Hepatica nobilis El + i ii Poa nemoralis El + i ii RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2a + i ii Crataegus monogyna E2b + i ii MuA Mulgedio-Aconitetea Sorbus chamaemespilus E2a S i i + 2 i + 7 78 Viola biflora El i i + + i + 6 67 Geranium sylvaticum El + + + + + 5 56 Salix appendiculata E2b + + + i 4 44 Salix appendiculata E2a + i + S ll Salix glabra E2a + + + + 4 44 Saxifraga rotundifolia El + + + + 4 44 Salix waldsteiniana E2a + + + + 4 44 Veratrum album El + i i S SS Adenostyles alliariae El + + 2 22 Athyrium filix-femina El + + 2 22 Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium El + + 2 22 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) i 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Sorbus aucuparia subsp. glabrata E3a + i ll Sorbus aucuparia subsp. glabrata E2b i i ll Sorbas aucuparia subsp. glabrata E2a + i ll Veratrum album subsp. album El r i ll Geum rivale El + i ll Chaerophyllum villarsii El + i ll Streptopus amplexifolius El + i ll Polygonatum verticillatum El + i ll Salix glabra E2b + i ll CA Caricion austroalpinae Laserpitium peucedanoides El i + + + 4 44 Heracleum austriacum subsp. siifolium El + i ll Koeleria eriostachya El + i ll Pulsatilla alpina subsp. austroalpina El + i ll ES Elyno-Seslerietea Heliosperma alpestre El + + + + 4 44 Sesleria caerulea subsp. calcaria El 2 + + + 4 44 Phyteuma orbiculare El + + i 3 33 Aster bellidiastrum El + i i 3 33 Soldanella alpina El + i + 3 33 Astrantia bavarica El + + + 3 33 Bartsia alpina El + + + 3 33 Galium anisophyllum El + + 2 22 Juncus monanthos El + + 2 22 Carex ferruginea El + + 2 22 Dryas octopetala El + r 2 22 Senecio abrotanifolius El + i ll Carexfirma El + i ll Biscutella laevigata El + i ll Koeleria pyramidata El + i ll Campanula witasekiana El + i ll Hieracium villosum El + i ll Euphrasia salisburgensis El + i ll AC Arabidetalia caeruleae Alchemillafissa El + i ll Homogyne discolor El i i ll LV Loiseleurio-Vaccinietea Arctostaphylos alpina El + i ll CU Calluno-Ulicetea, Juncetea trifidi JT Gentiana pannonica El + + + 3 33 Anthoxanthum odoratum agg. El + i ll Coeloglossum viride El + i ll Zaporedna številka popisa (Number of relevé) i 2 S 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. PaT Poo alpinae-Trisetalia Campanula scheuchzeri El + + i i 4 44 Festuca nigrescens El + + 2 22 Pimpinella major El + i ii Poa alpina El + i ii CD Caricetalia davallianae Selaginella selaginoides El + i + + 4 44 Parnassia palustris El + + 2 22 Tofieldia calyculata El i + 2 22 Pinguicula alpina El + i ii AT Asplenietea trichomanis Asplenium viride El + i + i + 5 56 Paederota lutea El + + i S SS Valeriana saxatilis El + + 2 22 Cystopteris regia El + i ii TR Thlaspietea rotundifolii Gymnocarpium robertianum El + + i S SS Astrantia carniolica El + i ii Festuca nitida El + i ii Dryopteris villarii El + i ii Adenostyles glabra El + i ii Saxifraga aizoides El + i ii Minuartia austriaca El r i ii Cystopteris montana El + i ii Campanula cochleariifolia El + i ii O Druge vrste (Other species) Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E3b + i ii Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E3a + i ii Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E2b i + + i i 5 56 Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E2a + + 2 22 Sorbus aucuparia subsp. aucuparia El + + 2 22 Juglans regia El + i ii Saxifraga sp. El r i ii Cirsium helenioides El + i ii ML Mahovi in lisaji (Mosses and lichens) Rhytidiadelphus triquetrus E0 S 2 2 + 2 i S i 8 89 Hylocomium splendens E0 2 i i + + S i 7 78 Tortella tortuosa E0 + + i + + 5 56 Polytrichum formosum E0 2 i + S SS Rhytidiadelphus loreus E0 + i + S SS Letharia vulpina E3a + r i S SS Sphagnum sp. E0 i 2 + S SS Zaporedna številka popisa (Number of relevé) i 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Dicranum scoparium E0 + i i 3 33 Plagiothecium sylvaticum E0 + + 2 22 Eurhynchium striatum E0 i + 2 22 Dicranum sp. E0 + + 2 22 Peltigera leucophlebia E0 + + 2 22 Ctenidium molluscum E0 + + 2 22 Scleropodium purum E0 2 i ii Leucobryum glaucum E0 + i ii Dicranodontium sp. E0 + i ii Hypogymnia physodes E3a + i ii Bazzania trilobata E0 + i ii Conocephalum conicum E0 + i ii Mnium sp. E0 + i ii Orthothecium rufescens E0 i i ii Rhizomnium punctatum E0 + i ii Peltigera canina E0 + i ii Cladonia pyxidata E0 + i ii Plagiochila asplenioides E0 + i ii SC - Salicion cinereae AG - Alnetea glutinosae A apnenec / Limestone D dolomit / Dolomite Gr pobočni grušč / Gravel R rendzina /Rendzina 4 Zaključki Vrsta Listera cordata v Sloveniji uspeva od submontanskega do spodnjega alpinskega pasu (350 do 1900 m n. m.), predvsem v smrekovih, jelovih in macesnovih gozdovih ter v ruševju, ponekod tudi v rdečem borovju in jelovem bukovju na karbonatni in silikatni geološki podlagi ter na barjanskih sedimentih. Največkrat je prebivalka naravnih smrekovih gozdov in tudi značilnica njenih združb. Načrtne fitocenološke raziskave teh združb (Zupančič 1980, 1999) so pokazale, da v nobeni od njih ni posebej pogosta in splošno razširjena. Še največjo stalnost ima v združbah na nekarbonatni podlagi in na barjanskih sedimentih (Bazzanio-Piceetum, Sphagno-Piceetum), v združbah na karbonatni podlagi pa le v sestojih asociacije Adenostylo glabrae-Piceetum. Podrobne fitocenološke raziskave ruševja (Zupančič & al. 2006, 2007) so pokazale na razmeroma pogosto prisotnost te vrste v barjanskem ruševju (Sphagno-Pinetum mugo) in zelo raztreseno pojavljanje v vzhodnoalpskem ruševju (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea =Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo). Vrsta Listera cordata uspeva tudi v pionirski združbi rdečega bora (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), na dolomitni podlagi v pasu submontanskih bukovih gozdov (Hacquetio-Fagetum) na Koroškem (550 m n. m.), kar je eno izmed njenih najnižje ležečih nahajališč v Sloveniji. Potrdili smo njeno uspevanje v subalpinskih macesnovih gozdovih (Rhodothamno-Laricetum) in pojavljanje v posebnih oblikah alpskega ruševja na osojnih grebenih (primer Velike Tičarice nad Trento, 1870 m n. m., najvišje ležeče doslej znano nahajališče v Sloveniji), v žlebovih in kotanjah, kjer se kopiči slabo razkrojena organska snov in se sneg zadržuje dolgo v pomlad. Takih rastišč je v naših Alpah razmeroma veliko, a so navadno težko dostopna ali vsaj težko prehodna. Zato ugotavljamo, da je vrsta Listera cordata v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami iz družine Orchidaceae razmeroma neogrožena. 5 Summary In Slovenia, Listera cordata grows from the submontane to the lower alpine belt (350 to 1900 m a. s. l.), especially in spruce, silver fir and larch forests and in dwarf pine stands; in places also in Scots pine and silver fir-beech stands on calcareous and silicate geological bedrock and on mire sediments. Most often it occurs in natural spruce forests and is a character species of the class Vaccinio-Piceetea. Systematic phytosociological research of spruce communities (Zupančič 1980, 1999) showed that it is not especially frequent and generally distributed in any of them. Listera cordata has the highest constancy in communities on non-calcareous bedrock and on mire sediments (Bazzanio-Piceetum, Sphagno-Piceetum); in communities on calcareous bedrock it is more constant only in the stands of the association Adenostylo glabrae-Piceetum. Similar detailed phytosociological research of dwarf pine communities (Zupančič & al. 2006, 2007) showed a relatively frequent occurrence of this species in the dwarf pine mire community (Sphagno-Pinetum mugo) and a very scattered occurrence in the east-Alpine dwarf pine community (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea =Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo). Listera cordata grows also in the pioneer Scots pine community (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), on dolomite bedrock in the belt of submontane beech forests (Hacquetio-Fagetum) in the Koroška region (550 m a. s. l.), which is one of its lowest lying localities in Slovenia. We confirmed its growth in subalpine larch forests (Rhodothamno-Laricetum) and its occurrence in specific forms of Alpine dwarf pine community (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) on shady ridges (such as Velika Tičarica above the Trenta valley, 1870 m a. s. l., its highest lying locality known so far in Slovenia), in gullies and hollows where poorly decomposed organic matter accumulates and snow lingers long into the spring. Such sites are relatively common in the Slovenian Alps, but are usually impassable or difficult to access. It has therefore been established that in comparison with some other species from the family Orchidaceae in Slovenia, Listera cordata remains relatively unthreatened. Zahvala Naše raziskave smo opravili v okviru raziskovalnega programa Gradienti in biodiverziteta: flora, favna in vegetacija (P1-0236), ki ga plačuje Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Naravni sestoji macesna v Sloveniji (V4-0542), ki sta ga plačali Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v okviru raziskovalne naloge Ohranitev in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji (Wetman 2011 - 2015 (LIFE+ NATURE, LIFE09 NAT/SI/000374). Akademiku dr. Mitju Zupančiču in doc. dr. Božu Frajmanu se iskreno zahvaljujemo za strokovni pregled besedila, doc. dr. Tinki Bačič za popravke, napotila in dragoceno pomoč pri posredovanju podatkov iz ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU), mag. Andreju Seliškarju, Branku Zupanu, Vidu Dakskoblerju in dr. Tatjani Čelik za spremstvo in pomoč na terenu, mag. Ivani Leskovar za pojasnilo glede spornega nahajališča obravnavane vrste v Istri in dr. Urbanu Šilcu za nekatere literaturne podatke. Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja Šalamon Verbič. 6 Literatura Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS 46/2004, z dne 30. 4. 2004, poglavje A. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien - New York. 865 pp. Čušin, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42-2 (5): 63-85. Dakskobler, I., 1997: Listera cordata (L.) R. Br. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 60. Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 5-85. Dakskobler, I. A. Rozman & W. R. Franz, 2012: Betula pubescens Ehrh. subsp. carpatica (Willd.) Ascherson & Graebner, a new taxon in the flora of the Julian Alps and Slovenia and its new association Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae ass. nov. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (sprejeto v tisk). Dolinar, B. & M. Šenica, 2010: Listera cordata. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 25: 71. Ehrendorfer F. & ü. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35-50. Eichberger, C., P. Heiselmayer, S. Grabner & W. Willner, 2007: Erico-Pinion sylvestris Br.-Bl. 1939. In: W. Willner, W. & G. Grabherr (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg. pp. 169-176. Frajman, B., 2000: Floristične raziskave na Mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno '99. In: S. Štajnbaher (ed.): Mladinski raziskovalni tabor Šmartno '99. Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 51-65 Fukarek, P., 1978: Rasprostranjenost i ekološka indikativnost srcolikog copotca (Listera cordata (L.) R. Brown) na Balkanskom poluotoku. Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 17: 153-168. Hulten, E., 1958: The amphi-atlantic plants and their phytogeographical connections. Kgl. svenska Vetensk.-Akad. Handl. 4. Ser. 7 (1), Stockholm. 340 pp. Jogan, N., 2007: Orchidaceae - kukavičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 756-784. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc -Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Leskovar Stamcar, I., 1996: Mejne združbe in smeri razvoja vegetacije reda Tofieldietalia (Scheuchzerio-Caricetea fuscae) v Sloveniji. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 79 pp. Maly J. K., 1968: Flora von Steiermark. Wien, XII + 103 pp. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocero-tophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Mayer, E., 1952: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III. Biološki vestnik (Ljubljana) 1: 66-79. Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 2. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains II. Otto Fischer, Ljubljana. pp.. 105-214. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. 53 pp. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba, Ljubljana. 192 pp. Robič, D. & M. Accetto, 2001: Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Študijsko gradivo za pouk iz fitocenologije. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. 18 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. 116 pp. Wraber, M., 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji (Bazzanieto-Abietetum Wraber 1953 praealpinum subass. nova). Biološki vestnik (Ljubljana) 6: 36-45. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede, Dela (Opera) 24: 1-262 + tabele, Ljubljana. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede, Dela (Opera) 36: 1-212 + tabele, Ljubljana. Zupančič, M., 2007: Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-Pinetea in Slovenia. Fitosociologia 44 (2): 3-13. Zupančič, M., V. Žagar & M. Culiberg, 2006: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea) = Slovene Pinus mugo scrub in comparison with European Pinus mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Dela 40. Ljubljana. 112 pp. + dve fitocenološki tabeli. Zupančič, M., V. Žagar, M. Culiberg & A. Sercelj, 2007 a: Syntaxonomic problems of Pinus mugo scrub on peat bog. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 269-306 + fitocenološka tabela. Zupančič, M. & v. Žagar, 2007 b: Comparative analysis of phytocoenoses with larch (Rhodothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum,Rhodothamno-Laricetum). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 307-335.