Gorenjska borzno posredniška družba dM. Vai posrednik pri prodaji in naicupu vrednostnih papirjev Koroška J 3, Kranj rti: IN 2S0 nt 40. 2 so 10 17, J.V/10 }o faks: 04 2H0 }U n M-Hw.i(hd.si. info " »hd.si icrf -T .>}J»»/ 1 . rt-.s/ Gorenjska Banka hup: \v\\w.gbkr.>i ELEKTRONSKA BANKA DO30.JUNÜA2004 pristopnine viSIni 4.950 SIT) Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 46 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 11. junija 2004 Na tekstilnih izdelkih niso več obvezne oznake za vzdrževanje. Bo zaradi tega več reklamacij? Krai\j - Zdaj, ko je Slovenija že v Evropski un\ji, prihajajo na dan nekatere podrobnosti, ki grenijo živ^enje državljanom. Potrošniki so bili doslej navajeni, da so jih oznake na tekstilnih izdelkih opozarjale na pravilno nego in vzdrževai\je. Po novem pravilniku, ki je usklajen s predpisi Evropske unije, je obvezno le označevanje surovinske sestave, izdelovalci in uvozniki pa bodo oznake za vzdrževai\je dodali le, če bodo tako sami želeli. Sprememba pomeni za slovenske potrošnike slaba novico, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo, da so potrošniki po novem slabše zašči- v teni kot nekdaj. Se tako izkušen uporabnik namreč ne more natančno poznati varnih postopkov za vzdrževanje, zato je večja nevarnost poškodb, za katere pa bo veliko težje kot nekdaj uveljavljal reklamacije. Ministr- stvo za gospodarstvo je skupaj z gospodarsko in obrtno zbornico že priporočilo izdelovalcem in uvoznikom, da naj izdelke označujejo z vsemi podatki, ki so pomembni za potrošnika in predstavljajo osnovo za reševanje reklamacij . Zveza potrošnikov priporoča potrošnikom, naj pred nakupom tekstilnih izdelkov preverijo, ali etikete vsebujejo tudi informacije o vzdrževanju. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Po evropskem pravilniku na tekstilnih izdelkih niso več obvezne oznake za vzdrževanje. Tudi Valjavec in Hauptman Kranj - Ta konec tedna bosta Kranj in Gorenjska nekaj ur živela s kolesaiji. Jutri zvečer se bodo pomerili na dirki "Po ulicah Kranja", v nedeljo ob 10.30 pa bodo kolesaiji do 23 let izpred gimnazije štartali na dirki svetovnega pokala za "37. Veliko nagrado Kranja in 9. memorial Filipa Majcna". Za gledalce bo zlasti spektakularna jutrišnja prireditev, ki se bo v središču Kranja, pri Stari poŠti, začela ob 18. uri, na njej pa naj bi nastopili vsi nasi najboljši amaterski in profesionalni kolesarji, na čelu z domačinoma Tadejem Valjavcem in Andrejem Hauptmanom. V.S. Posebna seja o prostoru Kra^j - Na majski seji sveta Mestne občine Kranj so svetniki zavrnili drugo obravnavo prostorskih ureditvenih pogojev ter zahtevali sklic posebne seje na temo urejanja prostora. Razloga sta bila protest krajanov Primskovega zaradi načrtovane pozidave travnika v vaškem jedru ter s tem in nekaterimi drugimi občinskimi projekti povezana vloga županovega svetovalca, odgovornega za področje urejanja prostora, ki se hkrati pojavlja tudi kot projektant - zasebnik. Seja je bila včeraj. H.J. Samo v -1 - J,- ' f^^ÄsV'' V - ' 'h ^'•tJ Sport in zabava, odprte trgovine od 10.00-18.00! Nagradna žrebanja ves dan - velika nagrada avto Mazda 3! Kuponi na voljo v vseh odprtih trgovinah samo 13. junija. Čuki, NataUja Verboten, Mambo Kings, Predin, Lovšin, Kreslin,... Raznolika kulinarična ponudba po ugodnih cenah! Zaključek iura z ognjemetom ob 22.00! 50 v«Milh dogodkov. www.btc-city.co / v Jubilejnem letu 20041 « N % 13 10 S3 f t CM O O C o o "O < ž UJ > o Vabljeni v hipermarket SPAR JE^^N^pE Prvič volimo evroposiance Krai\j - V nedeljo, 13. junija, bomo prvič volili sedem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. V 25 državah članicah je na volitve povabljenih rekordnih 333 milijonov volivk in volivcev. V Sloveniji se bomo odločali se bomo med 13 listami, na katerih je 91 kandidatov. Volišča bodo odprta med 7. in 19. uro, jutri in na dan glasovanja pa bo zaradi volilnega molka prepovedana vsaka propaganda. Izidi volitev bodo znani že v nedeljo po 22. uri. Predstavniki list. kandidati in predstavniki Evropske unije pozivajo k čim številnejši udeležbi na glasovanju. O volitvah pišemo na 2. strani, na 4. in 5. strani pa objav-Uamo vsebino soočei\ja. J.K. m (N o «D vo (N m m o r- VB-LEASING, d.OO . Pot 2« Kra)«m 38. Kran) « O H ^ V (0 < a GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 ^ EVROPSKE VOLITVE 2004 ^ SO Angleži in Nizozemci so volili že včeraj, v Sloveniji pa bodo volitve v nedeljo med 7. in 19. uro. Izidi bodo znani v nedeljo po 22. uri Kraiy - V Sloveniji bomo v nedeljo s 13 list z 91 kandidati, ki bodo napisani na glasovnicah, izvolili sedem poslancev v Evropski parlament, v katerem bo po novem skupaj 737 poslancev. Slovenski delež bo manjši od enega odstotka. Največ poslancev, 99, bodo izvolili v Nemčiji, najmanj pa na Malti, le 5. Manj kot deset poslancev bodo, razen Slovenije in Malte, imeli še Estonija, Ciper, Latvija in Luksemburg. Evropski parlament je ena od petih glavnih ustanov Evropske unije. Mandat poslancev je pet let, njihova vloga pa je predvsem zakonodajna. Parlament sprejema proračun Evropske unije, usmeija politične dejavnosti unije in nadzira delo evropske komisije, ki je v bistvu vlada unije. Parlament zaslišuje in z glasovanjem potrjuje predsednika evropske komisije in komisaije ter imenuje evropskega varuha človekovih pravic. Sedež parlamenta je v Strasbourgu, dva ali tri mesece na leto pa zaseda parlament tudi v Bruslju. S članstvom Slovenije v Evropski uniji in z izvolitvijo poslancev v parlament postaja slovenščina eden od 20 uradnih jezikov unije. Ta teden je bilo na sedežih upravnih enot predčasno glasovanje, v nedeljo pa bodo vohšča odprta med 7. in 19. uro. Volivke in voUvci so bili z vabili že povabljeni na glasovanje. Vsak, ki bo glasoval, bo dobil na volišču glasovnico in na njej obkrožil zaporedno Številko pred izbrano listo, na isti Usti pa lahko tudi zaporedno številko pred kandidatom, za katerega želi, da bi bil izvoljen. S tem mu bo dal prednostni ali preferenčni glas. Ce bo dobil posamezni kandidat z liste z zakonom predpisano Število glasov, bo izvoljen, ne glede na vrstni red kandidatov na listi. Če nihče na listi ne bo. dobil dovolj preferenčnih glasov, bodo izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi, njihovo število pa bo odvisno od števila mandatov, ki jih bo dobila lista. Republiška volilna komisija se je odločila, da bo veljavna vsaka glasovnica, na kateri bo jasno razvidna voljaVolivca. Če bo na glasovnici obkrožena samo zaporedna številka pred kandidatom, se bo štelo, da je bil s tem dan glas tudi listi. Nezdružljivost poslanskih funkcij Funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca v državnem zboru. Tajnik republiške volilne komisije Marko Golobic pojasnjuje, da bo treba v primeru, če bo sedanji poslanec državnega zbora izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, podeliti mandat naslednjemu z liste kandidatov na zadnjih volitvah v državni zbor. Enako se bo zgodilo v primeru, če bo kdo od poslancev Evropskega parlamenta jeseni izvoljen za poslanca državnega zbora, ministra ali za ev- evRoVi>uTve X- TexMi^eoo, fM. OE- HAR7A V |>o- M^AGNC. Vive VSAl i^Mes^l • «k' -'«S* A 4 v ropskega komisarja. Njegovo funkcijo bo zasedel naslednji s kandidatne liste za evropski parlament. Če bo na primer pred- sednik državnega zbora izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, bodo morali poslanci obvezno izvoliti drugega, saj r-'-xi li-« / predsednik državnega zbora po ustavi nadomešča predsednika republike. Jože Košnjek Od glasila politike do glasUa stroke Teorija in praksa (TiP) je družboslovna revija, ki izhaja že od leta 1964. Ob njeni 40-ietniGi so na fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani predstavili jubilejni zvezek, knjigo na 480 straneh. Ljubljana - Jubilejni zvezek je uredil akademik dr. Zdravko Mlinar, sociolog in gorenjski rojak, doma iz Zirov, ki živi v Ljubljani. Knjigi je dal naslov: Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v svet. Na srečanju avtorjev in novinarjev, ki je bilo 20. maja v senatni dvorani nove stavbe FDV, je ta naslov Še bolj natančno razložil. Demokratizacija mu pomeni proces demokratizacije družbe, ki je omogočil tudi izhajanje TiP. Hkrati je poudaril, da politične ovire, ki so vseskozi bile, za stroko ne smejo biti izgovor za tisto, česar sama ni naredila. Kako lahko sociologija danes spremlja družbeno dogajanje, je pojasnil s pojmom glokalizacije, globalizacije in lokalizacije obenem. Stroka ugotavlja, da je na subnacionalni ravni vse več lokalizacije, na nadnacionalni pa vse več povezovanja. Oblika lokalizacije je tudi regionalizacija; ta je v svetu eden mega-trendov, v Sloveniji je zabloki-rana z ustavo. Pri profesionalizaciji gre za profesionalizacijo stroke. Medtem ko je ta, denimo, v medicini ali arhitekturi zakon, za sociologe ni tako samoumevna. Sociolog, ki dela na fakulteti, lahko vztraja pri strokovnih pogledih, na nižjih ravneh mora sklepati kompromise s politiki in gospodarstveniki. Tudi širina odpiranja v svet ne more biti vnaprej določena. V jugoslovanskih časih je bilo določeno, naj se Beograd povezuje z Moskvo, Zagreb z Leningradom, Ljubljana le z Minskom. Zdaj teh omejitev načelno ni več, ostajajo praktične: finančne, jezikovne idr. V TiP je v letih 1964-2003 kakih 1700 različnih avtoijev objavilo okrog 5500 prispevkov iz različnih družboslovnih strok, največ s področij politologije, sociologije, komunikologije, humanistike ipd. V jubilejni številki pa sodeluje 29 avtorjev iz teh discipUn. Uvodna in najdalj- ša je Mlinarjeva razprava z naslovom Iz preteklosti za prihodnost v družbi in družboslovju. O reviji razmišlja aktualni glavni urednik Igor Lukšič. Anton Kramberger in Janez Jug sta pripravila pregled njene vsebine, zgodovinar Božo Repe pa je TiP in njene pisce postavil v kontekst partijskega liberalizma. Veljko Rus jo primerja z revijo Perspektive, ki je bila ukinjena istega leta, TiP pa naj bi postala njen nadomestek. Danica Fink Hafner piŠe o aktualnem položaju slovenske politologije, Ljubica Jelušič o tem, kako se je v reviji odražala profesionalizacija nacionalne var- nosti. O informacijski družbi kot družbi znanja in odpiranju v svet pišejo Ivan Svetlik, Pavel Gantar, France Vreg, Slavko Splichal, Lojze Sočan, Andrej Ule, Franc Trček in Boštjan Ko-vačič; slednji seje kot župan občine Novo mesto, edini "spustil" na lokalno raven informatizacije svoje občine. O tem, kako se je v reviji uveljavila problematika okolja in prostora, razmišljajo Andrej Kirn, Vladimir - Braco Mušič, Drago Kos in Marjan Hočevar. O družbenih vrednotah in družbeni neenakosti je beseda v prispevkih Mirjane Ule, Mace Jogan, Jana Makaro-viča in Mojce Novak. O sloven- ski prihodnosti, mednarodnih odnosih in obrambi pa razmiš-Ij aj o Gregor Tome, Marj an Svetličič in Pavle Sicherl, Ernest Petrič in Anton Grizold. v "Štirideseta obletnica izhajanja revije TiP ni le izhodišče za dolžno proslavitev, temveč tudi izziv za presojo lastnega delovanja ter družbenih sprememb v širših časovno-prostorskih horizontih. Ne gre nam le za pasivno, kronološko obujanje spominov, Če že posegamo v preteklost, naj bi to bila predvsem opora pri opredeljevanju usmeritev za prihodnost," sta v uvodu zatrdila urednika Mlinar in Lukšič. Miha Naglic KOTIČEK ZA NAROČNIKE "Juhu, samo še dvakrat grem v šolo!" so bile prve sinove besede zjutraj, ko sem ga zbudila. Osmi razredi osnovne šole zaključujejo s poukom že v teh dneh, naslednji teden jih čaka le Še valeta, potem pa ... Počitnice! Najbolj blagozvočna beseda in najljubši, najbolj zaželeni čas za otroke. Kaj pa za starše? Človek z leti postane vse bolj previden, vse bolj skrben, še posebej do otrok. In z otroki, kot pravi pregovor, rastejo skrbi. V zadnjih letih je razlogov za to vse več. Iz časov brezčutne, avtoritarne vzgoje, v katerih so otroke v šoli in doma pretepali tudi zaradi drobnih prekrškov in v katerih mladi niso imeli nobene besede, smo po kratkem vmesnem času zaŠli v drugo skrajnost. Zdaj se učiteljice bojijo otrok. Doktrina svobodne vzgoje, ki je izšla iz negativnih izkušenj iz časov vzgoje s šibo, se izkazuje kot pristop s prav tako Škodljivimi posledicami, kot jih ima zastraševanje. V življenju pač ni vse dovoljeno. In če otrokom dovolimo vse, zrastejo v ljudi brez vsakršnih omejitev, do soljudi in do sebe. Dejstvo, da srečujemo vse več otrok, ki so nevljudni ali celo nesramni, ki jim je popolnoma vseeno, kaj bo s šolanjem, da je vse več osnovnošolcev tudi po 10., 11. uri zvečer od doma, da vse veČ mladih kadi, daje vse veČ odvisnih od mamil ..., vse to ni naključje. Preveč mladih je prepuščenih popolni svobodi brez vsakršnih omejitev, kar pa ne deluje spodbudno, kot nekateri (celo strokovnjaki) mislijo, ampak vodi v brezciljnost, apatičnost in v odklonilno ali celo agresivno odzivanje na vsakršne zahteve. Vse bolj pogost izrek, ki ga lahko zadnje čase slišimo iz mladih ust, je prava prispodoba vsega: "brez veze". In tako so počitnice z vsakim letom bolj skrbi vzbujajoče. Dragi starši, poskrbite, da ne bo svobode preveč. Da ne bodo celo počitnice brez veze. Če imate na to temo kakšno pobudo, nam pišit^. Vse ideje, vabila in kažipoti so dobrodošli. Petra Kejžar, vodja marketinga Sramota pod Joštom Pševo nad Krai^jem - Ta mesec mineva šestdeset let, odkar je v okolici Pševa nad Kranjem padlo več mladih slovenskih partizanov. Pokosile so jih krogle domačih izdajalcev. Pred desetletji je bil v njihovo čast in spomin pod vasjo PŠevo pod Joštom postavljen pomemben spomenik. Spomenik še stoji, a je že dve leti pomazan in kaže na sramoto tistih, ki bi morali skrbeti za njegovo primerno vzdrževanje. Kako polna usta so nas slave pokojnim junakom in kako slabo skrbimo, da spomini nanje ne bi bili popackani tako, kot je spomenik na PŠevem! Igor Slavec Zanemarjeni spomenik na PŠevem ob cesti proti Joštu. Štirinajst pokojnih, med njimi tudi narodni heroj Ivo Slavec - JokI, tega ne zasluži. Za vas beležimo čas! iN! CHLAS Romanje mobilizirancev na Brezje Kraixj - Mobilizirani Slovenci v nemško vojsko in svojci še živih, padlih ali pogrešanih bodo danes, 11. jun^a, znova, tokrat že desetič, romali na Brezje, kjer bo ob 10. uri v baziliki masa, ki jo bo daroval stolni kanonik in prelat dr. Borut Košir, rojen v Tržiču. Po približnih podatkih je bilo leta 1942 na Štajerskem in 1943 na Gorenjskem prisilno mobiliziranih okrog 90.000 slovenskih fantov. Padlo naj bi jih okrog 15.000, pogrešanih ali med vrnitvijo izgubljenih pa jih je bilo okrog 9000. Drugi so se vrnili, vendar je bilo med njimi okrog 16.000 invalidov. Alojz Žibert OBČINA SKOPJA LOKA m PEVSKI ZBOR "LUBNIK" Škofja Loka Vas vljudno vabita na slavnostni koncert Študijskega zbora Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti Beograd, ki bo V ponedeljek, 14. junija 2004, ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Dirigent: prof. dr. Dimitrije Stefanović Svoje znanstveno-raziskovalno delo usmerja v proučevanje stare bizantinske in slovanske, posebej srbske glasbe v 0 rokopisih z nevmsko notacijo. Posnel je več plošč s staro duhovno glasbo, ki predstavlja beneventansko, galsko, gregorijansko, bizantinsko, glagolitsko, hrvaško, rusko, bolgarsko in srbsko glasbeno izročilo. Uspešni koncerti: Trikrat na Musica Antiqua Europeae Orientaiis v Bydgosczu (Poljska), trikrat v Angliji, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na mednarodnih festivalih v Atenah in Alzaciji. Koncertni repertoar: Liturgija sv. Janeza Zlatoustega (skladbe srbskih, bolgarskih in ruskih skladateljev) C«ClNA SkOFJA loka, Polianaka c«su 2. SKo()a Loka petek. 11. junija 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN na referendum KOMENTAR Blejskemu turizmu manjka odličnosti. Terme na Jezercih. Naravovarstveniki ne nasprotujejo sanaciji HE Moste, nasprotujejo pa potopitvi doline. Bled - Minuli torek je bil v hotelu Golf Blejski forum z obetavnim naslovom Bled vstopa v novo tisočletje - novi izzivi in priložnosti, ki ga je pripravil časnik Finance, pri organizacyi pa je sodeloval tudi Gorenjski glas. I\iristični razvoj Trbiža je predstavila direktorica 'Riristične organizacije za območje Trbiža Luciana Zanier, na okroglih mizah pa so govorili o razvojnih perspektivah Bleda in o i\jegovem sonaravnem turističnem razvoju^ Tokratnemu Blejskemu forumu je prisluhnila dobra stotnija udeležencev, temperaturo pa je dvignila razprava o sanaciji HE Moste, s katero naj bi uničili tudi del mokrišča Beije. Direktor Savskih elektrarn Drago Po-lak je pojasnil, da morajo omenjeno HE po polstoletnem delovanju nujno prenoviti, saj bi v nasprotnem primeru lahko potres ogrozil širše območje ob Savi Dolinki. "Projekt, kije vreden 72 milijonov evrov, obsega tudi sanacijo območja pod HE, s spornim izravnalnim bazenom pa naj bi potopili 20 odstotkov doline," je dodal Polak. Z argumenti mu je ugovaijal predsednik Društva za rešitev Save Dolinke Janko Rozic in pojasnil, da naj bi z gradnjo izravnalnega bazena potopili kar 39 hektarjev površin, nastalo bi 2 kilometra dolgo jezero, ki naj bi nihalo do 4 metre, po njegovem mnenju pa je velika škoda žrtvovati enkratno ledeniško dolino. Na razsežnosti sanacije HE Moste je opozoril tudi Miha Jazbinšek, ki je dejal, da sama sanacija ni vprašljiva, v resnici pa projekt predvideva gradnjo trikrat močnejše obstoječe HE in nadomestne HE. "Ne gre za spopad blejskega turizma in HE Moste, ampak za spopad velikana slovenskega holdinga ter Blejskega foruma se je udeležila dobra stotnija Gorenjskih gospodarstvenikov, predstavnikov blejske občine in turističnih delavcev. zaščitnikov narave. Razgrnitev prostorskih aktov je bila nezakonita in država naj bi domačine na nezakonit način spravila ob Berje. Pričakujem, da bo župan zadržal izvajanje odloka in ga ne bo objavil," je povedal Jazbinšek. Blejski župan Jože Antonie preverja nezakonitost odloka, do danes naj bi dobil mnenja pravne službe, potem pa se bo odločil, kaj bo storil z omenjenim odlokom. V razpravi so večkrat poudarili, da je šlo za kršenje ustave, zakona in poslovnika. Po Rožičevih besedah premišljujejo celo o referendumu, za katerega potrebujejo 100 podpisov občanov, ki bi ga župan moral objaviti v 15 dneh od zadnje seje občinskega sveta. Inštitut za obnovljive vire energije pa je pripravil zanimiv razvojni projekt Terme Bled, ki naj bi ga zgradili na področju Jezercev. Z njim naj bi izkoristili termalno vodo na tem območju in zmanjšali število kopalcev v Blejskem jezeru. Na Blejskem forumu so razpravljavci opozorili tudi na slabo turistično ponudbo Bleda, ki ji manjka odličnosti, predstavnica turizma v Trbižu Luciana Zanier pa je predstavila turistične projekte, ki bi povezali turistično ponudbo Zgornje Gorenjske in Trbiža. Mednje spadajo kolesarska steza ob stari železnici, tek na smučeh, izletniški in gastronomski turizem ter model hotela na vasi. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Helena Jelovčan Zakon glasnejšega Ko gre za posege v prostor, znamo biti izjemno občutljivi. Deponija, predelava odpadkov, čistilna naprava? Lahko, samo ne v mojem sosedstvu. Varnejša cesta, pločnik? Lahko, samo ne prek mojega zemljišča. Novo stanovanjsko naselje? Tudi, samo ne na bližnjem travniku ... V preteklih desetletjih so se ljudje najbolj odrezavo otepali odpadkov. Spomnimo se kranjske deponije v Tenetišah, ko so vaščani pred vhod nastavili traktorje. Letos so se širitvi deponije uprli sosedje z Mlake. Argumentirano, pravno veljavno, kultivirano, brez traktorjev. Na žalost povsod ni tako, zakon glasnejšega oziroma "argumenti ulice" postajajo praksa tudi za neprimerno manj moteče projekte kot je deponija, denimo, za center Jehovovih prič na Duplici. Ostre puščice letijo tudi proti nameravani poplavitvi Berja pred vodno elektrarno Moste, proti pozidavi vaškega jedra Primskovega v Kranju. Zakon glasnejšega se očitno obnese, saj v večini spornih primerov pride do kompromisa. Na Duplici bodo dobili novo parkirišče, Primskovljani pravico sooblikovanja vaškega jedra, v Medvodah, denimo, so po večletnih protestih naposled dobili krožno križišče, v podvinskem križišču so zrasli semaforji, tudi "šolske zadeve" se slejkoprej uredijo po hotenjih staršev. Kaj je vzrok za vse pogostejše glasne, včasih že kar neokusno nestrpne proteste? Gluhost stroke, oblastnikov? Občine na žalost res služijo najprej sebi in kapitalu, šele potem ljudem. Namesto da bi jim načrte pravočasno in razumljivo predstavile, poiskale soglasje, projekt udari kot strela z jasnega. In protest je tu, tem glasnejši, kolikor bolj se ljudje počutijo izigrane, morda že zaradi kakšne poprejšnje pozabljene obljube. Po drugi strani pa se bomo morali čimprej ovesti, da poleg pravic obstajajo tudi dolžnosti in da ne more vsak odločati prav o vsem. Prisluhniti drug drugemu da, zahtevati strokovno podprte razvojne projekte tudi, potem pa morajo taki projekti dobiti priložnost in pretehtati nad neargumentiranim pljuvanjem kar tako počez. Seveda pa se mora pljuvanje najprej nehati med politiki, ki "navadnim " državljanom s potoki gnojnice in podžiganji k državljanski nepokorščini niso nikakršen zgled. In če se že res pripelje kakšna slaba rešitev, ni res, da se pravna pot ne splača. Je zahtevnejša kot ulični transparenti in ^erljivke, vendar je civilizacijska in pravičnejša. Deponijo Tenetiše se bo kranjska Komunala potrudila širiti stran od Mlake LOCANKA www.gorenjskiglas^si GORENJSKI GL^, d.O.o.. Zoisova ul. t. Kranj GLAS Vse margarine niso zdrave V^ezi potrošnikov ugotavljajo, da nekatere margarine vsebujejo preveč transmaščobnih kislin. Ljubljana - Margarina naj bi bila zdravo nadomestilo za maslo ali katerokoli drugo maščobo živalskega izvora (mast), so bili še do nedavnega prepričani potrošniki. Novejše raziskave pa kažejo, da ni tako zdrava, če vsebuje preveč transmaščobnih kislin, ki so običajno posledica zastarelega postopka pridobi-vai\ja. Kot opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, trans-maščobne kisline celo bolj zvišujejo LDL (slab) holesterol v krvi in s tem tveganje za obolenja srca in ožilja kot organizacijo Consumentenbond analizirala deset margarin s slovenskega trga, le na eni od njih je bila vsebnost tudi označena. Od desetih margarin (vse so bile iz uvoza, saj je v Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z evropsko potrošniško organizacijo BEUC poslanskim kandidatom in bodočim poslancem v evropskem parlamentu namenila Potrošnikov manifest. V njem predstavlja stališča do nekaterih potrošniških tem, hkrati pa poziva kandidate za poslance, da z vprašalnikom, ki je del manifesta, preverijo svoje znanje o potrošniških pravicah in zahtevah. nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo predvsem živalske maščobe. V prehransko ozaveščenih državah so že ukrepali. Na Danskem, na primer, so že prepovedali prodajo industrijsko predelanih visoko rafiniranih olj ( in drugih maščob (tudi margarine), keksov, kreme, čipsa in druge industrijsko predelane hrane, ki vsebuje več kot dva odstotka transmaščobnih kislin. Na Nizozemskem so prostovoljno zmanjšali vsebnost na en odstotek, v ZDA je meja pri petih odstotkih. In kako je v Sloveniji? Da bi Ugotovili, koliko vrst margarine je še izdelanih po zastarelih postopkih in torej z visoko vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin, je Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z nizozemsko potrošniško Sloveniji ne izdelujejo) so štiri dobile nezadovoljivo oceno, ker so vsebovale veČ kot pel odstotkov transmaščobnih kislin oz. celo od 14,4 do 25,1 odstotka. To so Margo, margarina z manj maŠČob, Zvijezda, delikatesna margarina. Cekin, delikatesna rastlinska margarina, in Mercator, margarinski namaz. V zvezi potrošnikov pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje določilo zgornjo mejo vsebnosti transmaščobnih kislin; trgovce pa pozivajo, naj uvažajo le margarine z manj kot enim odstotkom tovrstnih kislin. In kaj svetujejo potrošnikom? Kupujejo naj le margarine in rastlinske masti z označeno vrednostjo transmaščobnih in nasičenih maščobnih kislin. Cveto Zaplotnik tt • • ^ ^ •• i.. ' " ^ •'Si'- v »^ I .7! E o u ■ TD Pred dobrim desetletjem je vzšla na slovenskem nebu; danes žari na svetovnem. Tiho izpolnjuje žeije milijon uporabnikom, ko kupujejo na številnih prodajnih mestih, preko POS terminalov, mnogi preko Interneta. Priskrbi jim gotovino na bankomatih ali za bančnim okencem. Njene barve sijejo v različnih odtenkih: od Active, preko klasične, zlate ali poslovne Active-MasterCard, do klasične, zlate ali poslovne Vise. Vedno jo imajo pri roki. Uporabijo jo danes, plačajo jutri - samo podpišejo. Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Poštna banka Slovenije, Raiffeisen Krekova banka, Nova Kreditna banka Maribor, Slovenska zadružna kmetijska banka Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk; SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT. petek: 300 SIT; za junij: 2.200 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT. letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN EVROPSKE VOLITVE 2004 / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Soočenje strank in list pred evropskimi volitvami V Povabilu Gorenjskega glasa na soočenje pred volitvami v evropski parlament (13. junija) se je odzvalo devet od trinajstih strank in list, ki se bodo potegovale za sedem poslanskih mest v evropskem parlamentu. Kranj - Svoja stališča so za Gorenjski glas soočili Anton Kokalj (N.Si), Janez Podobnik (SLS), Jelko Kacin (LDS + De-SUS), Alojz Krapež (Demokratska stranka Slovenije), Mihael Jarc (Stranka slovenskega naroda), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Romana Jordan Cizelj (SDS), Katja Sekelj (Glas žensk Slovenije) in Miha JazbinŠek (SMS in Zeleni Slovenije). Jelko Kacin je sicer zaradi drugih obveznosti po dveh vprašanjih zapustil soočenje, vendar smo mu dovolili, da je naknadno odgovoril tudi na ostala vprašanja. Na Čem temelji program vaše stranke oziroma liste za evropske volitve? ANTON KOKALJ: "Glavne točke našega programa so oblikovanje učinkovitega slovenskega in evropskega gospodarstva, pregledno upravljanje s sredstvi EU, trajnostni razvoj regij, razvoj uspešnega kmetijstva, zagotovitev varnosti za vsakogar in uveljavitev samozavesti Slovenije v EU. Zelo pomembno se nam zdi, če bo to seveda v moči naših predstavnikov v evropskem parlamentu (EP), da bi se predvsem na gospodarskem področju zagotovila večja stabilnost v okviru EU. Nova Sloveni-ja ima kakovostne ljudi, izstopa- Anton Kokalj (N.SI) ta predvsem dve osebi, ki lahko Sloveniji prineseta veliko koristnega znotraj strankarskih struktur v EP. To sta Lojze Peterle in Andrej Bajuk. Na naši listi smo sicer trije, ki stalno živimo na Gorenjskem. Ljudmila Novak je županja Moravč, jaz živim v Vodicah, Janez Vasle pa "živi v Domžalah, četrta Maruša Novak pa je bila rojena na Gorenjskem." JANEZ PODOBNIK: "Naša lista je sestavljena z dobrimi kandidati. Prvi na njej je mag. Franci But, ki je bil med drugim zelo uspešen pogajalec z EU in kmetijski minister. Zagotovo bo zelo kompetenten evropski parlamentarec. V našem programu bi rad izpostavil šest poudarkov. To so izkoriščanje evropsko dovoljenih načinov podpore gospodarskemu razvoju, pozitivni odnos do družine, enakomerni regionalni razvoj, skupaj z razvojem podeželja in kmetijstva. Slovensko podeželje se ne sme zarasti, sicer bodo čez deset let vsa slovenska mesta mejila na gozd. Zavzemali se bomo za znižanje davkov, delali na dviganju slovenske narodne zavesti v vseh dimenzijah te^a:vpiaša:i Janez Podobnik (SLS) nja. Pozornost moramo bolj posvečati tudi vzgoji in izobraževanju mladih, ki bodo svoja znanja uporabljali predvsem v Sloveniji pa tudi drugje. Le tako bo Slovenija postala bolj konku- renčna. JELKO KACIN: "Naša lista je spolno, starostno in strokovno uravnotežena. Skoraj četrtina Slovencev je že v pokoju, zato je prav, da z DeSUS-om kandidiramo skupaj in kažemo tudi medgeneracijsko solidarnost. Na skupni kandidatni listi so štirje Gorenjci, sedmi na listi je Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke, na četrtem mestu je Vinko Gobec iz Kamnika, na drugem Mojca Drčar Murko tudi iz Kamnika, sam pa živim v Besnici pri Kranju. NaŠ cilj je nadaljevanje uspešnega uveljavljanja Gorenjske in Slovenije v EU. Vsem, ki še niso v EU, tudi južnim sosedom povemo, da nas je v EU že 455 milijonov, kar že upoštevajo. Iz zadnjih potez vlade in tudi LDS je jasno, da branimo nacionalne interese in znamo unovčiti naš vstop v EU." ALOJZ KRAPEŽ: "Demokrati Slovenije smo k volitvam resno pristopili, kljub temu da nimamo močnega finančnega in gospodarskega zaledja. Zagovarjamo EU ohlapnega odnosa med suverenimi državami, ki delujejo po mednarodni pogodbi. V prihodnosti se bo morala EU še konsolidirati, postaviti v prave okvire, da bo sposobna za naslednjo fazo širitve. Bojimo se, da bo nova ustava postavila temelje federacije, s katerimi imamo neprijetne izkušnje, ki jih morajo slovenski predstavniki Evropi tudi predstaviti. Ob vstopu v EU obstaja tudi nekaj pasti, ki jih je treba Še realno oceniti. Tu mij^im predvsem na nevarnost izgube nacionalne in kulturne identitete ter konkurenčnosti gospodarstva, ki bo moralo ob dokaj dobri socialni politiki, ki jo v Sloveniji trenutno že imamo in jo ima tudi EU, postati Še bolj konkurenčno svetovnemu gospodarstvu." MIHAEL JARC: "V stranki ugotavljamo, da živimo v družbi, kjer so na preizkušnji vrednote, kot so delavnost, solidarnost, pravičnost in poštenost. Nove države v EU nismo bile deležne neke solidarnosti, ki bi jo od starih Članic lahko pričakovali, zato zgolj capljamo za zahodnimi državami, ki so nas v svojo druščino povabili kot manj vredne, kot Eviopojiruge hitrosti. Zaradi tega ves čas opozarjam, da je na izpitu solidarnost starih članic. Očitno se sedaj zapirajo vase, verjamem, da se tudi one ubadajo z recesijo, vendar bi vseeno morale upoštevati, da morajo omogočiti tudi novim članicam hiter razvoj. Upam, da bo vstop v EU Sloveniji dvignil nacionalni ponos. Evropa že kaže določeno utrujenost, zato ne bo reševala problemov namesto nas. Zanje bomo morali sami poskrbeti." ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "SNS ima v Evropi eno samo usmeritev in to je ščitenje interesa državljanov Republike Slovenije in države Slovenije. Vse drugo je zgolj nakladanje, vse ostalo je le neki internacio-nalizem starega Časa. Mislim, da je edino potrebno v Slovenijo pripeljati Čim več denaija iz čim več skladov v Evropi. Vse ostalo, kako bo kdo usmerjal in vodil Evropo, so zgolj pravljice za tiste, ki vanje še verjamejo. Ne zanima nas širitev Evrope, ne kaj bo s Hrvaško. Zanima nas le interes Slovenije in njenih državljanov in za to se bomo v evropskem parlamentu borili." ROMANA JORDAN CIZELJ: "Smo za razvijanje podjetniške kulture, za spodbujanje biološke pridelave hrane in celostni razvoj podeželja, za krepitev kulturne samozavesti in ohranjanje kulturne raznolikosti v Evropi. Smo za pristen sistem okolje-varstvene odgovornosti, za hitrejše reševanje sodnih zaostankov in dosledno izvajanje enakosti pred zakonom. Smo za enakomeren razvoj regij in učinkovito izkoriščanje njihovih potencialov, za aktivno sodelovanje pri ohranjanju miru in varnosti v svetu, za ugodnejše pogoje zaposlovanja mladih in večjo socialno varnost vseh. Hočemo učinkovito razdelitev sredstev EU, evropsko primerljiv izobraževalni sistem, večji pretok znanja, večje spodbujanje športnih dejavnosti in večjo promocijo Slovenije preko športa ter večjo promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. Borili se bomo tudi proti neenakosti pri zaposlovanju moških in žensk. Da bomo tako res ravnali, dokazuje že naša kandidatna lista, ki je sestavljena s samimi strokovnjaki, saj so kar štirje doktorji znanosti. Z Gorenjskega prihajava dva kandidata, in sicer dr. Miha Brejc in jaz." KATJA SEKELJ: "Osnovna usmeritev našega delovanja v evropskem parlamentu in tudi sicer je zavzemanje za čim boljši položaj žensk. Ne želimo posebnih privilegijev, prizadevali se bomo le za to, da tiste pravice, ki so nam v evropski ustavi že zagotovljene, spravimo v delovanje. Seveda pa je boljši položaj ženske odvisen tudi od količine denarja, ki ga bo Slovenija uspela pridobiti iz evropskih skladov ter od načina njegove porabe. Vse to pa je odvisno od tega, kako bo naša država prepoznavna v evropskem prostoru. Izhajamo iz tega, da poskusimo zagotoviti čim boljši socialni položaj za vse državljane, samo na tej podlagi se da največ narediti tudi na ostalih področjih, ki se tičejo vseh državljanov. Lahko vam zagotovimo, da bomo na prvem mestu vedno skrbeli za tisto, kar je že danes najpomembnejše za Slovenijo -za kulturno dediščino, ohranjanje okolja, izboljšanje socialnega položaja družin in s tem omogočanje lepše prihodnosti našim otrokom." MIHA JAZBINŠEK: "Zeleni Evrope si EU predstavljamo kot neko ureditev, ki se približuje državljanom. Prihod Slovenije v Evropo ni toliko problem stari -novi, kot pa problem veliki -mali. Tudi tu se vidi, da bodo morali mali med seboj paktirati MIha Jazbinšek (SMS In ZS) proti velikim, npr. visoko razvita Danska in Slovenija proti velikima Nemčiji in Poljski. Izgube identitete se ni treba bati, saj mislim da slovenska kultura ne bo žrtev evropskega povezovanja, prej bo žrtev potrošniške družbe, ki pa prihaja tudi preko ostalih sistemov. Naša glavna programska usmeritev je pomladiti Zelene in ozeleniti mlade. Tisto, kar pri nas povzroča največji strah, je vdor kapitala, ki bi bil neprijazen do Slovenije." Kaj lahko s Članstvom v EU pridobi gorenjska regija, ki zadnja leta zaostaja v primerjavi Z drugimi deli države? JELKO KACIN: "Dokler se bomo Slovenci delili na zgornjo Gorenjsko in spodnjo ali jugozahodno Gorenjsko, se bomo delili in si bolj škodovali. Ko bomo enkrat razumeli, da imamo s članstvom v EU pred seboj kar 453 milijonov novih priložnosti koga prepričati, da pride k nam in od nas kaj kupi, bomo vedeli, kaj početi za prihodnost. Skozi Bruselj se da marsikaj storiti. Še posebej ob dejstvu, da imamo tudi našega evropskega komisarja z Gorenjskega in bomo verjetno z naše liste imeli tudi tri poslance in poslanke. Do sedaj smo liberalci imeli svojega predsednika EP, Pata Coxa, liberalec pa je tudi predsednik evropske komisije Romano Prodi. Vse bolj pa kaže, da bo najverjetneje tudi novi predsednik evropske komisije član ELDR." MIHA JAZBINŠEK: "Gorenjska je na neki način dvakrat prišla v Evropo. Prvo je to, da bo bližje slovenski manjšini, saj je bil včasih jedro slovenstva trikotnik Celovec - Trst - Ljubljana. Ob odprtju meje ta trikotnik postaja relevanten ne le za kulturne, ampak tudi gospodarske stike. Drugi parameter je brez diskusije velik turistični magnet, ki ga predstavlja Gorenjska za celo Evropo. Gorenjska je v primerjavi z ostalo Evropo zelo pestra po svojih naravnih lepotah, osebno mislim, da je prav krajina tisti resurs, ki mora ostati neokrnjen. Celotna Slovenija je arhetip naravne lepote in pri tem mora ostati za večno. Mis- lim, da bo znala Gorenjska sinti tudi svoj gospodarski prostor tako, kot gaje znala do sedaj." KATJA SEKELJ: "Enkrat bi se morali že odločiti, kaj početi z našo državo. Šele potem se bomo odločali, kaj ponuditi tudi posameznim regijam. Gorenjsko bi že zdavnaj lahko uredili tako, da bi k nam prihajal premožnejši sloj turistov. Turizem je potrebno dvigniti na tak nivo, ki bo zahteval najmanj štiri zaposlene na pričakovanega gosta. Bohinj ima npr. danes veliko slabih postelj. Ali ne bi bilo bolje, če bi število postelj limitirali na 800 in te pametno prodali, saj bi to za lokacijo narodnega parka pomenilo veliko manjšo obremenitev s strani turistov? Danes pa lahko tam vsak počne, kar hoče. Možnosti so velike, m Čimprej pa se moramo odločiti, da se Slovenija ne bo usmerila v neko umazano industrijo, ampak v kaj bolj pametnega. ROMANA JORDAN CIZELJ: "Gorenjci bomo imeli možnost priti do sredstev fz strukturnih in kohezijskih skladov, do sredstev, ki bodo omogočila razvoj podjetništva, izobraževanja in tudi kmetijstva, vendar pa menim, da bo najpomembnejša pridobitev Gorenjske tisto, kar bomo pridobili skupaj z ostalimi državljani Slovenije. To je spoznanje, da moramo biti dinamični, aktivni, da moramo vsi skupaj graditi okolje, ki bo omogočalo vsakemu izkoristiti svoje naravne potenciale. Spoznati moramo, da razvoj prinašajo le spremembe, čeprav vča- Romana Jordan Cizelj (SDS) sih ne vemo vnaprej, kaj nam bo določena sprememba prinesla. Ko bomo to spoznali, verjamem, da bomo od države Slovenije in EU lahko zahtevali tisto, kar nam bo pomagalo ustvariti državo blaginje." ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "Celotna Slovenija je manjša od najmanjše pokrajine v ostali Evropi, zato njena delitev na še manjše pokrajine pomeni izgubljanje moči. Vsak poslanec se bo moral boriti za celo državo in enakomerno za vse njene dele. Govori se. da Slovenijo čaka 250 milijonov evrov iz skladov, a ta denarje še Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) vedno v Bruslju. Ce ga želimo dobiti, potrebujemo tudi podporo ministrstev v Sloveniji, da nam bodo pomagali pri izpolnjevanju gore zahtevane dokumentacije. Dejstvo je, da se je na tem področju komisar Janez Potočnik zelo slabo izpogajal. Vedno je le pritekel v Slovenijo nasmejan, češ zaprli smo novo poglavje. To pomeni, da smo se priklonili Evropi pred ostalimi državami." MIHAEL JARC: "Ne strinjam se z gospodom Kacinom, ki pravi, da ne smemo biti ponosni na to, da smo Dolenjci, Gorenjci, Primorci. Sam zagovarjam, da moramo našo raznolikost negovati in spodbujati. Gorenjski svetujem, da se povezuje z regijami preko meje, npr. s Koroško. Gorenjska je pretežno alpska pokrajina s Čistimi vodami in urejeno krajino, zato bo s članstvom v EU lahko privabila mnoge nove turiste. Naj še dodam, da je Slovenija v predpri-stopnih pogajanjih z EU ogromno zamudila, med drugim tudi, da bi postala glavna proizvajalka sonaravno pridelane hrane." ALOJZ KRAPEŽ: "Predpogoj za uspešen razvoj gospodarstva, turizma je visoko razvita infrastruktura, predvsem prometna, energetska in šolska. Za to mora poskrbeti Slovenija sama s svojimi sredstvi in v kombinaciji z evropskimi sredstvi. NaŠi predstavniki bodo nosili veliko odgovornost, da evropska sredstva Sloveniji zagotovijo. Ker so postopki za njihovo pridobitev pre-kompleksni, se bojim, da bodo ostala kar v Bruslju. V taki situaciji Slovenija ni več neto prejemnik proračuna EU, ampak postane kar njegov plačnik. Strinjam se, da naša pogajalska skupina ni opravila dobro svojega dela, da je prehitro zapirala posamezna poglavja, npr. o politiki zaposlovanja, kar bo precej prizadelo tudi Gorenjsko." JANEZ PODOBNIK: "V Bruslju bo moral poslanec ved-, no najprej poiskati podporo znotraj svoje politične skupine. Za Evropsko ljudsko stranko velja, da je največja v evropskem parlamentu in zalo najbolj vplivna. Na Gorenjskem se morajo bolj povezati politika, gospodarstvo, izobraževalne in znanstvene ustanove ter mediji. Področje, kjer se da pomagati Gorenjski, je v pomoči evropos-lancev pri koriščenju sredstev iz evropskih skladov. Tu moram povedati aktualno negativno izkušnjo, ko se je pri že tekočih i petek. 11. junija 2004 EVROPSKE VOLITVE 2004 / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Soočenja, ki sta ga vodila Simon Šubic in Jože Košnjek, so se udeležili predstavniki 9 kandidatnih list razpisih za razvoj regionalnega turizma slovenska vlada odločila, da se iz razpisa izločijo mno-;e občine, tudi gorenjske -kofja Loka, Železniki, Cerklje ... Absolutno moramo omogočiti, da se vsi prosto prijavljajo na razpise. To je evropsko načelo. ANTON KOKAU: "Naše poslance v EP bo navdihoval veliki Janez Evangelist Krek, ki je storil za svojo domovino vse, kar je bilo mogoče - vpeljal je zadružništvo, povezal majhne podjetnike in kmete, da so znali konkurirati močnemu tujemu kapitalu. V podobni situaciji smo tudi danes. Potrebno bo tudi močno lobiranje v Bruslju, za kar ima naša lista veliko možnosti. Dogajanje okoli razpisa za razvoj turizma dokazuje, da bo črpanje marsikaterih sredstev, tudi za Gorenjsko močno odvisno od ravnanja slovenske vlade. Ta pogoje že opredeljuje tako, da neki projekt iz Kranjske Gore lahko konkurira, drugi iz Škofje Loke pa ne. Imate možnost za kratke replike ... MIHA JAZBINŠEK: "Mnoga poglavja bi morali nasi pogajalci zapreti zgolj navidezno, na normativni ravni, medtem ko bi morali v realizaciji pritisniti na Bruselj tik pred zdajci, tako da bi podaljšali roke uveljavitve posameznih evropskih predpisov. Dotaknil bi se še evroregij. Smo na sredi velikih sistemov -germanskih, romanskih, slovanskih, teritorialno tudi posegamo vanje, zato bi morali k sebi pritegniti del teh sistemov. Bojim se, da ne bo ravno obratno, da bodo evroregije Slovenijo razdrobile." Katja Sekelj (GŽS) KATJA SEKELJ: "V prvi \v-sti je pomembna dobra komuni-'^acija med nami samimi in nato tudi z zunanjim svetom. Hitreje '^omo morali odreagirati na •'»Ivari, ki prihajajo iz Evrope, da ^^ ne bo zgodilo še kaj takega, se je z lipicanci, ki so se ^aio reševali preko trgovinskega sporazuma. Vedno poudarjam, je najprej treba racionalno Uporabljati orodja, kijih že ima- mo na voljo, in se ne prepirati, kdo bo imel od tega večjo korist. Vsi jo bomo imeli." ROMANA JORDAN CIZEU: "Predpristopna pogajanja slovenske vlade niso bila uspešna, sicer se nam ne bi zgodil omejen pretok delovne sile. Vemo, daje bistvo združevanja Evrope njen notranji trg, zanj pa je značilen prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Na žalost so nas pri pretoku ljudi omejili. Izgovarjanje na neko paketno rešitev ne vzdrži argumentov. Prepričana sem, da bomo poslanci SDS v EP bolje zastopali interese Slovenije in njenih državljanov." ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "Tudi jaz se moram dotakniti pogajalskih naporov dr. Janeza Potočnika. Trdim, da se je zelo slabo pogajal. Malta in Ciper sta uspela doseči marsikaj, kar Slovenija ni zmogla. Tako imajo tam prost pretok delovne sile, mi pa imamo sedem- JsL letno omejitev. Žalostno je, daje gospod Potočnik postal komisar za širitev, še bolj žalostno pa, ker je še isti dan dejal, da si bo prizadeval, da bo sosednja Hrvaška čimprej vstopila v EU." MIHAEL JARC: "Naši pogajalci so se očitno šli olimpijske igre in dosegali norme s hitrim zapiranjem poglavij. Žalostno je, da niso uspeli dopovedati evropskim pogajalcem, da Slovenec noče iti delat niti iz Ljubljane v Kranj, da ob napadu srbske vojske na Slovenijo nihče ni bežal v Avstrijo. Zakaj naši omejeni pogajalci tega niso znali dopovedati Evropejcem, enostavno ne razumem." ALOJZ KRAPEŽ: "Delitev Slovenije na več regij je nevarna igra, saj bo Štajerska začela gravitirati k razvitemu spodnješta-jerskemu delu. Primorska proti Furianiji - Julijski krajini in podobno. Velik potencial za Gorenjsko je brniško letališče. Čez dvajset let bo že obstajalo letališče s pristajalno stezo, okoli njega pa velik potrošniški center, ki bo namesto potnikov prevoznikom plačeval vozovnice. To možnost bo imelo tudi letališče na Brniku." JANEZ PODOBNIK: "Udeleženci tega soočenja niso izrekli nič slabega o drugem pogajalcu, mag. Butu. Očitno seje zelo dobro pogajal glede regionalnega razvoja in kmetijstva. Tudi dr. Potočnik je bil dober pogajalec, morda pa je bil včasih res pod vtisom športnega gesla, da je treba čimprej doseči rezultat. Zavedati pa se moramo, da so dosedanje članice EU, še posebej Avstrija in Nemčija, dobesedno izsilile prehodno obdobje za prost pretok ljudi." ANTON KOKALJ: "Skozi razvojni program gorenjske statistične regije so se občine potrudile in sestavile skupen raz- vojni program, a sedaj ne morejo kandidirati za evropska sredstva. S tem je država uničila naše skupno delo. Prav zato je zelo odvisno od nas samih, kako se bo Slovenija razvijala in kam se bo obrnila. Edina prihodnost Slovenije je v tem, da podpre družinske kmetije in obrti, dopolnilne dejavnosti, ne pa da država preko javnih razpisov ščiti monopole ter tako zavira razmah manj ših gospodarskih organizacij." JELKO KACIN: "Pogajalska ekipa je delala dobro in skladno z vlado in z odborom za zunanjo politiko v državnem zboru, ki ga vodim že drugi mandat. Na naše delo in prispevek sem zelo ponosen. Tudi zato je 90 odstotkov naših volivcev glasovalo za članstvo v EU. S širitvijo EU se je naša politična skupina ELDR močno okrepila, saj so v njej kar štirje novi komisarji - estonski, ciprski, češki in tudi slovenski." d» Jelko Kacin (LDS + DeSUS) Kakšen je vaš odnos do vloge tujega kapitala v Sloveniji? MIHA JAZBINŠEK: "Najhuje za Slovenijo je, če ta kapital pride k nam skozi roke neprosvet-Ijenega Slovenca, ki začne lobirati pri koritu za lokacije ter za eksploatacijo prostora. Tu se skriva največja nevarnost, saj vsakega nekulturnega tujca z velikim kapitalom, ki želi v Sloveniji nastopati direktno, naša administracija ustavi. Takšnega Slovenca, ki je za povrh še prave stranke, pa ne." KATJA SEKELJ: "S tujim kapitalom ni nič narobe, le preveriti ga je treba. Tujec, ki investira v Sloveniji, svoje investicije ne more odnesti s seboj, vse ostane v Sloveniji. Potrebno je torej le preveriti, od kod prihaja tuji kapital in kakšni so njegovi nameni, sicer se lahko zgodi kaj takega kot v Portorožu, kjer propada hotel Palace in mnoge druge investicije po Sloveniji." ROMANA JORDAN CIZELJ: "Vloga tujega kapitala je pozitivna, dokler odpira nova delovna mesta in predstavlja razvojno spodbudo v Sloveniji, še zlasti na področju izobraževanja in v raziskovalne dejavnosti. Želim si le, da se sami zavedamo svoje lastnine in jo bomo znali čuvati.'' ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "Čim več lastnine mora ostati v slovenskih rokah. Poglejte primera Revoza in Krke. V Revozu je sicer zaposlenih veliko Slovencev, a podjetje nič ne investira v lokalno okolje. Krka, ki je v domaČih rokah, po drugi strani ogromno investira v turizem, šole, vrtce, šport, kulturo. Tujec enostavno pobaše zaslužek in ga odnese čez mejo. In to le zato, ker pri nas prodajamo podjetja, namesto da bi dovohü le sovlaganja. MIHAEL JARC: "Veliko škode je že povzročene, če samo pomislimo na koprsko banko, ki so jo brez težav kupili ItaHjani. Danes so človekove in socialne pravice podrejene kapitalu in ustvarjanju dobička. Slovenija kot majhna država bi se morala tega zavedati in se zaščititi v predpristopnih pogajanjih. Tuji kapital je dobrodošel. Če na novo postavi podjetje visoke tehnologije, ne pa da kupuje samo dobro poslujoča podjetja. ALOJZ KRAPEŽ: "Sogovorniki so nakazali kar nekaj realnih bojazni v zvezi s tujim kapitalom, vendar pa je z njim povezanih tudi nekaj dobrih stvari. Znanstveno dokazano je, da tuje naložbe, predvsem t.i. "green field" naložbe, državi prinašajo razvojni moment in tudi dobiček, ki bo ostal v Sloveniji, če je država dobro urejena. Bati pa se je treba špekulativnega kapitala, ki želi le služiti. Strinjam se tudi s kolegom Jelinčičem, da tujci premalo vlagajo v okolje. JANEZ PODOBNIK: "Eno ključnih načel EU je prost pretok kapitala in ni ga poslanca iz Slovenije, ki bi to načelo obrnil. Toda, zakaj ne motiviramo slovenskega kapitala, da bi dodatno investiral kjerkoli po Evropi, kjer ima popolnoma proste roke, hkrati pa ima znanje in ambicije. Kot drugo pa mora naša država najti načine, ki so v skladu z evropskimi principi, da bi svoje prihranke najkakovostnejše investirali doma, tudi v vzajemne sklade." ANTON KOKALJ: "Načeloma podpiramo prihod tujega kapitala, ki pa mora imeti poslovno moralo. Slovenija bi morala omogočiti prihod investicijskega kapitala. Na področju vlaganja v javno infrastrukturo npr. občine nimajo pogojev, da bi s pomočjo tujega kapitala le to ugodno gradile. še to: na žalost imajo slovenski podjetniki včasih doma slabše pogoje za investiranje, kot v tujini." JELKO KACIN: "Zdaj bo lažje, saj bo tujih naložb lahko več, ker vedo, da bodo tuja vlaganja pri nas postala domača, naložbe pa varne. Tam, kjer že imamo Mihael Jarc (SSN) tuje lastnike, izkušnje na Gorenjskem niso slabe. VeČ vlaganj prinaša pospešen razvoj in dolgoročna, vama in kvalitetna delovna mesta. Imamo kvalitetne delavce, zato zanimanje raste. Revoz je čakal na naše članstvo v EU, zdaj pa že išče 700 ljudi." Kako gledate na aktualna gorenjska problema, zaradi katerih protestirajo občani; na zapleta s HE Moste in z gradnjo centra Jehovovih prič na Duplici? MIHA JAZBINŠEK: "Problem HE Moste je ta, da so pod imenom doinštalacije trikrat povečali moč, le zato, ker želijo profit iz naslova konične energije, kar danes povsem drugače rešujemo. Absolutno nisem za tako grob poseg v naravo. V primeru Duplice je popolnoma jasno. Ko so gradili sosesko, je prebivalcem ostalo parkirišče, ki so ga sami plačali preko komunalnega prispevka. Investitor, ki soseske ni dokončal, je s prodajo tega zemljišča izigral vse, kar je povzročilo konflikte." KATJA SEKELJ: "V obeh primerih gre za stvari, o katerih sem že prej govorila. Pri nas ničesar ne izpeljemo do konca, ampak samo skačemo z enega konca na drugi, kar povzroča nejevoljo ljudi. Strinjam se z gospodom Jazbinškom, da gre pri elektrarni za absolutno pregrob poseg v naravo." ROMANA JORDAN CIZELJ: "Pri HE Moste bi se oprla na stroko. Kolikor mi je znano, je tudi ta ocenila, da gre za pregrob poseg v okolje za tako majhno količino energije, ki bi jo elektrarna proizvedla. V primeru Duplice se je večino izzvalo na račun manjšine. Problem se ni reševal strpno in z dialogom, zato je tudi izbruhnil." ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "Pri elektrarni gre za čisto navadno svin....... pri kateri nekateri računajo, da si bodo na debelo natlaČili. Pri Duplici gre za špekulacijo, zato sem povsem na strani krajanov. Žalostno je to, da v tem primeru policija pretepa Slovence, ko pa cigani streljajo po naših ljudeh, ne upa ničesar narediti." MIHAEL JARC: "Pri projektu elektrarne gre za real socialistično miselnost, po kateri elektrifikacija in težka industrija prinašata napredek. Duplica je še en dokaz, da naša vladna garnitura poskuša z nekaterimi medijskimi trobili pokazati, kako je slovenski narod nestrpen. Brez upoštevanja čustev ljudi ne gre, kakor ni uspelo nekoč, ko so rekli, da bodo po vojni spremenili duše ljudi," ALOJZ KRAPEŽ: "Ne poznam detajlov v primeru Bleda. Gre za načelno vprašanje, ali smo za sonaravni razvoj. Če se dela brez soglasja krajanov, gre za zgrešen projekt. Pri Duplici gre za vprašanje strpnosti, za odnos do drugače verujočih. Strpnost je del programa naše stranke, je del slovenstva in del Evrope." Alojz Krapež (DSS) JANEZ PODOBNIK: "Predpogoj za strpnost je vendarle, da nekoga ne izigraš. In ljudje so se v Duplici uprli ravno zato. Kar se tiče HE Moste, moram pritrditi ostalim, saj je tudi stroka že večkrat dejala, da je predlagan poseg nekoliko pregrob. Župan Jože Antonič je v zapleteni situ-«•» aciji. ANTON KOKALJ: "V obeh primerih smo na strani ljudi, ne zato, ker bi bili proti projektoma, ampak zaradi načina, kako so se pristojni projektov lotili. Slovenci smo znani po tem, da nismo težki, če nas prej vprašajo za mnenje in nam nalijejo čistega vina." JELKO KACIN; "Potrebujemo več strpnosti, saj ni dovolj le groziti, vpiti in hkrati nič slišati. Resnica ni samo ena, resnic je toliko, kot je različnih ljudi, različnih pogledov in različnih interesov. Nikjer se nič ne zgodi brez nasprotovanja manjšine, ki vedno lahko in mora opozoriti na probleme, ne sme pa blokirati večine in zastraševati tistih, ki želijo in podpirajo kaj novega." Simon Šubic, Jože Košt^ek, feto: Tina Doki 100 % Slomija 13. junij: lista št. 13" prava izbira za 100% Slovenije v Evropi f • I«.>'>' "i ■ GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA MAJA 2004 Obrtnik in športnik Karel Jezeršek Tadej Valjavec Spet smo na začetku. Preden pogledamo, koliko glasov ste namenili v prvem krogu obrtniku Karlu Jezeršku in kolesarju Tadeju Va-Ijavcu, še obvestilo. Tradicionalno srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca in sicer od lanskega junija do maja letos načrtujemo prvi konec tedna v juliju (skoraj zagotovo na petek oziroma soboto). Dobili se bomo v Termah v Snoviku, kjer med drugim načrtujemo tudi veselo čofotanje (več v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa in v TV OKNU). Zdaj pa h glasovom. Karlu Jezeršku ste jih namenili 29, Tadeju Valjavcu pa 86 glasov. Karel Jezeršek s Hotavelj v Poljanski dolini je bil letos na tradi-. cionalnih dnevih Slovenske obrti nominiran za častni naslov Obrtnik leta 2004. Zanimivo, da je bil med nominiranci tudi njegov brat Franc Jezeršek, mojster kulinarike, iz Hiše kulinarike v Sori pri Medvodah. Najvišje priznanje Kip kovača je potem prejel Karel Jezeršek, "mizar specialist za izdelovanje stopnic, ki se je z mizarsko obrtjo začel ukvaijati leta 1978. Tadej Valjavec, najboljši slovenski kolesar, doma iz Besnice, je pred dobrimi tremi meseci povedal, da je kolesarje na težkih etapnih dirkah najbolj strah, da bi jim naenkrat odpovedal apetit, saj makarone zaradi potrebne energije jedo trikrat na dan. Takrat si je zaželel tudi uspeh na Giru d' Italia. In potem se je pred dnevi zgodilo. Uvrstil seje na 9. mesto, kar je najboljši uspeh slovenskih kolesarjev na Giru sploh. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski ate^e Silva v TC Dolnov je povabljena Minja Žni-dar, Planina 22, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Bogomila MarkeU, Podbrezje 240, 4202 Naklo; Albina Kosmač - Pre-mrov, C. Revolucije 8,4270 Jesenice in Vera Trebušak, Rudija Papeža 32,4000 Kranj. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajm Term Snovik dob^o: Joži Koka^, Studeno 26, 4228 Železniki; Štefanija Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Mitja Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Draga T\irk, Žirovnica 25,4274 Žirovnica; Berta Kopač, Pot v Skale 4,4226 Žiri in Alenka Bukovec, Višnar-jeva 6, 1215 Medvode (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Odpisani Jutri bo minilo natanko šestdeset let, ko so borci Cankaijeve brigade v bliskoviti akciji (trajala je trideset minut) porušili Štampetov most pri Vrhniki in za kratek čas pretrgali železniško komunikacijo med Dunajem in Trstom. To naj bi bil prispevek slovenskih partizanov k zavezniškim operacijam v Italiji in Franciji. Se pravi, k izkrcanju angleških in ameriških čet v Normandiji. Na vrhniški prosla- vi, ki je bila sedem dni pred okroglo obletnico rušenja mostu in dan pred mednarodno slovesnostjo v francoskem Arromanc-hesu, je akcijo pohvalil feldmar-Šal Willson, poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje. Partizanski general Lado Kocjan pa je v svojem slavnostnem govoru pribil, da je bila takrat (torej leta 1944, ko je bila komunistična revolucija na višku), partizanska vojska del sil združene Evrope proti fašizmu in nacizmu. Se opravičujem, ampak za to dejanje borcev Cankarjeve brigade slišim prvič. Čeprav sem morala leta in leta, nedeljo za nedeljo, poslušati radijsko oddajo Še pomnite tovariši. Če general in feldmaršal veija-meta, kar govorita, potem naj šp razložita, zakaj nas domnevni zavezniki iz druge svetovne vojne niso povabili na šestdeseto obletnico zgodovinskega Dneva D, ko naj bi se zlomil tretji rajh. Uradna Ljubljana namreč o tem ne reče ne bev ne mev. Skratka. V nedeljo je bila v Normandiji zbrana svetovna eli- KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI Trnje 39, 4228 Železniki Svet Krajevne skupnosti Železniki na osnovi sklepa 2. izredne seje, z dne 07. 06. 2004, razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽELEZNIKI z zaposlitvijo po pogodbi Strokovni sodelavec bo organiziral in vodil operativna dela s področja komunale (vzdrževanje javnih površin, zimska služba, javna razsvetljava, plakatiranje ...), opravljal dela v zvezi z upravljanjem objektov, ki so v lasti krajevne skupnosti, sodeloval s predsednico in člani svata krajevne skupnosti, vaškimi odbori in delavko, ki bo opravljala računovodska dela. Začetek dela: takoj po izbiri s 3-mesečnim poskusnim delom. Dogovorjeno število uradnih ur za občane mora biti v dopoldanskem času. Zahtevani pogoji: -V. stopnja izobrazbe, - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za samostojno delo in delo z ljudmi, - poznavanje dela z računalnikom, - vozniški»izpit B kategorije, - državljanstvo RS. Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom {podatki o izobrazbi in delovnih izkušnjah) pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po odločitvi. Svet KS si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega kandidata. Martina Rant, i.r., predsednica sveta KS Železniki ta. Tam je bil ameriški predsednik, pa francoski predsednik, pa angleški premier in njegova kraljica, tam so bili Čehi, Slovaki, Poljaki, povabljenih je bilo šest tisoč gostov, med njimi šestnajst državnikov, celo nemški in ruski, samo od Slovencev ni bilo nikogar zraven. Niti Antona . Ropa, niti Janeza Drnovška niti Dimitrija Rupla (niti Milana Kučana). Mesečno plačo bi dala za to, da bi videla njihove dolge nosove, ko jih ni nihče povabil. Pa tako radi se slikajo s tujimi državniki in se potem z njimi razkazujejo pred domačo javnostjo. Da bi bila nesreča še večja, je aktualno slovensko politično smetano svetovna elita odpisala prav v letu evropskih in drzavnozborskih volitev. Drži. Niti Italijanov ni nihče povabil. Njihov zunanji minister Franco Frattini je imel vsaj toliko onega, da se je javnosti opravičil, češ da so Francozi na slovesnost povabili samo države, ki so pri invaziji sodelovale. Kar je spričo nemške in ruske navzočnosti sicer čisti notranje- politični larpurlartizem, pa vendar. Naš zunanji minister Dimitrij Rupel, kot da mednarodnega dogodka leta sploh ne bi bilo. Glede na to, da se politiki delajo mutaste, slovenski javnosti ne preostane drugega kot Špekulacija, zakaj smo izviseli. Enkrat ena je, da je v nasprotju z Rusijo slovenski trg zanemarljiv, da nimamo nafte, zemeljskega plina in vpliva na Bližnjem vzhodu. Če bi imeli vsaj nekaj od tega, potem bi zavezniki na slovesnost v Arromanches zelo verjetno povabili tudi naše fante. Morda pa bi za povabilo kratko malo zadoščala že sprava med akteiji državljanske vojne pred šestdesetimi leti. Francoski predsednik Jacques Chirac je namreč v sovjem govoru poudaril: "Ponujamo zgled francosko-nemške sprave, da svetu pokažemo, da sovraštvo nima prihodnosti." Upam, da so naši politiki tokrat vsaj poslušali. Če že ne govorijo. Marjeta Smolnikar Umetnine baročnih pridigarjev Kamnik - Knjižnica frančiškanskega samostana v Kamniku slovi kot ena najstarejših samostanskih knjižnih zbirk v Sloveniji in tudi kot ena najbo-gatejšili, saj med približno 10.000 zvezki vsebuje tudi 25 inkunabul in nekaj zelo redkih knjig iz 16. in 17. stoletja. Enega večjih knjižnih fondov predstavlja razdelek o pridigarjih in prav njihovo delo nam je z razstavo predstavila Marta Gorjup, bibliotekarka in teologinja, ki je omenjeno temo že pred nekaj časa obdelala v svoji diplomski nalogi. Iz bogatega knjižničnega fonda je predstavila nekaj avtorjev, ki presegajo okvire svojega časa. Ustvarjali so v 17. stoletju, znani pa so bili predvsem kot dobri pridigarji. Njihove pridige, ki so jih zapisali, so bile in so še vedno cenjene kot literarne umetnine, pomembne pa niso le s cerkvenega stališča, ampak tudi z jezikovnega, saj so bile za potrebe vernikov napisane tudi v slovenščini. Za to si je veliko prizadeval predvsem škof Tomaž Hren, saj so bile prav pridige med pastoralnimi dejavnostmi v tistem času med najpomembnejšimi. Razstavo, ki je na ogled v sa-riiostanskem hodniku, in ob čemer si lahko ogledate tudi samo knjižrrico, je v petek, 4. junija, odprl provincialni minister dr. p. Viktor Papež, OFM. Avtorica je s pomočjo strokovne sodelavke Andreje Eržen, predstavila razmere katoliške cerkve v preteklosti, vlogo pridigarjev in nekaj Slovencem najpomembnejših pridigarjev, npr. Janeza Sve-tokriškega, Janeza Ludvika Schönlebna, patra Amanda idr. Na razstavi so na ogled tudi knjige omenjenih pridigarjev. Odprtju razstave je sledilo predavanje dr. Staneta Grande o sodobnih dilemah slovenskega kristjana. Hodnik frančiškanskega samostana bo razstava bo-gatüa do konca julija. Jasna Paladin Piše Milena Miklavčič Usode Ko se v duši prebudijo dvomi če je šla v sluibo popoldan, je zjutraj vseeno odpeljala otroka v vrtec in šolo, samo da je bila sama doma, Irena je vedno več časa porabila zase, za razmišljanje. Pred očmi je imela dve stvari: to, kar bi lahko počela, pa ne more, na eni strani in družino na drugi. Bila je hude boje, ker si je želela prvega, občutek dolžnosti in ljubezni pa ji je branil, da bi začela misliti nase. Potem je nekoč, ko se je zvečer peljala iz službe, na nekem radiu ujela oddajo, ko se je vedeževalka pogovarjala s poslušalci. Napeto je prisluhnila in občasno jo je spreletel srh, ko je slišala, kako je uganila vse najpomembnejše pri tistem, ki jo je med oddajo poklical. "Preden sem prišla domov, sem že sklenila, da žensko obiščem. Zdelo se mi je, da je samo ona tista, ki mi bo znala pokazati pot iz mojih dvomov. Naslednji dan sem poklicala na radio, kjer so mi prijazno dali telefonsko Številko te vedeževalke. Malo sem bila razočarana, ker ni takoj našla časa zame. Vseeno sem bila na trnih, ko sem se čez nekaj dni odpeljala k njej. Prav nič me ni motilo, ker je Živela i' eni na pol podrti hiši in do nje sem se prikopala preko vreČ cementa, s katerimi so bile založene stopnice. Bila je lepa ženska, negovana, stara komaj nekaj čez štirideset. Najprej mi je skuhala kavo, vmes sva malo poklepetali, povedala mi je, da je po rodu iz Madžarske, da je bila poročena z enim s Ptuja, vendar ga je zapustila, ker ni razumel njene Želje pomagati drugim ljudem. Zdela se mije kot angel božji in njene besede so mi obležale v ušesih, da sem potem še dolgo lazmišljala o vsem, kar mije povedala," ]e dejala Irena, ki se še zme raj živo spomni vsake podrobnosti. Prerokovanje pa ni obrodilo kakšnih posebnih sadov, Irena je izvedela le tisto, kar je že sama vedela: da mož ni primeren zanjo, da ga ne ljubi, da se v družini počuti utesnjeno in da zaradi tega ni srečna. Ko jo je pobarala o poti, ki bi vodila iz teh težav, je vedeževalka nemočno dvignila roke in ji svetovala, naj pride še kdaj, da bo imela takrat "boljši pregled" nad njeno usodo. Seveda je prišla. Vsakič je prinesla s seboj sedem tisočakov, kar ni bilo malo. Zlasti še, ker je imel mož pregled nad njunimi skupnimi financami in je zmeraj opazil, Če je zapravila kakšen dinar čez tisto vsoto, ki se mu je še zdela primerna. "Šele po tretjem ali četrtem obisku mi je vedeževalka začela pripovedovati o tem, kaj moram storiti. Nekako mi ni šlo v ušesa, saj je menda videla v kartah, da bom srečala drugega moškega, ki me bo razumel in bo bolj prijazen do mene. Njene besede so se mi i' prvem hipu zdele nemogoče in neverjetne, saj pravzaprav niti nisem hrepenela po še eni cokli v mojem življenju. Hotela sem le, da bi našla pot iz že obstoječih zagat in ne, da hi se zapletala v nova razmerja. Toda vedeževalka mije res znala zmešati pamet! Toliko Časa mije govorila o tem, da je mož zame ena velika cokla, da sem začela že sama verjeti. Videla sem ga v drugi luči kot prej! Postala sem živčna, ko se me je dotaknil, gnusil se mije duh po znoju, ki ga je zvečer prinesel domov, njegove zgarane in raskave dlani pa so mi postale odbojne in grde. Vseh sprememb, ki so se zgodile v meni, se niti zavedala nisem! Od vedeževalke sem dobesedno postala odvisna, in vsaka malenkost, ki me je doma zmotila, sem nesla njej na nos. Seveda mije zmeraj svetovala, kakor je vedela in znala. Glavo mi je napolnila z iluzijami in začela sem živeti v pričakovanju, kdaj bom srečala princa iz sanj. če se mi je kdo prijazno nasmehnil, sem že mislila, da je pravi. Toda nikoli ni bil. Le jaz sem postajala vedno bolj nesrečna, zagrenjena in nezadovoljna s celim svetom. Začela sem se umikati v svoj svet, domov, k mami, sploh nisem več hodila na obiske in najbolj sem bila srečna, če je moža od utrujenosti zmanjkalo kar na kavču." Irenine izkušnje so bile res trpke in polne vsakodnevnih drobnih razočaranj, kajti svet se nikakor ni hotel vrteti tako, kot je bilo videno v kartah. Potem jo je preblisknilo, da vedeževalka ne ve vsega. Da bi lahko šla še h kakšni drugi, ki bi ji mogoče dala drugačne nasvete. Irena je začela iskati po časopisih in revijah telefonske številke in naslove. Končno je naletela na žensko, kije že po telefonu imela prijeten in pomirjujoč glas, V trenutku se je odločila, da jo bo obiskala. "Bila je starejša gospa, drobna in bistra, stara približno toliko kot mama. Noge sem si obrabila, preden sem jo našla! Živela je i' neki stolpnici, jaz pa sem pustila avto veČ ulic stran! Bila je zelo prijazna, brez odvečnih besed je pogledala v karte in samo enkrat, vmes, me je vprašala, ali me kdaj boli v križu. Za trenutek sem pomislila,.in zdelo se mije, da nikoli. Zmajala je z glavo, kot da mi ne bi verjela. Karte pravijo, da ste hudo bolni, nevarno bolni, je resno dejala. Priporočam vam, da greste k zdravniku, drugače se ne bo dobro končalo, Zašibile so se mi noge in mislila sem, da me bo pobralo! Sedaj pa še to, sem si dejala in vest me je grizla kot še nikoli. Verjela sem, da sem resno zbolela in bolezen sem imela za kazen za vse svoje "grehe s katerimi sem si polnila glavo! Še preden sem prišla domov, sem imela občutek, da me bo razneslo od bolečin. Ne samo hrbtenica, vse me je bolelo! Upala sem, da me bo naslednji dan minilo, toda to se, na žalost, ni zgodilo. Morala sem k zdravniku. Ta me je pregledal, vendar ni ugotovil nič resnega. Le zdravila mi je predpisal in me potolažil, da bolečine včasih pridejo same od sebe in na enak način tudi izginejo. Toda pri meni se to ni zgodilo. Bolj kot sem mislila nanje, hujše so postajale. Če danes pomislim nazaj, vem, da seje vse dogajalo v moji glavi. Da je bil le strah tisti, ki me je okupiral in ne bolečine. Mogoče se bo zdelo komu smešno, kar sem doživljala, toda nebo mi je priča, da je bilo točno tako in nič drugače." Irena je vedno bolj zanemarjala družino, otroka sta bila večji del dneva sama, ona pa je letala med prvo in drugo šlogarico kot zmešana. Vsaka od njiju ji je polnila glavo s svojimi ugotovitvami, Irena pa je njune besede sprejemala za suho zlct' to. Zaradi bolečin je začela obiskovati kiroprakti-ka in še nekatere druge zdravilce. Vendar ji nihče ni znal, niti vedel pomagati. Le denar, ki sta ga z možem skrbno varčevala, jc počasi, toda vztrajno kopnel... (konec prihodnjič) Petek. 11. junija 2004 GORENJSKA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN V Kdaj se bo začela obnova objekta v nekdanji vojašnici? Državni zbor je bil decembra lani za brezplačen prenos objekta, ministrstvo ga želi sedaj prodati. Postopek zavira začetek obnove, obiskovalci knjižnice pa postajajo drugorazredni državljani. ■a ŠkoQa Loka - Kjnjižnica Ivana Tavčarja ŠkoQa Loka je glede na število prebivalcev in gradivo, ki ga premore, bistveno premajhna. Možnosti za postavitev dodatnih polic so izčrpane, vsi prostori so polni ki\jig. Strokovno delo je onemogočeno, saj niti vsi zaposleni nimajo svojega stola in mize niti svojega predala. Največjo prostorsko stisko pa že leta občutijo obiskovalci osrednje knjižnice v Škofj i Loki, čeprav je podobno tudi krajevnih izpostavah Knjižnice Ivana Tavčaija. O prepotrebnos-ti selitve na že znano lokacijo nekdanje vojašnice pričajo prepolne police ter obisk in izposo- ja, ki se vztrajno povečujeta. Veliko potrebo po novih prostorih čutijo študenti, saj ni ustrezne študijske čitalnice, prav tako ostali bralci, saj zmanjkuje sedežev za vse, ki dnevno prebirajo časopise. "V novih prostorih bi lahko pripravili tudi izobraževanja, predavanja za up- Prostorski problem Knjižnice Ivana Tavčarja se kaže tudi v krajevnih knjižnicah v Poljanah, Gorenji vasi, Žireh In Železnikih. Najhujše je v Poljanah, kjer že razmišljajo o novi lokaciji. "Naš predlog je prizidek h krajevnemu domu v Poljanah, občina pa bolj zagovarja preureditev sejne sobe v isti kulturnem domu," nam je pojasnila ravnateljica Marija Lebar. Stiska s prostorom bo kmalu pokazala zobe tudi v Gorenji vasi, sledijo ŽIri in tudi Železniki. Vsako leto krajevne knjižnice pridobijo skoraj 1000 novih naslovov, kar pomeni lepo število novih polic. okojence, ponudiU več dostopov na internet, lahko bomo izvajali dejavnosti za predšolske in šolske otroke," nam je razložila ravnateljica Marija Lebar, saj bo po načrtih v novi knjižnici zadostno število računalniških mest, čitalniških sedežev, tu bo tudi primerna večnamenska dvorana: "Predvsem pa bo dovolj prostora za pregledno postavitev knjig. Te bodo bolje predstavljene, knjižnica bo prijaznejša do obiskovalcev." Prostorsko stisko knjižnice prav dobro poznajo tako na Ministrstvu za kulturo kot tudi Občina Škofja Loka. Že leta 1991 je nekdanji ravnatelj Ludvik Kaluža pripravil programske in prostorske zasnove knjižnice. Že pred leti je padla odločitev za obnovo objekta v nekdanji vojašnici. Septembra lani je vlada odločila, da bo ob- Marija Lebar, ravnateljica jekt občini predala brezplačno, vse skupaj je decembra potrdil državni zbor. Do brezplačnega prenosa lastništva do sedaj ni prišlo. "V zadnjem Poročevalcu državnega zbora je bila objavl- jeno, daje objekt v nekdanji vojašnici predviden za prodajo," nam je povedal Alojz Bogataj iz občinske uprave, ki skrbi za knjižnico. O nadaljnjih postopkih smo vprašali tudi župana Igorja Drakslerja: "Morda so ugotovili, da lahko tudi kaj zaslužijo. Ministrstvo za kulturo pa smo prejšnji teden že vprašali, zakaj gre v tem primeru za nerealizirano prodajo iz preteklih let, če pa je brezplačni prenos že potrdil državni zbor." O poteku dogodkov je seznanjen tudi poslanec mag. Blaž Kavčič: "Mehanizem brezplačnega prenosa premoženja z države na lokalno skupnost obstaja, a to zahteva ekonomsko obnašanje obeh strani. Država ima nekaj obveznosti za delovanje tudi na lokalni ravni (upravna enota, geodetska upra- va...). Servis skupnih služb je želel doseči dogovor v obojestransko korist. Na eni strani naj bi država dala brezplačno, na drugi pa bi plačali. Tako ne gre." Kavčič dodaja, da je že dogovorjen na ministrstvu, saj bi rad pripomogel k razrešitvi problema, a dodaja, da se bo to rešilo le z več pripravljenosti občine do reševanja problemov države na lokalni ravni, predvsem, kot dodaja, bo to mogoče rešiti z dialogom. Drugi škofjeloški poslanec, dr. Jožef Bernik, nam je povedal, daje v Poročevalcu zasledil množično prodajo državnega premoženja: "V nekdanji vojašnici država prodaja dobrih 144.000 kvadratnih metrov zemljišča v vrednosti 55 milijonov tolarjev. Več o tem ne vem." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Kamnik v srednjeveški preobleki , Kamnik - Letošnja Venerina pot s srednjeveškimi dnevi se bo v Kamniku začela danes (petek) in bo trajala vse do nedelje. Tradicionalni dnevi se bodo začeli z iskanjem Veronikinega zaklada do opoldneva v starem mestnem jedru. Sicer pa se bodo delavnice za otroke dogajale ves dan na Glavnem trgu, zvečer pa pred Kavarno Veronika po Malim gradom. Srednjeveška dogajanja se bodo na Trgu Svobode, Glavnem trgu in Malem gradu vrstila celo soboto. Na ogled bodo ročna izdelava papiija, živilska tržnica društva podeželskih žena iz Tuhinjske dohne, sejem domače in umetne obrti, izdelovanje pečatov, srednjeveška kovnica novcev, orožarna Janeza Kamniškega in poulični spektakel na hoduljah z bruhalci ognja. Pod gradom bo rov za igre strahov. Na dvorišču Starega gradu bodo v nedeljo delavnice lončarstva, tkalstva, kolarstva, grajskih slikarjev in izdelovalcev lesenih izdelkov. Opoldne bo srednjeveška pojedina, po prihodu cerkljanske konjenice pa ob 13. uri še viteški dvoboj. Andrej Zalar Kanalizacija in pločnik Žirovnica - Danes se v Čopovi hiši zaključuje razgrnitev idejne zasnove za gradnjo kanalizacije po naseljih Moste, Žirovnica, Selo, Zabreznica in Breznica. Namen je, da se občani seznanijo z potekom bodočega kanalizacijskega omrežja in dajo svoje predloge, opozorijo na morebitne še nevrisane objekte in podobno. Župan Franc Pfajfar pravi, da je med prednostnimi nalogami prihodnjih desetih let gradnja kanalizacije uvrščena vzporedno z gradnjo pločnika, pri Čemer bo za kanalizacijo potrebnih precej več sredstev kot za dograditev pločnika. Za slednjega bodo letos iz delali lokacijski načrt in idejni projekt ter opravili razgovore z državo, da to uvrsti v program izvedbe naložb za leto 2006. V prvi fazi bo zgrajeno 1300 metrov pločnika od železniškega prehoda v Žirovnici do križišča v Zabreznici. M. K. Konec junija Smokuč prevozen Smokuč - Zirovniška občina računa, da bodo z gradnjo kanalizacije v starem delu vasi zaključili konec meseca. Zaradi arheoloških najdb na križišču v osrednjem delu naselja so se dela zavlekla za približno mesec dni. Cesta je večinoma že asfaltirana z manjkajočim zgornjim slojem, razen ob arheološkem najdišču. Najdeni predmeti imajo veliko zgodovinsko vrednost. Z deli so začeli lani novembra in položili 1700 metrov cevi za fekalne odplake in 220 metrov za meteorno vodo. Hkrati s kanalizacijskimi vodi so napeljali še plinovod. V celoti je naložba v smokuŠko kanalizacijo vredna 62 milijonov to-laijev, saj so od predvidenih 46 milijonov morali 16 nameniti za dodatna dela, kot so v enem primeru daljši priključek, izboljšanje odvodnjavanja regionalne ceste in izgradnja 50 metrov opornega zidu. 10 milijonov pa so morali zagotoviti za arheološka izkopavanja. M. K. sporazum na Duplici Z novimi sosedi bodo Dupličani dobili tudi potrebna parkirišča. Kamnik - Na več ur trajajoči izredni seji občinskega sveta Kamnik v začetku tedna, ki so se je poleg svetnikov udeležili tudi predstavniki Jehovovih prič in krajevne skupnosti Duplica ter Upravne enote Kamnik, so nazadnje našh skupni dogovor. Občina bo poskrbela, da bodo stanovalci takoj dobili začasna parkirišča, dva meseca potem prva urejena parkirišča, v prihodnje pa bodo s strokovno prometno Študijo na Duplici poskrbeli za urejenost parkirišč in za red, ki ga vse doslej ni bilo. Slednje je nedvomno tudi najbolj pomembno in je tudi velika naloga (pa tudi dobra izkušnja) za občino, saj prav mirujoči promet postaja najbolj pereč problem tako kot povsod tudi v celotni kamniški občini. Z rešitvijo glede parkirišč so soglašali tako svetniki kot predstavniki stanovalcev in tudi Jehovovih prič, ki so naslednji dan tudi pritrdiU želji, da bi z gradnjo začeli zdaj še kakšnih štirinajst dni kasneje, zaradi najnujnejše začasne ureditve parkirišč. Po posvetu z izvajalci gradnje so predstavniki Jehovovih prič. zagotovili, da bodo na zemljišču za gradnjo namestili propustno ograjo, ki bo stanovalcem še vedno dovoljevala začasno parkiranje na gradbišču. Kot dobri sosedje so Jehovove priče navezale stik tudi z osnovno Šolo Marije Vere. Dovolili soji uporabo dela zemljišča za požarni dostop do šole, podobne načrte o dogovorih pa imajo v prihodnje tudi s sosednjim vrtcem oziroma občino glede ograje vrtca, ki je postavljena dva metra v njihovo zemljišče. Zagotovili so, da ograje ne bodo prestavljaH. Na seji so poleg omenjenega sporazumnega dogovora sprejeh tudi nekaj sklepov. Tako so skle-niU, da bodo ustanovih komisijo, ki bo preverila, ali je občinska uprava ravnala v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni. Poročilo bodo pripravih in poročali na jesenski 16. seji občinskega sveta. Sprejeh so tudi pomemben sklep, da bo svet krajevne skupnosti Duplica, ki je sicer odstopil, s pooblastilom občinskega sveta ustanovil petčlanski odbor predstavnikov stanovalcev ulice Matije Blejca in Groharjeve ulice. Ta odbor bo skupaj s predstavniki občinske uprave usklajeval in nazadnje tudi uskladil predlagane projektne rešitve mirujočega prometa na tem območju. To pomeni, da bodo pri pripravi dolgoročne prometne študije poklicali na pomoč poleg stanovalcev tudi strokovnjake in takoj urediU kakšnih sto parkirišč, v prihodnjih dveh mesecih pa še več kot 50, ki so jih krajani lani zavrnili, čeprav so takrat že imeh zanje gradbeno dovoljenje. Druga parkirišča pa bodo urejali nekaj dlje časa. Predvsem pa bodo z območja urejanja parkirišč odstranili vsa odslužena vozila, tovornjake, vozila samostojnih podjetnikov, počitniške prikolice in podobna. Andrej Zalar Ponudba velja od 17.6.2004 - 1.7.2004 oz. do razprodaje zalog Vrtna garnitura Ilirika, 9- sestavljena iz dveh stolov, klopi, mize 150 X 70 cm in petih blazin, št.art.: 4496618 ZA VSE OSTALE MODELE VRTNIH KAMINOV, VAM NUDIMO BREZPLAČNO DOSTAVO DO 20 km! A Vrtni Icamin Tiior dim.: d110 x š75 x v210 cm, teža 390 kg, št.art.: 4381869 Vrtni icamin Capri dim.:dl52xšl02xv257 cm, teža 850 kg, kamin ima integrirano krušno peč, št. art.: 43818/7 Vrtni Icamin Baiical dim.: d78 x Š72 x v96 cm, teža 148 kg, št.art.: 5988852 i I MO Market d.o.o. Ljubljani Krruij Stara cesta 25 SI-4000 Kranj T»t.:04 281 24 13 Fax: 04 281 24 40 % pon. • sob. od 8.00 do 21 .< nedtlja od 8.00 do 13.) h UMI 04 mM f mi GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Zena ga je razvajala Želel je postati tesar pa je pristal v prodajalni. Stotnija sorodnikov in prijateljev mu bo voščilo ob jubileju. Nova vas - Filip Lotrič Je pred dnevi praznoval častit^ivo obletnico. Devet desetletij svojega življenja. Praznovanju ni videti konca. Pravi, da pričakuje vsaj stotnijo tistih, ki bi mu ob osebnem jubileju radi stisnili roko in mu zaželeli vse najboyše. Vsakogar posebej se veseli, še posebej svojih iz Dražgoš. Z i\jimi bo obudil spomine na čase, ki so pustili globoke sledL Devetdesetletni Filip Lotrič z ženo Anico. Njegove korenine segajo v Dražgoše, v kmečko družino z ducatom otrok, od katerih danes poleg Lotriča živijo še tri sestre. Na otroštvo ima prijetne spomine. Kljub temu da so morali otroci zaradi očetove bolezni trdo delati, se je našel tudi čas za igro. Smučanja, pa sankanje z Jelovice in telovadbe v Sokolskem domu. V vasi so imeli le dvorazredno šolo, zaradi skromnih razmer, v katerih so živeli, denaija za šolanje otrok ni bilo. Delal je v gozdu in pomagal pri prevozih s konji. Želel se je izučiti za tesarja, pa je življenje tako naneslo, daje na koncu pristal v prodajalni. Merkuijevi Železnim v Radovljici. Vmes je preživel še vojno vihro in bil večkrat zaprt, nekajkrat je za las ušel smrti, ko pa je bil zaprt v begunjskih zaporih, gaje obiskala sedanja žena Anica, s katero sta se poznala že iz otroštva, saj je bila doma z Jamnika, in njen obisk je pomenil njuno zaroko. V Škofji Loki sta se poročila junija leta 1946. Najprej sta živela v Radovljici, saj je Lotrič delal v radovljiški Železnim, sedanjem Merkurju, kjer je ostal vse do upokojitve, od katere so minila tudi že Štiri desetletja. V Novi vasi sta zgradila hišo, v kateri živita še danes. In z njima tudi sin Miro, le nekaj korakov stran ima , svoj dom hči Slavi, druga hči Anki pa z družino živi na Srednji Dobravi. Devetdesetletni Lotrič je vesel vsakega obiska, še posebej svojih otrok, vnukov in pravnukov. Veseh se uspehov vnukov Matjaža, Petra, Klemena in Ane ter pravnukov Matica, Tima, Tanje in Nine. Na poti je že peti pra-vnuk. "Vajeni smo bili skromno živeti. Na morje nismo hodili, tudi vozniškega izpita nisem naredil, saj za avto ni bilo nikoli denaija, smo pa z otroki radi šli v hribe. Planinarjenje je bilo moje veselje. Z ženo sva se vsa leta lepo razumela in to se je očitno preneslo tudi na otroke. So me pred časom vprašali, kakšen je recept za tako dolgo življenje. V mojem primeru je to vsekakor ženino razvajanje, saj po moji bolezni, pred leti sem tudi oslepel, skrbi za dom." In kaj ga danes najbolj moti? Strankarski prepiri, ki so jih polni vsi časopisi in vsa poročila. Prisega na prijateljstvo in moralna načela, ki se jim človek ne sme izneveriti. Pravi, da živi le za danes, nič za jutri, želi pa si, da bi mu zdravje služilo še nekaj let. Vsaj dve, ko bosta z ženo praznovala biserno poroko. Renata Škrjanc Kulturna prireditev v Naklem Naklo - Krajani Naklega in okoliških vasi so pomladansko oživeli. Učenci prvih in drugih razredov Osnovne Šole Naklo (devetletka) so uprizorili družabno popoldne s plesom in modno revijo sodobnega in preteklega časa. Prireditveni prostor v telovadnici Osnovne šole v Naklem so gledalci, občudovalci in ljubitelji otroškega veselja in nastopanja do zadnjega kotička napolnili. Vse točke nastopajočih, tudi gostov iz Škofje Loke, so z burnim ploskanjem pozdravljali. Vedeli so, da v nastopajočih učencih plapola prava pomladanska kri in aktivnost zaključevanja kulturne aktivnosti pred zaključkom šolskega pouka in zaželenimi hudo pričakovanimi letnimi počitnicami. Vsa čast in pohvala njihovim pedagogom in mentorjem - ko- reografom odlično speljanega kulturnega popoldanskega šolskega programa. Zvečer je gostitelj mešani pevski zbor Dobrava iz Naklega, v sodelovanju z gostoma Otroškim pevskim zborom Osnovne šole. Naklo in moško pevsko grupo Kokr'čan iz Kokrice, prisrčno izpeljal Pevsko majsko podoknico. Zbori so v svojih pevskih izvajanjih prikazali slovensko narodno in umetno pesem določene generacije: Otroški zbor najmlajšo, Kokr'čani srednjo in zbor Dobrava starejšo generacijo- Izvajanje zborovskega programa je povezovalec Podoknice strnil v vezno besedilo med drugim tudi literarne stihe in misli naših znanih poetov in literatov: dr. Franceta Prešerna in sloven- ske pisateljrce ter glasbenice Jo-sipine Turnograjske ter drugih; 150-letnico smrti Josipine bodo v mesecu juniju slovesno obudili kulturniki v graščini v Poto-čah pri Preddvoru, od koder izvira njen slovenski- rod. V imenu poslu?SJ'ćev in vseh udeležencev tega kulturnega srečanja prisrčna hvala vodjem in dirigentom pevskih zborov in organizatorju - gostitelju za lepo izvedeno in doživeto pevsko majsko podoknico. Seveda je že-Ija tako pevcev kot tudi vseh kulturnikov, da bi ta podoknica domačih pesmi postala tradicionalna, na katero naj bi v prihodnje vabili tudi pevske zbore drugih krajev nase prelepe domovine. Pesem je bila od nekdaj zvesta spremljevalka slovenskega človeka, je bila in bo del našega življenja. Mirko Poličar Skupni energetski projekt Vraiya Peč - Občini Kamnik in Trofaiach na avstrijskem Štajerskem že več let uspešno sodelujeta na kulturnih, športnih in družabnih področjih. Uspešno sodelovanje seje pred nedavnim začelo tudi na področju malega • gospodarstva. e posebej uspešno sodelujejo učenci osnovnih šol," je minuli teden ob posebno zanimivem projektu poudaril Anton Kamnin, vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Kamnik. V občini so namreč v letos uvrstili v program sodelovanja tudi projekt izdelave sončnih kolektorjev za izrabo sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. Gre za prvi tovrstni skupni projekt pri nas, ki ga v Avstriji podpira Koroška deželna vlada, pri nas pa ZRMK Ljubljana in Agencija za učinkovito rabo energije. Učenci šole iz Trofaiacha in iz K uspešno opravljenemu projektu je učencem in njihovim vodjem čestital tudi župan Tone Smolnikar. teden v četrtek in se najprej seznanili s projektom, potem pa so se pod strokovnim vodenjem lotili izdelave štirih absorbser-jev, ki so jih potem namestili na streho šole v Vranji Peči. Pri delu je sodelovalo osem učencev iz obeh šol s strokovnimi Vranje Peči so se zbrali minuli mentorji, ki so uspešno sklenili delo v soboto, ko je bila pri šoli v Vranji Peči tudi manjša svečanost. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar, ki je na pročelje šole pri vil tablo o uspešno opravljenem projektu šol Trofaiach in Vranja PeČ. Andrej Žalar Pesem iz dvesto grl V Preddvoru je pod naslovom Podajmo si roke, prijatelji, potekala tradicionalna revija pevskih zborov. Preddvor - Na letošnji reviji je sodelovalo 217 mladih pevcev od vrtca do zadnjega razreda osnovne šole in gostje iz tujine. Prireditev so posvetili vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, ob tej priložnosti pa so v dvorani preddvorskega kulturnega doma predstavili izdelke 14 partnerskih šol iz Avstrije in Preddvora. To je skupen fotografski projekt iz lumografije, izdelke posameznih Šol pa so prvič razstavili lani pozimi ob avstrijskem jezeru Weissensee. Na prireditvi so zapeli zbori vrtca iz Preddvora, Zgornje Bele in Jezerskega, podružničnih šol Kokra in Jezersko, trije zbori iz Osnovne šole Preddvor, kot gostje pa učenci iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in iz osnov- v ne šole Matije Čopa iz Kranja. Na koncu so vsi zbori združeni zapeli nekaj najnovejših pesmi in v nabito polni dvorani poželi buren aplavz. Marjan PeneŠ, ravnatelj preddvorske šole, ki že vrsto let organizira to čezmejno prireditev, poudarja velik vzgojni pomen glasbene vzgoje, ki ima na tej šoli dolgo in uspešno tradicijo, prireditev vsako leto poživi tudi turistično ponudbo Preddvora. Letos je žal potekala v slabem vremenu, prejšnja leta so se združeni zbori preselili pod mogočne kostanje bližnjega gostišča, kamor je pesem iz otroških grl privabila ne le domačine, temveč tudi številne obiskovalce Preddvora. D. Z., foto: Tina Doki Kmalu Preddvorski maraton Na letošnjem maratonu Preddvor - Železna Kapla bodo sosedje izrazili dobrodošlico Preddvor - Sedmi Preddvorski maraton, ki bo potekal 20. junija in letos nosi predznak "evropski" so na novinarski konferenci predstavili župan občine Preddvor Franc Ekar, predsednik častnega odbora Ivo Bizjak in predsednik Kluba trmastih Marjan Petek. Tradicionalnega teka med nekdaj sosednjima občinama seje vsako leto udeležilo okoli sto tekačev, letos pa bodo s štafetnimi teki in udeležbo mladih zagotovili večjo množičnost. Tokrat bodo tekači startali v Preddvoru, na cilju v Železni Kapli pa bo slovesna prireditev, kjer Sloveniji v Evropski uniji. bodo sosedje pozdravili Slovenijo kot novo članico EU. Letošnji tek je prvi, ko med Slovenijo in Avstrijo ni več meje, zato so ga imenovali evropski, njegov pokrovitelj in računajo, da tudi eden od tekačev, pa je tudi Er-wan Fouere, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji. Tudi sicer je v častnem odboru veliko uglednih imen, župan Ekar omenja Zorana Jankovi-ča, dr. Slavka Gabra, Romana JakiČa in druge. Tudi na avstrijski strani teku posvečajo veliko pozornost, za ta projekt je država zagotovila 15 tisoč evrov za naslednja štiri leta, medtem ko ga občina Preddvor financira z donatorskimi sredstvi. Maraton med Preddvorom in v Železno Kaplo se začenja 20. junija ob 9. uri z otroškim tekom na 800 metrov v Preddvoru in okoUci, uro zatem pa bodo startali tekači, ki jim je cilj 42 kilometrov oddaljena Železna Kapla. Novost so tričlanske štafete, kjer bo vsak od tekačev pretekel eno od treh občin: prvi 14 kilometrov občine Preddvor, drugi 13 km občine Jezersko in tretji 15 km občine Železna Kapla. Pričakujejo, da bodo vsi tekači pritekli tja do 15.30, ko bodo podeUli odličja. Danica Zavrl Žlebir Gorjanski planinci praznovali Devet članic in članov je prejelo znake Planinske zveze Slovenije, društvo pa priznanje župana občine Bled. Gorje - Konec minulega tedna je Planinsko društvo Gorje proslavilo 75-letnico ustanovitve. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Gorjah, predhodnica sedanjega društva, v katerem je okrog 400 članov različnih starosti, je bila ustanovljena 26. maja leta 1929. Pred tem so gorjanski planinci delovali v sosednjih društvih, še posebej v radovljiškem in bohinjskem. Predsednik društva inž. Krist Ogris se je v slavnostnem govoru zahvalil vsem, ki so in še delujejo v društvu ali z njim sodelujejo. Planinci so ponosni, da so prvi začeli urejevati Pokljuško luknjo in Šimno-vo jamo in da sta planinski postojanki Dom Planika s 124 ležišči (nekdanji Aleksandrov dom) in Tržaška koča na Doliču s 135 posteljami kljub težkim razmeram moderno urejeni in redno vzdrževani. Obe postojanki so dobili v upravljanje leta 1946. V društvu delujejo sekcije in odseki, na osnovni šoli pa planinski krožek. Podpredsed- Planinsko priznanje je prejel tidi Branko Kllnar nik Planinske zveze Slovenije in predsednik gorenjskega med-društvenega odbora Jože Sta-nonik je podelil Domnu Kli-narju, Mileni Potočnik, Alenki RajgeU in Luki Talerju bronaste značke Planinske zveze, Anici Frelih in Marganci Pan-čur srebrni, Stanku Debelaku, Branku Klinarju in Juriju Zvanu pa zlate. Župan občine Bled Jože Antonie je podelil Planinskemu društvu Gorje županovo priznanje. Kulturni program so pripravili učenke in učenci Osnovne šole Gorje pod vodstvom Darje Čop, pevski zbor Gorjanski fantje in domača pihalna godba, ki seji z instrumenti ni odveč povzpeti na Triglav in druge vrhove. Jože Koši\jek Sindikalni aktivisti tudi umetniki RadovUica - Konec tedna je bila v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici prva od treh delavnic enoletnega projekta Evropske unije, ki jih družno organizirata avstrijski sindikat 0GB in slovenski sindikat ZSSS. Sindikata v okviru omenjenega projekta za svoje člane prirejata sindikalna izobraževanja, učijo pa se tudi nemščine (slovenski sindikalisti) in slovenščine (člani avstrijskega sindikata). Na srečanju je sodelovalo po osem amaterskih umetnikov iz vsake sindikalne zveze pod umetniškim vodstvom avstrijske slikarke Christine Baernthaler de Pauli. Druga delavnica bo konec junija v Borovljah, tretja v začetku oktobra znova v Radovljici, umetniki pa bodo svoja dela razstavili v Celovcu in na enem od sedežev sindikata pri nas. Vmes bodo ustvarjali tudi literati, pravi Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, ki prav tako sodeluje v tem projektu Čezmejnega sodelovanja. D.Ž. > > 4 , Petek, 11. junija 2004 OGLASI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN NCU POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA r» tR .-/t<. / (1 Nekaterim otroKom ni dano videti modrine morja in svobode belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici. - -- < - 5 * v: • ih^ Podarimo jim vsaj 1.000 SiT 28 zdrave počitnice! ^ v Prispevke Uhko naka^^^te ^ polo^rHC» na vseh poJtnih enotah, okencih NLB in Abanke ali preko spletae strani Pomežika na račun št. 02222 - 0010224921, sklic: 0001202003010. Va$a donacija se šteje kot dav6w olajSava pri davčni Piipuvedi! p • ' • Fcsrival Sairv TIres COOD]fY£Aa Kranj, 19.6. - 10.7. 2004 19.6. 22.6. 24.6. La traviata - Jurij Reja in SNG Opera in balet Ljubljana Ob letu osorej - Špas Teater - gleiialiski musical Katalena - sodobni zvoki ljudskih ritmov 2,7. Cubismo 3.7. Beneški fantje 6.7. 25.6. Vlado Kreslin in Beitinška banda 26.6. Tereza Kesovija 7.7. Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega- Prešernovo gled Anja Bukovec - bosa violinistka svetovnih razsežnosti 8.7. Havana Abierta - večer vročih kubanskih ritmov 29.6. Juhica - Moj Teater - gledališka predstava 1.7. Neca Falk 9.7. Juan Vasle & Opus Cuatro & APZ France Prešeren 10.7. The Platters - angleška legendama zaseai\i www.FcsrivalCarniola.com triglav PROBANKA shNjentskt servis zm % gtv Naročilnica Iz zbirke knjižnih izdaj Gorenjskega^ "tif glasa vam priporočamo v branje ... Usode / Milena Miklavčič J f AVI\sakdanjc :i\ Ijcnjskv zgndhe Vpet v pomlad sedemdesetih lel / Cene Matičič Knjiga o prv i s I o \ en ski pom la J i novo! Nedolžnost in sila / Mira Delavec življenje in delo Josipinv l'rhanćič - Turno^rajskc. prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice I cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov J Usode J Vpet v pomlad sedemdesetih let 990 SIT 990 SIT 2.500 SIT 2.000 SIT i J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT L_i_J Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 % popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. irne in priimek f ulica, hišna šicvilka I o 0 T» 1 poSina Sicviika in kraj Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA naročniška istcvilka DDV je vključen. Poštnina nI vkljuCena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o.o., Kranj, Zoisova 1. 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/20142-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. Za vas heleiirno čas C a k. U m a Ž ; U .ž z m "S •a •d 4 X Ml s« 'F t> X m ♦ ^ / «"to. I » . . < 1.1 i ITS' pO 30. ^stov ZA OBČANE PREDNOSTI ___ Elektronska banka mftIS vam ponuja številne prednosti: • prihranek časa, • neodvisnost od bančnega poslovnega časa, • krajevno neodvisnost, saj lahko bančne storitve opravljate vedno in povsod, kjer je na voljo računalnik z dostopom na internet, • poenostavljeno komunikacijo med banko in komitentom, • hitrejši pretok informacij o plačilih, stanjih na računih • in visoko stopnjo varnosti pri prenosu podatkov. STORITVE Omogoča vam naslednje storitve: • vpogled v stanje in promet na vaših osebnih računih (za tolaije in tuje valute), • plačilo položnic (za tekoči dan in z valuto naprej), • vezavo tolarskih in deviznih sredstev, • odkup in prodaja tujih valut, • otvoritev in ukinitev trajnih pooblastil, • zahtevek za odobritev limita, • zahtevek za izdajo ali blokacijo plačilnih in bančnih kartic, • pošiljanje sporočil banki oz. sprejemanje sporočil iz banke. •T ar- te (sVcer 4.950 svn POTREBNA OPREMA Za delo prek elektronske banke t^iTHfl potrebujete: • osebni računalnik z dostopom do Interneta (če dostopa do Interneta nimate, potem se obrnite na najbližjega ponudnika itemeta, ki vam bo to omogočil), • elektronski naslov za prejem elektronske pošte, • spletni brskalnik MS Internet Explorer, različice 5.5 ali 6.0. VARNOST __ Za varnost poslovanja prek elektronske banke fulfil smo poskrbeli z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so kodirana tako, da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dekodirati. Uporabnik se indetificira s svojim digitalnim certifikatom in z osebnim geslom, ki ga pozna samo on, prav tako se s svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat in osebno geslo omogočajo celo varnejše poslovanje kot v tradicionalnem bančništvu. V maju 2004 smo uvedli tudi podpisovai^e plačil z digitalnim podpisom, ki bo še povečal varnost in transparentnost poslovaiya. INFORMACIJE Za vsa dodatna vprašanja smo vam vedno na voljo po telefonu: 04/208-43-12, prek elektronske pošte skrbnik. iink@gbkr.si. aU na naših spletnih straneh. Gorenjska Banka Banka ^ potflubom http://www.gbkr.si KatercKOli napravo med modeli IR1100 boste že izDraii, bo /a vas in vaše sodelavce v prihajaj', 'čin letih odlično skrbela you can Canon Vse kopirajo in tiskajo hitro ter z odlično kakovostjo. 12 strani na minuto, brez potrebe po ogrevanju. Kot omrežni tiskalniki lahko dosežejo ločljivost do 2400x600 dpi, kot kopirni stroji pa lahko tiskajo z ločljivostjo 1200x600 dpi. Zaradi digitalnega procesiranja lahko pomanjšajo dve strani na eno stran A4. Canon iR1230 ima možnost samodejne priključitve 30-listnega podajalnika dokumentov, Canon iRi 270F pa omogoča še več, saj lahko poleg tiskanja In kopiranja svoje dokumente tudi faksirate. Katerokoli že boste izbrali za dragulj I ni270f ^vaše pisarne, bo zadovoljila vaše potrebe! y Cdr>on.$i m i GORENJSKI GLAS • 10. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Likovna razstava Pilon-Maleš, pariško druženje Pariški pogledi dveh velikih Od konca maja pa vse do 25. septembra je v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku na ogled razstava likovnih del iz pariškega obdobja dveh slikarjev sodobnikov Vena Pilona in Mihe Maleša. Kamnik - V Galeriji Mihe Maleša v Kamniku nadaljujejo s predstavitv^o likovne zapuščine rojaka, po katerem se galerija imenuje, akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša, ki je tokrat predstav^en predvsem skozi optiko pariškega družei\ja s sodobnikom Venom Pilonom. Dela slediyega so v takem obsegu v Kamniku razstavy ena sploh prvič. Tokratna razstava je skupni projekt Pilonove galerije v Ajdovščini in Galerije Mihe Maleša v Kamniku. Kot je povedala kustosinja za umetnostno zgodovino Barbara Savenc, ki skrbi za galerijsko dejavnost v okviru Medobčinskega muzeja Kanrnik, so v začetku leta Pilo-novi galeriji odstopili dela Mihe Maleša za tamkajšnjo skupno razstavo, tokrat pa so Ajdovci v Kamnik vrnili uslugo. "Razstavi sta si različni, saj so v Ajdovščini več poudarka namenili Malešu, medtem ko mi v večjem obsegu predstavljamo Vena Pilona, saj njegova dela v takem obsegu v Kamniku doslej še niso bila predstavljena. V ospredje zato stopajo Pilonove risbe, suhe igle, gvaši in slike, ki so last Pilonove galerije v Ajdovščini, Maleša pa predstav^ajo monotip^e, litografije, litogravure in risbe iz zasebne zbirke in Galerije Mihe Maleša," je povedala Barbara Savenc. Miha Maleš je v Pariz odšel leta 1951, nekoliko za Francetom Miheličem, sledil stopinjam drugih slovenskih pariš^h popotnikov ter potrkal na vrata Pilonovega stanovanja. Maleše-vi obiski pri Pilonu kasneje sicer niso bili številni, niti tako intimno ustvaijalni kot pri Pilonu Lepša Mala Zaka za blejski praznik Akrilne barve in čopič v Beštrovih rokah so olepšali Malo Zako. Bled - Takole, v delovnem vzdušju sončnih dni v zadnjem tednu, je objekt v Mali Zaki, tik ob tribunah, ki so namenjene spremljanju veslaških tekem na Blejskem jezeru, poslikal akademski slikar Franc Bester. "Kolegica z jeseniške ekonomske gimnazije Ana Mi-lar, tudi predsednica KS Rečica, mi je predlagala, če bi pobarval objekt, ki razen ob tekmovanjih v glavnem sameva, in s tem pregnal sivino, ki jo oddaja," je o pobudi dejal Bester, ki se je po ogledu objekta odločil, da bi lahko tudi kaj naslikal. Tako je nastalo 14 motivov z otokom, na katerega je avtor gledal z različnih točk okrog jezera, v gornjem delu objekta pa je še 7 pogledov na Blejski grad. Igor Kavčič t .-T ff Maleš" tokrat gosti sodobnika Vena Pilona, prvič v Kamniku. in MiheliČu, s katerim sta si delila skicirko, pa vendar so vplivali na njegov tedanji likovni izraz. Veno Pilon si je po daljšem bivanju v domovini leta 1949 znova uredil življenje v Parizu in se vrnil k ustvaijanju. V letih 1950-51 je začel snovati obširen in danes brez dvoma znamenit grafični cikel v tehniki suhe igle z naslovom Montparnasse. Zložno zasnovani listi po predhodnih risbah, bežnih skicah, polnih neposrednega življenja, hrupa in eksistencialnega vrenja pariških kavarniških omizij, se odlikujejo v svoji srebrnkasti mehki črti. V nasprotju z razstavljenim Maleševim opusom predstavljajo pariško življenje z vsemi junaki tedanjega prizorišča. Tudi slovenskimi. "Pilon je najboljši prav v prepletanju francoske radoživosti s senčno, tudi tragično platjo življeiya. Kjer pri Malešu občudujemo barve in sumarno potezo, opazimo pri Pilonu poglobljenost asketsko začrtanega sveta, ki nam razkriva sijajnost in pronic^ivost spretnega lovilca človeških trenutkov, ki se kažejo na "bu-mornib in doslednih" potezah portretirancev," razlaga Sa-venčeva in dodaja, daje bil prav Maleš tisti, ki je Pilona spodbudil, da je ta grafični opus poslal v Moderno galerijo v Ljubljani in si ga lahko v izboru ogleda- mo na razstavi. Ob posameznih delih, kot sta sijajni pariški veduti v gvašu in avtoportret v olju, se nam njegov pariški opus na razstavi odslikuje tudi v ilustracijah za Daudetove knjige Tartarin iz Tarascona iz leta 1953 in v seriji neobjavljenih risb za Maupassantove Contes choisis iz leta 1955 ter seveda v izvirnih ilustracijah za knjigo ^ominov Na robu iz leta 1965. Številne so prav tokrat prvič predstavljene javnosti. Ob tem velja dodati, da je Maleševa ustvarjalnost na enoletnem popotovanju po zahodni Evropi dosegla nov vrhunec in zrelemu ustvarjalcu sta svetloba in življenjska radost francoske dežele v petdesetih letih podelila barvno živost, ki jo na razstavi občutimo in občudujemo v seriji mo-notipij. Ob bok monotipijam so na razstavo uvrščene še nekatere slike, predvsem pa litogravure, nastale po številnih pripravljalnih risbah. Kot še dodaja Sa-venčeva, razstava kaže raznoliki strani pariškega življenja, skozi Pilonovo in Maleševo optiko. "Pa vendar, raznoliki osebnosti z raznolikima živ^enjski-ma usodama sta vendarle tudi v poznem obdobju uspeli doseči ustvarjalni vrh, ki je imunima obširnima opusoma podelil nov zagon in syaj." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Popoldnevi za Josipino Linhartova dvorana in Lokalna turistična organizacija pripravljata poletne kreativne delavnice za najmlajše. Radovljica - Jutri, v soboto, 12. junija, bo na Linhartovem trgu odprtje kreativnih delavnic za otroke pod motom Popoldnevi zid) Josipino, Josipina Hočevar (1824 - 1911), po rodu Ra-dovljičanka, je bila dobrotnica, kije spodbujala Šolstvo, darovala sredstva za'radovljiški javni vodovod in v oporoki zapustila 100.000 kron za ustanovitev otroškega in dekliškega zavetišča v Radovljici. Zato ji je rojstno mesto postavilo tudi spomenik - vodnjak, podstavek je izdelal mojster Janez Vumik ml., lik Šolaija, ki v desnici drži sveženj knjig, z levico pa objema relief njenega portreta, pa kamnosek Jožef Pavlin. Linhartova dvorana bo z Lokalno turistično organizacijo v njen spomin pripravila nekaj kreativnih delavnic, ki se bodo zvrstile 12. junija, 10. julija, 14. avgusta in II. septem- bra na različnih koncih Linhartovega trga. Otroci bodo lahko sodelovali v pravljični, lutkovni, plesni, glasbeni, folklorni in modni delavnici od 16. do 19, ure. Julijska sobota je namenjena tudi otrokom na invalidskili vozičkih. Jutri ob 18. uri pa se bo pred-stavila sama Josipina Hočevar \ Karlom Grilcem, dvanajstletnim šolaijem, ki je kamnosek« Jožefu Pavlinu služil za model, Ob njiju bodo nastopili še Otro. ška folklorna skupina Kresničke, učenci GŠ Radovljica, Otroško gledališče Linhartovi čuki oš A. T. Linharta in Vokalna skupina Teta štorklja. Botrica Popoldnevov z(a) Josipino bc novinarka, publicistka in pisateljica Alenka Puhar. Tokrat bode predstavljene tudi vse delavnice in njihovi mentorji. Igor Kavčij Svetloba, ki dela barvo • . Včeraj zvečer so v Mali galeriji v Kranju odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Petra Ciuhe. Peter Gluha sredi "papirnatih zastav". Peter Ciuha, ki sodi v mlajšo generacijo slovenskih slikarjev, se na tokratni razstavi predstavlja z dvema vrstama svojih slik, "velikimi papirnatimi zastavami iz serije portretov" in risbe "pošasti v plenicah". Osrednji del galerijskega prostora je namenjen predstavitvi slike - objekta - prostora. Ciuha je pri tem uporabil ročno izdelane papiije, ki so narejeni iz murve, in kot taki dajejo teksturi prefinjeno mehkobo. "Gledalec lahko stopi v sliko oziroma prostor, dela pa naiy učinkujejo kot veliki od zunaj osvetljeni lampyoni, ki visyo v prostoru in tako ustvarjajo mali osvetljeni labirint," je ob razstavi povedala umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, ki ob malih slikah, ki spremljajo večje po zidovih, dodaja: "Iz abstraktnih začetkov nas vodijo da sedai\jih figuralnih nadaljevalci, kjer sta se oba pristopa zlila v eno." In hkrati, da novejšim risbam ton dajejo nekoliko ironični in hudomušni podkožni portreti, ki se hoČeŠ nočeiS navezujejo na delo očeta, Jožeta Ciuho. Ta zanimiva in nekoliko nevsakdanj a razstava bo na ogled mesec dni. Igor Kavčii TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XVIII. del Janez Petkoš Osrednji blejski park in druge parkovne površine na Bledu Grmi pušpana, češmina, brina in lovorikovca po-raŠČajo in varujejo vogal zelenic. Beli brezi dvojčici ob Svenssonovi spominski plošči sem prinesel s poljšiške gmajne inju sam posadil leta 1992. Devet desetin dreves smo posadili leta 1982, drugo pa postopoma do leta 1992. Danes samo še v načrtu lahko vidimo, da je na križišču nasproti Blegaša, kjer je zdaj pločnik, ra- Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini Bled. Cena je 7.500 SIT. t^M « sel orjaški brest, ki se je posušil zaradi holandske brestove bolezni - bolezni lubja. Drevo je leta 1980 merilo v premeru 105 cm in 27 m v višino. Malo pred hotelom Park nas z brŠljanom poraščen del debla mogočnega, najmanj tristo let starega hrasta, opominja, da smo ga zadušili v asfaltu. O njegovem bratu, prav tako veČstoletnem orjaku, ni niti sledu. Tudi njegovo mesto je prekril asfalt. Samo v načrtu se še vidi, kje sta rasla, da sta bila leta 1981 še srednje vitalnosti in pomembna nosilca parka, oba premera 115 cm, eden visok 19, drugi pa 25 m. Zadušila sta se v asfaltu, saj sta bila objeta z njim. Parkovni strokovnjak univ. dipl. inž. agronomije Miha Ogorevc je v oceno mojega načrta zapisal: Soglašam s konceptualno osnovo revitalizacije blejskega parka, ki jo predlaga tov. Janez Petkoš, dipl. ing. z Bleda. Strokovno temeljito delo predstavlja že natančna inventarizacija dendromateriala, ki je ovrednoten tako kvantitativno kakor kvalitativno in glede na to predstavlja solidno osnovo za kakršnekoli intervencije v občutljivem organizmu blejskega parka. Predvidene so odstranitve obnemoglih ali samoraslih primerkov, ki degradirajo kompozicijsko osnovo in dodatki novih tako, da se postopoma spet doseže tista ambientalna harmonija, ki v funkcionalizmu turistično tako pomembnega kraja predstavlja delikatno estetsko komponento. Znano je, da je park živ organizem, ki je potreben kontinuirane in odtehtane regulative urejanja, če naj trajno opravlja svoje kulturno poslanstvo. Prepričan sem, da koncept tov. Petkoša izžareva velike napore in jasne namene v tej smeri in je glede na to vreden poln podpore. Na Zavodu za urbanizem pa so med drugim ugotovili: - da je ohranjena edinstvena oblikovanost obstoječega parka, ki ga z novimi zasaditvami samo dopolnjuje, oziroma zamenjava, kar je dotrajanega (postopoma!), - ohranja pravilno razmerje med zelenicami in drevjem, ki ga tudi v prihodnje ni treba spreminjati, - skupna ugotovitev torej govori v korist pretehtane obdelave, pravilnega občutenja parka in posluh za kontinuirano revitalizacijo. Želimo poudariti, daje predloženi načrt kvaliteten začetek prepotrebne obnove parka, ki pa naj bo tudi osnova za stalno skrb za zelene površine ožjega in širšega območja Bleda. Mnenje sta podpisala področni urbanist univ. dip. inž. arh. Radovan Jemc in direktor zavoda univ. dipl. inž. arh. Milan Jerala. Leta 2000 mi je župan občine Bled mag. Boris Malej naročil obnovo načrta Osrednjega parka na Bledu. Vse spremembe v parku od leta 1980 do 2000 sem ažuriral na kartah in v opisno tabularnem delu. Izdelal sem predlog za zasaditev novih 250 dreves in okoli 300 sadik okrasnih grmov. Načrt mora dobiti Še soglasje Zavoda za varstvo naravne dediščine iz Kranja. Na nasprotni strani jezera se bohoti park okoli Vile Bled, zasnovan v času kraljevine Kara-dordevičev. V njem so nosilci mogočne skupine dreves, starih okoli 80 let, ki obkrožajo hektar veliko zelenico. Na zelenici se bohoti baročno razrasla lipa (obsega 100 cm, v višino 27 m). Po robu travnate terase se izmenično razkazujejo skupine macesnov, lip, brez in javorjev. Ob varovalnem zidu ob cesti zapirajo pogled iglavci, med katerimi prednjači omorika, za vilo proti zahodu prehaja park v naravni gozd. Ob stopnicah, ki se od vile spuščajo proti jezeru, se dvigajo mogočne zdrave in vitalne Lausonove paciprese in kleki na levi strani. Na desni strani stopnic pa kraljuje orjaški klek iz štirih debel, ki v obsegu merijo 480 cm. CA WW POKROM I KIJ Gorenfska^ Banka /iankii •• pi^'lui^i^m LET ti Ml i ■iC.- , > . ^ — t, - , ^ f/ V » m V i. •t. —- t I— -'.i ' - »i — •! s «s J' Vi "J*! « •Jf' J • «• > •v -.J ' • - e i ' --»'V-••^■•^v-- «i § •iA * i '.n' , <2- • ; ».f, •.rvSsV;^?'?' te — v?« 'S"'-. - -k' i' 0:- 'it .jvr/j ISEREE šun| ••^'■"/T" -S"- » «V? ' .v ' ----------- s- " vV«V? t iti y-^rfy^r^'is • -./-•'.'•J I". - -v Vi, r -fJ. -.IV . % -i i i ■ '''b '"i"' ta' • i vi Srm •v-VS JI«' -.t t •.»I. - •V-' m '■rr^s. v^. mleko za sončenj© v spreju ^ ^^ ^ zaščitni'fakför 15 -•* "T • }V - .V •t ' f. if - UV-zaščIta in vitamin E C 300 ml C - -ii^M « - - a rC: .»-J > » X'A T r - .'i 9 .J yi 1^3 €/100 ml p'^t 'V ^ m _ F 3MŠ V/, •i ' • • s ■ i; v. / .VS C.-. 5 . • A-— ' «k". T —• - • 'A» ** * -Ji' . — ti — >• s H»- i »a - . < -r- SUN AT. .......— m •V'«: I • ir.'cV;- Um > . > .—i- .v. ot"-- '•rC- iu -iia'i^.^./^ iTi"! za soififeiifi z c^&b vero • zaščitni foklor 15 ali 30 • različne vrste .i^tepiJI^i 250 ml m .A- /•V): •r • - f - '-r e.V.,; hM VsT» • • a jT. •i-.r . -S i.»:, -i' • I'-.' ... ••II V 9 .-s-: •• . • ' > - >f šsasv; Ä V' • .-.Äjr .-'i SUN J • - J «/100 ml •r r -r .-r. 'irH r v. k .■< ISEREE MnI :T J. IVil ........ •« - i - t t 5 —1 Nsšerf, «f •i wasserfest t wasserfest "v? ~< ! -t?i fiaffi--:. •-.V-'i»'-.: v:."«::.!;;. ICV" •U ♦ » Ohne Konservieruns^'^tüffc ^ Ji mm - »lik Sonnenbrandschutz mit hautstraffender Wirkung 'I 3 Mc/i 6e/ r_ j" '. . -fc - - -j 2d I •r-! ÖS- • iUi' ' V. J.; J.. /M'.'' tag '•i. - ■i.-. ' J • pr Sonnenbrand" und Hautaltemagsschutz Zieht schßell ein «nd fettet nicht —t' - '4 - If- > 'v. n!it AI Of VIK'^ 'f . •^V.iv •I- «r. / r*.! f (mdc .0" / Mil UVA + ilVI> BreilhJndfilter ,)(us VITAMINE >' —' iV^Bji •'w . - — •-ti • f >1 • .y- itr. 1 >. J l' • Jf • ' ' •■liir-- UVÄ-Scbutt Mit UVA + UVS Brejtfaandfilter Pius VITAMIN E V- i . V • - - y. ins a«:.;..! ZCu :MM t 'mmm •1' SS« f >. I •„ •Vc. i "i J. a... i ..... -1'. •X'i^i-. •! f nir.'KoV.jr •n r- - ■K'ä -1 iJTt -J. •X-nT 'VeVi-ä-h •i* -i üjiSr» • UV —A SiA-l^ iVV.^ in.' 1 Vkl-ri'os^A «j^i ,lVv SM i si ^WM®'*;. '.'.^^^U'-j"" '.''.^''r^Tu^i-H' WH rrotwV •'AiiV. M r. •-Un.'«. i» iVr-- m i-' i'i« Äv •J^.lS; mm -mm pÄi^.. ISEREE ŠUN M mm 1%» fSHi •■IV' m .•'il JV - '.'.< 'V-.. .V k vo r.-;-" d " -T * ' J-v-tVvC I . X/'-'.i '•»-«rll-.A. V i • •(V K: Ä _____•V.-y'riTV'' •Vi-ss -6» - tt TV- đV i. Ät' 0,^ €/100 ml - ft' m ••f ♦ i» - -a ■VZ) •i-V Vl'.^ ^ .•'I-Jv»- " ISEREE J I^^V... • • '.Uik!-« J.'V J ••'» I«, • ,V . .......... CT^' y . 1.« V' -1 >" >' < - ♦ ^ ** . ■SUN t • Tl i. fi .'jj ri-.^.t. V n. ' V ->1; •<> I - -O- C 3-, •'-rrtiarfli za po. sončenju v spreju , < «• I.. v •lat^V^Cč;,, m t r» v «v • i' • •"■i-Vi:." • •• ' • • • I. J' «•-5-j,- > ^ ißA-J'T^. .k- i^T« S" r •cTi' S'."' , •'.I f •T. « f. .V , T • A-t ' .S' n; 1* hlodi in pomirja od obremenjeno kožo ly^f "4 • r \ . • C*'-'-, •..A:'^ i. 300 ml isonco -U' i vi' J - 1' . 7-c ( I-v 'v- •t, '1. I > IV • «v- rL's. s-» .J 1 \ r I ' .-lip» i ■ JOT' • •a 1™, ■J ■ - 595 I -K v - ^ L" t"- v t ä 0^9 €/100 ml •.ft 't Slil®:»Ordern , In,'. "V •-« o / U I?» "Sf- II — « 'A - Ji ■fVitamine seifen- und alkalifrei schonend und pflegend r <' ä y. » ■ly. Chr ^ ^ IC id. KöWenö, • ^ beni »v ML? .■v I i<« A (V » s V - JUff. — m V ftir sonnen-^strapazierte Haut Kühltund beruhigt >18 11 ProViTAMIN 85 unaiVit^lK^ < Qm /UJ a: Q. /T • iM^ jf \ X ♦ * '^rfcr^ » • r -iJt-.i - - -p - i.> 4' r. - I - r 7 •• > »») ••f. -. ___^ Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt/Celovec (4 x): Durch August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Morio-Goiler-Str. 21, Badstubenv/eg 89; Spittal St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenb Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frouentaler Str, 73; Feldbach Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. Udl Austria GmbH Josef-Brondstätter-Str. 2B Plodino sredstvo so Izključno evri (€). Une v SIT so zgolj informativne In odvisne od menjolnih razmerij, vključujejo vse davke in so preračunane po srednjem tečaju Bonke Slovenije no dan 9. 6. 2004. Plači Dekoracija ni v$teta v ceno. Izdelki v akci i so lohko razprodani že prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blago jo nomenjeno končnim potro5nikom in e naprodaj samo v običajnih prodajnih kollčinoh. Navedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskorske napoke, zlasti pri cenah. Ponudba velja do Izteko akdje ali rozprodaje za og. wwwJidl.si 20083168 GORENJSKI GLAS • 12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Gorazd Šinik Kako energetsko in informacijsko zanimiv teden! Od Severine do Venere. Še najbolj smo se nasmejali nekaterim puritan-sko obarvanim komentarjem. Čisti oblikovalski in idejni presežek na temo pevkinih užitkov pa so skovali oblikovalci novega jogurta "spešl edišn, mač mor kalcij" hrvaškega F(D)ukata in prepričali, daje v novi embalaži "kraljica svih ukusa". Bravo! Ker pa so znanstveno opozorili, da kdor ne bo vsaj za hip videl in doživel stoletnega Venerinega prehoda (The Venus Transit 2004), se mu utegne zgoditi sedemmesečna abstinenca Severi-ninih užitkov. Zatorej smo opazovali tudi Venus tranzit, oz. Venerino potovanje. Ker smo še vedno in še kar na Gorenjskem in si vsi, oh in sploh, prizadevamo, da bo naŠa ljuba nam regija Še bolj uspešna, kot že je, so se zbrali uspešni in vplivni v škofjeloškem Transtu-ristu. Nekoč centru družabnega in poslovnega življenja, zdaj na žalost dotrajanem hotelu. Objekt nedogovorjenih poslovnih ambicij. Zbrala seje res zanimiva druščina in Če bi tovrstna besedna energija bila izmerljiva, bi nominator, Miro Pinterič, Jadranka Švarc in Andrej Polenec iz povedanega nastalo marsikaj. Seveda gre upati, da nastane kljub temu. Regiji in nam vsem v prid. Naslov posveta in srečanja je bil: Gorenjska - uspešna evropska regija. Zanimive in uspešne podjetnike je v goste povabil Blaž Kavčič, Škofjelo-čan, pred leti tudi sam uspešen v Iskri, zdaj vse bolj regijsko prizadeven poslanec. Očitno beseda Blaža Kavčiča veliko pomeni, saj se je za omizje usedel novi in najmlajši minister za go- Blaž Kavčič, Tone Hrovatič in Matej Lahovnik spodarstvo, ekonomist, docent dr. Matej Lahovnik. "Šišam, brijem, vadim zube," je bil slikovit v svojem kratkem, izredno prepričljivem nagovoru Matej Lahovnik, ko nikakor ni mogel zagovarjati naše razdrobljenosti in "svaštarenja" v poslu. "Svojih prihodnjih 50 let nameravam preživeti v prihodnosti in ne na izrednih sejah," doda in dokaže vso spretnost komuniciranja minister za gospodarstvo, ki mu nekateri celo že očitajo strokovno podkovanost. Z razmišljanjem o prihodnosti in s pravo ekipo mu bo zagotovo uspelo. Vsaj kar ministru mora. Eden izmed vrhuncev skoraj predolgega, kar dve uri in pol trajajočega posveta, je bil izjemni nastop Andreja Polenca iz Iskratela. že tO, da je sploh prišel, je bilo presenečenje. Dobro delo Blaža Kavčiča. Da se je še nasmejal Miru Pinteriču, prvemu in našemu največjemu klobučarju, ter predsedniku NS Gorenjske banke (banka ima novega člana uprave, Gorazda Trčka iz Živil), in Jadranki v Svarc, je pričalo, da seje prislo-vično težje dostopen Andrej Polenec dobro znašel v gospodarski druščini. V zelo razumlji- VRTIMO GLOBUS J. Lo spet poročena Jennifer Lopez se je minulo soboto skrivoma poročila z latino pevcem Marcom Antho-nyjem. Komaj pet mesecev potem, ko je 33-letna Jennifer tik pred poroko končala romanco z Benom Affleckom, je Lopezova v skromni slovesnosti, na katero je bilo povabljenih le 40 gostov, že tretjič "da". Latino lepotica se je prvič poročila leta 1997 z natakarjem Ojanijem Noa-jem, zakon je trajal dobro leto, leta 2001 pa se je zaobljubila plesalcu Crisu Juddu, s katerim je ostala devet mesecev. Tudi Mark Anthony ne izgublja časa; je še povsem novopečeni ločenec iz zakona z nekdanjo miss universe Dayanaro Torres, ločitvene papirje sta podpisala komaj prejšnji teden. dahnila usodni N^lepša je Avstralka Minuli teden je v Ekvadorju nova miss universe postala Avstralka Jennifer Hawkins. 20-letna manekenka in plesalka je doživetje opisala kot najbolj nenavadno v njenem življenju, navdušena je nad novimi izzivi in življenjem v New Yorku, vendar pravi, da zelo pogreša družino in fanta. Jake Wall, po poklicu tesar, je obenem vesel in zaskrbljen zaradi uspeha svoje izvoljenke, saj jo bo zaradi mnogih obveznosti redkeje videval. Prepričan je, da sta ustvarjena drug za drugega, zato jo je kmalu po kronanju zaprosil za roko. Poročila naj bi se naslednje leto, ko bo avstralska lepotica zaključila svoje obveznosti kot miss universe 2004. Samočistilno steklo R e v o 1 u -cionarno steklo imenovano Pilkington Ac-tiv je ena izmed novosti, ki je dobila nagrado za posebne dosežke v tehniki. Steklo, ki se samo čisti, ima posebno tanko prevleko iz mikrokristalov titanovega oksida, ki reagira na dnevni svetlobi. Ko steklo pride v stik z vodo, brez vsakršnega preparata za čiščenje odpravi umazanijo. Center za tehnološke raziskave v Pilk-ingtonu meni, da bi sposobnost samočiščenja lahko za vedno odpravila nevarne kemijske preparate za čiščenje steklenih površin. Race z naglasom študija britanskih znanstvenikov je pokazala, da vse race ne gagajo enako. Race naj bi namreč oponašale človeški govor, zaradi česar prihaja do razlik v gaganju. Ugotovili so, da mestne race gagajo glasneje, medtem ko so vaške race mnogo tišje. Lingvistka Victoria de Rijke pravi, da londonske race trpijo za stresom, saj morajo preglasiti neznosen mestni hrup. Prav tako kot ljudje imajo tudi race naglas, saj s svojim oglašanjem oponašajo Človeški govor na območju, na katerem živijo. Tako se londonske race oglašajo krajše in bolj odprlo, tiste s podeželja pa daljše in razvlečeno. vem nastopu je predstavil poslovno uspešno pot Iskratela, z dovolj ostrim podtonom - med vrsticami, pa nikakor ni mogel soglašati z nekaterimi državnimi usmeritvami. Izjemen nastop, komunikacija, prepričljiv. Škoda, ker je bil na vrsti prvi. Vsaj dva za Andrejem Polen-cem nikakor nista mogla zveneti zanimivo, navkljub prav tako dobrim številkam, rasti in uspehu na tujem. Prvi, ki se je moral spopasti s tovrstno komunikacijsko močjo, je bil podjetnik Boštjan Šifrar iz družbe Šibo Termoplasti. Tudi njegovo podjetje je še vedno v hudo dobrem vzponu in kot sam pravi, nič ne kaže, da bi bilo drugače. Podobne rezultate ima družba Le-tehnika Draga Lemuta. Iz orisa in opisa zgodovine njegovega podjetja je Drago Lemut debato korajžno nadgradil z zanimivo dolgoletno izkušnjo z našo davkarijo, večmilijonskimi kaznimi in nerazumljivo obračunanimi obrestmi. Zal je prišlo tako daleč, da za tovrstno izkušnjo Draga Lemuta vedo v Avstriji, Bruslju in Boštjan Šifrar, Drago Lemut in Vinko Može na Kitajskem, kjer že nekaj časa stoji njegova "fabrika", ki jo uspešno vodi Lemut mlajši. "Bravo za pogum," je bil odrezav med pozdravom Boštjanu Šifrarju in Dragu Lemutu, Vinko Može, direktor Aerodroma Brnik, ki pa se je še bolj za-dovohno zaklepetal z Andrejem Šprajcem, direktoijem dejavnosti Turizem v Poslovni Vinko Može in Andrej Šprajc skupini Sava. Vinko Može in Andrej Šprajc sta "kompanjona" v slovenskem konzorciju, ki je na Brnik prepeljalo EasyJet in s tem dobrih 300 Angležev na dan. Z dobrim PPS-om ^ower point show) je Andrej Sprajc predstavil hotelsko turistično dejavnost Save in nove blagovne znamke Hoteli Bled, Terme 3000 in Golf Bled. Še bolj gaje bilo zanimivo poslušati na vprašanje Blaža Kavčiča, kaj in kako naj s hotelom Transturist. Na kratko: "Če ni širšega interesa v lokalnem okolju, hotel ne more uspeti,..." Pa smo lam. Nekateri pa bi še kar delili spodnjo, zgornjo ali jugozahodno Gorenjsko. Da imamo na Gorenjskem vrsto zanimivih, uspešnih in priznanih "kadrov", ki pa so dobro skriti v Ljubljani in na tujem je dokazal dr. Janez Bešter. Kra- Janez Bešter In Jelko Kacin tek, jedrnat, z nekaj prikazanimi primeri izjemno zanimiv. Meni osebno prvovrsten nastop -"outstanding". Janez Bešter, docent in predstojnik laboratorija za telekomunikacijo na fakulteti za elektrotehniko: "Prihodnost mora imeti tri T - tehnologijo, talente in toleranco," razloži z upanjem, da bi bilo dobro na Gorenjskem postaviti primerljiv tehnološko razvojni center. "S talenti se je potrebno, ukvarjati kot v športu," slikovito opiše, kako nujno in potrebno je vlagati in se že zgodaj ukvarjati z izobraževanjem mladih. O toleranci pa bomo morali še veliko povedati, kajne. In kot bi stopila skupaj za besniškega "Ro-kovnača", sta si bila edina, Janez Bešter iz Zgornje in Jelko Kacin iz Spodnje Besnice, daje Gorenjska izjemno življenjsko okolje, le časa za več uživanja je premalo. Dober dogodek. Morda le premalo kritične razprave, saj Gorenjska še ni uspešna in razvojno primerljiva regija. Le da bi še večkrat sedli skupaj, presegli spodnjost, zgornjost, politično različnost. Toleranca! Kako je to preseči in zmagovati v poslu, ve Blaž Hostnik, mlad, uspešen in vesten tržnik iz Škofje Loke, vodja Termopla-stov v družbi Sibo, domala dnevno soočen s trdim evropskim trgom, hitrimi potovanji in številnimi kilometri. Pa so užitek ure, večerne, ko se mu sem in tja uspe usesti z dobro družbo in užiti mamljiv vonj cigare. Tako je pred dnevi razmišljal ob dobri glasbi, kako mu mineva zadnja samska pomlad, saj se je Blaž odločil skočiti v zakonski, kako se že reče, jarem - stan. Blaž Hostnik Naj mu bo veselo in srečno. Tudi v poslu. Da bo za cigare in kak glaž vina, haha. Večer so glasbeno obogatili in opremili štirje mladi gorenjski jazzisti, imenovani KM Quat- tro: Matjaž Kajzer s trobento, študent glasbe v Gradcu, Tomaž Štular ob kontrabasu, Klemen Smolej s kitaro, študiral je v Celovcu in z glasom Klemen Črne. Prijetna zasedba, dobra godba. Zaslužili bi si več poslušalcev. Še dodatek. Ponovno zanimiv "flajer", vabilo na koncert. Delo Jaka Držaniča, študenta grafičnega oblikovanja. Format in vsebinska drugačnost poživita. Bravo! Taja in Dino "V celem letu sem bil le štiri dni doma," se nasmeje Dino Lalić, ko ga zvedavo gledam, kako daje že tako porjavel. "Saj sem imel celo leto dopust," se smeji in me spomni, daje preživel leto na Cipru, v prvoligaški ekipi AEK na Larnaci in kot vratar osvojil pokalno lovoriko in sedmo mesto v ligi. Ali bo bogato nogometno kariero nadaljeval na Cipru, bo verjetno skupna družinska odločitev. Dveinpolletna Taja ima očka rada in Dinu so se prav tako svetile oči, ko mu je sedla v naročje. O slovenskem "fuzbalu" nisva, omenil je le, daje nekoč nje- KM Quatro Katja Roblek in Marjetka Beseničar v gov soigralec iz nakelskih Zivil, Miran Pavlin odigral dobro sezono na Cipru. Kakšna bo letina Češenj, bomo lahko okusili ta konec tedna. V Goriških Brdih pripravljajo tradicionalni praznik češenj. Že minuli konec tedna, ko sem okušal slast italijanskih vin na "cantine aperte" dnevu odprtih kleti v Colliu (o tem drugič), so nam češnje ponudili v Vinoteki Brda v gradu Dobrovo. Nasmejani in prijazni, Katja Roblek iz Sela pri Borovljah na Koroškem in Marjetka Beseničar iz Trnovega pri Gorici. Katja je obiskala sorodnico Marjetko in skupaj sla očarali avstrijske goste. Še bolj pa nasmejali naŠe "omizje" stoječe ob šanku. Katja Roblek je fizioterapevika in amaterska gledališka igralka, pozna kar nekaj poti iz Sela na Košuto. Šport je v njej. Marjetka pa ve in zna veliko o vinu in gastronomiji. Ni Čudno, saj so Brda žc zdavnaj v Evropi. Še preden smo volili. petek, 11. junija 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GLÖSA Grad gori^ župan beži Biti pri nas župan? Nak, ni več fletno. Niti malo. Kje so časi, ko so bili v svoji nesporni avtoriteti domala nedotakljivi? Sem in tja kakšno računsko sodiŠČe, ki je ugotovilo kakšno malo prekoračitev županskih pooblastil, kaj več pa niti ne. poslušam oni dan koprskega popoviča, ki je najbolj nastra-dal, saj so ga bili za 28 dni priprli. Kam je šla demokracija, je pravil! Tako rekoč sredi Evrope ti za mesec dni zapahnejo de-niokratično izvoljenega župana, pa nihče niti s prstom ne migne. A smo se za tako demokracijo borili? Nad mnoge prve može lokalne samouprave so se zgrnile kazenske ovadbe. Novomeški je vrnil milo za drago in celo ovadil kri- minaliste, tako je bil jezen. Javnemu linču ni uŠel tržiški, ne kranjski, zdaj sta na Gorenjskem najbolj na tapeti blejski in seveda kamniški. Na vratu blejskega visi savska akumulacija, nad kamniškim nasršena srenja Duplice. V" obeh zadnjih primerih je tako rekoč "vstalo ljudstvo"* oziroma se je zgodil narod. Na ulice, na barikade! Pro-testniki so videti tako besni, da bi županom najraje zažgali njihovo graščino. Grad gori, župan beži! Niso županstvo le luštne tisočletnice in grajski sprejemi, županstvo je tudi tlaka. Huda. Še posebej, če ljudstvo noče razumeti, da marsikdaj sami niso prav nič krivi. Da imajo prišepetovalce oziroma svetovalce, ki so brihtni kot HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SlT/min r\< Oven (21.3.-21.4.) Ko boste nekomu pomagali, se ne boste zavedali, da s tem pomagate tudi sami sebi. Čas bo tisti, ki bo pokazal svoje. Le še nekaj dni boste čustveno razdvojeni, in ko boste skoraj že izgubili upanje, se bo zgodil čudež. Bik (22.4.-20.5.) Zopet boste pozabili, da niste samo vi tisti, ki potrebujete prijazne besede, ampak da se morate tudi vi vesti tako do drugih. Kar dajemo, to žanjemo, saj poznate zakone narave oziroma vesolja. * Dvojčka (21.5.-21.6.) Imeli boste občutek, kot da ste zapravili priložnost, ki se ne bo ponovila. Raje boste začeli razmišljati, da bodo druge priložnosti še boljše, kot pa da bi postali slabe volje. Sreda bo vaš dober dan. Rak (22.6.-22.7.) Prišli boste do čudovite rešitve, kar se tiče stare težave. Naj vam nikar ne vzame volje dejstvo, da se nobena stvar ne reši čez noč. Do želenega cilja boste vseeno prispeli brez zamude. Lev (23.7. - 23.8.) Nekdo vas bo obremenjeval s svojimi težavami. Nekaj časa boste poslušali, a ko boste spoznali, da zadeva nima konca, se boste s spretnim izgovorom umaknili. Vse ima svojo mejo. Devica (24.8. -23.9.) Če boste hoteli uresničiti svoje želje na ljubezenskem področju, boste morali hitro spremeniti svojo taktiko. Vse preveč delujete v ozadju, namesto da bi se postavili v ospredje. Tehtnica (24.9.-23.10.) Situacija, v kateri se boste znašli v naslednjih dneh, se vam bo zdela nemogoče rešljiva. Ker boste znali prejeti nasvet nekoga, ki ni vpleten v zadevo, se vam vse skupaj reši hitro in ob pravem času. Škorpijon (24.10. -22.11.) Ker boste začeli gledati na dogajanja z drugega zornega kota, se vam ne bo zdelo več marsikaj nerešljivo. Spoznali boste napake, in seveda, kako se jim izogniti. Finance se vam bodo obrnile ne bolje. Strelec (23.11.-21.12.) V poslovnem krogu vas tako ali tako ljudje že cenijo, a tokrat se bo njihovo dobro mnenje še izboljšalo. Tudi sami sebe boste presenetili in se boste začeli bolj zavedati svojih sposobnosti. Kozorog (22.12.-20.1.) Že v naprej vas bo začelo skrbeti, da si boste nakopali finančne težave. Nekje vmes boste prišli do zelo dobre priložnosti, tako da se vam bo trenutno slabo stanje spremenilo v zelo dobro. Vodnar (21.1.-19.2.) Vse bolj in bolj si boste želeli trdne ljubezni in partnerstva. Stvari, ki vam še včeraj niso ne vem kaj predstav-jale, vam bodo kar naenkrat že jutri kar veliko pomenile. Ribi (20.2.-20.3.) Na vseh področjih in v različnem okolju boste pokazali svoje talente. Ker bodo okoli vas pravi ljudje, boste deležni tako občudovanja kot spodbude. Konec tedna boste preživeli v dobri družbi. leseni tiči. Injih v raznih dvomljivih poslih lastna občinska administracija iz same žlehtnobe pelje žejne čez vodo. Še najhuje je tedaj, ko administracija pove samo toliko, da nekaj reče, o bistvu in posledicah pa molči. Vsaj tako mi je razumeti kamniškega, ki je namignil, da se mu v resnici sanjalo ni, da bodo izobraževalni center gradile Je-hovove priče. Da se bo gradilo, je vedel, daje lastnik. Graditelj, svoje zemljišče prodal, tudi. Ni pa slutil, da bo tak vik in krik! Tam nihče nikomur v resnici nič ne jemlje, kajti zemljišče oziroma parkirišče ni več socialistično in je zasebna last. Lastnik ga proda, komur hoče. če-prav za čolnarno, Če kakšna verska skupnost s čolni čaka na vesoljni potop. No - tega zadnjega župan ni bil izustil, kajti če bi bil napenjal vajeti s kakšnimi čolni, bi ga srditi krajani, ki se jim jemljejo javna parkirišča, še namikastili. Naravovarstveniki pa so z vsemi kanoni napadli blejskega, kajti Savske elektrarne naj bi potopile Beije in zgradile akumulacijo. Ta načrt doinstalacije je star kot zemlja, upor ekologov tudi. Res je dober občutek, da se danes vsaj še kdo upre uničeva- nju prvobitne narave. Bodo redke rastline za vedno izginile, ptičje petje na vekomaj zamrlo? A po drugi strani je tudi res, da je tam naokoli danes še in še svinjarije, ki ekološko do zdaj ni nikogar motila, kaj šele, da bi se zagnal v prostovoljno čiščenje. A zamižimo ob teh sitnih malenkostih in recimo, da je že ekološki glas nekaj. Zakaj umirajo čebele, zakaj ptičeljubci opažajo, da je vedno manj ptičev? Ne zanemarimo pa, da smo še in še tudi prvobitni. Oni dan je neka Angležinja na gorenjskem travniku z navdušenjem, ki se ga opisati ne da, naštela več kot 100 travniških bilk in rožic, na TV pa so nam prikazovali japonske in ameriške vrtnaije, ki so prišli občudovat vse vrste teloha, ki obilno rastejo po Sloveniji. Kakšno neizmerno bogastvo - so vzdihovali in pestovali navadne kurice, da kar zijaš. Lej no lej - a kurica da ima tako vrednost, si misliš v svoji kmečki preproščini? Vse ima danes vrednost, le župani so v tem Času bolj tako -tako. Bolj na gugalnici, ki jo poganja ljudski punt in nečimrnost. Menda nas pa ja ni zajel val vsesplošnega protižupanske-ga razpoloženja? Darinka Sedej Anja Kolarič je študentka Fakultete za policijske in varnostne vede v Mariboru, doma je iz Spodnjega Dupleka. Rojena je v znamenju dvojčka. Rada ima tako poletne kakor zimske športe, dobro pa obvlada kickbox. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 4. do 11. junija 1904 Poštni turistični voz za Jezersko Krai\j, 6. junij 1904 Zaradi odloka poštnega ravnateljstva v Trstu se je ta konec tedna vpeljala nova pošma zveza direktno iz Kranja na Jezersko. Poštni voz - brek s 6 sedeži vozi dvovprežno do 15. septembra, od tega dne naprej pa samo enovprežno. Nova zveza se je vpeljala predvsem v turistične namene, saj je zelo ugodna za turiste, ki odhajajo na Češko kočo. Voz se bode izrabljalo v najizdatnejši meri, ker seje do sedaj resnično pogrešal. Odhod je vsak dan ob osmih zjutraj iz Kranja, z Jezerskega pa se bo vrnil ob sedmih zvečer, Voznina za sedež znaŠa dve kroni in 80 vinarjev. Tavčarjev kočijaž povozil psa Škofja Loka, 8. juiiü 1904 V Škofj i Loki je kočijaž dr. Tavčarja povozil Zotlarjevega psa. Pes se je sprehajal po cesti na trgu, kočijaž pa zaradi velike hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti voza. Pes je poginil na licu mesta. Cestna kolesarska dirka Medvode, 10. junij 1904 Kolesarsko društvo Ilirija priredi dne 12. junija cestno dirko iz Medvod do Ljubljane. Cilj dirke bo pri šišenski mitnici, kjer se pričakuje množica gledalcev in radovednežev. Po končani dirki vršila se bode veselica pri Novem svetu. Imenovano društvo priredi obenem še kegljanje na dobitke. Vsi ljubitelji športa ste torej pojutrišnjem vabljeni v ŠiŠko kot tekmovalci ali kot gledalci. Sokolska veselica v Žabnici Žabnica, 5. juny 1904 Preteklo nedeljo je telovadno društvo Gorenjski Sokol iz Kranja priredilo peš izlet v napredno Zabnico. V vasi so telovadci najprej priredili javno telovadbo, po telovadbi pa je bil na vrtu g. Cegnarja koncert in ljudska veselica. Veselice se je udeležila množica ljudi, med drugim tudi sokoli iz Tržiča in Ljubljane, tako da je imel shod pravi narodni značaj. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Junij 1904) T\idi živalim j e vroče v vročih dneh imajo rade senco in malo hladnejše temperature tudi živali. Živali imajo namreč normalno telesno temperaturo višjo od človeka, zato se s poletnimi temperaturami Še težje spoprijemajo, je razložila Polona Rabič iz jeseniškega društva za zaščito živali. Psi naj bi se najbolje počutili pri temperaturi okrog 16 stopinj. Polona Rabič zato svetuje, naj psa v teh vročih dneh namestimo v dovolj velik senčnat prostor brez prepiha. Na voljo mora imeti dovolj sveže pitne vode. "Briketna hrana, ki je sicer v poletnih dneh najprimernejša, saj se na vročini ne pokvari, še dodatno spodbuja žejo," je pojasnila. Psa je priporočljivo večkrat na dan zmočiti z mlačno vodo, saj lahko telo ob mrzli vodi zaradi visokih zunanjih temperatur doživi šok. Polona Rabič posebej opozaija, naj psov ne puščamo v zaprtih avtih. 'Temperatura se lahko namreč hitro povzpne tudi do 50 stopinj." Mačke so po besedah Polone Rabič najbolj zadovoljne pri temperaturi okrog 20 stopinj. Ker si znajo same poiskati hladen kotiček, jim je treba omogočiti prehod, da si same najdejo najprimernejše mesto. Hrčkom in morskim prašičkom je treba hladno in mirno mesto zagotoviti najkasneje takrat, ko se temperatura povzpne do 25 stopinj. "Ob visokih temperaturah jih hranimo z lažjo hrano, kot so listi solate in kumare, dovolj naj imajo tudi pitne vode." Ptice pa se v vročih dneh rade osvežijo z vodo, zato Polona Rabič svetuje, da jim ponudimo ustrezno, ne preplitvo ne pregloboko posodo z vodo, v kateri se lahko skopajo. Ob tem jih je treba zaščititi pred prepihom ali prehladno vodo, saj se rade prehladijo. Tudi njim je treba zagotoviti dovolj sveže pitne vode. M. R. ŠTIRI TACKE Ana Bester TANJA ODGOVARJA NA VA?»A VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA! Šolanje psov in Drenigov memorial Ljubitelji tekmovanj šolanih psov se boste ta konec tedna lahko udeležili Drenigovega memo-riala. Jutri in v nedeljo bo na poligonu KD Ljubljana potekalo mednarodno tekmovanje Šolanih psov, CACIT Drenigov memorial. Začetek tekmovanja bo v soboto ob 9. uri in 30 minut, psi pa bodo svoje znanje kazali vse do 19. ure. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo ob 7. uri in bo trajalo do 17. ure, ko bo razglasitev rezultatov. Kaj pravzaprav je vzgoja in šolanje psov? Je navajanje psa na primerne navade in obnašanja ter odvajanje od neprimernih in škodljivih navad. To dosežemo pri psu tako, da vaje, ki jih želimo naučiti, izvajamo ob prijetnih spodbudah in za psa zanimivih pogojih. Pes ima zelo dober spomin, zapomni si tako prijetne kot neprijetne vaje. Neprijetnih se bo izogibal, prijetne pa bo rad ponavljal. Psa pri njegovih neprimernih obnašanjih s popustljivostjo ni mogoče prevzgojiti, zato moramo biti pri šolanju vztrajni in dosledni. Vodniki morajo biti med šolanjem do svojih kužkov prijazni, morajo jih nenehno opazovati in primerno vplivati nanje. Šolanje psov je namreč po eni strani prijetno delo, po drugi pa zelo zahtevno. Ko psa učimo, moramo to storiti z zanimivimi vajami, tako da mu ni nikoli dolgčas, saj se bo v tem primeru začel zanimati za okolico in ne bo več slišal, kaj mu vodnik govori. Da bi si pes vaje zapomnil, jih mora velikokrat ponoviti, pri čemer morajo biti ukazi in vedenje vodnika odločni in jasni. Učenje psa lahko poteka v skupini, res pa je, da ob bolj zahtevnih oblikah šolanja vodniki navadno psa šolajo sami, seveda pod strokovnim vodstvom. Vodljivost psov lahko po končanjem šolanju, ali pa tudi Še v času Šolanja, vidimo v najrazličnejših oblikah. Psi znajo premagovati ovire, prinašati predmete, lahko so vodljivi na daljavo, kar je izredno pomembno pri iskanju v ruševinah in pri iskanju pogrešanih oseb, usposobljeni so za obrambne vaje, za sledenje, ... Nekaj izmed našteti vaj bodo prikazali tudi psi, ki se bodo predstavili na Drenigovemu memorialu, kamor ste vsi lepo vabljeni. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Po treh zmagah nad ekipo Kopra so vaterpolisti Triglava že deveto leto zapovrstjo osvojili naslov državnih Kraiy - Kapetan vaterpolistov Triglava Primož Troppan je v sredo pozno zvečer na letnem kopališču v Kranju visoko dvignil zmagovalni pokala, ki mu ga je za že deveti zaporedni naslov državnih prvakov (in enajsti naslov v Sloveniji) izročil predsednik Vaterpolske zvez Slovenije Matjaž Rakovec. Nekaj več težav je njegovim moštvenim prijateljem povzročal šampanjec, ki se je s "trmastim" zamaškom kar nekaj časa branil pokončanja. Na koncu so bili seveda vztrajnejši vaterpolisti in sladka penina je vendarle zadišala v okolici bazena ... prvakov - Prihajajo mladi vaterpolski upi. Pot od začetka letošnjega državnega prvenstva, do tretje finalne zmage nad ekipo Kopra v domačem bazenu z rezultatom 10:8 (2:3, 3:1, 2:2, 3;2) pa je bila za kranjske vaterpoliste letos malce napomejša kot druga leta, ko v domačih bazenih niso imeli enakovrednih tekmecev. "V začetku sezone smo bili res kar malce skeptični, kaj bo, saj je precej igralcev iz prve ekipe odšlo igrat v tujino. Vendar pa smo kmalu ugotovih, da smo še vedno prepričljivo boljši od ostalih moštev. Prijetno presenečenje pa je ob koncu prvenstva pripravila ekipa Kopra, ki Vaterpolisti Triglava so se v sredo zvečer veselili zmagovalnega pokala. Primož Troppan je najboljši strelec letošnjega državnega prvenstva. je bila prek sezone vse boljša in za zaključek res dobro odigrala finale, tako da smo se na koncu morali za nov naslov res kar precej potruditi, " je po sredinem zmagoslavju povedal najboljši strelec prvenstva in kapetan domačih Primož Troppan, ki se je novega naslova veselil s soigralci: Matjažem Homov-cem, Davorjem Štirnom, Primožem Troppanom, Klemenom Podvrščkom, Tadejem Peranovičem, Tomažem Mi- helčičem, Tevžem Suhadolni- « kom, Borutom Anzeljcem, Rokom Vehovcem, Krištofom Stromajerjem, Elvirom Beči- čem, Žigo Baldermanom in Miho Vrečkom. "Tako v Kopru kot v naši in drugih ekipah se počasi uveljavljajo tudi mladi igralci, ki jih sicer za uspešne nastope v reprezentanci čaka še veliko dela, vendar pa upam, da se nam bodo čim prej pridružili. Sicer pa letos, razen olimpijskih iger, kjer ne nastopamo, ni velikih članskih mednarodnih vaterpolskih tekmovanj. Kljub temu se bomo reprezentantje te dni zbrali in odigrali nekaj prijateljskih tekem," je tudi povedal Primož Troppan. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Naš junak Gira pred domačimi navijači Jutrišnja krožna dirka "Po ulicah Kranja" bo namenjena najboljšim domačim in tujim kolesarskim asom na čelu z domačim junakom Gira Tadejem Valjavcem, v nedeljo pa se bodo na dirki svetovnega pokala za 37. Veliko nagrado Kranja pomerili kolesarji do 23 let - Bo dirka z najdaljšo tradicijo letos zadnjič? Kranj - Eden od junijskih koncev tedna je v Kranju po tradiciji namenjen druženju s kolesarji. Tako bo tudi jutri in v nedeljo Kranj znova postal kolesarsko mesto, čeprav so organizatorji, Kolesarki klub Sava, pred letošnjo prireditvijo priznali, da morajo biti pri pripravi dirke vsako leto varčnejši. "Za letošnji kranjski dirki naj bi skupaj porabili okoli 4,6 milijona tolarjev, kar je podobno kot lani. Ze drugo leto pa se nam, s spremembo sistema v svetovnem kolesarstvu, ko VN Kranja ne bo več zgolj za kolesarje do 23 let, ampak bo odprta dirka 2. kategorije, obeta vsaj enkrat večji strošek. Ne vem, ali ga bomo sploh še zmogli, čeprav pri pripravi prireditve brezplačno vsako leto sodeluje okoli 150 ljudi, naša dirka pa je pri Mednarodni kolesarski zvezi vedno med najbolje ocenjenimi. Dirka za VN Kranja ima tudi najdaljšo tradicijo v Slove- niji, ob progi pa se vedno zbere ogromno gledalcev. Upam, da bo tudi letos tako, saj se bodo na krožni dirki po Kranju zbrali najboljši slovenski kolesarji in nekateri gostje iz tujine, v nedeljo pa bomo na malce spremenjeni progi priča tekmi svetovnega pokala kolesarjev do 23 let, ki šteje tudi za memorial Filipa Majcna," pred letošnjim tekmovanjem pravi tehnični direktor dirke Franc Hvasti. Jutrišnji kolesarski spektakel se bo začel ob 18. uri s štartom pred Staro pošto na vrhu Jelenovega klanca. Kolesarji bodo morali na progi po mestnih ulicah opraviti 30 krogov, najboljši pa bo za nagrado dobil 200 tisoč tolarjev. Organizatorji so že prejeli prijave večine najboljših slovenskih kolesarjev na čelu z domaČima profesionalcema Tadejem Valjavcem in Andrejem Ha-uptmanom, prav tako pričakujejo nekaj tekmovalcev iz tujine, med njimi hrvaškega junaka le- tošnjega Gira, Vladimira Miho-Ijeviča. Za točke svetovnega pokal do 23 let pa se bodo kolesarji pomerili v nedeljo. Tokrat bo proga malce spremenjena, saj bo štart ob 10.30 pred kranjsko gimnazijo, cilj pa po dobrih 145 kilometrih znova pred kranjsko gimnazijo. Vmes bodo kolesarji prevozili pot do Jezerskega, kjer bo gorski cilj, se spustih nazaj proti Tupaličam, kjer bo leteči cilj, ter nato prek Kokrice in Na-klega peljali proti Seničnemu, kjer bo predvidoma nekaj pred 13. uro Še drugi gorski cilj. Zadnji leteči cilj bo približno pol ure kasneje na Kokrici, kolesarje pa naj bi v Kranju znova pozdravili malce pred 14. uro. "Dirka, ki se tokrat ne bo končala na Šmarjetni gori, je taktično bolj odprta in kolesarji bodo morali biti ves čas aktivni. Upam, da bo taktika dobro uspela tudi naši ekipi, ki zadnje čase dosega lepe rezultate na dirkah doma in v tujini," je prepričan trener domače ekipe Save Miran Kavaš. Na nedeljski dirki svetovnega pokala bo nastopilo štirinajst domačih in tujih ekip, na svetovni lestvici pa je med posamezniki najvišje uvrščen Ukrajinec Andrej Grivko, na 6. mesto. Vilma Stanovnik ENIS Žemlja in Jarc prek kvalifikacij Kranj - Na drugem letošnjem turnirju Futures z nagradnim skladom 10.000 dolaijev v Mariboru sta se preko kvalifikacij v glavni' žreb uvrstila tudi kranjska teniška igralca Gregor Zemlja in Rok Jarc. Poleg njiju bo v glavnem turnirju nastopilo Še pet Slovencev, tudi naš najboljši Marko Tkalec kot 6. nosilec. B.M. Vabila, prireditve Tek na Hujsko - Atletsko društvo Železniki bo to nedeljo, 13. junija, pripravilo tekmo slovenskega pokala v gorskem teku gor - dol, ki hkrati štde tudi za izbirno tekmovanje za nastop na evropskem prvenstvu. Starti za različne kategorije bodo od 9.30 do 10.25 v naseljih Na Kresu in DaŠnici, proga pa bo dolga od 1,6 km za najmlajše, do 9,6 km za člane in veterane. Več si lahko ogledate na spletni strani www.atletsko-drustvo-zelezniki.si. Članski zbor rokometašev Terma - Rokometno društvo Termo bo danes, v petek, z začetkom ob 17. uri, na prostoru Kinološkega društva nemških ovčaijev v Cmgrobu, pripravilo Članski zbor na katerem bodo pregledali delo v zadnji sezoni in sprejeli načrte za novo. Že od 15.30 naprej bo na istem prostoru tudi piknik. Občni zbor jeseniških hokejistov - V sejni sobi obrtne zbornice Jesenice bo v ponedeljek, 21. junija, potekal redni občni zbor HK Jesenice. Začel se bo ob 19. uri, na njem pa bodo govorili o opravljenem delu in načrtih kluba. Zak^uček smučarske sezone s piknikom - Člani SK Alpetour iz Škofje Loke bodo to nedeljo, od 12. ure dalje, na strelišču v Cmgrobu pripravil tradicionalni piknik ob zaključku sezone. Z akrobati na trampolinih - Člani kranjskega akrobatskega kluba so na štadioni postavili 4 velike prožne ponjave - trampoline; na njih pa seje že moč učiti prvih akrobatskih veščin. Tako vabijo otroke od 4. leta dalje in tudi starejše, da se jim pridružijo na tečajih in zabavi. Dodatne informacije dobite pri Marku KlanČaiju po telefonu 041/527 836. Telovadni nastop ŠD Kranj - Ob koncu sezone bo Športno društvo Kranj tudi letos pripravilo telovadni nastop. Začel se bo danes ob 19. uri v športni dvorani na Planini v Kranju. 24 ur košarke v Stražišču - Na zunanjem košarkarskem igrišču PROŠPORT v Stražišču se bo danes, v petek, 11. junija, ob 18. uri začela športna prireditev 24 ur košarke, ki jo organizira KK Sava. Za popestritev večera se bodo ob 21. uri med seboj pomerih tudi ko-Šarkaiji kranjskega Triglava in Heliosa iz Domžal. Balinarski spored - V super ligi bo jutri, v soboto, ekipa Bistrice doma gostila Huje, ekipa Jesenic pa Center Pekarno Vrhniko. Ekipa Lokateksa Trate bo gostovala pri Slogi. V L ligi bo ekipa Prim-skovega gostila Jadran Izolo, ekipa Planine pa Brdo. Vse tekme se začnejo ob 16. uri. V 2. ligi - vzhod bo ekipa Čirč Van Den gostila Polje, ekipa Tržiča bo gostovala pri Dobrovi, ekipa Alpetoura Radovljice pri EIS Budničaiju, ekipa Gitas Karher Mengša pa pri Sodčku. Tekme se začenjajo ob 10. uri. Prvenstvo v vodni košarki - Jutri, v soboto, bo v kranjskem letnem bazenu prvič potekalo neuradno svetovno prvenstvo v vodni košarki. Nastopilo bo 12 ekip iz Slovenije in tujine. Turnir se bo začel ob 10. uri. V.S. KOLESARSTVO Jure Robič znova prek Amerike Jesenice - 39-letni Jeseničan Jure Robič ima v svoji zbirki kolesarskih uspehov kar nekaj pomembnih pokalov in priznanj, zadnja leta pa je tako doma kot v tujini uveljavil kot ekstremni kolesar, saj je dosegal vidne uvrstitve na tekmah, kot je Crocodile trophy. Dirka čez Alpe, Silberreiher trophy, njegov zadnji podvig pa je evropski rekord na 24-urni kolesarki dirki KraftWerk trophy v Avstriji, ko je v enem dnevu (in noči) prevozil kar 974,4 kilometra, kar v povprečju pomeni , več kot 40 kilometrov na uro. Jure se je lani prvič udeležil tudi najbolj naporne kolesarke dirke na svetu, tako imenovane dirke RAAM, ki poteka prek Amerike (Race across America), kjer je osvojil 2. mesto in s tem postal najboljši novinec na dirki v njeni 22-letni zgodovini. Na to tekmovanje se znova odpravlja ta ponedeljek. Po eni strani bo letos lažje, ker imam izkušnje z lanske dirke, bo pa tudi težje, ker vem, kakšni napori me čakajo. Čimprej bom namreč skušal prevoziti 4761 kilometrov, kar pomeni, da bom zgolj vozil in vmes vsake dva dni spal urico ali dve. To je res hud tempo, vendar pa sem na preizkus tako dobro pripravljen, da sem si za cilj zastavil zmago. Res bo hudo, kajti tudi konkurentje imajo podobne načrte. Dal bom vse od sebe, če pač ne bo šlo, tudi ne bom razočaran. Malce mi bo v spremljevalni ekipi manjkala pomoč žene Petre, ki je po poklicu medicinska sestra in mije lani zelo pomagala pri odpravi poškodb, kajti najbolj se bojim poškodb zapestja, dlani, stopala. Vendar v začetku novembra pričakujeva naraščaj in pot bi bila zanjo prenaporna. Seveda pa bom vesel tako njenih kot spodbudnih besed ostalih domačih navijačev po elektronski pošti," pravi Jure Robič, ki bo pedala na dirki prek Amerike pognal 20. junija. Vilma Stanovnik Jure Robič Tri zmage za Savčane Krai^ - Člani Kolesarskega kluba Sava Kranj imajo za seboj uspešne nastope. Starejši mladinci so v Raveni v Italiji nastopili na dirki "Trofeo Gemel", na štartu 120 km dolge dirke je bilo 120 kolesarjev iz vse Evrope. Na cilju je imel največ moČi slovenski repre-zentant, sicer član KK Sava Kranj Kristjan Koren, ki je v ciljnem šprintu ugnal Rusa Pavela Kochetkova. Korenu se je borbena in napadalna vožnja obrestovala tudi med dirko, saj je bil najuspešnejši na gorskih ciljih. Člani in mlajši mladinci pa so v nedeljo nastopili na dirki v Pazinu. Slavil je Vladimir Kerkez, na drugo mesto se je uvrstil Boris Premužič, na tretje pa Uroš Šilar. Prav tako kot člani so bili v Pazinu uspešni tudi mlajši mladinci, saj je zmagal Sebastjan Bauman-V kategoriji dečkov je Tomaž Šernek osvojil tretje mesto. V Idriji pa so pripravili gorski kronometer za kategorijo dečkov. Med dečki C sta se z drugim in tretjim mestom izkazala Jan Polanc in Luka Bertoncelj. T.P* v •■ •« petek, 11. junija 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15, STRAN Romka obsojena za tatvino v dupljanskem župnišču v torek so na kranjskem okrožnem sodišču sodili 53-letni Erni Hudorovac iz Kočevja. Enotna kazen, vključno s preklicano pogojno, dve leti zapora. Sodba še ni pravnomočna, zagovornik napovedal pritožbo. Kranj - Sojenje Erni Hudorovac, obtoženi tatvine dobrih sedemnajstih milijonov tolarjev in 420 evrov iz župnišča v Spod-lyih Di^yah ter tatvine najmai\j 82.000 tolarjev iz stanovaiyske hiše v Žejah, oboje 13. aprila letos, je bilo po svoje tragikomično. Nepismena Romka, ki se ni hotela zagovarjati - odgovarjala je le na vprašanja svojega zagovornika - bi skoraj izpadla kot žrtev kazenskega postopka, dupljanski župnik Franc Grahek, ki je v župnišču hranil neobičajno veliko vsoto denarja, pa kot krivec. Na obravnavi je bil priča, zaradi zapletanja, koliko denarja je bilo sploh ukradenega, koliko od tega cerkvenega in koliko njegovega, pa ga je predsednica senata večkrat opozorila, da je dolžan govoriti resnico. "Povem, kot pri spovedi," je odvrnil župnik. Okrožni državni tožilec iz Kranja Dušan Csipö je 53-letni Romki iz Kočevja, ki naj bi ne vedela niti datuma svojega roj-stva, ne znala pisati in ne brati, prav tako naj bi ne poznala de-naija, v obtožbi očital, daje 13. aprila letos okrog 12.40 pod pretvezo, da zbira železo, iz hiše Koširjevih v Žejah iz dveh denarnic ukradla najmanj 82.000 tolarjev. Približno ob 13.15 pa je s ključem, ki ga je našla na okenski polici, odprla vrata župnišča, iz katerega je odnesla skupaj okroglih sedemnajst milijonov tolarjev. Policisti so jo grijeli kmalu po prijavi tatvine v Žejah, ko so se najprej "pogovorili" z njenim partnerjem Žarkom Sarkezyem, ki jo je čakal v kombiju. Ukradeni denarje sicer skrila, vendar so ga policisti s pomočjo priče Julke Rozman takoj našli in ga nato vrnili župniku Francu Grahku. Erna Hudorovac je senatu, ki mu je predsedovala sodnica Andreja Ravnikar, dejala, da se ne bo zagovarjala, zato je sodnica prebrala njen skopi zagovor pred dežurno preiskovalno sodnico. Takrat je socialna podpi-ranka med drugim povedala, da je bil kombi Žarkov, da sta življenjska sopotnika, da po Sloveniji nabirata železo in ga prodajata, da jo je on vedno Čakal v avtu, medtem ko je sama hodila po hišah. Na vprašanje svojega zagovornika, odvetnika Kristijana Gnilška, pa je odgovorila, da denaija ne pozna in da si ne zna predstavljati, koliko je tri in sedemnajst milijonov tolarjev. Kot priči je senat najprej poslušal okradena Johanco in Petra Koširja iz Žej. Mama je po- Župnik Franc Grahek je od 13. aprila previdnejši z denarjem. vedala, da je začutila vonj tobaka, ko je tistega dne stopila iz hiše, da ji je soseda povedala za ciganko, ki hodi okrog, zato sta s sinom Petrom takoj posumila, da je bila tudi v njunem domu. Johanci je iz denarnice zmanjkalo 22 tisočakov. Petru 60. "Ko sva z mamo ugotovila, da manjka denar, sem poklical policijo. Kombi - z voznikom sva se prej pogovarjala - je že odpeljal, od-hitel sem za njim in videl, da ga je v Dupljah ustavila policija," je povedal Peter Košir. Tretja priča, dupljanski župnik Franc Grahek, pa je povedal. daje 13. aprila že od jutra delal zunaj. Ključ župniŠčnih vrat je spravil na okensko polico in ga pokril. "Daje nekaj narobe, sem zaslutil šele, ko so me vprašali, ali sem videl kakšno žensko. Nisem je. Ko sem nameraval v župnišče, ključa ni bilo na polici. Vrata so bila odprta. Prav tako vrata pisarne. Denarja ni bilo več. Poklical sem policijo." Župnik Grahek je zatrdil, da je bilo od dobrih sedemnajstih milijonov ukradenih tolaijev, kolikor so mu jih vrnili policisti, 4,5 milijona tolarjev in sto do dvesto evrov osebno njegovih. Pojasnil je tudi, zakaj razlika od 3,9 milijona tolarjev, kolikor naj bi navedel v preiskavi. Razlika se nanaša na maše, ki so bile do 13. aprila naročene in plačane, opravil pa jih še ni in zato tega denaija takrat še ni mogel šteti za svojega. Varčeval je, ker je nameraval kupiti avto, škofiji pa je bil dolžan tudi obveznosti za dva zadnja meseca. Preostali denarje pripadal dupljanski cerkvi, hranil ga je leta in leta za obnovo zvonov, poti, za kelihe, plašče in podobno. "Priznam, da sem bil neodgovoren, ker sem denar hranil v župnišču. Zdaj je na varnem," je dejal Franc Grahek, ki je zaradi višine prihrankov marsikoga presenetil. Erna Hudorovac, skrita za svojim zagovornikom, obsojena na dveletno zaporno kazen. Tožilec Dušan Csipö je za Erno Hudorovac predlagal sedemnajst mesecev skupne zaporne kazni in preklic pogojne sodbe ljubljanskega okrožnega sodišča, ki jo je pred dvema letoma zaradi tatvine obsodilo na šest mesecev zapora. Predlagal je tudi podaljšanje pripora. Zagovornik Kristijan Gnilšak pa je senat prosil, naj bo do obtožen-ke zaradi njene enajstletne hčerke milostno, če že pripor, naj bo hišni pripor, je predlagal. Sodnica Andreja Ravnikar je opoldne objavila sodbo. Erna Hudorovac je kriva, za tatvino v Žejah ji je senat prisodil štiri mesece zapora, za veliko tatvino v Dupljah leto in tri mesece zapora, vključno s preklicano pogojno obsodbo v Ljubljani pa ji je nato izrekel enotno kazen dve leti zapora. Pripor je podaljšal. Obsojenko je oprostil plačila stroškov kazenskega postopka in zagovornika, Koširjevima pa bo morala vrniti 82.000 tolarjev. Kot je poudarila sodnica, senat ne verjame, da obto-ženka denarja ne pozna, saj je iskala samo denar, ne pa hrano, obleko ali kaj drugega. Sodba še ni pravnomočna, zagovornik pa je že napovedal pritožbo na višje sodišče. Helena Jelovčan Požar Acroniju Četrt pred poldnevom v ponedeljek, 7. junija, je zagorela transformatorska postaja v Acronijevem obratu Hladna valjarna. Ranjen ni bil nihče, škodo cenijo na 130 do 150 milijonov tolarjev. Jesenice - Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, je v ponedeljek ob 11.25 prišlo do izpada električne energije na celotnem območju Jesenic. Trinajst minut kasneje so jo ponovno vklopili, po desetih minutah pa je vodja izmene pri pregledu električnih naprav opazil dim, ki se je valil skozi rešetke transformatorske postaje. Jeseniški gasilci so ogenj pogasili ob 12.30. Pogoreli so dovodni visokonapetostni kabli, kondenzatorji, zaradi visoke temperature so poškodovane tudi vse celice in stikala v zgornjem delu postaje. Vzrok požara je verjetno v kratkem stiku na spojki visokonapetostnega kabla, ki je nastal ob ponovnem vklopu električne energije. Brizg iz spojke je povzročil požar na bližnjih kondenzatorjih, pri čemer je enega tudi razneslo. Na petkilovoltni razdelilni postaji s kompenzacijsko napravo je po prvi oceni po besedah Razdejana transformatorska postaja v Hladni valjarni. (Foto: arhiv Acroni) Branka Banka, tehničnega direktorja v Acroniju, od 130 do 150 milijonov tolarjev škode. Ob zagonu proizvodnje ugotavljajo, da se pojavljajo napake tudi na drugi opremi, kar pripisujejo udaru električne napetosti. Ustanovili so posebno komisijo, ki ugotavlja okoliščine na- stanka požara in morebitne dolgoročne posledice. Hladna valjarna najmanj pet dni ne bo obratovala, zato bo končna Škoda povečana še za izpad proizvodnje. Nadomestili jo bodo z neprekinjeno proizvodnjo prek poletja. Mendi Kokot Adriin Piper zasilno pristal v Lescah Lesce - Štirisedežno motorno letalo Piper arrow, last Adrie Airways, ki je včeraj zjutraj rusko in dva domaČa turista z Brnika popeljalo na panoramski polet nad Triglav, se je moralo predčasno spustiti na letališče. Pilot je že nad Triglavom slišal pok v motorju, iz katerega seje nato pokadilo, ter bii obrnil proti Lcscam, nad Bohinjsko Belo pa so se iz letala sprožila še kolesa. Kljub temu je pilot varno pristal v Lxs-cah. Komisija urada kriminalistične policije kranjske policijske uprave je včeraj letalo zapečatila, pregled, v katerem bodo sodelovali tudi letalski stiokovnjaki, bo nadaljevala v ponedeljek. H. J., foto: Simon Šubic Domnevnima roparjema še izprašujejo vest Prodajalko zbil na tla in obrcal V sredo popoldne sta se v trgovini Main na Podreči pojavila "kupca" Podreča - Za rop v trgovini je dežurni v kranjskem operativno komunikacijskem centru od ljubljanskega kolega zvedel v sredo, 9. junija, nekaj po tretji popoldne. Komisija iz urada kriminalistične policije je na kraju ugotovila, da sta roparja prišla v trgovino in si jo ogledala. V "akcijo" sta šla šele, ko so vsi kupci odšli iz nje. Eden od roparjev je stopil k blagajni in od prodajalke zahte- z ljubljanskega konca. val zavitek cigaret, drugi pa je medtem odšel iz trgovine. Neznanec pri blagajni je udaril prodajalko, da je padla po tleh, preskočil blagajniški pult, prodajalko še nekajkrat brcnil in iz blagajne potegnil predal z denarjem. Zatem je odšel iz trgovine, prisedel v avto, s katerim gaje pajdaš že čakal. Roparja sta odnesla manjšo vsoto denaija. Policisti so že popoldne in včeraj zjutraj prijeli oba, za razjasnitev vseh okoliščin ropa in potrditev suma, da so prijeli prava, pa še zbirajo dokaze. Kojih bo dovolj, bodo napisali kazensko ovadbo in osumljenca odpeljali k preiskovalnemu sodniku. Ranjeno prodajalko je oskrbela ekipa nujne medicinske pomoči odpeljala na urgenco v Klinični center, od koder pa so jo po zdravniški oskrbi že odpustili domov. H. J. Tovornjakar izsilil prednost HruŠica - 23-letni Jeseničan je v sredo, 9. junija, ob 17.10 z Mer-, cedesovim tovornjakom Actros 4140 K pripeljal po lokalni cesti od separacije pri Hrušici v križišče z regionalno cesto ter zavil proti Kranjski Gori. Pri tem je izsilil prednost 42-Ietnemu vozniku golfa z Jesenic. Taje sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v tovornjak. Huje ranjenega so iz avta rešili jeseniški poklicni gasilci, reševalci pa so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. H. J. EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA V KRANJU AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o., KRANJ. Delavska c. 4. Kranj tel.: 04/ 270 02 19 - dodatna oprema in pnevmatike - servis - kleparske in llčarske storitve - hitri servis - merjenje izpušnih plinov - izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA !!! VJ GRADIMO 17 komfortnih, sodobno zasnovanih Stanovanj z atrijem ali teraso v dveh vila blokih s podzemno garažo. INVESTITOR: M&t>nKT0UÄSd0 0. iCtivfcH SM 000 ljubi}*»« PRODAJA; X www.liniagradiani.si Ctlovika 180 B GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 bi SVOJO znanostjo "Največji naravovarstvenik je kmet. Ni v njegovi naravi, da uničuje vire, od katerih živi," pravi dr. Marija Markeš, nova državna sekretarka za kmetijstvo, in dodaja "Kaj bi jaz s svojo znanostjo brez voije ljudi - kmetov, sodelavcev, svetovalcev ...?!" Ko je dr. Marya Markeš z Jesenic maja prevzela mesto državne sekretarke za kmetystvo na ministrstvu za kmetystvo, gozdarstvo in prehrano, je na predstavitvi dejala: "Elegantno je sedeti v drugi, tretji ali četrti vrsti in biti tam nadvse pameten. Reči ne, ko te vprašajo, ali si priprav^en izpe^ati stvari, o katerih pridigaš pa se mi ne zdi primemo." O čem ste največ pridigali, ko ste sedeli še v drugi, tre^i vrsti? "Največ sem pridigala o neusklajenosti različnih organov in ustanov, o premajhnem upoštevanju stališč strokovnjakov in t.i. civilne družbe, o prepozno objavljenih razpisih, o nespošto-vanju rokov ... Motilo me je tudi, ko sem ob raznih problemih poslušala, češ se ne da, nihče ni odločil in podobno." Zdaj ste v prvi vrsti, kaj bi na ministrstvu predvsem radi dosegli? "Minister dr. Milan Pogačnik me je povabil k sodelovanju predvsem zato, da bi denar, ki ga namenjata slovenska država in Evropska država za kmetijstvo in razvoj podeželja, tudi izkoristili. Čeprav so bili razpisi objavljeni precej pozno in čeprav se ministrstvo otepa s finančnimi težavami, pa se mi zdi pomembno, da kljub vsem tem težavam ne postanemo panični. Da bi se zdaj jezili, kaj ni bilo narejeno v prejšnjih letih oz. je bilo narejeno prepozno, je povsem nesmiselno, bistveno je, da se dogovorimo za nadaljnje korake, ki nam bodo omogočili, da bomo del denaija Evropske unije lahko izkoristili že letos. Razpisi za investicije bodo predvidoma objavljeni konec junija, to že pomeni, da bodo kratki roki za izplačila. Da se letošnja zgodba ne bi ponovila, se bom prizadevala, da bi bili za prihodnje leto objavljeni že ob koncu letošnjega leta ali najkasneje januarja 2005. Poleg te mi "na "duši" ležita še dve nalogi, to je sprejetje spodobne uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in uresničitev zamisli, da bi zavarovana območja Natura 2000 v obdobju Evropske unije 2007 - 2013 izkoristili tudi kot veliko poslovna priložnost za slovensko kmetijstvo." Za izvajanje ukrepov razvoja podeželja je letos na razpolago kar veliko denarja. Je bojazen, da ga ne bi uspeli izkoristiti? "Kmetje in drugi upravičenci so že vložili zahtevke za plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, ukrepe Slovenskega kmetijsko okolj- skega programa, zgodnje upokojevanje in EU standarde, za kar bodo večino denaija prejeli letos, del pa prihodnje leto. Težave lahko nastanejo pri koriščenju denaija za investicije. Čeprav so potrebe velike, je že jasno, da bodo razpisi objavljeni dokaj pozno in da bodo kmetje težko v kratkem času od odobritve denaija do konca oktobra končali investicije in pravočasno poslali račune in druge dokumente na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. To lahko povzroči zamik izplačil v prihodnje leto, s tem pa tudi težave pri zagotavljanju slovenskega deleža denarja. Na kmetijah tarnajo, kako dolgi in zapleteni so postopki za dopolnilne dejavnosti. Slišati je celo mnenje, da so nekatere slovenske zahteve celo strožje od tistih v Evropski uniji... "Zahteve, ki jih morajo izpolniti, so njihova zaščita predvsem pred potrošniki, pri tem pa me najbolj moti, da postopki in praksa v Sloveniji niso enotni in da na enem območju odloČijo drugače kot na drugem. Ne more se dogajati, da nekje inšpektor zahteva dodatno stranišče na kmetiji, drugje pa ne. Da smo celo bolj papeški od Evropske unije? Tri četrtine problemov se bo še vedno "skuhalo" doma v Sloveniji, a za vse bo kriv Bruselj, tako kot je bil nekdaj Beograd. A to so le izgovori." Je slovensko podeželje še dobro ohranjeno? Podeželje je z ohranjenimi naravnimi viri eden naših razvojnih potencialov. Ker so se v Evropski uniji ohranjena območja zelo skrčila, dajejo velik poudarek varstvu narave, to pa je za Slovenijo še dodatna priložnost. Pri tem vedno poudarjam: največji naravovarstvenik je kmet, ni v njegovi naravi, da bi uničeval vire, od katerih v • • »» Zivi. Je kaj bojazni, da bi podeželje uničil kapital? Podatki kažejo, da se število prebivalcev v mestih znižuje in da narašča na podeželju, ^a pa se selijo predvsem tisti, ki to tudi finančno zmorejo ? Dr. Marija Markeš Ne vem, zakaj si tudi takšni ljudje ne bi uredili bivališča na podeželju, vendar pa jim morajo tisti, ki odločajo o prostorskem urejanju, povedati, kje lahko gradijo in kako. Tu je še premalo odgovornosti, v občinah "rišejo" naselja tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih in na območjih, kjer ni nobene infrastrukture. Na podeželju, sredi vaških naselij, nastajajo "sladkobne hiše s turnčki", za katere že preprosti podeželani ugotavljajo, da tja ne sodijo." Na številnih manjših kmetijah opuščajo kmetovanje. Na nižinskih območjih zemlje ni problem oddati v obdelovanje drugim, drugače je v hribovsko gorskem svetu, tam ni zanimanja za najem. Ali to lahko povzroči zaraščanje? "Območja, kjer so težki pogoji za kmetovanje, bodo tudi v prihodnje izpostavljena opuščanju kmetovanja, vendar že ugotavljamo, da denarji iz okoljskih programov povečujejo zanimanje za obdelovanje zemlje oz. negovanje krajine. Kmetje zdaj dobijo plačilo za delo, ki se jim prej ni splačalo." Deset let ste vodili službo zja kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja v javnem zavodu Triglavski narodni pärk. Ste v parku uspeli uveljaviti vzorec za ravnanje v kmetijstvu in na podeželje za celotno Slovenijo ? "Mislim, da smo bili zelo uspešni. Uspelo nam je uveljaviti ukrepe iz Slovenskega kmetijsko okolj skega programa in za petino višja plačila kot na ostalem območju Slovenije, doseči za nekatere izdelke geografsko poreklo, številne kmete pa smo skupaj s kmetijsko svetovalno službo navdušili za ekološko kmetovanje in za predelavo na domu. Pred kratkim smo na primorski strani organizirali sirar-ski tečaj, obiskovalo ga je petnajst mladih, ki želijo kmetovati in mleko predelovati v visoko kakovostne izdelke." Ste tudi predsednica Društva za razvoj slovenskega podeželja, Ali kot društvo lahko kaj naredite za podeželje ? "Kot vsako društvo je tudi naše odvisno od volje in prizadevanja posameznikov. Društvo ima močno, aktivno jedro in se razvija v dobrega predstavnika potreb in zahtev podeželja. Samo to, da obstajamo, je premalo, ampak poskušamo aktivno vplivati na politiko, predvsem na urejanje zadev pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Z imenovanjem za državno sekretarko prestopam na drugi breg, v društvu smo se že dogovorih, da bo moje delo predsednice prevzel eden od namestnikov ali namestnic." V žepu imate doktorat dunajske kmetijske univerze. Zakaj ste se odločili za študij na Dunaju in ne v Ljubljani? Kako se spominjate dunajskih let? Dunaj je eno najlepših obdobij mojega življenja. Študirati sem začela v Ljubljani, na Dunaj pa sem odšla predvsem zato, ker sem se želela strokovno pripraviti na naloge, ki sem jih v času mojega političnega delovanja uvrščala med zelo pomembne, to sta regionalna politika in politika do gorskih in hribovskih območij. Avstrija je namreč država, ki ima na tem področju veliko izkušenj in uspehov. Pri študiju sem imela to srečo, da sem lahko sodelovala z vrhunskimi strokovnjaki inštituta za hribovsko kmetijstvo in kmetijske univerze in da sem lahko poglobila svoje znanje in razumevanje izjemne gospodarske, kulturne, socialne in naravovarstvene povezanosti kmetijstva. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niste povsem "novi", sekretarsko funkcijo ste opravljali že v času, ko je bil minister dr. Jože Osterc, Kakšne so vaše izkušnje iz tistega časa ? To je bila zame izjemna šola, predvsem pa potrditev, da "delo s srcem" in z jasnim ciljem pripelje do rezultatov. Takrat je bilo zame zelo pomembno, da je bilo začetnih dvomov o mojih namenih na ministrstvu hitro konec in da se je kmalu pokazalo, zakaj sem (kot- poslanka • hkrati) prevzela to nalogo. Takrat smo na ministrstvu zastavili projekte celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, povišali smo plačila za gorske in hribovske kmete, izboljšali položaj kmetov pri pokojninskem zavarovanju, razvili oblike pomoči pri investiranju... Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stole^a ste bili skupaj z Emilom Erjavcem in Marjanom Podobnikom del mlade udarne trojke, kije po- »» gumno zahtevala spremembe v kmetijstvu in v odnosu do podeželja, Ste ponosni na tisto obdobje ? "Na to obdobje sem ponosna predvsem zato, ker so zavzemanje za ideale, predvsem pa trdo in resno delo spremenili odnos družbe do kmetijstva in podeželja. Kmetje in kmetice, podeželani, so takrat dejansko nosili idejo novih časov in demokracije. Časopisni zapisi ob raznih obletnicah pozabljajo omeniti, da so bili slovenski kmetje in kmetice prvi, ki so prišli v Ljubljano na miren in dostojen način zahtevat demokracijo. S tem nočem odvzeti zaslug nikomur, vendar je nesporno dejstvo, ki ga nikjer več ne slišim: združeni v Slovenski kmečki zvezi in Zvezi slovenske kmečke mladine smo bili s 35 tisoč vpisanimi člani in članicami resno gibanje za demokracijo in ne "neko" društvo, ki je bilo slučajno zraven." Jhdi to, ko ste za kratek čas prevzeli mesto državne sekretarke, je pogumno dejanje, jeseni bodo volitve. Je to morda le uvod v štiriletni mandat? "Tu ni posebne filozofije, še manj matematike, čisto resno povem, da je povabilo za sodelovanje z dr. Milanom Pogačnikom enostavno prišlo na pravi dan ali celo v pravem trenutku. Povabilo je bilo zame popolno presenečenje, res pa je, da sem že nekaj časa čutila, da potrebujem nov korak. To službo sem sprejela do volitev, naprej ne razmišljam, ker ima enačba preveč neznank. Jaz rada živim v sedanjosti." V eni od gorenjskih agrarnih skupnosti so mi pripovedovali: Marija ni salonski strokovnjak, Marija si tudi nadene nahrbtnik in pride na planino ... Veliko obiskujete podeželje? "Če je to res, je to zame največje priznanje. Obiskovanje kmetij, planin, podeželja je sestavni del mojega poklica in za uspeh v tem poklicu je nujno poznati vse - kmetije, podeželje, stroko in politiko. Zame je bistven stik z ljudmi. Le kaj bi jaz s svojo znanostjo brez volje ljudi - kmetov in kmetic, sodelavcev in svetovalcev, da sodelujemo, si zastavimo skupne cilje in projekte in da vsak opravimo svoj del posla." Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 589 Jurij Šubic Jurij je bil pet let mlajši od Janeza, rodil se je 13. aprila 1855 v Poljanah. "V zgodnjih letih je živel med umetniškim delom, ker je bil njegov oČe podobar in slikar. Deček je hodil v domačo šolo na Poljanah, potem pa so ga poslali starši v Škof-jo Loko. Že takrat je kazal veliko nadarjenost za risanje in dajal sou^encem listke, na katere je naslikal razne junake. Ko je dovršil četrti razred ljudske šole, je moral iti nazaj na Poljane. Vse njegove prošnje za nadaljevanje učenja so bile brezuspešne. Oče, čeprav dovolj izobražen mož, ni hotel nič slišati o sinovi višji izobrazbi. Jezilo ga je to, ker je zapustil starejši sin ljubljansko gimnazijo sredi učenja in to bi znal narediti tudi JurČek. Zato ga je želel pridržati doma čeŠ, naj se kar pri njem toliko priuči kiparstva in slikanja, da si bo privoščil kaj boljšega. Toda Živemu in nadarjenemu dečku ni ugajalo samotno življenje v domači vasi. Njegovo veselje do risanja in slikarst\'a mu ni dalo miru, da bi ostal na Poljanah." In res so se naposled tudi njemu odprla vrata v svet. '*Se-demnajst let starega je sprejel slikarski mojster Wolf za učenca in od takrat dalje so se mu začele izpolnjevati njegove nekdanje srčne želje. Wolf je bil pa tudi pravi mož za to. Z izredno ljubeznijo je odpiral mlademu učencu zaklade slikarske umetnosti. Skupaj sta čitala delovanje slikarskih mojstrov, občudovalo njih duhovitost in posnemala njih poteze. Zato Jurij ni nikdar pozabil svojega učitelja. Wolf ki je spoznal učenčeve velike zmožnosti, mu je prigovarjal, naj se gre še drugam izobraževat. Priporočil ga je svojemu sošolcu slikarju Feuerbachu na Dunaju, da ga sprejme na ondotno akademijo. Šubic se je opogumil in šel res na Dunaj." Baje je od tam v nekem pismu prijatelju zapisal: "Novic nič, denarja nič." Duhovne lakote, kakršno je spoznal v Poljanah, pa tu ni trpel. "Rad je čital Stritarjeve pesmi. Med njimi mu je bila posebno všeč pesnitev 'MedejaNaslikal je po nji podobo in jo predložil akademiji. Profesorji niso verjeli, da je to Šubičevo delo, *če pa je' - tako so govorili - *imamo i' njem slikarja izrednih zmožnosti \ Kmalu po tem je naslikal še kranjskega fanta in kranjsko dekle z Gorenjskega i' narodni noši. Predstavil jo je tako, da se pogovarjata pri vodnjaku, med njunim pogovorom pa se je posoda Že tako visoko napolnila z vodo, da je na vseh straneh tekla iz nje. Risanje je bilo povsem pravilno, značaja fanta in dekleta dobro zadeta in vsa sestava tako naravna, da so strokovnjaki enoglasno hvalili dovršenost slike. Šubic jim ni bil veČ učenec, temveč so ga imeli za pomočnika pri lastnih delih, posebno pri tistih velikih podobah, ki so jih izvrševali za mesto Atene. Kot priznanje za svoj talent je prejel leta 1875 od dunajske akademije prvo darilo. Bila je zlata svetinja, vredna osem (^ekinov. Izročil mu jo je z bodrilnimi besedami sam minister pro-svete Stremayer." Z dunajskih Študij je moral k vojakom. "Napravil je prošnjo na cesarja, krepko podprto od akademskih profesorjev, toda brez uspeha. " Služil je v Trstu, dve leti, do 1877. Jeseni tega le ta so ga oprostili, a ne za dolgo. Ko je 1878 Avstrija zasedla Bosno, so ga spet vpoklicali. Od naporov je zbolel in bil ponovno oproščen, a zdravje se mu ni nikoli več povsem povrnilo. Vrnil se je na Dunaj, sledila so velika naročila, tako po Evropi kot Jurij Šubic. Ivan Tavčar, 1885 doma. Delal je v Atenah, Parizu, Leipzigu. Najbolj srečen pa je bil, kadar se je med temi evropskimi umetniškimi potmi vračal v domači kraj. "Slikal je znane štiri strope za deželni muzej v Ljubljani. Podobe bodo ostale trajni spomin na umetnika Jurija Subica. Dalje je naslikal leta 1883 za Župnijo Šenčur pri Kranju znamenito podobo zfl tamkajšnji veliki oltar, predstavljajoča krščanskega junaka svetega Jurija na konju. S sliko so bili zadovoljni ne samo ŠenČurjani, temveč tudi vsi umetniki. Konj, krasen belec, na katerem sedi sveti Jurij, je naslikan v prav tistem trenutku, ko se je ustavil pred zmajem in uprl v sprednje noge. Pozna se, da se je prestrašil pošasti, s katero se pa pogumno bori njegov jezdec.' • žal je moral tudi Jurij mlad umreti. Ko je izvrševal naročilo na neketn gradu pri Leipzigu, ga je 8. septembra 1890 zadela srčna kap in Še istega dne je umrl. K pogrebu, na južnem pokopališču v Leipzigu je prišel le najmlajši brat Lojze iz Poljan. 9 I petek. 11. junija 2004 GOSPODARSTVO GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Konec tega meseca bo koncem Goodyear dokončno odkupil preostalo petino Save Tires, ki je tudi v preteklem letu dosegla zavidljive poslovne rezultate. Krai\j - Sava Tires, podjetje koncema Goodyear v Sloveniji, je v lanskem poslovnem letu presegla svoje poslovne načrte in še enkrat potrdila, da je vsekakor najuspešnejši joint venture. Povečali so proizvodilo, prodajo in dobiček, postali so vodilni na trgih bivše Jugoslavije, tri četrtine prodanih pnevmatik so poslali po Evropi in v svet. Pravkar izdano oko\jsko poročilo kaže izredne dosežke na področju varovai\ja okolja. Po šestih letih poslovanja Save Tires v okviru svetovnega koncema Goodyear so v tej družbi, ki je največja ameriška naložba v Sloveniji, z doseženimi rezultati izredno zadovoljni. Zato so v aprilu izkoristili pogodbeno možnost za odkup preostalega 20-odstotnega deleža, ki je še ostal Savi, d.d., in konec tega meseca naj bi Sava Tires do- polovični tržni delež, preostale pnevmatike pa so preko prodajne mreže koncema Goodyear poslali v druge evropske države in svet. V celem lanskem letu so proizvedli 6,85 milijona pnevmatik, ali 20 tisoč na dan, pri čemer so povečali tudi število delovnih dni s 320 na 340. Cilj je število dni v Braziliji, kjer so lani dosegli 361 delovnih dni. Poslovne dosežke Save Tires so predstavili (z desne) predsednik uprave in glavni direktor Richard A. Johnson, ekologinja Renata Košir in vodja oddelka ekološkega, tehničnega in požarnega varstva Janko Gorjanc. končno in v celoti postala ameriška - v lasti koncema Goodyear. Predsednik uprave in direktor Richard A. Johnson, ki ima prav na dan dokončnega prevzema rojstni dan, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da to razume tudi kot darilo. Najboljši rezultati doslej V letu 2003 so v Savi Tires prodali 8,35 milijona pnevmatik in iztržili 64,58 milijarde tolarjev ter pri tem ustvarili 7,86 milijarde tolarjev dobička (EBIT), kar je za kar 57 odstotkov več kot leto poprej. Na domaČem trgu - pod čemer razumejo vse trge na območju nekdanje Jugoslavije, so prodah 21 odstotkov, pri čemer povsod presegajo Kot so tudi napovedali, so lani dali na trg vrsto novih potniških in tovornih pnevmatik in uspeli povečati svoj delež dobav za prvo vgradnjo v avtomobilskih tovarnah. Danes dobavljajo pnevmatike za Audi, Toyoto (oba letos prvič), Ford, Opel, Renualt, Nissan, Mitsubishi, Peugeot, Mercedes, Fiat Iveco, Daf in MAN. Veliko novosti Lansko leto je bilo za Savo Tires leto precejšnjih pridobitev, čeprav je bil delež investicij kar občutno manjši, kot nekaj let prej. Odprli so novo 17 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče, prenovili tovorni vhod (ki bo letos postal tudi glavni Savatech prodira na kitajski trg Krar\j - Po lanskem uspešnem lansiranju ofsetne gume za tiskarsko industrijo na Kitajskem je Savatech, družba, ki sodi v dejavnost Gumarstvo v okviru Poslovne skupine Sava, letos še povečevala prodajo na tem obetavnem in obsežnem trgu, sporočajo iz Save, d.d. Tako je v prvih petih mesecih letošnjega leta na Kitajskem prodala za 550.000 evrov izdelkov iz programa ofsetnih gum, kar je za skoraj 50 odstotkov več od načrtovanega. Pred kratkim seje Savatech s programom ofsetnih gum, ki je zasnovan na domači inovativni tehnologiji, že tretjič predstavila tudi na največjem svetovnem sejmu tiska in papirja, DRUPA 2004 v Düsseldorfu. V podjetju so izjemno Zadovoljni z odzivom obiskovalcev iz Azije, saj njihov interes potrjuje pričakovani trend pospešenega razvoja tiskarske panoge v Azi-• • , * JI in še posebej na Kitajskem. Program ofsetnih tiskarskih gum Savatech uspešno trži v več kakor 65 državah po vsem svetu. Program ofsetnih tiskarskih gum Print podjetja Savatech je eden od novejših gumarskih programov podjetja, ki temelji na inovativni tehnologiji 'nje izdelan na podlagi desetletnega razvoja in raziskav. Savatecho-izdelki iz ponudbe ofsetnih tiskarskih gum zagotavljajo visoko l^akovost tiska, poglavitna prednost ofsetnih tiskarskih gum pa izhaja iz patentirane konstrukcije, predvsem karkase^ ki zagotavlja izjemno stabilnost izdelka pri visokih hitrostih tiska na najsodobnej- vhod), uvedli programsko poslovno opremo SAP, kupili Sava Trade Zagreb, temeljito posodobili energetski sistem vključno z novo kotlarno. Posebej so ponosni na pridobljen certifikat za procesno obvladovanje poslovnih sistemov BMPS in priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za najlepše urejeno delovno okolje. Z izboljšavami bodo nadaljevali tudi letos: v poslovanje uvajajo sistem "malih poslovnih centrov", modernizirali bodo končno kontrolo plaščev, povečali bodo konfekcijske in vulka-nizerske zmogljivosti, uvajajo sistem general Elektrica za kontrolo kakovosti Six Sigma, nadaljevali bodo z uveljavljanjem internetnega sistema naročanja pnevmatik poslovnim partnerjem s ciljem, da doseže tak način 80 do 90 odstotkov vseh naročil. več, kot v primerljivih državah (Poljski, Češki, Madžarski), vendar dosegajo tudi primemo višjo produktivnost. V Savi Tires so trenutno trije tuji mana-gerji, medtem ko so že sedem slovenskih "izvozili" v podružnice koncema po Evropi. Še bodo zaposlovali Če se je Število zaposlenih med leti 1998 in 2001 zniževalo, pa se je v preteklih dveh letih ta trend obrnil, saj so lani zaposlili 40 delavcev - trenutno je v Savi Tires zaposlenih 1478 ljudi in letos nameravajo zaposliti še 24 delavcev. V petih letih so število zaposlenih v službah zmanjšali za eno tretjino (za 131), število proizvodnih delavcev pa bo kmalu doseglo prvotno raven. Plače so za 15 odstotkov višje, kot je povprečje v industriji, nekoliko nad slovenskim povprečjem in so z 12 dolarji bruto na uro, po besedah direktoija, že primerljive s plačami v ZDA. To je tudi dvakrat Vse bolj prijazni okolju Letošnji junij so v Savi Tires razglasili za mesec varnosti, kar je del precejšnjih prizadevanj v poUtiki kakovosti, varstva okolja in varnosti pri delu. V preteklih štirih letih so uspeli zmanjšati porabo nevarnih organskih topil za 78 odstotkov, porabo vode za 69 odstotkov (vsa tehnološka voda je iz reke) in zmanjšali količino odpadkov za 45 odstotkov. V svojih prizadevanji za okoljsko prijaznost prek koncesionaija zbirajo tudi stare pnevmatike, tako da so v štirih letih razbremenili slovensko okolje za 8.300 izrabljenih. Te sedaj sežigajo v cementarni Anhovo. Prav v teh dneh je v teku prva ponovna presoja na področju varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001, pri Čemer se lahko pohvalijo z drastičnim zmanjšanjem števila delovnih nezgod, ki je že primerljivo povprečju v Evropi, za letos pa imajo cilj ponovno prepoloviti to število. V povprečju so delavci te družbe zdravstveno pregledani vsako tretje leto, na področju požamega varstva pa v preteklih letih ne beležijo požara, ki bi ogrozil delovni proces, ali povzročil resnejšo materialno Škodo. Štefan Žargi Konferenca evropskega voditeljstva Bled - Iz lEDC-Poslovne šole Bled so sporočili, da včeraj in danes na šoli poteka druga mednarodna konferenca Evropskega centra za voditeljstvo, z naslovom "Prihodnost Evrope: ustvarjanje partnerstva med zasebnim in javnim sektorjem ter vloga voditeljev v tem procesu". Konference se bo udeležilo 50 predstavnikov poslovnega sveta, vlad, nevladnih organizacij, medijev, dekanov in direktorjev managerskih institutov ter strokovnjakov za vprašanja voditeljstva iz 12 evropskih držav. Osrednja tema letošnje konference Evropskega centra za voditeljstvo izvira iz zaključkov lanske, prve konference ELC, ki je obravnavala vlogo in prihodnost voditeljstva v Evropi ter izzive in priložnosti, ki jih na področju vodenja ponuja povezovanje v EU. Na podlagi dejstva, da bi morala biti javni in zasebni sektor v prihodnje bolj povezana, za kar so odgovorni tako voditelji v zasebnem kot v javnem sektorju, bodo udeleženci druge konference ELC razpravljali o voditeljskih strategijah za boljše sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem v Evropi. Pri vsebinski pripravi konference so poleg lEDC-Poslovne Šole Bled sodelovali tudi Center za voditeljstvo (Centre for Leadership Studies) pri Univerzi Exeter, Velika Britanija, Evropska Šola za management in tehnologijo (ESMT), Beriin, Nemčija, in Center za voditeljstvo pri Poslovni šoli Solvay, Belgija. š. ž. ^'h strojih za hstni tisk in rotacijo. Š Heliosove barve tudi za Planiko Domžale - Iz poslovnega sistema Helios so sporočili, da se nadaljuje uspešno partnersko sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije pri obnovi slovenskih športnih objektov. Na letos razpisana sredstva v višini 1,9 milijona tolarjev se je letos potegovalo devet občinskih športnih zvez in ena panožna zveza in komisija se je odločila, da sredstva nameni Atletskemu društvu Kladivar Cetis iz Celja, za obnovo atletskega stadiona, ter Planinski zvezi Slovenije, ki namerava s pridobljenimi barvami prenovili Domžalski dom na Mali planini in Dom Planika pod Triglavom. Poslovni sistem Helios, ki letos praznuje 80-letnico uspešnega delovanja, bo s takšno obliko sodelovanja nadaljeval, doslej pa so na tak način obnovili že 36 večjih ali manjših športnih objektov. Svojo družbeno odgovorno ravnanje bo Helios okrepil tudi z akcijami Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. š. ž. Novi prostori za Interevropin UPS Brnik - Danes teden so na letališču Brnik v novem vladnem han-gaiju slovesno odprli nove poslovne prostore Interevropine filiale UPS, ki je poslovni partner v svetu vodilnega ponudnika posebnih paketnih prevozov in logističnih storitev UPS. Na otvoritvi je predsednik uprave Inferevrope Jože Krai^c poudaril pomen sodelovanja med koncemoma. Jim Smitti, podpredsednik UPS za Mediteran, Srednji Vzhod in Afriko pa ocenil, da so novi prostori velika priložnost za Širitev obsega storitev, ki jo narekuje povečano povpraševanje. Sodelovanje med Interevropo in UPS sega v leto 1989, leta 1995 pa je Interevropa ustanovila poslovalnico na Bmiku, kije prerasla v •v , . sb) - - iT" •t« •••• '.tv 101 - ■ -. ■ . I, 3> > r H [? "A • A" M * • >. :il •Ä 'Ji Vzorno urejeni novi prostori Interevropine filiale UPS v vladnem hangarju na Brniku. filialo, področne pisarne pa imajo še v Celju, Novem mestu in v Kopru. Filiala UPS zaposluje 45 ljudi, ki s 17 vozili izvajajo dostavo. V letošnjem letu bodo pridobili nove kapacitete tudi v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in v Logatcu. K pričakovanem povečanju prometa bo precej prispeval tudi slovenski vstop v EU, saj so odpadle Številne mejne formalnosti in trgovinske pregrade. S. Z. Skoraj podvojeni potniki na Brniku Brnik - Z Aerodroma Ljubljana so sporočili, da dva nova tuja letalska prevoznika, ki sta na ljubljansko letališče začela leteti v aprilu, že prinašata veliko spremembo v statistične podatke o premikih letal in številu potnikov na Aerodromu. Potnikov, ki so jih pripeljali tuji prevozniki, je bilo v mesecu maju kar za 90 odstotkov več kot maja lani. K velikemu porastu prometa sta seveda največ pripomogla nizko cenovni prevoznik, britanski easyJet in madžarski Malev, ponovno se je vrnil Austrian Airlines, s poleti pa so v maju začele tudi nekatere čarterske verige. še večji promet na Aerodromu Ljubljana pričakujejo v juniju. Letalski prevoznik easyJet nadaljuje svoje trženjske aktivnosti za novo linijo London - Ljubljana. V zadnjem elektronskem pismu zainteresiranim obiskovalcem svoje spletne strani je več kot milijon naslovnikom poslal posebno predstavitev Slovenije in njene pestre turistične ponudbe. Posebej so z laskavimi besedami opisani Ljubljana, Bled in slovenska Obala s Portorožem, Piranom, Postojnsko jamo in Lipico. Poleg polnih letal britanskih turistov bo slovenskemu turizmu koristila tudi ta dodatna promocija. Ustrezno seje zvečalo tudi število premikov letal v javnem prometu - za 13 odstotkov. Od tega je bilo premikov domačih letal za pet odstotkov več, tujih pa kar za 70 odstotkov več. Tudi domači letalski prevoznik je prepeljal več potnikov kot pred letom dni in sicer za štiri odstotke. Š. Ž. Iskra Mehanizmi so učeče podjetje Lipnica - Iz Iskre Mehanizmi, d.d., Lipnica, so sporočili, da so na mednarodnem simpoziju, ki ga je organiziral Inštitut USP v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije med 92 sodelujočimi podjetji dobili priznanje "Na poti k učečemu se podjetju" za leto 2003. Posebna komisija je podjetja ocenjevala na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in pridobljenih finančnih kazalnikov, ter med zaposlenimi opravila intervjuje. Najprej je opravila ožji izbor desetih podjetij in nato nagradila tri podjetja. Pri tem je bil pomemben sistem nagrajevanja, vzpostavljen sistem srečevanja in izmenjave idej, multifunkcijska usposobljenost zaposlenih, ki omogoča veliko fleksibilnost podjetja, interni benchmarking ter interna akademija za zaposlene. Poleg Iskre Mehanizmi so priznanje prejeli še Luka Koper in Trimo Trebnje. š. ž. uitivS»® OSHO ECO OIL= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.a PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČIU OD 7. DO 18. URE. VEC ENERGIJE ZA ISTO CENO. PLANIKA d.d . ScAkA Loka 21. Knnt NIŽJE CENE IZBRANIH MODELOV MODNE OBUTVE * , GORENJSKI GLAS • 18. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 Gorazd Trček v upravi Gorenjske banke Uprava Gorenjske banke bo odslej tričlanska, Trček bo zadolžen predvsem za trženje Krai^ - Nadzorni svet Goreiyske banke je za tretjega člana uprave na predlog predsednika uprave Zlatka Kavčiča imenoval Go-razda TrČka iz Krai\ja, imenovalce pa bo dokončno, ko mu bo Banka Slovenye izdala dovo^eiye za oprav^ai^e člana uprave. Gorazd Trček je univerzitetni diplomirani ekonomist, s specializacijo za management, strokovni javnosti pa je poznan kot finančnik, ki je svoje delo opravljal v Iskri Kibernetiki Kranj, Iskri Commerce Ljubljana, zadnja leta pa je bil član uprave družbe Živila Kranj, zadolžen za finance in ekonomiko. V obdobju pred letom 1990, ko so bili v kreditnem odboru banke še zunanji člani, je bil predsednik tega odbora pa tudi član izvršilnega odbora in predsednik skupščine banke. Kot novi član uprave banke se bo ukvarjal predvsem s trženjem in drugimi sorodnimi dejavnostmi. Kot je znano, je Gorenjsko banko že vodila tričlanska uprava, od lanske jeseni, ko je Božo Jašovič postal član sveta Banke Slovenije, pa je dvočlanska. Poleg dolgoletnega predsednika Zlatka Kavčiča je v upravi še Srečko Korber. Zakon o bančništvu je tako kot tudi zakon o gospodarskih družbah do leta 2000 omogočal bankam, da so imele direktorja oz. enoČlansko upravo, spremembe zakona pa so potem predpisale najmanj dvočlansko upravo. V Gorenjski banki so se tedaj odločili za tričlansko, po statutu pa ima lahko od dva do pet članov. C. Z. Na zaprtih računih je še denar Ljublana - Koje agencija za plačilni promet ob koncu junija leta 2002 prenehala opravljati plačilni promet za podjetja in druge pravne osebe, je po uradni dolžnosti zaprla njihove žiro račune in denar prenesla na zbirni račun pri Banki Slovenije. Ta podjetja so potlej imela dve leti, do letošnjega 30. junija, čas za vložitev zahtevka za izplačilo denarja, po tem datumu pa bodo denar z zaprtih računov prenesli v državni proračun. Podjetja, ki so ob koncu junija 2002 Še poslovala, imajo na računih še 185 milijonov tolarjev, ta denar pa lahko zahtevajo pri bankah, s katerimi so sklenila pogodbo o odprtju žiro računa v agenciji. Na računih podjetij, ki ob koncu junija 2002 niso več poslovala, je skoraj 331. milijonov tolarjev, ta podjetja pa denar lahko zahtevajo pri Banki Slovenije. Banka je tudi javno objavila seznam podjetij, ki so ob koncu junija 2002 še poslovala, imajo na računu več kot en milijon tolarjev in doslej še niso zahtevala izplačila denarja. Na tem seznamu je 31 podjetij, med njimi so tudi Terme Kranjska Gora, Obrtno podjetje Tržič - v stečaju in Granit, ing Stahovica. C.Z. Cigarete bodo dražje Krai\j - Vlada je na ponedeljkovi seji z uredbo določila nov znesek specifične trošarine in novo stopnjo proporcionalne trošarine za cigarete. Za povišanje se je odločila zato, ker je Tobačna Ljubljana za 1. julij napovedala podražitev najbolje prodajanih cigaret s sedanjih 390 na 410 tolarjev za zavojček in ker tudi sicer zakon o trošarinah določa višjo celotno trošarino. Proračunski prihodki se bodo zaradi povišanja trošarine in drobnoprodajnih cen cigaret v drugem polletju povečali za 1,5 milijarde tolarjev. C.Z. z UJ 2 O 0 v 1 z UJ 2 O H o Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 31. člena Statuta Občine Komenda Uradni list RS, št. 37/99, 83/99 in Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 01/01) Občina Komenda sklicuje 2, PROSTORSKO KONFERENCO v zvezi z pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Ureditvenega načrta M02 MOSTE, ki bo potekala v četrtek, 17. 06. 2004, ob 17.00 uri, v Osnovni šoli Moste pri Komendi Prostorska konferenca je sklicana z namenom pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in Interesnih združenj ter organizirane javnosti glede sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta MO 2 MOSTE. Številka: 35003-0001/2003 Datum: 10. 05. 2004 TOMAŽ DROLEC ŽUPAN Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 31. člefTa Statuta Občine Komenda Uradni list RS, št. 37/99, 83/99 in Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 01/01) Občina Komenda vabi na JAVNO RAZGRNITEV UREDITVENEGA NAČRTA M02 MOSTE, o u s, t i ki bo potekala od 01.07.2004 do 31.07.2004 na naslednjih lokacijah: a.) na Občini Komenda, Zajčeva 23. Komenda v času uradnih ur v prostorih nekdanje mlekarne b.)Mostah, Moste pri Komendi 8f, vsak torek in četrtek od 17do 19ure. Pripombe v zvezi s spremembami in dopolnitvami Ureditvenega načrta M02 MOSTE se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na lokacijah razgrnitve, ali ustno na zapisnik na Občini Komenda, Zajčeva 23, Komenda. Javna obravnava bo v sredo, 14. 07. 2004, ob 17.00 uri, v prostorih Osnovne šole Moste pri Komendi. VABLJENI! Številka: 35003-0001/2003 Datum: 10. 05. 2004 TOMAŽ DROLEC ŽUPAN Največja upnika jeseniške družbe Voda Juliana, HKS Sicura in Zadruga S, oba v stečaju, sta 21. maja letos glasovala proti prisilni poravnavi in s tem dosegla začetek stečajnega postopka. Jesenice - Med skoraj sto prijavljenimi teijatvami in približno tudi toliko upniki jih je bila po besedah stečajnega'upravitelja Juliane Grega Ermana večina ^roti prisilni poravnavi, razen Železarne Jesenice, Pos plastike, Eme Celje, Vetropacka Straža in Zavarovalnice Triglav, ki pa so skupaj zbrali samo 5 odstotkov glasov. Načrt finančne reorganizacije, ki ga upniki niso sprejeli, je predvideval 20-odstotno poplačilo teijatev v enem letu. Dolgov je za okoli 2,5 milijarde tolarjev. Od tega je HKS Sicura prijavila dobro milijardo, Zadruga S pa nekaj več kot 600 milijonov tolaijev. Ko prokurista in di-rektoija hčerinske družbe Juliana Cool mag. Janeza Pušavca povprašamo za razloge visokih številk, naj bi bil dolg do HKS Sicura posledica ne povsem jasnih finančnih transakcij nekdanjih lastnikov, pri Zadrugi S pa neodplačana posojila. 700 milijonov je "čistih" obveznosti do dobaviteljev, 90 milijonov tolaijev teija tudi začetnik družbe Juliana Teos Perne. Četudi je imela Voda Juliana lani 100 milijonov tolarjev tekoče izgube, mag. Janez Pušavec zatrjuje, da so uredili poslovanje, zmanjšali stroške prevozov in za 20 do 30 odstotkov stroške v v v v \ mM « * « «s /c« v s v' ^ ^ • > ♦ N ^ Stekleničenje pitne vode iz izvira Juliana se bo nadaljevalo vsaj do 31. avgusta letos. repromateriala. Za letos si prizadevajo, da bi poslovali pozitivno, tekoče terjatve do kupcev presegajo obveznosti do dobaviteljev. Z uvedbo stečaja se stekleničenje kakovostne pitne vode ni ustavilo. 37 zaposlenih je sicer formalno dobilo odpovedi, vendar jih bo po novih pogodbah vsaj do konca avgusta » 32 delalo naprej. Do tedaj je zaenkrat sodišče dovolilo obratovanje jeseniške polnilnice. Po besedah Milane Kos Ceti- na, predstavnice sindikata Neodvisnost, ki delavce zastopa pri prijavi njihovih teijatev, je družba dokaj redno izplačevala plače, tako da terjatev ni veliko. Nekaj je odpravnin, majske plače, neizrabljeni dopusti, regresi, nadomestila za prehrano in prevoze na delo, razlike do s kolektivno pogodbo dogovorjenih vi- v • IV sm plac. Koliko bodo upniki poplačani v stečajnem postopku, je težko reči. Družba Voda Juliana ima zelo malo premoženja. Deluje v najetih prostorih in večinoma z najeto opremo. Nekaj več upanja je, "če se bo družba prodajala kot delujoča v celoti. Vsaka številka je ta hip zavajanje," poudarja stečajni upravitelj Grega Erman. "Pravi vrednosti sta le dovoljenje države za izkoriščanje vodnega vira in tržišče." Verjetno bo predlog za prodajo pripravljen do jeseni, narok za preizkus terjatev pa je 1. oktobra. Mendi Kokot Tožba zaradi nagrad » Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav predlaga skupščini delničarjev sprejetje sklepa o vložitvi odškodninske tožbe zoper Nado Klemenčič in Milana Marolta. Ljublana - Zavarovalnica Triglav ima od torka datje samo dvočlansko upravo, nadzorni svet pa bo skupščini delničarjev predlagal sprejetje sklepa, po katerem naj bi zoper dva nekdanja vodilna, predsednico uprave Nado Klemenčič in predsednika nadzornega sveta Milana Marolta, vložili odškodninsko tožbo v višini 927,8 milijona tolarjev zaradi domnevno nezakonitega izplačila nagrad. V zavarovalnici sta v ponedeljek odstopila člana uprave Milan Tomaževič in Vladimir Ur- sič, ki sta bila v upravi že v času mandata Nade Klemenčič in sta to mesto zadržala tudi potem, ko je predsednik postal Jože Lenič. Za odstop sta se odločila zato, da bi prispevala k premagovanju težav, ki so vezane na obdobje, ko je bila pred- sednica uprave še Klemenčiče-va. Nadzorni svet je njun odstop sprejel, pri tem pa je ugotavljal, da sta svoje delo v času Leniče-vega mandata opravljala vestno in pošteno. Triglav ima od torka dalje samo dvočlansko upravo, predstavljata jo predsednik Jože Lenič in Član, delavski direktor Vladimir Čeplak, dosedanja člana Tomaževič in Uršič pa ostajata v zavarovalnici kot svetovalca uprave, z nižjo plačo in brez odpravnine. Nadzorni svet je zadolžil predsednika uprave, da v tridesetih dneh pripravi predlog za nova člana uprave. Kot je znano, je revizijska hiša Constantia na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju pregledala poslovanje zavarovalnice od leta 1990 do 2002, pri tem pa je ugotovila nekatera sporna dejanja pri nagrajevanju dela uprave in nadzornega sveta, pri poslovanju z vrednostnimi papirji in trgovanju z deleži v družbi Triglav, družbi za upravljanje, pri nakupu lastnih delnic in pri dajanju poroštev za te delnice. Od zneska skoraj 1,2 milijarde tolarjev izplačanih nagrad naj bi bilo spornih kar 927,8 milijona tolarjev, zato je nadzorni svet na torkovi seji predlagal skupščini delničarjev sprejetje sklepa, po katerem naj bi zavarovalnica za ta znesek vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji predsednici uprave Nadi Klemenčič in predsedniku nadzornega sveta Milanu Maroltu, ki naj bi nezakonito delila nagrade. Delničaiji bodo o predlogu nadzornega sveta sklepali na skupščini, ki bo med 19. in 24. julijem. Cveto Zaplotnik Največ >9 zaslužili'' pri gostincih Krai^j - Minuli četrtek je bila na Območni zbornici Gospodarske zbornice Slovence za Gorenjsko zanimiva seja upravnega odbora Združei\ja podjetnikov Gorei\jske. Medse so namreč povabili direktorico Davčnega urada Kraiy, o grozdei\ju je spregovoril svetovalec slovenske vlade, o spodbujaiyu inovativne dejavnosti pa vodja službe za tehnološki razvoj pri GZS. Da "dacarji" niso posebej priyubyeni med podjetniki, je direktorici Davčnega urada Kranj Cilki Habjan verjetno že dolgo znano, zato je tudi verjetno bila pripravyena na kar nekaj nepryetnib vprašanj, ki so sledila i\jeni precej avtoritativno povedani predstavitvi urada, ki ga vodi. Slišah smo, da so lani pobrali za 80.378 milijonov tolarjev davkov, katerih 34 odstotkov je Šlo v državni proračun, 11 odstotkov v občinske, 36 odstotkov v pokojninsko in 19 odstotkov v zdravstveno blagajno. Spregovorila je o javno finančnih prihodkih, katerih rast naj bi začela upadati, sprotni kontroli odmere, ki je lani "navrgla" 386 milijonov tolarjev dodatno odmerjenih davkov, izterjavi, ki je s le 4,5 odstotka zaostalega v republiki med boljšimi. Po njenih besedah pa so se podpovprečno odrezali in- špektoiji, ki so sicer med prvimi začeli z akcijo pregledov v gostinstvu (ki je sprožila Številne polemike), pri čemer smo slišali, da so ti zavezanci, ki poslujejo z gotovino, davčno bolj slabo ozaveščeni, saj so jim inšpektorji v povprečju povečali obveznosti za desetkrat! Glede pritožb je bilo rečeno, da jih sproti rešujejo, njih število upada, največ težav je pri nadomestilih za stavbna zemljišča, pa tudi pri melioracijah, kjer podatki občin oz. ministrstva niso bili dovolj natančni. Tudi s kazenskimi sankcijami ne skoparijo, saj so lani podali 556 predlogov sodniku za prekrške (izdanih je bilo 185 odločb, kazni pa so dosegle 135 milijonov tolaijev) in 16 kazenskih ovadb za kazniva dejanja, tudi za večjo premoženjsko škodo. Nasprotno pa so redki odlogi plačil, saj so lani od 68 vlog ugodili le 8. Pri letošnji novosti: možnosti napovedi davka in dohodnine po elektronski poti, smo se Gorenjci, bo besedah Habjanove, izkazali kot relativno najbolj računalniško pismeni, želijo pa si tudi, da bi za-vezanći še več uporabljali njihove spletne strani, na katerih najdejo številna davčna pojasnila in predpise. Razprava, ki je sledila, je bila precej'ostra. Niso sicer pogreli vprašanja o tem, ali se z dobrim delom davkarije na Gorenjskem gre hvaliti, pač pa spregovorili o "davčni mafiji", ki celo izigrava predpise (citirano prosto po Financah) in zaradi katere gorenjsko podjetništvo upada. Bolj korekten je bil očitek, da je davčna služba pri nas represivni organ, v razvitih državah pa razvijajo partnerski odnos. Posebej je bilo omenjeno neustrezno delo inšpektoijev, ki si privoščijo različna tolmačenja zakonodaje, to pa resno ogroža pravno varnost podjetnikov. Davčne kulture, ki bi inšpektorje zavezovala, da ob zakonskih nejasnostih delajo v korist zavezancev, naši inšpektorji (še) ne poznajo. Najbolj glasen je bil direktor v vsej Sloveniji poznanega uspešnega kranjskega podjetja LE Tehnika Drago Lemut, ki je podrobno opisal doživeto davčno šikaniranje in Šele na sodiščih mora dokazovati svoj prav. V enem postopku mu je to že uspelo. Habjanova je bila pri odgovorih manj prepričljiva, saj seje najlažje izgovarjati na slabe predpise. Prisotnim je zagotovila le, da inšpektorji niso nagrajevani "po učinku". Štefan Žargi petek, 11. junija 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je klavnico in mesnico oddala v najem družbi Mesnine Bohinja. V klavnici so izpolnili veterinarske zahteve t in ob koncu maja spet začeli klati. Sredica vas v Bohii\ju - Zadruga se je zaradi odpisa terjatev znašla v težkem Hnancnem položaju, lansko poslovno leto je končala s 83 milijonov tolarjev izgube. Ker bo kot majhna zadruga tudi v prihodiye težko samostojno poslovala, razmišljajo o povezovanju, o tem pa se bodo verjetno odločili že jeseni. Kot je povedal predsednik zadruge Slavko Ličef s Koprivni-ka, je zadruga lani sicer poslovala le z malenkostno izgubo, vendar pa so poslovni rezultat močno poslabšale teijatve in sicer 53 milijonov tolarjev do AC Ogledne sirarne za predlani oddano (in ne plačano) mleko in Še 16 milijonov tolarjev do drugih poslovnih partnerjev. Del izgube so pokrili z zadružnim kapitalom in del z zmanjšanjem vrednosti obveznih članskih deležev z 28 na 14 tisoč tolaijev. Po sklepu občnega zbora, ki je bil v začetku maja, bodo člani (vseh je 184) dokapitalizirali deleže in do konca letošnjega leta vplačali po 14 tisoč tolaijev s plačilom v denaiju, z odpisom teijatve za mleko ali z odtegljajem od plačila pridelkov. Sanacijski program Ker je zadruga zašla v težave, je septembra lani sprejela sanacijski program, ki predvideva podrobno analizo celotnega poslovanja, ukinitev nerentabilnih in vlaganja v dobičkonosne dejavnosti ter odprodajo nepotrebnega premoženja, s čimer bi pridobili denar za plačilo mleka. V zadrugi so na podlagi programa maja letos mesnico in klavniško Na občnem zboru so izvolili nove zadružne organe. Predsednik zadruge je še naprej Slavko Ličef s Koprivnika, podpredsednik je Janez Zupan iz Bohinjske Češnjice, v upravnem odboru pa so še Andrej Beznik z Gorjuš, Jože Preželj z Lepenc, Jože Preželj iz Srednje vasi, Matjaž Soklič s Polj, Franci Zalokar z Gorjuš, Pavel Zalokar Iz Stare Fužine in Jakob Zupan iz Nomenja. Predsednik nadzornega odbora je Branko Ravnik z Broda, člana pa sta Jože Odar iz Stare Fužine in Jože Žvan iz Srednje vasi. % . ^ - ' .iT Predsednik zadruge Slavko Ličef predelovalni obrat, ki je že več let posloval negativno, oddali v najem novoustanovljeni družbi Mesnine Bohinja. Večinski lastnik družbe je Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju, drugi solastniki pa so zaposleni ter nekateri podjetniki in agrarne skupnosti iz Bohinja. Planinsko društvo je že pred oddajo obrata v najem dalo zadrugi kratkoročno posojilo za investicijo v klavnico in predelavo, ki je bila potrebna za izpolnitev vseh veterinarskih zahtev. Kot je znano, so v klavnici zaradi neizpolnjeva- nja zahtev decembra 2002 morali prenehati klati živino, klanje je prevzela jeseniška klavnica, v Bohinju pa je bila možna le predelava mesa. Z vlaganji so zadostili veterinarskim pogojem in ob koncu letošnjega maja so spet začeli klati goveda in prašiče. In kako so izpolnili ostale točke sanacijskega programa? Trgovino v Nomenju so že oddali v najem zasebniku, za trgovino v Jereki pa še iščejo najemnika. Zbiralnico mleka v Stari Fužini so prodali domaČi agrarni skupnosti, zbiralnico v Bohinjski Bistrici zasebniku, letos pa načrtujejo Še prodajo dela upravne stavbe v Srednji vasi ter zbiralnic na Koprivniku, v Bohinjski Češnjici in na Savici. Bohinjsko mleko v tri mlekarne Denar od prodaje premoženja so namenili za plačilo mleka, doslej so poravnali približno petino obveznosti do kmetov, razliko bodo, odvisno od finančnih možnosti, pokrili letos in v prihodnjih letih. Odkup mleka se je lani v Bohinju povečal. Približno Štiri petine (1,7 milijona litrov) ga je odkupila zadruga in prodala vipavskemu Agroindu, ostalega je prevzela AC Ogledna sirarna, eden od kmetov pa ga preko blejske zadruge Gozd prodaja Ljubljanskim mlekarnam. Kmetje, ki oddajajo mleko v Vipavo, sicer tarnajo nad visokimi prevoznimi stroški (od pet do Šest tolarjev za liter), vendar pa je plačilo redno. V zadrugi pričakujejo, da se jim bodo kmalu pridružili tudi rejci, ki za zdaj še oddajajo mleko v bohinj sko sirarno. Jeseni odločitev o povezovanju "Letošnja glavna naloga je izvajanje sanacijskega programa Ker ocenjujemo, da bodo majh- ne zadruge v prihodnje le težko same preživele, razmišljamo o povezovanju na Gorenjskem, prejeli pa smo tudi ponudbo Raiffeisna iz Avstrije," je dejal Slavko Ličef in dodal, da se bodo o povezovanju odločali po končani uresničitvi sanacijskega programa. Letos bodo posodobili tudi kmetijsko in živilsko trgovino v Srednji vasi, nadaljevali s posodabljanjem opreme v lesnem obratu, ki posluje pozitivno, za povečanje prometa pa bodo po vzoru drugih zadrug uvedh obveznost, po kateri bodo zadružniki petino prihodka od prodanih kmetijskih pridelkov morali zapraviti v zadružni trgovini. Cveto Zaplotnik V Jablah stara kmetijska tehnika Jable - Društvo kmetijske tehnike Slovenije bo v sodelovanju s kmetijskim inštitutom - oddelkom za kmetijsko tehniko in Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable pripravilo jutri, v soboto, v Jablah sedmo slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11. uri, bodo v delovanju oz. na vožnji predstavili stare traktoije in traktorske priključke, stacionarne kmetijske stroje, vprežne priključke ter druge kmetijske stroje in naprave, izmed katerih bo strokovna komisija izbrala najbolje ohranjene in obnovljene. Na sporedu bo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji s trak-toijem starodobnikom in dvoosno prikolico ter predstavitev in promocijska vožnja s starimi in terenskimi avtomobili ter motocikh. C.Z. Količina narašča, cena pada Celotna mlečna "veriga", od rejcev do mlekarn, se bo morala prilagajati tržnim razmeram. V Evropski uniji se cena mleka spreminja vsak mesec. Ljubljana - V starih članicah Evropske unije, kjer se odkupne cene mleka spremii^ajo vsak mesec, so to že spoznali, v novih se bodo morali na to še navaditi, je dejala Ivanka Valjavec, predsednica upravnega odbora gospodarskega interesnega združenja Mlekarstva Slovenije, ko je v sredo na novinarski konferenci združei\ja skupaj z direktorji nekaterih (največjih) slovenskih mlekarn predstav^ala razmere v slovenskem mlekarstvu in jih primerjala s stai^em v Evropski uniji, kjer količina odkup^ene-ga mleka k^jub kvotam narašča že od leta 1992 da^e. V mlekarnah Evropske unije se odkupna cena mleka (na sto kilogramov) zaradi prilagajanja tržnim razmeram znižuje že od leta 2001 dalje, samo letos se je od januarja do aprila znižala z 29,9 na 27 evrov. V sosednji Avstriji, na primer, je marca 2002 znašala skoraj 34 evrov, leto kasneje je komaj presegla 30 evrov, januarja letos je bila le malo višja od 29 evrov. Odkupna cena mleka je v zadnjih štirih letih upadla.tudi v novih članicah. Na Madžarskem se je v enem letu; med lanskim in letošnjim januarjem, znižala s 30 fia 25 evrov. Na Češkem je od sredine predlanskega leta do letošnjega januarja upadla z 28 na 24 evrov. Na Poljskem je januarja 2002 znašala cena 23 evrov, leto kasneje 17, zdaj pa je še za en evro nižja. In kakšna je cena v Sloveniji? Ob tem, ko je izhodiščna cena 56,45 tolaija za liter, so mlekarne za mleko, dostavljeno na dvorišče, aprila le- tos odštele povprečno 72,88 tolaija oz. 30,5 centa evra, od tega je kmet dobil 67,38 tolarja, razliko pa je predstavljal zaslužek zadrug in strošek prevoza. Po napovedih analitikov bo odkupna cena mleka v Evropski uniji Še padla, v letu 2007 naj bi rejec dobil za sto kilogramov mleka skupaj s subvencijami nekaj več kot 25 evrov, brez teh pa samo 22 evrov. Skupna kmetijska politika je prav zaradi zniževanja odkupnih cen in ohranjanja dohodka na kmetijah uvedla mlečno premijo, ki letos znaša 2,47 tolarja za liter, prihodnje leto se bo povečala na pet in v letu 2006 na osem tolarjev. Z vstopom v Evropsko unijo se je poslabšal tudi dohodkovni položaj mlekarn. Prenehali so veljati dvostranski sporazumi med Slovenijo in državami ne- kdanje Jugoslavije, bistveno so se zmanjšale spodbude za prodajo presežkov mleka na tuje trge, močno pa se je zaostrila tudi konkurenca na domačem trgu. Dobro poslovanje mlekarn zagotavlja tudi obstoj kmetij, pravijo v združenju in dodajajo, da mlekarne kljub znižanju stroškov poslovanja ne morejo več vzdržati cenovnega pritiska'in bodo v prvi polovici leta "pridelale" skupno 700 milijonov tolarjev izgube. Pri vsakem litru je trenutno deset do enajst tolarjev razlike, pri tem pa računajo, da jo bodo vsaj del "pokrili" z znižanjem odkupne cene za višino mlečne premije od letošnjega 1. aprila dalje. Kako bodo to izvedli, se mlekarne dogovarjajo s kmetijskimi zadrugami. Cveto Zaplotnik 'T rlXÄ^^.ija . ..f. -................... Vsa bohinjska zdravja Na obisku pri Olgi in Jožefu Rozmanu na ekološki Kramarjevi kmetiji v Nemškem Rovtu. (nadaljevanje iz petkove številke) Olga se nekako z nostalgyo spominja, koliko se je v zadiyih desetletjih spremenilo kmetovanje ter živ^enje v Bohii^ju in na vasi. Kako so v planine krave gnali skupaj s svinjami, ki so se po **sladicah'' šavja in sirotke vrnile zdrave in debele. O majericah, ki so po planinah delale sir ... Jožef je pred leti še pokazal sinovoma uporabo starih orody, s katerimi so včasih kmetovali. **Včaših jima sploh ni bilo jasno, kako smo lahko včasih tako delali," pravi gospodar kmetye Pr' Kramar. Vse leto, predvsem pa poleti, se ljudje tu radi ustavljajo, kaj kupi-« JO ter kakšno rečejo. Prihajajo domači in tuji obiskovalci, pesniki. V bližini je namreč mitski Ajdovski Gradec iz staro si ovan ski h Časov. Pesnik Tone Kuntner, veliki ljubitelj Prešerna, je tam postavil ploščo s pesnikovim stihom, skupaj z vašČani pa so posadili še lipo. Večina pridelkov se Pr' Kramaiju odda doma, kar zadosti tudi vse večje zanimanje ljudi o tem, kako je hrana pridelana. To je pri Rozmanovih mogoče prav zaradi kopice različnih stvari, ki so se jih lotili. Iz domačih jabolk delajo žganje, kmalu pa bodo ponudili še jabolčni sok. Tli in tam tudi ob sirotki vzredijo kakega prašiča krško-poljske pasme, imeli so tudi koze, pred- vsem zato, da so "pospravile" grmovje. Sin je včasih skrbel za tri konje, pa so zdaj zaradi pomanjkanja časa dva oddali. Za kratek čas je Jožef pred leti spet posejal pšenico, ki so jo nato mleli v mlinu v dolini. Da bi tudi sinova spoznala, kako je včasih na mizo prišel kruh ... Ata, veš, koliko kruha bi lahko kupil za vse te ure, ki si jih tu porabil, je ob koncu poti od polja do kruha na domaČi mizi povedal sin. Glede prihodnosti ekološkega kmetovanja v Sloveniji sta optimistična, pa tudi kritična. Veliko načrtov za prihodnost imajo tudi sami. Po dolgotrajnemu premagovanju administrativnih ovir in stroškov bodo kmalu začeli z iz- gradnjo dolgo želene sirarne. Tako bo manj tudi slabe volje, ko je za vse, ki so se oglasili pri njih, mlečnih pridelkov zmanjkalo. Kar deset litrov mleka je potrebnih za kilogram mohanta, nekaj manj za skuto. Največ na podeželju pomenijo ljudje. Samo v Nemškem Rovtu se je za ekološko kmetovanje odločilo osem domačij, tako da so sedaj že v večini. In če se vse manj mladih odloča za kmetovanje, so ostali vztrajni za dva, celo tri. Ena teh je Monika Ravnik, predsednica Bohinjskega društva sirarjev, ki je najbolj zaslužna za zavarovanje geografskega porekla mohanta. Uroš Brankovič Pomoč kmetom in društvom Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je objavila javna razpisa za dodeljevanje pomoči mladim kmetom ob prevzemanju kmetij ter za podporo strokovnim prireditvam ter stanovskemu in interesnemu združevanju v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v okviru pomoči mladim kmetom namenilo sto milijonov tolaijev nepovratnih sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastajajo ob prevzemanju lastništva kmetije. Za pridobitev podpore bo treba izpolnjevati razpisne pogoje, zadnji rok za oddajo vlog pa je 31. avgust. Na razpisu za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju lahko sodelujejo društva, zveze društev in združenja s področja kmetijstva in sorodnih dejavnosti. Vlogo je treba oddati na agencijo najkasneje do 4. julija. C.Z. ra tU PRILOZNOS M NA OBMOČJU GORENJSKE Zaposlimo: VEC ZAVAROVALNIH ZASTOPNIC/ ZASTOPNIKOV Pričakujemo Omogočamo najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri poznavanje ustreznih programskih orodij eno leto delovnih izkušenj zanesljivost, samoiniciativnost in komunikativnost ustvarjalno delovno okolje možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja samostojno in dinamično delo stimulativne zaslužke Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili s polnim delovnim časom za določen čas enega leta in s trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Območna enota Kranj Bleiwelsova 20,4000 Kranj triglav v i'. ' « k GORENJSKI GLAS • 20. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.si Petek. 11. junija 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Zdaj bo pa raslo Za vas izbira Danica Dolenc Medard je vse rešil, vam rečem! V torek je bil in kakršno je vreme na Medarda, tako ves mesec ostane, pravi ljudsko izročilo. In torek je bil ves dan vroč, pozno popoldne pa je sem in tja vrglo še kakšno kapljo, ponekod pa je ploha celo zmočila seno. Torej bo ves mesec toplo in mokro. V takem pa zelenjava raste in narava bo nadoknadila vse, kar je v hladnem maju zamudila. Prav pa je, da pripravimo bio gnojila, se pravi, da namočimo v vodo gabez in koprive za štirinajst dni in dobili bomo odlično gnojilo k solatam, paradižnikom, skratka k vsej zelenjavi. Le merico, dve damo na kanglo vode in s tem zalivamo. Tudi drevesom, trti. Če koprive namočimo za 24 ur, s tem preganjamo uši na jablanah, vrtnicah, povsod, kjer se pojavijo. Veselimo se prvih domačih rdečih jagod. Čfe ste pre-gosto posejali blitvo, špinačo in podobno, jo zdajle redčite in pripravljajte kot prilogo k drugim jedem. Kitajci mlade blitve le dobro operejo in jih z repki vred na hitro opražijo v voku, kjer so prej opražili mesne rezance. Seveda lahko tako pripravimo vsako zelenjavo. Odlična je, kajti ohrani večino zdra- vsa zelišča in očiščen in olup-Ijen paradižnik. Tako pripravljeno omako naprej dušimo na malem ognju, solimo, popramo. Medtem smo v veliko osoljene vode skuhali špagete, jih odce-dili in porazdelili po krožnikih. Prelijemo jih z zeliščno omako in ponudimo. vih sestavin. Namesto žara torej postavimo na plinski gorilnik vok in kuhamo doma v vrtu, v naravi... Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: špinačna kremna juha s kislo smetano in z zlatimi kroglicami, piščanec z bučkami in zelenjavni riž, mešana zelena solata, jagodna sadna kupa s sladoledom; Večerja: domača pomladna pica s šunko, sirom in zelišči, zelena solata z redkvicami. Ponedeljek - Kosilo: špageti s slanino in dišavnicami, mešana zelena solata z jajcem in drobnjakom, sadje; Večerja: hrenovke na žaru, kumarična solata s krompiijem. Torek - Kosilo: preprost ribji brodet s krompiijevo polento, zelena solata; Večerja: skutni žličniki v špinačni omaki, zrnat kruh, jogurt. Sreda - Kosilo: paradižnikova kremna juha, široki rezanci z gobovo omako s smetano, zelena solata z rukolo; Večerja: jetra na žaru, kruh, zelena solata; v Četrtek - Kosilo: telečja obara v zelenjavi, črn kruh, zelena solata s fižolom; Večerja: blitva s krompirjem po dalmatinsko, piščan-Čje peruti na žaru, zelena solata. Petek - Kosilo: kremna juha iz belušev, osliči na žaru, dušena zelenjava (bučke, paprike, jajČevci na Čebuli z olivnim oljem) s torte-lini, solata z lečo in zelišči Sobota - Kosilo: goveja juha z žličniki iz drobtin, belega zdroba in drobnjaka, meso iz juhe, krompir v koscih s peteršiljem, zelena solata s paradižnikom, pehtranov zavitek s skuto; Večerja: mešano meso na žaru, zelena solata, sadna kupa s sladoledom. Piščanec z bučkami Za 4 osebe potrebujemo; 2 kosa piščančjih prsi, 70 dag bučk, 4 mesnate paradižnike, olje, 1 čebulo, peteršilj, baziliko, sol, poper, oljčno olje za preliv. S prsi potegnemo kožo, odstranimo kosti in meso narežemo na tanke rezance, ga posolimo in na hitro opečemo na olju. Meso nato poberemo iz ponve in ga shranimo na toplem. Na maščobi v ponvi zdaj opražimo najprej drobno sesekljano čebulo, nato dodamo na kocke narezane paradižnike. Vse skupaj dušimo slabe četrt ure, nato dodamo še na kocke ali kolobarje narezane bučke, solimo, popramo, dodamo drobno sesekljano baziliko in peteršilj, dušimo še nadaljnje četrt ure, na koncu pa v ponev vrnemo opečeno meso, po potrebi malce zalijemo z juho ali z vodo, prevremo, po-kapljamo z dobrim olivnim oljem in ponudimo z zelenjavnim rižem. Špageti s slanino in dišavnicami Za 4 osebe potrebujemo: 500 g špagetov, peteršilj, rožmarin, Dopust Radendh Kapelskem hramu smo pripravili akcijske cene za leto 2004. Od nedelje do nedelje, plača eden, bivata dva, polpenzion, v dvopqsteljni sobi za samo 59.900,00 tolarjev. 4 Vsi gosti Kapelskega hrama imajo v ceni po eno vstopnico ;a kopanje v Termah Radenci, Moravci in Banovd in neomejeno kopanje v notranjem bazenu Kapelskega hrama, voda 30 stopinj. Program KULINARIKE Nedelja: domača prekmurska pojedina Ponedeljelc: bograč Torek: ajdovi žganci z gobovo juho Sreda: prekmurska cfibanica Četrtek: nčet Petek: zeljne krpice Sobota: kapelski krožnik Druge jedi po izbiri Posebne ugodnosti - spust po Muri Janžev hram* - oqied šampanjske kleti Janžev hram - organizirani enodnevni izleti za skupine - obisk radgonske kleti - kosilo v Janževem hramu - degustacija in prigrizek v Kapelski degustacijski kleti v Hramu - ogled izvira mineralne vode - cena za vse navedeno že od 2000 sit na osebo -degustacija vin radgonsko - kapelskega okoliša - ogled in pokušina mineralnega izvira vode - ogled proizvodnje bučnega olja - ogled otoka ljubezni z pečenjem kruha Kapelski hram Kapelski hram, Kapelski vrh 100, 9252 Radenci Telefoni: 02 5642050, 041 288270, 041 606109 www.kajle-radend.si kapel5ki.hram@s1ol.net Ka)t« d. o. o. Kap«l«kl vrti 100, 9252 Radtnct Žajbelj, timijan, meto, pehtran, drobnjak, 100 g prekajene mesnate slanine, 2 Čebuli, 2 stroka česna, 2 paradižnika, sol, poper, nariban parmezan, Dišavnice (ni nujno, da so vse naštete, lahko uporabimo le tiste, ki jih imamo radi oz. jih imamo pri roki) operemo, osušimo na kuhinjski krpi in drpbno sesekljamo. Slanino narežemo na tanke rezine, jih opražimo v ponvi le toliko, da posteklenijo, dodamo drobno sesekljano čebulo, jo pražimo, nato dodamo še sesekljan česen, ga na hitro opražimo, nato pa dodamo Še Preprost ribji brodet 500 g različnih rib, sol, malo kisa ali limoninega soka, malo moke, 1 žlička sladke rdeče paprike, 3 žlice olja, 1 por, 1 zelena paprika, 3 paradižniki ali 3 žlice paradižnikove mezge, 3 stroki česna, bazilika, belo vino. Ribe očistimo in narežemo na kose, jih posolimo, okisamo in povaljamo v mešanici moke in sladke rdeče paprike. Olje v večji ponvi razgrejemo in na njem na hitro opečemo ribje kose. Te nato vzamemo iz ponve, v ponev pa stresemo na kolesca narezan por, na kocke narezano papriko, olupljene, očiščene in na kocke narezane para- ercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, Ljubljana vabi k sodelovanju POSLOVODJO in DVA PRODAJALCA za delo v prodajalni v Kranjski Gori Od kandidata za POSLOVODJO pričakujemo: V. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri - trgovinski poslovodja, najmanj 18 mesecev delovnih izkušenj. Od kandidata za PRODAJALCA pričakujemo: IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri - prodajalec, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na področju prodaje tekstila in športne opreme. V izbornem postopku bomo vse kandidate preizkusili s testi sposobnosti. « ^ Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi oglasa na naslov: POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. gradbinec gip • Izdelava, dobava in transport z betonsko črpalko VSeh vrst betonoV • Krivljenje armature • Betonska galanterija Gradbinec gip, železokrivnica, delavnica betonskih izdelkov in betonarne Polica in Hrušica. Pokličite: 04 / 271 10 16 - prodaja Polica 04 / 583 30 52 - prodaja Hrušica Oir «ir.i'llHMti'iv" d " C» N-r • t UHH^ K' Si ^ GORENJSKI Gl-AS, d O o ZotHtm I Kf-iANJ dižnike ter sesekljan česen in baziliko. Vse skupaj opražimo in dušimo do mehkega. Nato dodamo ribje kose, zalijemo z vodo in z vinom, le toliko, daje meso pokrito, zavremo, nato pa kuhamo na malem ognju še četrt ure. Med kuhanjem po potrebi dosolimo, po želji še začinimo s poprom ali kakšnim zeliščem, nato pa ponudimo s polento. Pa še to: več ko bo v jedi različnih rib, boljši bo. Pehtranov zavitek s skuto Vlečeno testo; nadev: 500 g skute, 3 jajca, 1 lonček kisle smetane, nekaj žlic mleka, malo piškotnih drobtin, maslo, sladkor, 1 vanilin sladkor, 3 do 4 žlice drobno zrezanega peh-trana, 1 limona, rozine po želju Vlečeno testo kupimo ali pripravimo sami iz 2 del mlačne vode, moke, soli in 3 žlic olja; počiva naj vsaj pol ure. Nato ga razvaljamo, namažemo z oljem in raz vlečemo. Tri Četrtine testa namažemo najprej z drobtinicami, opraženimi na maslu. Na to razdelimo in razmažemo skutni nadev: skuto dobro pretlačimo, jo solimo, dodamo jajca, smetano, sok 1 limone, in nekaj žlic mleka (če je skuta zelo suha, sicer ni potrebno), vanilin sladkor, sladkamo po želji. Na skuto potresemo narezan pehtran in po želji Še rozine, namočene v rumu ali pomarančnem soku. Testo ob robu na redko nadevamo še s tanko narezanimi kosmi masla, zvijemo, damo v pomazan pekač in pečemo 50 minut pri 180 stopinjah C. Hladnega lahko potresemo še s sladkorno moko. Osliči na žaru po Šegšovo Andrej Šegš Osliče očistimo, narežemo na primerno velike kose, jih osolimo, po-kapljamo z limoninim sokom in nekaj časa pustimo stati, da se prepojijo. Nato jih osušimo in tanko premažemo z olivnim oljem, da se ne prijem-Ijejo žara. Da bodo ribe z žara prijetne tudi za oko, pazimo, kako jih dajemo na mrežo: obračamo jih tako, da se na ribi naredi prekrižana mreža. Na krožniku jih serviramo s kuhanimi glavicami brokolija, s paradižnikovo omako, v kateri naj ne manjka bazilike, rožmarina in drugih zelišč, ter posujemo z drobnimi cvetki, ki so pač ravno takrat pri roki. Za romantične večere ob svečah ... Tw^tn^hm z rabUeno otroSko opremo | teL: «1/3616 126 i Donova 2 Medvode (sredi klanca) | ODPRTO OD 9. • 19. m, SOBOTA Z.\PRTO ^ iZDePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 ' časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brsicanje po malih oglasih še niicoli nI bilo tal(o udobno. DELO Novice YESTNIK ©immjmzcaAS primorske šiaicnkt novice petek, 11. junija 2004 RADIJSKI SPOREDI / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PETEK, 11. JUNIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠW RADIO RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali. osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Internautika 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.25 Napoved oddaj čez dän 9.30 Kulturni utrinek 9,40 Oglasi 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: z zdravjem povezan življenjski krog 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar nacbisku - Prenos kužnih bolezni pri konjih 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled. v živo 19.00 Dr. Miha Brejc 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Borov storž 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9,00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogo- dek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvesti-a 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 11.15 Knjižne minute {presoje} 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 12. JUNIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program ^ R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: kolesarska dirka ob Blejskem jezeru 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: Rokometni turnir v Kranju 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj čez dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 17.50 Oglašanje pred začetkom kolesarske dirke v Kranju, oglašanje Branke Jurhar 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.15 Kolesarska dirka v'Kranju: oglašanje Branke Jurhar 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Izgubljeni prstan 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Dm-ga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Iz sence na sonce 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene" Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 13. JUNIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 ^ frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora ' RADIO TRIGLAV ^ KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice ®-20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO J^emenska napoved, sonce, luna 6.30 Na a^našnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa ^50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 ^egled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, ^eme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 tPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.30 Internautika 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne; Dnevi šansonov v Cafe Teatru 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ce- ste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. la 6.40 Oglasi 6.45 Vreme - Zdrav način prehranjevanja 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj'-zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Oglašanje s kolesarske diri^e v Kranju, Branka Jurhar 10.00 Aktualno: Zlata poroka 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost -Marko Jenšterle 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.20 Oglašanje s kolesarske dirke v Kranju, Branka Jurhar 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Bodica tedna, ponovitev 15.00 Dobri ljudje 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljsko popoldne: državno prvenstvo v plesih 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Popotniški kviz 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Dnjga stran + Glasbena gverila- oddaja za mlade 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema - Javno soočenje kandidatov za Evropski pariament 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnrce 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.0p Novkie in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radb jutri 20.(X) Odpoved programa 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.00 Znova - Starinamrca 6.50 Horoskop 7.15 Novrce, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novKDe 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škotov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnrce, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Skjvencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknk^a- odd^a o narod nozabavnl glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 R^ijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Investicije šestih občin v projektu čista Soča 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 14. JUNIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek: Na potep z Mercatorjem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Helios 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme - Dan parkov 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Poletje je priložnost, da obogatimo prehrano 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utri- nek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Jeko In 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Na potep z Mercatorjem 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.00 Navihanke 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Brodniki 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno - Kjer je volja, tem je tudi pot 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma tepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 15. JUNIJA 2004 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način življenja, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Lokvanjev vilinček in rečni kamen 6.25 Obvesti- SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Na potep z Mercatorjem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Predstavitev SLS lista za EU volitve gost Franc But 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek; borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95.0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glaslx> 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kuttumi utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddai čez dan 13.40 Oglasi 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17,00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kviz-koteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o t)esedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega GORENJSKI GLAS • 22. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Blm-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščijo PROievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Spori na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče'4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45'Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Novosti o davku na dodano vrednost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 16. JUNIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Prispevek 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Koristi pred tveganji - gensko spremenjena hrana 8.25 Obvestila 8.30 Novi- ce 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Okrogla miza: Usoda Save Dolinke in obnova hidroelektrarne Moste 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Nakit z dušo Laurus 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Žiri 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8,30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinematik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Btm-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljsNa I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turi-stika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenk ja 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Freiih KRISTUSOV PASIJON drama ČETRTEK, 17. JUNIJA 2004 Priporočamo ogled nad 18 let. Dolžina: 127 minut Režija: Mel Gibson Producent: Bruce Davey, Mel Gibson, Stephen McEveety Scenarij: Benedict Fitzgerald, Mel Gibson Igrajo: James Caviezel, Monica Bellucci, Claudia Gerini, Maia Morgenstern, Sergio Rubini Jezus v Getsemaniju preživlja zadnjo noč na prostosti. Trije učenci, kijih je posebej povabil, da naj molijo z njim, so zaspali. Vojaki, ki jih vodi izdajalec Juda Iškariot, se bližajo, da ga primejo. Pred njim je veliko trpljenje. Zasliševanje, bičanje, trnova krona, nošenje križa, križanje, smrt in končno vstajenje. Mel Gibson je ustvaril mojstrovino brez primere. Film se drži štirih evangelijev in le v majhnih veznih prizorih odstopa od svetega pisma. V prizore trpljenja vkomponira tudi svetlejše spomine iz Jezusovega otroštva, ki gledalca nekoliko razbremenijo strahotno krvavega spremljanja mučenja. V filmu govorijo aramejsko (Judje) in latinsko (Rimljani), kar filmu da nek poseben čar in ga morda naredi še bolj pristnega. Zgodba je kronologija zadnjih 12 ur Jezusovega življenja. Prizori so večinoma kruti. Mučenje je prikazano s kirurško natančnostjo, da se gledalcu vmes začne že obračati. Solze niso le v scenah Marije Magdalene (Monica Bellucci), pač pa se jih pričakuje tudi od občinstva. Metode mučenja v času Rimljanov so upodobljene tehnično popolno in po količini nasilja je ta film presegel Leathal Weapon, Mad Maxa in Braveheart skupaj. Gre za najbolj nasilen film zadnjega časa. Kar pa je tudi namen avtorja. Ne le videti, pač pa doživeti. Gledalec se muči z junakom, z njim simpatizira in nosi njegovo trpljenje tudi sam. Popoln film. Tistemu, ki pridejo film gledat z verskega vidika in v filmskem liku dejansko doživljajo Kristusa, pa zna biti film čustveno naporen in včasih tudi nevaren za njihovo zdravje. V ZDA je nekaj gledalcev med filmom doživelo srčni napad. Namen filma je bil verodostojno prikazati veličino žrtvovanja Jezusa, kije umrl za grehe vseh ljudi. Gibson upa,' da bo film spodbudil ljudi k strpnosti in večjemu razumevanju človekovega trpljenja, ki najde smisel v Jezusovem trpljenju. S filmom je zbudil neodobravanje judovske skupnosti, kar pa je le še pripomoglo k večjemu zanimanju zanj, saj je po svetu trenutno prava uspešnica in verjetno so ga zaradi velikih dobičkov končno kupili tudi naši distributerji, če ga že zaradi ideoloških predsodkov niso želeli vrteti pred veliko nočjo. ZORA ŽIVIH MRTVECEV akc^ski, drama, groz^ivka, triler Priporočamo ogled nad 17 let. Dolžina: 100 minut Rezga: Zack Snyder Producent: Marc Abraham, Eric Newman, Richard P. Rubinstein Scenarü: George A. Romero, James Gunn Igrajo: Sarah Polley, Ving Rhames, Jake Weber, Mekhi Phifer, Ty Burrell, Michael Kelly Zombiji hodijo po zemlji. Ko v peklu ni veČ prostora, pridejo na površje. Mrtveci ne umrjejo, pač pa vstanejo in grizejo normalne ljudi, ki se okužijo in še sami širijo virus. Nihče ne ve, kdaj se je začelo, ne zakaj in niti, kako se bo končalo. Nekaj preživelih se skriva v nakupovalnem centru in čaka, kdaj bo po njih. Adaptacija filma Zora iz 1979 je klasična grozljivka, kjer ne izvemo razloga za nasilje, grozo in propad. Streliva ne zmanjka, zombijev pa tudi ne. Rešitve ni. 50 PRVIH POLJUBOV komedija, romantični « Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 99 minut Rez^a: Peter Segal Producent: Jack Giarraputo, Steve Golin, Nancy Juvonen, Larry Kennar, Adam Sandler Scenarij: George Wing Igrajo: Adam Sandler, Drew Barrymore, Rob Schneider, Sean Astin, Lusia Strus, Dan Aykroyd Henry (Adam Sandler) je običajen havajski za-peljivec, ki menja dekleta tako hitro, kot spodnje perilo. Nekega dne pa se zaljubi v dekle svojih sanj. Naslednji dan ugotovi, da ima dekle težave s spominom in vsak dan znova vse pozabi. Tako jo Henry mora osvajati vsak dan znova. Prijetna komedija Sandlerja, ki zagotavlja nekaj smeha, zabavne prizore in hkrati tudi nekaj snovi za razmišljanje, kajti vsako dekle si želi, da bi jo tipi osvajali vsak dan znova in se trudili za njeno naklonjenost tako kot na prvem zmenku. Si predstavljate: vsak dan dobiti prvi poljub. Romantično. Vsekakor film za ženske. SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali. osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Tržič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosik) 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + posli>-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Teden mladih 18.15 Izgubliene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgublie-ni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, ji^ranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 No- vice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti - Lek 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica-Mestno gledališče ljubljansko 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13,00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio da- nes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenf ska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 GospodarsWo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prire- KINO Petek. 11. junija CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 17.30, 19.45 in 22. uri; STORŽIČ: amer. otroški film KUŽA BUD ob 17. uri, amer. rem. kom. LOV NA SREČO ob 19. uri, amer. film katastrofe DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: krim. drama POŠAST ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: avant. drama HIDALGO ob 18.30, akcij. trii. drama DAN PO JUTRIŠNJEM ob 20.45. Sobota. 12. iuniia CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 16.30, 18.45 in 21. uri; STORŽIČ: amer. otroški film KUŽA BUD ob 17. uri, amer. rem. kom. LOV NA SREČO ob 19. uri, amer. film katastrofe DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: avant. druž. kom. MAČEK V KLOBUKU ob 19. uri, krim. drama POŠAST ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: akcij, trii. drama DAN PO JUTRIŠNJEM ob 18.30, avant. drama HIDALGO ob 20.45; ŽIRI: amer. kom. IN PRIŠLA BO POLLY ob 20.30. Nedelja. 13. iuniia CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 16.30, 18.45 in 21. uri; STORŽIČ: amer. otroški film KUŽA BUD ob 17. uri, amer. rom. kom. LOV NA SREČO ob 19. uri, amer. film katast. DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: avan. druž. kom. MAČEK V KLOBUKU ob 19. uri, krim. drama POŠAST ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: avant. drama HIDALGO ob 18.30, akcij. trii. drama DAN PO JUTRIŠNJEM ob 20.45; ŽIRI: amer. kom. IN PRIŠLA BO POLLY ob 18. uri, amer. grozlj. POŠAST ob 20.30. Ponedeljek. 14. junija CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 18. in 20.30; STORŽIČ: amer. otroški film KUŽA BUD ob 17. uri, amer. rom. kom. LOV NA SREČO ob 19. uri, amer. film katastrofe DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA: lutkovna predstava O MROŽKU. KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV ob 18. uri. Torek. 15. iuniia CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 18. in 20.3Ö; STORŽIČ: amer. rom. kom. LOV NA SREČO ob 19. uri, amer. film katastrofe DAN PO JUTRIŠNJEM ob 21. uri. Sreda. 16. junija CENTER: amer. zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 18. in 20.30; STORŽIČ: Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA: kom. STARA, SPEUI SE ob 20.30. Četrtek. 17.junija ŠKOFJA LOKA: drama POMLAD. POLETJE, JESEN, ZIMA... IN POMLAD (Art kino) ob 20.30. Petek. 11. junija 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN <8 o' d KAtMVEC Šenčur, tel.: 04/ 279 00 00 Brezplačni preventivni servisni pregledi do 20.6.2004 Poletje v Getzu. a. « HYunoni Pooblaščeni prodajalec in serviser s tradicijo ALPETOUR Potovalna agencija d. d «WH» Vac^« s. 4ÜOO ^AHi NOVO v KRANJU I Na lokaciji Mirka Vadnova 8, na Prim-skovem, v bližini trgovskih centrov Merkur in Mercator vam priporočamo: HfTRI SERVIS ZA GOSPOOARSItA VOZtU, PRIKOLICE iH AVTOBUSE - obnova zavor - obnova izpušnega sistema - menjava olja in filtrov MENJAVO AVTOMOBILSKIH STEKEL - za gospodarska vozila in avtobuse - za osebna vozila POPRAVILO AVTOMOBILSKIH STEKEL Naročilo po telefonu: hitri servis: 04 20 13 162, 041 385 913 stekla: 04 20 13 176, 041 751 162 frmaH: $enrls@alpetovr^ TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne VS! IZDELKI SO različnih izdelkov» '^^ELKI SO IZ PRANEGA PESKA ^ RAZLIČNIH IZDELKOV! ATESTIRANI Q hitrejša h kakovostnejša prohvodnjall '-m.m t^^^v,/ - - ' ■ J t"...... 5 > 1 ^ v « ^ v ^ „ ta ' J..... '' ' ^ mi^ ', Mm- ^ . \ I IP RODA J A in VGRADNJA vrtni kamini ograje, cevi, robniki travne in prane plošče korita za rože... vse vrste tlakovcev stebri za oporni zid Icoritnice za obrežino vodnjaki MOSTI 93, 1218 Komenda, teli 01 834 30 85, 834 10 82, faksi 01 834 30 80 e-mailt inlo@iuhaiit«coiii, hltp://www«|ukaiit.com Mladinska knjiga ZALOŽBA nudi delo TELEFONSKIM SVETOVALCEM/-KAM v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju. Vabimo prijazne in komunikativne ljubitelje knjig, da se nam pridružite. V popoldanskem času boste v prijetnem delovnem okolju po telefonu prodajali knjižne uspešnice. Ponujamo vam možnost zaposlitve za določen čas ali honorarno. Prijave pošljite v osmih dneh od objave na naslov: MixSnska knjiga Ztftžba. d.d.. Služba za razvo) kadrov. SlovMSka 29,1000 UubiJaM. Za dodatne informacije pokličite med tednom na tei. št. 04/2018200 (ga. Lidija Oajčman). 0 naši odločft\^ vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. VENERINA POT 2004 SKOPJA LOKA SREDNJEVEŠKI DNEVI OD 26. DO 27. JUNIJA 2004 MESTNI KLICAR IN OTVORITEV VENERINE POTI SREDNJEVEŠKA TRŽNICA S PRIKAZI STARIH OBRTI IN ŽIVILSKA TRŽNICA SPREMLJEVALNI PROGRAM: razstave slikaijev, nastopi plesnih in glasbenih skupin s srednjeveško glasbo, viteški šotor viteza Janeza Smokuškega in Gutembergova tiskarna, kovnica srednjeveških kovancev, musical, gledališka p reds tava, vi teški boji, mečevanje, lokostrelski turnir, vklenitev v klado... DELAVNICE IN PRAVLJICE ZA OTROKE POPOTOVANJE KRALJEVE VENERE: SPEKTAKULARNO BOJEVANJE ULRIKA Z VITEZ NAŠE DEŽELE NA VRTU LOSKEGA GRADU BOGATA KULINARIČNA PONUDBA SREDNJEVEŠKE HRANE VEČER SREDNJEVEŠKE GLASBE OGNJEMET v DODATNA TURISTIČNA PONUDBA: - dan odprtih vrat Loškega muzeja na Loškem gradu in Nacetove hiše v Puštalu, - brezplačni vodeni ogledi mesta in okolice, - muzejski vlak iz Ljubljane ob 9. in 16. uri, - zanimivi turistični paketi,... VABLJENI! OK^KA iKOHALOKA INFORMACIJE: Zavod za pospeševanje turizma Blegoš Kidričeva cesta lA, 4220 Skofja Loka Tel.: 04/511 23 67, 04/517 06 00, Faks: 04/511 23 70» 04/510 06 05 E-pošta: info@lto-blegos.si, h t tp: / / www.] t O' blegos .si, http:/ / www. s koQaloka. si OLAB Probanka. d.d. ^..u^IM>^ka 12;'. 2«)0fi Nf.iHlx.i tfl.: 02 252 05 00. faks: 02 , 252 48 17 Probanka, d.d. PE Maribor Irl.: 02 • 252 05 t»6 Probanka, d.d. PE Koper lel,:05 614 70 17 Probanka, d.d. PE Kranj r<:l.: 04 • 280 Ift 25 Probanka. d.d. PE Ljubljana Id.: 01 47.5 04 4:5 Probanka. d.d. PE Koroika IH.: 02 882 70 30 Probanka. d.d. PE Celje tvL: 03 428 48 76 BI RAD ŽIVELI BOLJE? VZEMITE KREDIT! S široko paleto ugodnih kreditov najdemo rešitev za vsakogar. Zrasla za vse PROBANKA Financiranje nakupa naložbo v vzajemni sklad Kredit ali leasing z donosom - ugodna ponudba Finančne skupine Probanke. V Finančni skupini Probanke zagotavljajo od- let obstoja. Ves čas je dosegal nadpovprečne do-zivno in celovito finančno storitev svojim komi- nose. Zadnja tri leta neomajno ohranja naziv tentom ter tistim, ki boste to šele postali. Pri najdonosnejši sklad zadnjih pet let. Alfa je edi-svojem delu njihovi sodelavci sledijo posebno- ni sklad ravnotežja v Sloveniji, kar pomeni, da stim položajev, potreb in ciljev vseh, ki vstopate vam omogoča stabilne donose in varno nalož- V njihove poslovalnice. V Probanki sta zadovolj- bo, saj ima uravnoteženo strukturo lastniških stvo komitenta in kakovostno upravljanje z de- in dolžniških naložb (največ 60 odstotkov del-narjem na prvem mestu. Pri tem se vsi sodelav- nie in najmanj 40 odstotkov obveznic). ci Finančne skupine Probanke zavedajo, da gre za sredstva, ki ste jim jih zaupali v upravljanje in skrb. Sami najbolje poznate vaše želje in potrebe, dovolite nam, da vam jih pomagamo izpolniti. Izkoristite priložnost, uresničite jih ter pri tem Vstop v krog donosnega partnerstva Probanke ravnajte kot dober gospodar. V Finančni skupi-pomeni dostop do celovitega finančnega servi- ni Probanke vam bodo pri tem stah ob strani, sa, kjer je posebna skrb namenjena iskanju ved- vam pomagali in svetovali. Vabijo vas, da se no novih koristi za komitente tudi z ustvarja- oglasite v eni od njihovih poslovalnic, kjer vam njem ponudbe, ki bo vključevala ključne pred- bodo bančni strokovnjaki pojasnili vse podrob- nosti dveh ali več produktov. nosti, ki bi vas utegnile zanimati. V Finančni skupini Probanke so razvili edinstve- *Prospekt, izvleček prospekta, zadnje objavljeno ponudbo financiranja nakupa s kombinacijo no letno in polletno poročilo so brezplačno do-najema kredita ali leasinga in naložbe v posebni vzajemni sklad Alfa*. Ponudba združuje prednosti sicer ločene storitve. Omogoča nadvse ugo- stopni na sedežu Probanke DZU d.o.o. na Strossmayerjevi 30 v Mariboru, ob delavnikih med 9. in 16. uro, na spletni strani dno financiranje nakupa ob hkratnem opleme- w^^.probanka-dzu.si, na vseh enotah Proban-nitenju premoženja. Ob odločitvi za tak način fi- ke, d.d. in pri pogodbenih partnerjih. Podatki o nanciranja se tako namesto pologa zneska lastne gibanju vrednosti enote premoženja so dnevno udeležbe pri odločitvi za leasing temu namenje- objavljeni v časopisih Večer, Delo in Finance, na sredstva naložijo v posebni vzajemni sklad Donosi v preteklosti niso zagotovilo za donose v Alfa. Pri kreditu se sredstva naložena v vzajemni prihodnosti. Vstopni stroški znašajo 3%, izstop-sklad uporabijo za zavarovanje kredita. Ključna nih stroškov ni. Navedeni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Alfa je uravnoteženi vzajemni sklad. prednost te ponudbe je, da vlagatelj sredstva pologa ob izteku leasinga prejme nazaj, in sicer oplemenitena za donose,, pridobljene z vložkom v vzajemni sklad. Več lahko izveste na brezplačni telefonski Posebni vzajemni sklad Alfa, ki ga upravlja Pro- številki 080 2294 in na spletnem naslovu banka družba za upravljanje, letos praznuje 10 www.probanka-dzu.si ali www. probanka.si. GORENJSKI GU\S • 24. STRAN OGLAS / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 / ■ ti:- '« .s • ^ s * ^ ^ 0 'v. „i^'ŽfV. A » s ^ ^ ^ 4 'J Si s • / v ^ ^ v./- : ^ ^ ' «A s • A < • • ----- •v. . * ♦ v • Y ' ^ ) • ^ ^ • s / •'C::. i • \ i' ^^ 'v- Festival Carniola m a .•Ä-r I • •v. A ^.''rvMnf/.iioj- www.artcenter.si v. OPERA BALETI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA W • ' - • • ' ii M t . * \ / "V J« * V ^ u ■ * — Giuseppe Verdi La Traviat I )iri^cnr: Rozisor: Socnovjrat: Lor i s Vol toi Luiz HiKhsira.u Rudoll Rischcr Kosrun)Oiirai\a: Bet fin.) Rieht cr KoreosTiil: Ivo Kosi V ghivnih vlogah: Violcit.i: AllrcvH: Cn rnumi: Martina Zadro lunj Rcja k.g. Markt-« Kv>bal Solisti, /l>i)r, halft in orkester SN( i Opera m [>alci Ljiihljana ter S, •v -i t> ' i ^f . ^ v ^^ s r» '> Sobota 19. 6. 2004 i Kranj inm ^ ob 21.00 i ^ rr^ i - y predprodaji 2.000 sit, na dan predstave 3.000 sit Več informacij: www.FestivalCarniola.com mmi^mmiiir. (loncnilni pokrovitelj: /a vas bcle/.inio ča.s! Cv IV h* PREDPRODAJA VSTOPNIC: Kranj: Srtidentski servis Cjiiok, Aligator nnisic Shop Kranj / Ljubljana: Študentski servis Cmok, Maximarket, (Cankarjev doni, Kri/anke, Slovenski turistično informativni center Ljubljana / Domžale: KUl) Franceta Bernika Domža Radovljica: TD Radovljica / Tržič: Ti) Tržič / Bled: TI) Bled / Jesenice: Kompas / Škofja Loka: Alpetour Skolja Loka AJU— I petek, 11. junija 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Vas ovirami Kranjski župan Mohor Bogataj je v torek čestital kar 91 osmošolcem, ki so bili vseh osem let osnovne šole odlični. Snovalci projekta si Vas brez ovir Šmartno zamišljajo kot socialno človeško pravično vas, kot prototip sožitja med ljudmi, domačini pa o njej že sedaj pravijo, da bo tujek. jCranj - V voscilu jim je župan zaželel uspešno nadaljevanje srednjega šolanja in študija ter delo v poklicu, ki jih bo veselil, saj bosta Krai\j in Gorenjska strokoviyake potrebovala. Priznanja je odličnjakom podelil podžupan Štefan Kadoič, prejeli pa so še Kranjski zbornik in zgoščenko Prešernovo in univerzitetno mesto. Sava Tires je ob tej priložnosti vsem osnovnošolskim knjižnicam v mestni občini podarila 67 izvodov otroške ekološke knjige Pikapolonica na prašni cesti. Vseh osem let osnovne Šole so bili odlični: šola Jakoba A^a-ža: Sanja Bodiroža, Urška Klanjšček, Suzana Antolovič, Tanja Starič, Lea Cahunek, Tja-ša Murovec, Dušan Andrejič, Uroš Simović, Aleksander Milo-ševič, Goran Begič; šola Priedo-slje: Tanja Zupane, TjaŠa Stojič, Urška Zabret, Nadja Škofic, Katj a B alažic, Urška Cvek, Maja Weisseisen; šola StražiŠ-če: Neža Bajželj, Lucija Dačič, Barbara Drmota, Katja Koren, Nika Majcen, Alenka Metliko-vič, Petra Šter, Sara Kern, Marko RandjeloviČ, Ajda Pretnar, N^ ___ • ^^ Spela Dežman, Tomaž Starman, Sabina Žibert, Katarina Čirič, Gašper Plestenjak, Neža Šparo-vec; šola Orehek: Kaja Gašper-lin, Saša Bedenk, Katja Raztresen, Ana Belčič, Dean Kosmač, Janja Jerina, Anja Grah; šola Franceta Prešerna: Miha Aha-čič, Miha Bežek, Maruša Galič, Jera Hribar Naglič, Luka Leban, Jernej Strniša, Gregor Dovč, Miha Mekuč, Monika Okorn, Milan Grah, Matevž Vugrin, Blaž Zupančič, Tea Derguti, Alice -Krek, Špela Kržan, Urša Rihtaršič, David Pejašinovič; šola Simona Jenka: Eva Čeh, Urša Dubravica, Tadej Francelj, David Gojo, Tina Hribernik, Sara Jagodic, UrŠa Jerala, Urša Lokar, Nina Maslovarič, Petra Perčič, Karin Petrovič, Nika Potočnik, Petra Remic, Barbara Ribnikar, Špela Slak Koželj, Maja Sraolej, Ks^in Veselič, Snežana Vrhovac, Željko Vulin, Petra Zupan; šola Staneta Žagarja: Svetlana Nikič, Bine ink, Nina Bitenc, Lea Naglič, v Irena Znidar, Saša Kovač, Ajda Meglič, Alen Suljič, Špela Šimenc, Nejc Žura; šola Matye Čopa: Andraž Ban, Anže Perko, Jasna Peruničič, Ana Savnik. H. J., foto: Gorazd Kavčič Cerkve - V občini Cerkve poteka enomesečna javna razgrnitev lokac^skih načrtov za območje glavne ceste Krai\j - Moste, ki jo bodo ob brniškem letališču prestavili severno, in za območje načrtovane Vasi brez ovir med Šmartnim in Poženikom. Na torkovih javnih obravnavah občani o prvem projektu niso imeli pripomb, zato pa toliko veČ o Vasi brez ovir, kjer bodo na dobrih 3,7 hektarja zemlje svoj prostor pod soncem dobili od povsem zdravih, dementnüi in invalidnih starejših oseb do čisto normalnih družin. "V teoriji ta projekt zelo lepo izgleda, v praksi pa ne. Ali ste pomislili, koliko bo tako naselje z okoli 400 do 500 prebivalci obremenilo tako majhno vas, kot je Šmartno, v kateri živi 139 ljudi? To je tako, kot bi v Ljubljano pripeljali 700 tisoč novih prebivalcev. Z vsem spoštovanjem do starejših in bolnih, a tako naselje bo prevelik tujek za našo vas,'' je rohnel Iztok Pro-senc iz Šmartnega. Pritegnilo mu je še nekaj domačinov, ki so sicer do zadnjega kotička napolnili občinsko sejno sobo. Med drugim so predlagali celo postavitev ograde okoli naselja, saj naj bi izkušnje od drugod že pokazale, da oskrbovanci domov za starejše pogosto za-tavajo v bližnjo vas. Spraševali so se, ali bodo domačini sploh imeli možnost nakupa verjetno zelo dragih stanovanj v novem naselju in koliko prostora v domu bo sploh namenjeno domačinom. Alojzija Korbar je opozorila, da so predvideli premalo parkirišč in da bo huje prizadete oskrbovance verjetno motil hrup, ki ga povzročajo kmetijska opravila (sečnja v bližnjem gozdu, spravilo krme). Predsednika vaške skupnosti Poženik Jožeta Terana pa je zanimalo, kako je to zemljišče sploh postalo zazidljivo, če pa domačini nikakor ne uspejo pridobiti gradbenih dovoljenj za svoje parcele. Psiholog Franci Imperl, avtor idejnega projekta Vasi brez ovir Šmartno, je odgovarjal, da ni vzroka za strah pred ogroženostjo domačinov. "Razen stanovalcev v enodružinskih hiŠah ne gre za vitalno populacijo. Strah obstaja, ker so ljudje slabo poučeni," je menil. Kot je pojasnil, naj bi bila Vas brez ovir socialno človeško pravična vas, v kateri bi prebivalci živeli v sožitju z lokalno populacijo. "Vsak tretji, ki je tukaj prisoten, bo v starosti zapadel v demen-co, v nezmožnost samostojnega življenja, v tavanje, zaradi katere bo odvisen od ostalih. Takim ljudem mora družba omogočiti čim bolj normalno življenje, vredno Človeka, ne pa da jih izoliramo v nekakšen geto," je Imperl prepričeval prisotne. Župan Franc Cebulj je pojasnil, da občina nima podpisane pogodbe z nobenim od okoliških domov za ostarele, zato včasih prihaja do težav pri reševanju stisk ostarelih občanov Cerkelj. "Vesel sem, da smo v Gradbincu GIP, ki je glavni investitor tega projekta, končno dobili resnega sogovornika za našo dolgoletno željo po domu ostarelih," je dejal in zagotovil, da bodo v Vasi brez ovir živeli vsi tisti občani, ki bodo to želeli. Kot je povedal, si bo za dobro in pravice starostnikov vedno prizadeval. Simon Šubic Odličnjaki iz Naklega Venerina pika na Soncu Planinci brez denarja Naklo - V sredo je osemletne odličnjake iz osnovne Šole Naklo (med prvimi v Sloveniji , je uvedla program devetletke) v i spremstvu razrednikov in rav-jnatel^a Borisa Črnilca sprejel Itaml&jšnji župan Ivan Štular. 17 devetoŠolcev je vseh osem razredov končalo z odliko: osem zato, ker so na prehodu z osemletke na devetletko šesti razred preskočili. Iz 9. a razreda, ki ga je na sprejem pri županu spremljal razrednik Andrej Kavčič, so bili vsa leta odlični: Maša Gabrič iz Naklega, Bošt- jan Goličič iz Podbrezij, Rok Kašpar in Domen Križaj iz Naklega in Špela Parte iz Strahinja; iz 9.b (razrednik Blaž Belehar) Gašper jarc iz Strahi-^a, Nejc Jeglič iz Podbrezij, Spela Kalan z Okroglega, Nina Pagon in Eva Vučko iz Naklega; iz 9. C (razredničarka Nataša v Cernilec) pa Jan Celar iz Strahinja, Teja Hojan in Tomaž Krumpestar iz Dupelj, Tjaša Onišak s Cegelnice, Žiga Stare iz Strahinja ter Katarina Štamu-lak in Miha Trampuž iz Naklega. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič S!; n i a Kompas hoteli Bled, d.d. Cankarjeva c. 2 4260 Bled objavlja prosti delovni mesti; tehnika za računalniško podporo Pogoji: končana najmanj srednja šola tehnične smeri, izkušnje in znanje računalništva, urejenost, pripravljenost na delo izven rednega delovnega časa in Natakarice Pogoji: končana srednja gostinska šola, smer natakar, 2 leti delovnih izkušenj, znanje vsaj dveh tujih jezikov, urejenost in komunikativnost. \ Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo Podaljšanja za nedoločen čas. Pisne vloge pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi razpisa. Šenčur, Cerklje - V torek med 7.20 in 13,24 smo lahko po celotni Evropi, Afriki in Aziji opazovali navidezno potovanje Venere čez Sončevo ploskev. Gre za zelo redek pojav, ki je bil nazadnje viden pred 122 leti, naslednjega pa bomo Evropejci znova lahko opazovali šele čez 113 let, na nekaterih delih Zemlje pa že 6. junija 2012. Tedaj se bo namreč Venera, drugi planet za Merkurjem, ki je najbližji Soncu, znova nahajala natanko med Soncem in Zemljo. Počasno potovanje temne Venerine ploskvice čez svetlo Sončevo ploskev v ravni črti so ne- Gorenjski prijatelj RADIO SOIs A 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radiasora.si kdaj lahko s pomočjo teleskopov občudovali le astronomi in premožni ljudje, danes pa ga tudi s pomočjo Interneta lahko opazuje domala vsak. Možnost opazovanja tega redkega pojava 80 imeli tudi učenci osnovnih šol Šenčur in Davorina Jenka v Cerkljah. V Cerkljah so Venerino potovanje spremljali preko Interneta, s posebnimi očali in šolskim teleskopom, na katere je bila nameščena zaščitna folija mylar, in s projekcijo na solarskopu. V Šenčurju je učencem opazovanje redkega pojava omogočil fizik in astronom Maryan Prosen, ki je z OŠ Šenčur zadnji dve leti sodeloval pri republiškem naravoslovnem projektu Skriti zaklad, v katerem so se otroci seznanjali z astronomskimi pojavi. Simon Šubic v _ Železniki - Za sofinanciranje turističnih društev so letos v v Železnikih namenili dobrih pet milijonov tolarjev. Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti. Rudi Beniik, je povedal: "Obravnavo višine sofinanciranje turističnih društev je pripravila komisija za turizem in gostinstvo. Turistična društva Davča, Dražgoše, Sori-ca. Selca in Železniki so upravičena do teh sredstev in smo jih razdeli glede na obstoječi razdelilnik, ki je narejen po pravilniku o razdeljevanju." Lani je bilo do teh sredstev upravičeno tudi Planinsko društvo za Selško dolino, lani spremenjeni pravilnik pa določa, da se lahko prijavijo samo turistična društva. "Planinsko društvo je zelo uspešno, zelo veliko so naredili v zadnjih letih in prav nič niso pridobitniški, čeprav izvajajo gostinsko dejavnost. Planinci posredno v naše kraje pripeljejo veliko turistov, zato moramo za dejavnost društva nekaj sredstev tudi umestiti," je ob koncu pove- • v dal župan Mihael Prevc. Pred glasovanjem je Marko Lotrič povedal svoje nestrinjanje s predlogom: "Kaznujemo jih za uspešno in marljivo delo. Če 3mo jih morala izključiti iz turističnih dajatev, jih moramo takoj vključiti nekam drugam." Rudi Bernik mu je odgovoril, da so skupaj spremenili pravilnik o delitvi denarja, skupaj so sprejeli proračun, zato so vsi odgovorni za izpad sredstev za planince. Janez Ferlan pravi, da bi društvo lahko pravzaprav lahko kandidiralo za sredstva v dveh občinah. Peter Prezey je obžaloval, da nihče od svetnikov ni dovolj aktiven v tem društvu, saj "smo na njih pri proračunu enostavno pozabili". V tolažbo planincem je obljuba svetnikov in župana, da bodo denar za sofinanciranje projektov prejeli zopet naslednje leto. Nekaj denarja bodo letos iz občinskega proračuna vseeno dobili, saj letos praznujejo 50 let Krekove koče, naslednje leto pa še jubilej društva. Boštjan Bogataj Hotel Transturlst išče prijaznega in komunikativnega sodelavca za delovno mesto hotelskega receptorja Pogoji: - najmanj V. stopnja primerne strokovne izobrazbe - znanje najmanj dveh tujih jezikov - obvladanje računalnika - vozniški izpit B kategorije - najmanj 2 leti delovnih izkušenj Lastnoročno napisano vlogo z živ-jenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov: Alpotour THP, 10.0., Kapucinski trg 9, 4220 ikoqa Loka f\ 4* 'U C« apartmaja v Vilah Tearme Zreče v terminu od 18.6. do 26,6. 2004 Cena za najem: 3 dni 5 dni 7 dni « t v _ C 1/2+2 apt 31.500 SIT 48.500 SIT 63.000 SIT 1/4+2 apt 35.500 sn 55.000 SIT 72.000 SIT Polpenzion v navedenem terminu (Vile) 7,990 SIT/na osebo/dan Najem bungalova na Rogli v terminm do 25. 7. 2004 Z Ä Cena za najem: W 1 dan Že od 3 dni 5 dni 1/2+2 bgw 9.400 SIT -10% 1/ 4+2 bgw 12.300 SIT f^j O ust N > 7 dni 4^.7 5-7 V ceno najema je vključeno: neomejeno kopanje, 50% popust pn vstopu v savno v centru bivanja, 50% popust za kopanje v Termah Zreče (pri bivanju na Rogli). ' " ......... •O xi 57 60 00,01 232 92 64, www.üniorji GORENJSKI GLAS • 26. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst, 17.6.; Madžarske toplice 5.8 do 8.8 in 12.8 do 15.8.; Lenti 19.6.; Pelješac ekskluziv od 14.9. do 21.9.; Gardaland 28.6.; Tel.: 04/53-15-249 AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. TRST I0.6, 24.6; tel.: 533 10 50 ali 041 744 160 Podbrezje 17, Naklo G L AS o v KAZI POT Prireditve Večer indijske glasbe Kranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi danes, v petek, ob 19.15 na večer indijske klasične glasbe. V programu z naslovom Marga, ki ga izvaja avtor Martin Lumbar, bodo poslušalci spoznali duh daljne Indije preko njihove umetnosti. Velika vrtna veselica Goriče - Prostovoljno gasilsko društvo Goriče vabi na veliko vrtno veselico danes, v petek, ko bo za zabavo skrbel narodnoza-bavni ansambel Storžič, medtem koje sobota, 12. junija, rezervirana za veliki spektakel z Natalijo Verboten in njenim ansamblom. Prireditev bo pod šotorom za gasilskim domom. Maša na Golici Golica - V nedeljo, 13. junija, bo ob 13. uri tradicionalna maša na Golici. S kolesi na Blegoš Škofja Loka - V sklopu akcije Slovenija kolesari bo jutri, v soboto, potekal že 3. kolesarski vzpon na Blegoš. Starti bodo: ob 8. uri na Mestnem trgu v Škofjl Loki, ob 8.30 na Trgu svobode v Žireh in ob 9.30 Izpred bazena v Železnikih, Zadružnega doma v Hotav-Ijah in izpred Turistične informacijske točke v Poljanah. Vabljeni kolesarji in pohodniki! Zaplešimo skupaj Tržič - V Dvorani tržiških olimpij-cev se bo danes, v petek, ob 19.30 začela prireditev Zaplešimo skupaj v poletje. Srečanje diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj obvešča člane, da bo srečanje, ki je bilo predvideno za prejšnjo soboto, 5. junija, in je odpadlo, to soboto, 12. junija, ob 10. uri v brunarici Vila Rogovila. Informacije dobite po tel.: 031 485 490 - komisija, ali 031 485 470 - pisarna. Spominska svečanost Tržič - Občinski odbor ZZBU NOB Tržič organizira obisk spominske svečanosti pri Prešmanu nad Železno Kaplo. Svečanost bo v nedeljo, 27. junija, ob 11. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva OO ZZB NOB ob uradnih urah, kjer^dobite tudi dodatne informacije. Veselica PGD Podhom Podhom-Jutri, v soboto, 12. junija, se bo ob 18. uri pri gasil- skem domu v Podhomu začel prevzem motorne brizgalne in vrtna veselica PGD Podhom. k Srečanje ob Valvasorjevem domu Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na družabno srečanje ob 50-letnici povojnega Valvasorjevega doma, ki bo jutri, v soboto, 12. junija, ob 11. uri pri Valvasorjevem domu pod Stolom. Izleti Velebit Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira dvodnevni planinski izlet v severni Velebit, in sicer 19. in 20. junija. Povzpeli se boste na dva vrhova - Mali Ra-jinac in Veliki Kozjak. Prijave za izlet in dodatne informacije po tel.: 041/36-70-36, 041/822-088. Pohodni izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse ljubitelje hribov v torek, 15. junija, na pohodni izlet v smeri: Šk. Loka -Log - Gabrška gora - Smoldno -Poljane - Visoko - Šk. Loka. Zbirno mesto bo ob 8. uri na avtobusni postaji Škofja Loka. Hoje bo za 4 ure. V primeru dežja bo sprehod z dežniki. Po Župančičevi poti Šenčur - Odbor za planinstvo pri Turističnemu društvu Šenčur organizira jutri, v soboto, pohod po Župančičevi poti od Dragatu-ša do Vinice v Beli krajini. Skupne zmerne hoje bo 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s postajališča pred pošto v Šenčurju (po dogovoru tudi iz Kranja). Informacije in prijave z vplačili zbira do zasedenosti avtobusa Franci Erzin,tel. 041-875-812. V Šmarješke Toplice Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Šmarješke Toplice in sicer 30. junija. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu. V Dolenjske Toplice Jesenice - Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice vabi vse člane in članice na kopalni izlet v Dolenjske Toplice. Vse druge informacije dobite ob prijavi. Prijavite se po tel.: 041 241 701 ali 5800 525 ali 5806 751 do 16. * • KRCNE ZlUE? Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izda Družinski pohod Kranj - TD Kokrica vabi vse v nedeljo, 13. junija na družinski pohod v dolino Voje v Bohinju. Zbirno mesto bo ob 13.30 uri na parkirišču pri supermarketu Merca-tor od koder se boste z osebnimi vozili odpeljali do Stare Fužine. Do Voj bo hoje 3 do 4 ure. Pohod na Ajdno Kranj - Jutri v soboto, 12. junija. Mestni odbor Nove Slovenije in Ženska zveza pri Nsi organizira obisk poznoantične naselbine na Ajdni nad Potoki pri Žirovnici. Zbrali se boste ob 9. uri v dolini Završnice pri odcepu proti Valvasorjevem domu. Dodatne informacije po tel.: 232-55-82. Na Žavcarjev vrh Žirovnica - DU Žirovnica vabi na pohod na Žavcarjev vrh (Kozjak nad Mariborom) v ponedeljek, 14. junija, informacije in prijave pri Mici Legat, tel.: 040/737-562. junija. Od Vrat do Bistrice Kranj - Pohodniška sekcija Dmštva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 17. junija, na izlet od Vrat (Thörl) do Bistrice na Zilji. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Grelne. Prijave z vplačili sprejemajo v doištveni pi-sami do srede, 16. junija. Od Vrbskega jezera do Drave Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira enodnevni izlet na Koroško v torek, 15. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijavite se na društvu. Srečanje upokojencev Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor svoje člane vabi na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 24. junija, na letališču v Slovenj Gradcu. Odhod avtobusa z Bele bo ob 6.50, iz Preddvora pa ob 7. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 15. junija, ob 17.30 uri. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira prevoz na 16. srečanje upokojencev Slove-nije v Slovenj Gradcu, ki bo 24. junija na letališču v Mislinjski Dobravi z začetkom ob 10.30. Informacije in prijave do 18. junija po tel.: 58 01 351 ali 031 554 165. Iz Prtovča na Ratitovec Šenčur - Pohodniška sekcija DU Šenčur vabi člane na pohod iz Prtovča na Ratitovec, ki bo v sreda, 16. junija. Odhod avtobusa ob 7. uri Izpred pošte v Šenčurju. Kolesarski vzpon na Blegoš S kolesarjenjem lahko začnete v Poljanah, Hotavljah, Žireh ali v Železnikih, z družbo Treking kluba Velosport pa ob 8. uri na Mestnem trgu v Skofji Loki. To je najdaljša varianta, na kateri bomo prevozili 32 km in se povzpeli za dobrih 1.000 m, če ne upoštevamo spustov. Začetek torej v Škofji Loki, nadaljevanje po Poljanski dolini in nato desno na asfaltirano vojaško cesto, ki se na začetku v dveh kratkih klancih malo bolj postavi pokonci, vendar se pod Kobilo umiri. Naša "easy" skupina, ki se bo vozila v ozadju, bo na sprednjem menjalniku uporabljala srednji zobnik, zadnji ozobčenci pa se bodo me- % njavali pri delu. Vas Breznica, še nekaj ovinkov in že je tu Nace. Konec asfalta, nekaj vzpona in navzdol do križišča Predole, ki ga večina imenuje Prdole, nato navzgor do Zapre-vala, oziroma do smučišča Stari v vrh. Pri Zgajnarju ponovno lahko zapravite priložnost počitka in okrepčila. Pot se od Rovt dalje pod Koprivnikom vije med gozdovi, kar je v vročem dnevu blagodejno, ampak roko na srce, vleče pa se kakor ponedeljek po malce bolj veseli nedelji. Spust do Črnega kala ne napoveduje nič obetavnega, saj sledi 3-kilo-metrski strm vzpon do koče, ki nas voljno pričakuje na nadmo-ski višini 1391 m. Tam bo "fe- šta", z glasbo, darili in okrepči-li, sušenje majic ter prijetno druženje. Poskrbljeno bo tudi za vse, ki bi si radi ogledali utrdbe Rupni-kove linije in se ob tem povzpeli na vrh Blegoša, ki se ponaša s 1562 višinskimi metri. Vsega lepega je enkrat konec zato bo potrebno začeti razmišljati o vrnitvi. Ne priporočam vam iste poti, temveč se na Črnem kalu odločite ali levo skozi naselje Potok v Selško dolino, oziroma desno v Hotavlje. Mi se bomo spustili po sredini do Že-tine, skozi Murave, Javorje in Volčo do Poljan, nato pa Poljanski dolini v Skofjo Loko. Jože Oblak Pohod bo le, če bo primerno vreme. Prijave sprejemajo poverjeniki, vodja sekcije, tajnica in predsednik društva. Informacije daje vodja sekcije, tel.: 25 31 591. Srečanje zamejskih društev Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na 33. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 13. junija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Ob 9. uri je zbor v Selah pri Borovljah, odkoder boste šli na Se-teče (1922 m) po planinski poti ali pa v Mrzli log (Koschuta Haus 1.279 m, bolj lahka pot). Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, ne pozabite na dokument za prestop meje. Gozdni tek po Rašici Selo pri Vodicah - Smučarsko društvo Strahovica iz Sela pri Vodicah organizira danes (petek) 23. Gozdni tek po Rašici. Start za cicibane, deklice in dečke je ob 17. uri, start članskih kategorij izpred doma SD Strahovica na Selu pa ob 18. uri. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.nfis-kranj^l MIddtnsK» sefvts KiBnJ, ć.0.0., Gregorčičeva u1. 8. Kranj V bohinjske gore Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 20. junija, izlet v bohinjske gore - na Ablanco (2004m), Tosc (2275m) in planino Uskovnico. Odhod izpred hotela Creina v Kranju bo ob 5.30. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, Stanko Dolenšek, tel.: 040 206 164. Na Komnico Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na planinski izlet na Komnico (Turška glava) na Koroškem jutri, v soboto, 12. junija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 6. uri. Hoje bo za približno 6 ur, hrana in pijača iz nahrbtnika. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23 67 850. Kozji vrh - Mali Grintovec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi na planinski izlet po redko obiskani, a zelo zanimivi poti med Kozjim vrhom in Malim Grintovcem. Izlet bo v soboto, 19. junija. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijavite se lahko na običajnih mestih. Na Višarje Škofja Loka - Dnjštvo upokojencev Škofja Loka vabi na izleta na Višarje, ki bosta v sredo, 23. junija, in v petek, 25. junija, obakrat z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo na dnjštvu od 11. junija do zasedenosti avtobusa. Struška - Veliki vrh - Koča na Golici Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet Struška -Veliki vrh (1944 m) - koča na Golici in sicer 16. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri iz Virmaš in bo ustavlja! na vseh postajališčih do Globusa v Kranju. Hoje bo za 6 ur. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 še danes, v petek, 11. junija. Na piknik Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane društva in njihove svojce, sosede in prijatelje na že tradicionalni vsakoletni piknik, ki bo v nedeljo, 20. junija, z začetkom ob 16. uri na strelišču v Crngrobu. Prijave in vplačila sprejemajo do 10. junija pri poverjenikih oziroma po tel.: 2311 932 od 13. do 15. ure. Obvestila Literarno-glasbeni maraton Železniki - Kulturno društvo Rov Rodio Tfi^loy® Prrl 9I0/ Oorenj/ke^ Prvi glo/ek GorenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Železniki razpisuje literarni-glas-beni maraton Mavrica neba 2004 - povej nam, kje je tvoja meja?!!. Vabijo vse avtorje, ki bi se radi predstavili, ne glede na jezik, v katerem pišejo. Prijavo lahko pošljete po elektronski pošti na naslov mkc@rov-drustvo.si ali po navadni pošti na naslov: Kulturno društvo Rov, Češnjica 54, 4228 Železniki in sicer do vključno 14. junija. Predavanja Krčne žile In zapleti Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v sredo, 16. junija, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom Krčne žile in zapleti. O borelljl Zasip - Krajevna organizacija Rdečega križa Zasip vabi danes, v petek, 11. junija, ob 20. uri v Dom krajanov Zasip na predavanje o boreliozi. Predavala bo dr. Bernarda Ferjan. Osupljive najdbe Kranj - Dnjštvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predavanj Osupljive najdbe, in sicer v banketni dvorani hotela Creina. Tako bo jutri, v soboto, 12. junija, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje Želim biti zdrav. Predaval bo mag. teologije Zmago Godina. Koncerti Koncert v Radovljici Radovljica - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 13. julija, ob 20. uri v avli Graščine v Radovljici. MPZ Iz Trofiacha Šmartno v Tuhinju - Kulturno društvo Srednja vas in Mešani pevski zbor Mavrica vabita na koncert MPZ iz farne cerkve Sv. Ruperta iz Trofiacha. Koncert bo jutri, v soboto, 12. junija, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina Šmartno v Tuhinju. Letni koncert Tržič - KD Ignacij Hladnik Tržič prireja letni koncert. Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik Tržič, ob spremljavi ansambla, se bo predstavil s filmsko in popularno glasbo. Koncert bo jutri, v soboto, 12. junija, ob 20. uri v Osnovni šoli Bistrica. ŽPZ Lipa Radovljica Radovljica - ŽPZ Upa Radovljica vabi jutri, v soboto, 12. junija, ob 20. uri v Graščino v Radovljici na koncert, posvečen 25-letnici zbora. Gostja večera bo flavtistka Eva Zupan. Osti jarej Bled - Komorni pevski zbor Osti jarej Kranj vas vljudno vabi na zborovski koncert slovenskih pesmi in zimzelenih melodij, ki bo v nedeljo, 13. junija, ob 20. uri na blejskem gradu. Filmska in druga glasba Tržič - V Osnovni šoli Bistrica se bo jutri, v soboto, ob 12. uri zače letni koncert filmske in druge popularne glasbe ob spremljavi glasbene skupine in klavirja Mešanega pevskega zbora Ignacij Hladnik. Koncert zbora srbske glasbene akademije Kranj, Škofja Loka - Koncerta vrhunskega študijskega zbor srbske akademije za glasbo iz Beograda bosta v Kranju v Župnijski cerkvi sv. Kancijana jutri, v sobo-to, 12. junija, ob 20. uri, v Škof] Loki pa v cerkvi Sv. Jurija, Stara Loka, v ponedeljek, 14. junija, ob 20. uri. Vstop je prost. Prima VIsta Bled - Na Blejskem otoku se bo v nedeljo, 13. junija, ob 16.45 začel koncert pevske skupine Pri-ma Vi sta. Koncert ŽPZ Pletna Bled - Na Blejskem otoku se bo danes, v petek, ob 19. uri začel tradicionalni letni koncert ŽP2 Pletna. Pletne vodo vozile izpod Vile Bled od 17.30 dalje. ' Moj narobe svet je prima Podnart - Jutri, v soboto, se bo ob 20. uri v Domu Kulture v Pod-nartu začel 39. letni koncert Moškega komornega zbora Podnart, ki ga vodi dirigent Egij. Gar šperšič. Koncert na Breznici Breznica - Mešana pevska skupina dr. France Prešeren iz KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica vabi na koncert, ki bo danes, v petek, ob 20. uri v dvorani na Breznici. Gost večera bo skupina Fasade, kvartet saksofonov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Vstopnina bo 1.200 sit, kar bo vaš prispevek za odhod skupine na pevsko olimpiado v Bremen. Koncert Slovenskega okteta Domžale - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec vas vabi Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan na koncert Slovenskega okteta jutri, v soboto, ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Razstave BrezčastnI nakit Bled - Danes, v petek, 11. junija, ob 21. uri v galeriji na Blejskem gradu odpirajo razstavo zlatega nakita oblikovalk trene Zupan Ambrožič in Mojce Ogris. Razstava bo odprta do 27. junija. Izdelki učencev Železniki - Muzejsko društvo Železniki in Podružnična šola Draž-goše vabita na otvoritev razstave izdelkov učencev, ki bo danes, v petek, 11. junija, ob 17. uri v g^ leriji Muzeja Železniki. V kulturnem programu bodo nastopili tudi učenci Podružnične šole Dražgoše. Razstavo si lahko ogledate do 10. julija, od torka do sobote med 9. in 13. uro. Razstava ročnih del odpade Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj sporoča, da razstave ročnih del zaradi zasedenosti prostorov ne bo. Prestavljena je na jesenski čas. Brezčasni nakit Bled - Danes, v petek, bodo ob 22. uri na Blejskem gradu odprli razstavo treh žensk. Razstavljale bodo Melita Volk, akademska slikarka, Mojca Ogris in Irena Zupan Ambrožič - oblikovalki nakita. • Predstave Davek na samce Medvode - KUD Fran Šaleški Finžgar iz Senice pri Medvodah vabi na ponovitev gledališke uspešnice Davek na samce. Ko-medijo v treh dejanjih si boste lahko ogledali na prostem pred Domom krajanov na Senici, in sicer 18., 19. in 20. junija ob 21-uri. ( petek, 11. junija 2004 PISMA, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN PREJELI SMO Nasilje nad slovenščino Pred dnevi (morda pa so Še?) so bila vhodna vrata lekarne v Kranju prelepljena z velikim plakatom. Na vrhu je pisalo: Novo za otroke. Pod tem napisom je bilo vse mogoče narisano in opremljeno v angleščini. Prodajalko sem vprašal, kaj ponuja plakat, kaj je novega za otroke? Pojasnila mi je, da gre za otroško kremo za sončenje ... Škoda, mislil sem, da gre za kremo, s pomočjo katere se bomo otroci in morda mdi odrasli najhitreje naučili angleščine! To se je zgodilo kmalu potem, ko je bilo v slovenskem državnem zboru prvo branje zakona o slovenščini. Takrat so se nekateri poslanci (uganite katerih strank) sprenevedali, da nikakor ne bodo pristali, da bi se Petrol preimenoval v Gorivo, da bi morali spremeniti nazive Mercator, Merkur... Kakšen teden, dva pred tem so na okrogli mizi na TV vodilni slovenski slavisti zagotavljali, da tega zakon ne zahteva, ko gre za slovensko uveljavljene nazive. Tako je, če človek sliši samo sebe in misli, da ima vedno prav, ne zaveda pa se, da je slovenščina edino, kar lahko zagotovi obstoj Slovencev v Evropi. Peter Čolnar Kraiy Odgovor k pismu "Zaprta cesta čez Vršič" v prispevku Janeza Bizjaka, direktorja Triglavskega narodnega parka, "Zaprta cesta čez Vršič", ki ste ga v vašem časopisu objavili v torek, 25. maja 2004, na strani 22, so v zvezi s prevoznostjo in odprtjem ceste Čez prelaz Vršič navedene nekatere ne- « resnične trditve, na katere smo kot upravljavec omenjene državne ceste v smislu objektivnega obveščanja javnosti dolžni odgovoriti. Prosimo vas, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o medijih objavite naš odgovor. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste se zavedamo pomena, ki ga ima vršiška cesta za prebivalce doUne Trente, Soče in Bovškega, zato se s tem v zvezi nismo nikoh sprenevedali ali delili lažnih obljub, kot nam poskuša pripisati direktor Triglavskega narodnega parka, gospod Bizjak. Se pa hkrati zavedamo nevarnosti, ki bi ob nepreveijenem odprtju prežala na uporabnike s strmih bregov ob cesti. Za odprtje vršiške ceste v zimskem obdobju se Direkcija RS za ceste odloči izključno na podlagi mnenja Agencije RS za okolje, da ni nevarnosti plazov. Tako je DRSC ukrepala tudi v času letošnjih prvomajskih praznikov. Zato je navedba gospoda Bizja- ka, da "ko je pristojna služba za varnost pred plazovi objavila, da nevarnosti ni več, so se pojavih izgovori, da Triglavski narodni park ne pusti soljenja", popolnoma neresnična in zavajajoča. Še več; gospod Bizjak v istem slogu celo nadaljuje: "Zatem smo slišali, da je služba za pluženje na prvomajskem odpustu." "Služba za pluženje" ni bila na prvomajskem dopustu, temveč je čakala na zeleno luč od upravljavca ceste za spluženje snega in odstranitev nekaj metrskih žametov na nekaterih delih ceste. Upravlja-lec ceste pa je čakal na mnenje Agencije RS za okolje, da ni teč nevarnosti plazov, zato stališča v pismu gospoda Bizjaka pomenijo sprenevedanje in zavajanje javnosti. Delo strokovnih služb Direkcije RS za ceste sloni na preverjenih strokovnih informacijah in dejstvih, kar je bilo tudi v primeru prvomajskega zaprtja ceste čez Vršič. Sicer pa, s kakšnim realnim motivom naj bi upravljavec prestavil odprtje vršiške ceste s konca aprila na nekaj dni po 1. maju? Zaradi stroškov prav gotovo ne, saj bi bih ti praktično enaki kot kasneje, če seveda ne bi prišlo do morebitnih sprožitev plazov, zato, da bi nagajal oziroma odŠkmil Trentaijem morebitni zaslužek ob prvomajskih praznikih?* Takšne trditve so, blago rečeno, iz trte zvite. Odločitve so temeljile izključno na pisnih obvestilih, ki smo jih prejeli od Agencije RS za okolje: - 30. aprila: "Na plazišču pri 24. serpentini (zadnji pred vrhom) je veliko snega, ki bi se ob dežju ali ob toplem in sončnem dnevu lahko splazil, ... V ponedeljek, 3. maja, bo razmeroma sončno vreme, ki bo zmehčalo sneg, zato bi se spet nekaj snega lahko splazilo. Od torka, 4. maja, zvečer dalje pa kaže na dež, ki bi lahko spet povečal možnost plazenja." - 5. maja: "Sneg na plazišču nad 24. serpentino je razmeroma stabilen ter se bo zaradi ohladitev dodatno stabiliziral in ne bo ogrožal prometa na cesti." 6. maja smo vršiško cesto odpr-h za promet z dodatnim opozorilom, da je za tiste voznike, ki nadaljujejo vožnjo mimo Erjavčeve koče, obvezna uporaba snežnih verig zaradi ledenih krp vozišču zadnje serpentine. Odločilni dejavnik za odprtje vršiške ceste v zimskem času je bila vedno predvsem varnost udeležencev v prometu in vzdrževalcev, Šele nato stroški zimskega vzdrževanja, ki kljub temu, da niso zanemarljivi, niso odločilni. Na odprtje vršiške ceste doslej nikdar ni vplivalo soljenje, čeprav menimo, da bi bilo potrebno upoštevati tudi ekološki vidik oziroma omejiti uporabo soli pri vzdrževanju prevoznosti v zimskem času, na kar so nenazadnje tudi razpravljavci o predlogu novega zakona o Triglavskem narodnem parku večkrat javno opozorih. Dejstvo je. daje Direkcija RS za ceste po zadnjem potresu v Posočju, ob ustrezni varnosti udeležencev v prometu, zagotavljala prevoznost vršiške ceste tudi v zimskem času. V prispevku gospod Bizjak nadalje navaja, da so "tekmo odpovedali in cesto spet zaprli. Zaradi vzdrževanih del." Nepoučenega bralca lahko zapisane trditve hitro zavedajo, saj avtor nikjer ne omeni, da so bila vzdrževalna dela nujna, saj je bila cesta - zaradi zagotavljanja prevoznosti v zimskem Času in uporabe soli - v zelo slabem stanju. Zato smo se na Direkciji, spet zaradi varnosti uporabnikov in čim boljše prometne povezanosti obeh dolin, odločih za temeljito rekonstrukcijo. V času, ko je bila cesta še zaprta zaradi grozečih plazov, smo izvajalcu izdali dovoljenje za popolno zaporo. Takoj po odprtju ceste smo izdaU še dopolnilno dovoljenje za delno zaporo ceste z izmenično enosmernim prometom, v okviru katerega so dovoljene tudi občasne popolne zapore v trajanju do največ ene ure z vsaj 30-minutnimi vmesnimi presledki. Občasne popolne zapore so bile nujne, kajti: 1. tovrstnih del, predvsem asfaltiranja, na zgolj 4,5 metra širokem vozišču ni mogoče v celoti izvajati pod polovičnim prometom; 2. za kakovostno izvedbo del morajo biti zagotovljene ugodne vremenske razmere, predvsem temperatura in vlažnost zraka, zato z deU ni bilo možno pričeti prej. Zlonamerne in zavajajoče so trditve gospoda Bizjaka, da odgovorni "na poznajo in najbrž tudi ne priznajo gospodarske odvisnosti Trenete in Bovškega od povezanosti vršiške ceste". Direkcija RS za ceste je namreč vedno, kadar so vremenske razmere to dopuščale, zagotavljala in omogočala zimsko prevoznost vršiške ceste. Hkrati je z dodatnimi investicijami poskrbela, da se je lahko promet med zgornjo Soško in Savsko dolino odvijal kar se da nemoteno. V letu 2001 je bila izgrajena galerija Berebica, vredna več kot 500 milijonov tolarjev, s čimer je bil premagan stalno grozeči plaz Berebica, ki je cesto celo pogosto zaprl. Prav tako so bile v preteklih letih v Trenti oz. na območju doline Soče zaključene Še številne druge cestne investicije: rekonstrukcija mostu Čez Koritnico, Markovega mostu in mostu čez potok Gljun, gradnja novega mostu čez Krajcarco ter novih mostov čez Sočo in Limarico pri izviru Soče. Enako je bilo z vršiško cesto na kranjskogorski stani, kjer je bilo saniranih več podpornih in opornih zidov. Tai\ja Barašin, univ, dipl. nov. vodja Službe za odnose z javnostmi Direkcye RS za ceste 11 iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po eiDOŠti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski gias, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 \' i t h. Mali öQlasi se sprejemajo za v petek - f sTfiio äd 13J0. ntn in za objavo v torek, y paiHisi- . . .vv.. •v ' '"in sicer: neprekinjeno 9t 7. * W i > m APARTMA-PRIKOLICE HrvaŠka otok Pag - Metajna, oddajamo apartmaje. it 00385-51/267-713, 00385-53/667-157_^ OTOK PAG, Mandre; apartmaji 50 m od morja. Junij In september popust, tt 00385-23/697-268, 00385-91 /526-28- 61 . 6974 Na otoku Krku na lepi in mirni lo[^ciji oddam oprepiljen apartma, g 040/756^03 7093 Oddam APARTMA, otok Pag - Gajac Nova-Ija, junij, julij, tt 00385-915-480-025 7271 Ugodno ODDAM apartmaje na otoku Šo ta pri Splitu, blizu morja, žar, parkirišče. It 041/596-015 »Siifafi.ti _7275 Na KRKU oddam opremljen apartma na lepi lokaciji, tt 041/390-422, 251-18-08 7276 Oddam APARTMA na otoku Krk - Punat, 2^+1 in 4+1. tr 00385-51-854-218 726O Na otoku Visu oddam vikend (2 sobi, kuhinja, WC, terasa) 20 m od morja, cena ugod-na. g 00385-21/714-054_73^ OTOK KRK - ČIŽIČI, prodam novozgrajen apartma s parkiriščem, klimo, pogledom na morje, oddaljen 50 m od urejene plaže. Ponudbe: www.gamen.so, inf. — 041/646-909 na v 7356 DUGI OTOK - SOUNE, 70 m od morja, ugodno oddamo novo zgrajene apartmaje za dve ali 4 osebe, tr 00385-981/713-914 Suzana 7365 TROGIR MARINA, oddamo 5 apartmajev, klima, TV, parkirišče. 30 m od morja. V 00385-21/889-361. 00385-98/98-34-^59__^ Oddam APARTMA za 4-5 oseb v Cervarju Dri Poreču, cena 8.000 SIT/dan. « 040/392-603 7396 Nepremičnine S5745-444. ItLKI) l'|{LŠKii\()\ \ r,0 APARATI STROJI Ugodno prodam VIDEOREKORDER nov Philips s šestimi glavami, še v garanciji, tr 25-31-759 6976 Kupim pajek SIP, rotacijsko kosilnico SIP in trosilec gnoja SIP tr 041/597-086 7195 Kupim samonakladalko in pajek za seno ter izkopainik za krompir, tr 041/865-675 7265 Kupim IZKOPALNIK krompirja Polak. tr 5132-861 zvečer 7269 Ugodno prodam 2 JEKLENKI za plin in štedilnik, tr 20-26-716_7273 Prodam sobno lončeno peč, zelene barve, 2m X 45cm, cena po dogovoru, tr 01 /540-37-34, 041 /988-488 7284 Prodam molzni stroj Vestfalija, mlin za žito, mlin za sadje, puhalnik Tajfun z motorjem, gumivoz, 300-litrski rostfrei - sod ža vino, cena po dogovoru, tr 040/65-25-90 7291 Prodam mizarsko formatno žago, voz 320 cm s predrezilom in nagibom žage-, samostojni horizontalni vrtalni stroj, čepilni stroj, kompresor 380 I in avtomatski vrtalni stroj BLUM procenter 2000. ir 031/302-216 7302 Prodam hidravlični nakladalec hlevskega gnoja, tritočkovni priklop s hidravličnima nogama. tr 051 /230-044 7304 Prodam hlevske bokse z napajalniki, trak za hlevski gnoj, tr 041 /837-476 7307 Kupim frezo za motokultivator. tr 512-70- 71 7317 Prodam kosilnico za traktor, tr 041 /603-332 Tomo Vinkovič 7321 Prodam motor - obnovljen, za kosilnico BCS TIP 622, bencin - petrolej ter dvovre-tenski obračalnik sena 260 cm širine, tr 031/309-753 7326 Prodam OSOVINO ?a cirkuiar in več elektromotorjev s 1400 obrati - trofazni, tr 513- 71-41 7330 SAMONAKLADALKO SIP NOVI PIONIR 17 m3, hidravlični dvig. kot nova, prodam, tr 031/460-289 7360 Rotacijsko KOSILNICO SIP 135, dobro ohranjeno, prodam, tr 031/842-756 7361 Prodam 10 dni rabljen kamp (mini) HLADILNIK in mini pečico z grelno ploščo, tr 031 /641-868 ali 25-72-236 7368 Ugodno prodam 2 leti star podpultni vgradni HLADILNIK Zanussi. tr 040/835- 537 7369 Prodam dobro ohranjeno NAKLADALKO 16 m3, in škropilnico 350 I. tr 252-32-52 7372 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. tr 041/878-494 7393 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo. 35,000 kalorij, tr 51-55-590_7398 Prodam PUHALNIK z motorjem, tr 23-11- 700 7408 GLASBILA GARAŽE Na Planini - Gogalova ulica, oddam garažo v najem, tr 20-27-529 7362 Kranj - Planina I; I. 79, prodamo garažo v kletni etaži. CENA: 1,8 mio SIT. SVET RE d.o.o,. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745. v^ww.svet-nepremicnine.si Prodam otroško diatonično harmoniko, prostor: C,F,B, 2 dodatna gumba, tt 041/386-958 7340 Prodam diatonično HARMONIKO 3-vrstno - BSAS in sintesajser Yamaha PSR 80 na stojalu, tr 23-24-410 7409 GR. MATERIAL Ugodno prodam 3 kom MEDENINASTE PLOŠČE 2,5 mm, poltrde. tr 23-23-033 7145 Poceni prodam UDARNE VIJAKE za pritrditev kombi izolacijskih plošč 90-160 mm. tr 586-38-50 7158 Prodam 2 m3 suhih desk za šolanje in 200 m2 desk za streho, tr 051 /317-945 7258 Ugodno prodam dimnik Schiede! - dvojni, z zračnikom, tr 25-23-141 7262 Kupim suh smrekov les, prizmo, plohe in colo. tr 041/760-791 7310 Prodam fabjon premazan z barvo svetli bor, 35 m2. tr 041/470-522_73u Prodam deske za šolanje in bankine. tr 031/585-105 7315 HIŠE NAJAMEMO ... _ Najamem hišo v Gorenji vasi ali okolici, tr 041 /585-092 7337 HIŠE PRODAMO HIŠO energetsko varčna za 15.950.000 SIT, 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. na tr 01/428-93-99 ali 051/347-477 »3libMl.«l 5534 IZOLA 135 m2, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, brez posrednika, cena 605.000 SIT/m2. tr 040/206-666 6536 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387 7052 Bled - Sp. Gorje, starejšo hišo z lepo parcelo, 800 m2 prodam ali menjam za večji vikend oz. manjšo kmetijo v Poljanski dolini, tr 041/991-448 7282 Prodam ali zamenjam hišo v III. gradbeni fazi za vikend - vse v okolici Kranja, tr 040/322-263 7299 Nujno prodam polovico starejše, takoj vseljive hiše na lepi lokaciji na Posavcu. Možnost odkupa druge polovice, tr 041/209-066 »Qitb*i.ii 7301 V Šmarjeških Toplicah prodamo malo hiško na manjši parceli ob asfaltni cesti, cena ugodna, tr 031/678-784 7367 Prodam stanovanjsko HIŠO. novogradnjo v III. gradbeni fazi, zgrajena na lepi sončni parceli, veliki 1060 m2, kot zadnja na robu naselja pod gozdom, površina etaže je 120 m2. K+P+N+M, lokacija Železniki Log, vsi priključki urejeni, cena po dogovoru, tr 51- 46-052 »3libei1.»l 7419 RADOVLJICA, prodamo zelo lepo zgornjo etažo hiše v dveh etažah, stanpvanjske površine 175 m2, v kompletu obnovljena pred 10 leti. zemljišča 500 m2. pol kleti, kritina bra-mac, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po do-govonj. CENA: 31.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ZELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let, podkletena, visoko pritličje, 1. etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net nepremičninska družba ioman d.0.0.. Zevnlkova 11. Kranj. PE Mladinska ulica 2. K rani. tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volia.net KRANJ - TRBOJE, na 883 m2 zemljišča prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo s pomožnim objektom, stara 22 let, 76,36 m2 v etaži, hiša je podkletena, pritličje ter 1. etaža, balkon, CK-olje, tel. priključek, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, vzg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net n n — www.loka^.sl li::@Li!SBU.nepremičnine p(omßt 7 rwpißmißnifwfni Fajfar Jana; s.p. Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300. 041/647-547 KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000.00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, na parceli 186 m2, novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.160.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.0.0., Celovška 291, Lj.. vi/vw.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Kranj - naselje šestih enot (dvojček), novogradnja, 150 m2 stanovanjske površine, parcela 400 m2, III. podaljšana gr. faza. Cena 38.240.000 SIT Tel. 01/510 74 30. 031 308 563. Prvi graden d.0.0.. Celovška 291. Lj.. www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com 8;; in ^ ts n n m J K 0) o r% K> O Jk 9 O NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE H o & škofja Loka - Prodamo v letošnjem letu zgrajene tri vrstne podkletene hiše, izdelane do podaljšane III. gradbene faze, z vgrajenimi vrati in okni, izdelano fasado in zunanjo ureditvijo okolice. Tloris hiš je 10x6,5m,150m2 bivalne površine, K+P+N+M z atrijem in vsemi priključki. Cena 28,2 mio sit.Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. Tel. 04 50-60 300, 041 647 547 NEPREMIČNINE Tel.:2021-353 K Mals/ror trg 12 mm Kranj KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wv^.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2. sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.0.0.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt. možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si MAKLER BLED cLo.oi PRODAJA NEPREMIČNIN PREDDVOR - okolica; 300 m2.1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v nase-ju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745, wv/w.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, očena vhoda, 1.1980, 285 m2. prevzem ta-koi. CENA: 33,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRIŽE; manjša hiša. I. 68. 214 m2, prenovljena I. 2001, vrt, drvarnica, mirno okolje. CENA: 20 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si KOVOR; dvostanovanjska hiša dvojček na lepi in mirni lokaciji. Stara je 30 let, parcela meri 500 m2. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, eno-stanovanjska. nova, parcela meri 562 m2. mirna lol^cija. primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si r icl.: 583-65-00. 041/7().V«0h BITNJE - NOVOGRADNJA! stan. hiša v podaljšani IV. gradbeni fazi {dokončana brez kopalnic in finalnih tlakov), moderna pritlična hiša. v pritličju 80 m2 in v nadstropju isto, cena = 37,5 mio SIT, možen nakup zemljišča in dovoljenja s priključki za 17,2 mio SIT ali zgrajena 3. gr. faza za 26,8 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Šorlijevo naselje: vrstna-atrijska hiša, klet (135 m2), pritličje (135 m2). ograjen vrt in mansarda {80 m2), parcela 500 m2, obnovljena leta 1997, cena = 57,1 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: v smeri Brnika: nova hiša v izmeri 14 X 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2. cena = 59,5 mio SIT. K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 NEPREMIČNINE » mike-co.si d!o!oV 2026 KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53? GSM 051 320 700 GORIČE pri GOLNIKU: stan. hiša stara 43 let na parceli 729 m2, vel. 9 x 9 m. cena je 26,3 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: stanovanje v nadstropju hiše s površino 156 m2, mansarda neizdelana, I. 80, ločen vhod. cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Ir Na Skeli 4. 4000 Kram To}.: 04 23 63 388 GSM- 041 860 938 www.tf)danepremicnine-ii.$i V ŠKOFJI LOKI: stan. hiša z razgibanim tlorisom. tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena - 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13.53, GSM 051 320 700 IZOBRAŽEVANJE Vabljeni v intenzivne tečaje in poletno šolo KITARE in PLESNE TEČAJE za mladoporočence - Studio Tango iz Kranja, tt 232-46-77.041/820-485 ee?? MATEMATIKA. FIZIKA, pomoč in nasveti. Kličite: Enačba - izobraževanje. Resnik s.p.. Milje 67, Visoko. IT 04/253-11-45 in 041/564-991 6937 GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2004 NOVO! EVROPSKI TEČAJI: NE, F, AN, ŠP, intenzivni poletni tečaji (20 ur 19.000 SIT) za osnovnošolce, dijake in odrasle. 16.-20.8., 23.-27.8.2004 ali po dogovoru. Prijave do 19.6.2004. ŠVICARSKA SOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, n 04/23-12-52 7432 KOLESA Prodam več koles po simbolični ceni. v 031/334-960 7308 Prodam zelo dobro ohranjeno mestno žensko kolo. v 518-27-20 -7311 Ugodno prodam gorsko kolo SCOTT, 26 col, 24 prestav. Tt 513-57-89, 051/350- 337 7316 KUPIM KMETIJSKO ZEMUlŠČE ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo kupim, tt 031/451-822 »3w>«i.»l 6874 Kupim dve OKNI, 90 x 120, brez rolete, tr 031/219-663 7303 Kupim STROJ za ČIŠČENJE PIŠČANCEV, tr 031/504-658 7386 Kupim IZKOPALNIK krompirja, enorezni. « 533-01-68 7420 Kupim ohranjen MOTOR ZA GOLF diesel, serija II, hidravlični ventili, tr 041/597-933 74 23 >IMGLAS' Gorenjski glas. d.0.0., Zoisova 1, Kranj domplan dOKžba za inženiring» nepremičnine, ufbanizenri in energetikOp d.d. loanj, blerweisova 14 la/.; 041/047-^3 STANOVANJE PRODAMO •Kranj, Planina I; 3S; Vil. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM •Trboje, I. nadstropje v celoti, 160 rn2, staro 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški; HIŠO ODDAMO V NAJEM: •v bližini Golnika oddamo v najem visokopritlič-no hišo tlorisa 50 m2, opremljeno, starost 30 let, na parceli velikosti cca 150 m2, mesečna najemnina 85.000 SIT;. HIŠE - PRODAMO •Šenčur, starejša kmečka hiša, tlorisa 163 m2 in gospodarsko poslopje 198 m2, na parceli 822 m2, starost 200 let, cena 24,5 mio SIT; •Šenčur • visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54,5 mio. SIT; •bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, ttorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; •Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; •bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mio SIT; •Golnik, IV. gradbena faza, tlorisa 3 x 100 m2, na parceli 700 m2, starost 8 let, cena 29 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS ■ PRODAMO •Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne Izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO •v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO •Kranj, Planina lil., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT; •Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let. cena 63 mio SIT; •Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; •Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2. star 24 let. adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; skladiščni prostori - proizvodne hale - Pf^ODAMO •v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema). cena 1.298.250.000,00 SIT; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: •Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980, man-sarda izdelana v letu 1995.116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 ffiio SIT; •Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2. leto prenove 1962,120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: ■ ODDAMO V NAJEM •Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2. stare 22 let. 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2 , cena 35.000,00 SIT/mesečno; •Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2. 116.500 SIT mesečno; •v bližini ceste Kranj - škofja Loka. 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2. starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2. za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; •Kranj, Planina I., oddamo ali prodamo, izmere 44.8 m2. starost 24 let, adaptirano 1990, najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT; PARCELA - PRODAMO •Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2; •Hrastje, za poslovni objekt, 846 m2. komunalno opremljena, cena 22,5 mio SIT; •Podreča, v izmeri 1900 m2. cena 19.000 SIT m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2. cena 21.500 SIT m2; •Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.400.00 SIT / m2. • PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANIN! - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 -možnost ogleda na Internetu: domplan.si ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESUlVOST IN USPEH. LOKAL ODDAM V najem oddam prostor za pisarno - trgovino 35 m2 na Koroški cesti v Kranju. V 041/361-100 »SbtmiM 6971 ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50 m2 in kleti površne 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2 {1.904,80 SIT), cena najema kleti: 3 EUR/m2 {714,30 SIT) Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27 m2, cena najema: 6 EUR/m2 (1.428,60 SIT), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16. prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06 m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m2 {1.428,60 SIT), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v izmeri 26,30 m2, cena najema: 7 EUR/m2 (1.666,70 SIT). Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. RADOVUlCA: 23,52 m2,1. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost, prevzem takoj. Cena: 8.200.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, v/ww.alpdom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora - pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mimo dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v juni-ju/m2: 405.126 SIT, foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, v/ww.atpdom.si RADOVUlCA: pisarniški prostori, I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansar-da: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 5 IT/m 2/mesec (v ceni so všteti stroški kurjave). ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvi/w.alpdom.si MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39,23 m2, PR/1. nad., CK-plin, tel. priključek, PVC-okna, parkimi prostor, poslovni prostor je namenjen za ne-živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine .net V najem oddam prostor za pisarno - trgovino 35 m2 na Koroški cesti v Kranju. Tel.: 041 361 100. KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ir^a 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 22.000.000,00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Primskovo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v izmeri od 30-150 m2, staro 4 leta, cena = 142.800,00 SIT/m2, 42,7 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: poslovna stavba (ni podkletena) v izmeri 354 m2, parcela 1.914 m2, zgrajeno delno leta 1960 in delno 1980, cena je 50,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 LOKAL PRODAM v Radovljici prodam poslovni prostor 120 m2, možna preureditev v stanovanje. tP 041/622-952 7327 PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49 m2, na 1184 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR (232.254.311,70 SIT), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR (51.244.024,90 SIT). Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI. Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79 m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR (94.051.881,00 srn, pripadajoče zemljišče velikck,2153m2. prodajna cena: 173.618,00 EUR (41.338.445,80 SIT), Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. PRODAMO počitniški objekt v TERMAH ČATEŽ, zgrajen 1990, v izmeri 46,9 m2 In 45 m2 dvorišča, prodajna cena; 42.911,50 EUR (10.217.228,20 SIT), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. IM^ MAXDATA Vidkin 4200icPMium 4 M zee (Mi. RAM 366 Ma OM 40 aaCĐRW/(M> RÖM, 15* TFT o*» AKCUSKA CENA: 248.900 SIT ♦ DDV oMto raflunamilhB patmm polito na i(Mu il poMUt» www.perftech.si 04/ 579 00 00 PRODAMO AU ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hnjšica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR (10.749.476,90 SIT), cena najema: 7 EUR/m2 (1.66.70 SIT/m2), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. PRODAMO AU ODDAMO triplex garažo na JESENICAH, Titova cesta 68, zgrajeno 1971, v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR (1.007.044,00 SIT), cena najema: 4 EUR/m2 (952,40 SIT), Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77. MOTORNA KOLESA Prodam zelo dobro ohranjen motor, GIU-ERA 50, enduro. tr 041/894-022 7201 Prodam skuter PEUGEOT Vivacity, I. 01, rdeče barve, 4.000 km. V 041/896-648, 204-55-91 7279 APRILUA CLASSIC. 125 CM, 16.000 km. I. 99, lepo ohranjen, 350.000 SIT. tt 031/687-096 7375 OTR. OPREMA Prodam pletene NOGAVIČKE za dojenčka. « 57-43-156, 040/460-620 6934 Ugodno prodam AVTOSEDEŽ maxi cosi cabrio, rabljen, tr 051 /308-628 7187 Prodam kombinirani otroški voziček PEK, posteljico in nahrbtnik za nošenje. ® 25-23-141 7268 Prodam AVTOSEDEŽ od 0-18 kg, zraven podarim sedež za na kolo. ff 204-68-51 7233 Prodam otroški voziček HAUCK, avtose-dež, otroško kolo, ohranjeno, tt 041/499- 21 8 7319 PRIDELKI Sladke, domače, neškropljene JAGODE prodam. Hudo 2, tt 031/348-969 7342 Prodam zgodnji KROMPIR. Matijovc, Je-glič, Podbrezje 192, P 533-11-44 7373 Prodam hruševo ŽGANJE. B' 255-66-30 7377 Prodam hruševo ŽGANJE ff 040/330-886 in PLOHE (kostanj, hrast, javor, bukev). tr 041 /503-232 7332 Prodamo KUMARE solatne. Struževo 9, ® 041/426-826 7383 PODARIM Dobrim ljudem podarim mladega, zdravega, črnega MUCKA. Od rojstva ima okvaro na enem očesu, kar pa ga ne moti. saj je zelo živahen. radoživ in čist. ® 031 /68-00-68 7076 Oddam SMREKOVE VEJE, za prevoz poskrbite sami. v 25-91-505 7400 Podarim mlade MUCKE, stare en mesec. IP 041/754-547 74i2 Dobrim ljudem podarim 2 sivo bela MUCKA, stara 2 meseca, vajena čistoče. ® 25- 71 -805 7425 POSESTI Lancovo, prodam večjo zazidljivo parcelo, možno tudi več manjših. V 031/451-822 » 3 lzb«ri.«i 6871 Kupim PARCELO od Nomenja do Bohinjske Bistrice. ® 041 /586-450 7278 Zg. Besnica - zazidljiva parcela, 666 m2, 70 EU/m2. -B 041/657-161 7297 Radovljica - okolica, najamem skladiščni sortirni prostor za daljše obdobje, v 031/666-446 7322 Zg. Besnica, 666 m2, zazidljiva, ravna, sončna, pod gozdom. Ceria: 11,15 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330; vAvw.inf-ing.si Bled - Vintgar, parcela 1317 m2, zazidljiva, ravna, sončna, z lepim razgledom. Cena: 26,6 milj. Sit., Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Kranj. Šorlijeva 11, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Trboje, 603 m2, zazidljiva, ravna, na robu naselja. Cena: 14,4 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11. Kranj.'tel.: 04-236-2730, 041-429-339, wv»w.inf-ing.si KRANJ - PŠEVO, prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primernega za počitniški objekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net - MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.896.580,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net Nudimo ugodne kredHe do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokolnlne (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24426, gsm 041/750-560, 041/331-091. Prodaja vozil NUMERO UNO. Dušan ŠimunoviČ, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor ZERJAVKA, prodamo 797 m2 zazidljive parcele z plačanim komunalnim prispevkom za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo dimenzije 8.5*12.5, zemljišče se nahaja ob robu gozda nad jezerom. CENA: 28.776,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net V Kranju in v okolici kupimo zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo. Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., v\ww.stanovanje.net, www.novogradnje.com MLAKA - nad Begunjami; 830 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 9.580,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 0^28 11 000, 031/374 745#vi/ww.svet-nepremicnine.si KRANJ - Strahinj; 680 m2. ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 2.395,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000,• 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. Cena: 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KOMENDA: stavbna parcela 1.128 m2, cena = 26.240,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 nepremičnine, a.o.o. Pd Plevno 42, Sk. loka, tel.: 511-Ö4-20,041 /425-380 TRŽIČ: stavbno zemljišče 8.665 m2 za poslovno-dejavnost, po 21.420,00 SIT/m2, možna delitev na manjše dele, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 NAKLO pri KRANJU: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena = 14,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: bližina Vodovodnega stolpa 1092 m2 zazidljive parcele, namenjeno gradnjo vrstnih hiš. po ceni 29.750,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete tel. 031/612-541 od 9. ure dalje, ali pišite SMS. Opozorite na ta oglas gospe, ki si želijo novih poznanstev. Veselimo se sodelovanja z vami! 7287 NEPREMIČNINE Šiftar Jure s.p. Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel: 04/531-44-24. 041/703-839 POMLADNI VETER - 56-letna, prijazna osamjjena Gorenjka, vdova, želi spoznati primernega nevezanega moškega. Gospodje prosimo pokličite tel. 090-54-24 ali 090-54-25 (186 sit/min), od 9 ure dalje, tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! 7288 Upokojenka želi spoznati moškega. TT 041/229-986 7397 RAZNO PRODAM Vrtna MIZA in 2 KLOPI z naslonim iz masivnega lesa, debeline 8 cm, primerna za teraso, nova, prodam, v 25-51-209, 041/665-360 872i Lestve vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. tr 01/3611-078 7191 Prodam cvetlični, gozdni, smrekov in kostanjev med, pri količini nad 10 kg pripeljemo tudi na dom. V 01/8347-248, 041/292-957 7259 Prodam komplet orodij za izdelavo kovinskega artikla, tr 20-12-193 Bergant 7260 NEPREMIČNINE Kupim 10 pr.m. prvovrstnih suhih bukovih drv. razrezanih in dostavljenih v Kranj, tr 040/756-275_7294 Prodam lipove colarice (25 mm). Mirko Primožič, Koprivnik 23, Sovodenj 7313 Prodam barvni TV 60 z vrtljivim nastavkom. tr 031/754-115 7325 Prodam novo vrtno masivno hrastovo garnituro. tr 031/411-145 popoldan 7379 Prodam LESENO OGRODJE 4,5x8,5 m. primemo za garažo ali orodje, tr 25-23-273 74i4 CISTERNA plastična 1000 1 na paleti in v ogrodju, primerna za vodo. čista, z dostavo prodam, tr 041/320-701 7417 Razprodaja sadik balkonskih, okrasnih rastlin. Konc, Mošnje 37. Radovljica, tr 533-80-17, 041 /607-464 7421 STANOVANJA ODDAMO Opremljeno in ogrevano SOBO v Kranju oddam samskemu moškemu, tr 232-50-59 7401 ŠKOFJA LOKA Dorfarje, dvosobno 48 m2, novo, cena 55.000 SIT mesečno. NEPI d.o.o.Škofja Loka 041 425-380 KRANJ - oddamo 2 SS 42 m2 v pritličju, z opremo, cena = 59.700,00 SIT/mes, varščina in predplačilo, že prazno, 1 GG 22 m2, v 3. nad., cena = 35.800,00 SIT/mes, 3-mes. najemnina in varščina, oddamo 1 SS 50 m2 v 5. nad., predplačilo, 2 SS 48.00 m2 Zlato polje v 4. nad., MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA, cena = 59.700,00 SIT, predplačilo 3 mes., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 STANOVANJA KUPIMO Kupim trisobno STANOVANJE v Škofji Loki (Podlubnik ali Partizanska) ali v Kranju, brez posrednika. ® 041/632-577 » 3 izb«ri.tl 8966 KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VEUKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S.+1 AU MANJŠE 3S.S.. NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net o Trg Svobodfi 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550. 5924-300 primm.taicöslol .n«l, http://a9encija-prlfn0.sl KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 AU VEČ, VSI PRIKUUČ-Kl, VSEUlVO PO DOGOVORU. ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJA KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO. RAVNO, SONČNO, NE V BLIŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V Škofji Loki z okolico ali v Kranju za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvwv.stano-vanje.net, vi/ww.novogradnje.com STANOVANJA NAJAMEMO V škofji Loki najamem 1 S stanovanje ali garsonjero, tt 041/264-958 7203 Urejen, zaposlen zakonski par z 9-mesečno deklico najame 2-sobno STANOVANJE na relaciji Kranj - vzhod (Šenčur, Cerklje) za najmanj eno leto. fT 031/811- 288 »Sliberi.il 7343 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE na Jesenicäh ali okolici za najmanj 6 mesecev, tr 041/457-377 7405 STAN. OPREMA Poceni prodam sestavljivo omaro za dne\^ no sobo. deloma zastekljeno v skupni širini 330 cm, visoko 237 cm, temno rjava barva, vrata krem. v 040/231-797 7202 Prodam dve mizi, kuhinjsko raztegljivo iz masivnega lesa in mizico za v dnevno sobo po ugodni ceni in tlakovce za dvorišče. V 2334-203, 041/673-152 7267 Prodam spalnico - omaro z drsnimi vrati in ogledalom, posteljo in nočni omarici, temno rjave barve, tr 051/318-111 7295 Ugodno prodam nova vhodna vrata s podbojem. tt 2310020, 041/271-953 7332 ŠPORT Ugodno prodam malo rabljene ROLERJE Roces št. 38 temno modre barve, v 041/33-55-39 7075 Prodam novi motor Tomos za čoln, 4,5 KM in malo rabljen SELVA 25 KM z vžigalno napako. « 041/602-395 7264 STORITVE TLAKOVANJE dvorišč, parkirnih prostorov, kompletni izkopi, odvozi, nasipi, priprava terena za asfaltiranje ter izdelava in obnova kanalizacije, v 202-57-69, 041/711-842, Milutin Bijelič s.p., Struževo 28, Kranj 4689 SEUTVE, HITRI PREVOZI, prenosi pohištva. klavirjev, blagajn, montaža pohištva, pomoč pri odnosu kosovnih odpadkov, hitro in ugodno. Tadej tr 041/737-245, Matej 041/35-80-55, Brce Tadej s.p., J. Platiše 11, Kranj 5512 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni već! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tr 041/694 229, 01/83 15 057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 5595 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. markiza 400 X 195 s popustom že od 89.404.00 SIT dalje. Roletarstvo Berčan. Matjaž Berčan, s.p.. Mala Vas 3a. Ljubljana, tr 01/565-32-32, 041/630-700 626i GRADBENIK REXHO d.n.o.. Adergas 13. Cerklje, IZVAJA DELA OD TEMEUEV DO STREHE. OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI. KAMNITE ŠKARPE. UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, tr 041/589-996 8287 Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče I.; 04/2315^00. fax: 04/2315^01 041/774-101 POSfl€DOVflNJ€. ZRSTOPRNJ€. PflODflJfl KITANJE in BEUENJE - hitro, kvalitetno! 9 031/508-168. Roman Nahtigal, s.p Šoriijeva 19, Kranj 5301 ŽALUZtJE, lamele in plise zavese, screens senčila za strešna okna, izdelava in montaža. Žaluzije 25 mm, cena od 2264 SIT/m2 + DDV. tr 01/365-12-47, 041/334-247,. Rono senčila, d.o.o., Mavarjeva 46, Notr. Gorice 6535 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih-škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-] 751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovškova 10, | Kamnik 6829 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K. « 59-55-170, 041/733-709. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELME ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM Č/\SU! 6904 Prevzamem vsa zidarko fasaderska dela, vse vrste fasad In notranjih ometov, tr 031/524-914, Andeličinoski Radovan s.p.. Paradiž 7. Tržič 7080 Splošno zidarstvo, položimo tudi tlakovce na dvorišča in škarpe, delamo z materialom ali brez. tt 031/334-374, 031/256-038 : po 17. uri, Gradbeništvo Kryeziu in ostali, Struževo 3a, Kranj 7263 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka SO, \aklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 hlctnoiK I Ltdiiiiir s.p. Splošna gradbena dela, fasade, zidanje, ometi, betonske škarpe, kamnite škarpe, polaganje tlakovcev, tesarska dela. tr 051/415-043, 051/415-044 Gradbenik Oarri In ostati, Tončka Dežmana 10, 4000 Kranj 7270 Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. ® 040/754-286 »Sizb«i.ii 7285 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in mavčnimi ploščami sistem knauf, vgradnja in zamenjava starih strešnih oken z novimi, brezplačno svetovanje in izdelava ponudb. tr 041/515-139, Tominc Andrej, s.p., Poljane 45, Poljane 7347 PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, termoizolacij in laminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA, markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka. « 04/51-52-238,51-52-239, 041/806-751 7353 / \ 04/2316-800 041/323-823 . d.o.o.. Sutna 93. Zabnica 9 DOM STROJNI ESTRIHI POLAGANJE PARKETA (N PVC TLAKOV RTV SERVIS - pridem na dom, naročila non stop 041/682-153, 01/52-22-846, Marjan Žugelj s.p., Ul. Rezke Dragar 5, Ljubljana 7429 Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. tr 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik 7443 STANOVANJA PRODAMO Prodam enosobno STANOVANJE 40 m2 v Železnikih, cena po dogovoru, tr 031 /398-926, 041 /742-353 7036 Prodam 2,5-S stanovanje, 70 m2, Škofja Loka - Kamnitnik, 1.500 sit/m2. tr 031/351-768_72^ Prodam garsonjero na Planini I. tr 041/282-742_72^ Prodamo 1-sobno 40 m2, Kranj, Planina II, staro 20 let, popolnoma adaptirano, v 4. nad. od 7-ih. Cena: 13,5 milj. Sit. Oglaše valeč: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730: 041-429-330, vww.inf-ing.si 1-sobno 44 m2. Kranj. Planina III. staro 18 let. v 2. nad od 7-ih. Cena: 13.2 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si 1-sobno atrijsko. 43 m2, Kranj. Planina II, staro 22 let. popolnoma adaptirano, vpisa-novZK. Cena: 14,5 milj. Sit., Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330: www.inf-ing.si ^ 1-sobno 40 m2. Tržič, staro 25 let, popolnoma adaptirano, v 7. nad. od 9Hh. Cena: 10.6 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šorlijeva 11, tel.: 04-236-2730, 041-429-330; www.inf-ing.si 3-sobno 76 m2, Kranj. Kidričeva, visoko pritličje, II. nadstropnega bloka. Blok je star 46 let, stanovanje pa je popolnoma adaptirano: nova okna, vrata, notranja izolacija, plinska etažna centralna itd. Cena: 22 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si petek, 11. junija 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN KRANJ, Cesta 1. maja.enosobno 36 m2, obnovljeno 2000, cena 10,8 mio SIT. NEPI d.o.o.,Škofja Loka 041 425-380 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nad-str., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALP-pOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 1 6, www.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje 1ss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, viww.alpdom.si 'rADOVUICA: Gradnikova, 3ss, 73,22 fn2, obnova pred 2 leti, visoko pritličje, kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, sanitarije, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo decembra. Cena: 18.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.aJpdom.si ITD-hd^-o. nepremičnine SfovensJd trg a 4(K)0 Kranj tBffbx:2366^70,236H77 GSM:041/755-296 E^Ut(lnepf)emicnir}e@ srotnet m NAS ss /MAKSiMALNO POTRUDIMO ZA VAS. DELAMO ZANESUtVO. HITRO IN UGODNO. RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, virtualni ogled na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3 ss v 1. nad-str., dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica + wc, mirna okolica, I, 1999, balkon, klet, delno opremljeno. Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, v/ww.alpdom.si BLED: 90 m2, 4 ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wviw.alpdom.si ZASIP; 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena v juniju: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15. www.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, foto in tlorisi na viww.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si V Kranju - ulica Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije 10 x 7 m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda, elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo-AJM, priključek na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA: 32.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: -1 S.S.+1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 39,24 m2. CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,43 m2. CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 50,16 m2, CENA: 17.730.629,12 SIT (74.224,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 47,49 m2. CENA: 16.837.695,68 SIT (70.486,00 EUR) -1S.S. + 1 v mansardi 36,44 m2, CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tav-<^aneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net STRAZIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva PO dogovoru. CENA: 9.000.000.00 SIT agent KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine^ KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ Garsonjer različnih velikosti, za nam že znane stranke, nujno!! agent KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in lepo enosobno stanovanje s kabine-joni, 54.10 m2, staro 29 let, 11. nad., bal-CK. vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT jRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-*j'65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo Jvosobno stanovanje s kabinetom. 54,90 m2. 4. nad./12, staro 30 let, balkon, vsi priključki, opremljena kuhi-'^la brez bele tehnike, vseljivo po dogo-CENA: 15,500.000,00 SIT. agent KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, ^^anj. tel. 04-23-65-360, agent-•^^anj. nepremičnine, net KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju/2, 61,83 m2, terasa, CK-plin. vsi priključki, 2>:pokrit parkirni prostor, vpisno v Z.K., vseljivo takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, v staro meščanski hiši prodamo prazno dvosobno stanovanje, hiša obnovljena leta 1993, 64 m2, PR/2., Okolje, vsi priključki, vseljiv^ takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje 50,19 m2, 4. nad./4., staro 43 let, zastekljen balkon, CK-lastna plia, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicni-ne.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2. staro 4 leta, mansarda. vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Kranj, Kidričeva, 37 m2, GRS, 1. nadstropje, letnik 1966, kopalnica adaptirana, S/J lega. Cena: 9.600.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wv\w.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS, pk, letnik 1975. svetlo, kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvm.stanovanje.net, wvi/w. novogradnje.com Kranj, Janeza Puharja, 33,40 m2, IS, 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 94,75 m2-, 3S s teraso, novogradnja, modemo zasnovano, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 34.900.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanie.net, www.novo-gradnje.com Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com Škofja Loka - Groharjevo naselje, prodamo 2-sobno stanovanje 57m2 4. nadstr. stolpiča, zgrajeno leta 1965, stanovanje je obnovljeno, lep razgled z vsemi priključki. Informativna cena 16 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 04/50 60 300 041 647 547 Ško^a Loka - Groharjevo naselje, prodamo 3-sobno stanovanje, 69m2, prvo nadstropje stolpiča, zgrajeno leta 1965, stanovanje obnovljeno, ck, ogrevanje, vsi priključki. Cena 20 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300 041 647 547 KRANJ - Planina I; 21,8 m2, garsonjera, 4. nadstropje, staro 25 let, ohranjeno, ugodno. CENA: 8,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina 1; 88 m2, trisobno stanovanje, 4. nadstropje, staro 25 let, dva balkona, ohranjeno, ugodno. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet- nepremicnine.si KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno. na novo adaptirano I. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, kompletna nova oprema -višji cenovni razred. CENA SKUPAJ: 19,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvkw.svet-nepremicnine.si % Bralov Prap'olnik 10 42U2 Hakto 't' -F.M Oi,75? 6052 PRODAJA IN MONTAŽAIZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^ BLAŽI LCEV ^kAr\kir 'Vv. ^MONROE KRANJ - Planina III; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let. takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viww.svet-nepremlcnine.si KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 89 m2, dva balkona. KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vmw.svet-nepremic-nine.si ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; garsonjera, 17 m2, I. 1979, 13. nadstropje, opremljena, prazna, klet, ZK. CENA: 6,7 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vi/ww.svet-nepremicnine.si KRANJ - Zlato polje; I. 1960, enosobno stanovanje, 31,3 m2, klasično ogrevanje, potrebno adaptacije, prenovljena kopalnica, KTV. tel., 2 kleti, skupno parkirišče, prevzem takoj. CENA: 9,3 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Frankovo; 40,17 m2. I. 80. dvosobno. CENA:14.2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si RADOVUlCA - Cankarieva; trisobno stanovanje, 70,22 m2, staro 23 let, I. 2000 adaptirano, prazno, klet in nadstrešek za avto. CENA:21,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Frankovo; I. 1980, enosobno stanovanje, 40,30 m2, 4. nadstropje, balkon, klet. skupno parkirišče. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviw.svet-nepremicnine.si LESCE; 72 m2, trisobno stanovanje, I. 79,1. 2002 obnovljeno, dva balkona in nadstrešek za avto. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena « 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_ KRANJ: NOVOGRADNJA-na Primskovem bo v letu 2004 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti -1 SS z atrijem 40,40 m2 za 15,70 mio SIT, 2 enoti -1 SS v 1. nad. 46,35 m2 za 18,00 mio SIT, 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT, 2 enoti - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo. last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: mestno jedro 1 SS 41,52 m2v2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mio SI, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: mestno jedru 2 SS 63,50 m2 v pritličju z lastnim vhodom, v stanovanju ostane celotno pohištvo in vsi stroji, popolna obnova 1.2000, cena = 17,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,051 320 700 TURISTIČNE STORITVE Desetdnevno križarjenje po Jadranu od 3.8. dalje, -ff 040/579-402 7300 VOZILA DELI GUME Continental 145/70/13 nerablje-ne 6000 SIT 2 kosa. Michelin 155/70/13 6000 SIT 4 kosi. S 041 /722-625 6575 GUME Dunlop 195/70/15 nove, leto izdelave december 2003 4 kosi, cena primerna, zelo kvalitetne pnevmatike. 9 59- 61-038 6576 GUME Hankook 145/80/13, 155/80/13 in 165/70/13 vse nove po 4 kosi 40% ceneje. rt 031 /578-840 6577 GUME Bridgestone 175/65/14 in Goodyear 195/65/15, cena po dogovoru, v 031/712-885 6885 Prodam 4 letne gume 165/70 R 13 s platišči za ŠKODO Felicio, rabljene, snežne verige, "tt 041 /979-321 7324 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 04/50 50-500 7378 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVA-NIH IN CEUH VOZIL OD L. 95 DAUE. ® 04/20-41-168.041/730-939 454o Najugodnejši odkup karamboliranih vozil od I. 94 dalje. «01/42-61-315, 041/614- 013 €807 Kupim R CLIO, Twingo, VW Polo ali punto, sem resen kupec. 'S 041/725-225 7388 VOZILA Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. ® 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska C. 34, Kranj 6073 Prodam ŠKODO Favorit, I. 93, ugodno. V 041/945-755 »Siiberl.»! 7150 Prodam R5 five, I. 95, rdeče barve, 3 vrata, ohranjen, tr 031/247-904 7266 Prodam HYUNDAI Accent, I. 91, 1,3. 3 vrata, 750.000 sit. V 040/237-852 7274 Prodam MERCEDES E 200 D, I. 91, metalno črn, strešno okno, ABS, les. ® 2571- 763 7290 Prodam CUO 1,4, I. 96, srebrne barve, zelo ohranjen. n 031 /307-057 »SlzlMri.«! 7292 Prodam FORD Escord 79, dobro ohranjen, vozen, neregistriran, v 041/855-617 7309 Prodam R19 RT, I. 93, reg. celo leto, servo volan. el. stekla, nastavljiv volan, nastavljiv sedež, rdeče barve, cena po dogovoru, tr 031/334-395 7329 Prodam PEUGEOT 306 S. 1.4,1. 12/98, 85.000 km, ABS, servo, lepo ohranjen, kovinsko modre barve, tf 031/304-142 7334 CUO 1.2 RN, I. 97. rdeč, 5 vrat, 82.000 km. cena 690.000 sit. V 250-12-12 7335 CITROEN AX TRE, 1.12/94. 208.000 km. 200.000 sit, tf 031/879-970 7336 Prodam SUZUKI BALENO GL, I. 96, klima, 2x air bag. IT 031/750-594 »3llbw1.tl 7344 GOLF m. 1.6. I. 94, 139.000 km, bele barve, nekaj dodatne opreme, zelo lepo ohranjen, možna menjava. 9 041/990- 229 »3tob«ri.»l_7349 Prodam ŠKODA Felicia Ul 1.3.1.2/97. tr 041 /906004 » O i'i^ti 7350 OPEL CORSA 1.4 Swing. I. 95. 5 vrat. metalna barva, lepo ohranjen. 550.000 SIT tr 041/768-932 7363 Prodam FORD MONDEO 1.8, čm. I. 96, 110.000 km. tr 041/982-230 »3iib.ri.ri 7370 R 5 I. 92, 125.500 km, 130.000 SIT. « 051/33-11-91 »SuimiM 7371 Prodam ŠKODO FAVORIT. I. 93, prevoženih 120.000 km. registrirano, tr 040/866- 697 »SlltMrl.«! 7380 Prodam MARUTl, ohranjen, I. 93, 42.000 km, rdeč, reg. do decembra, tr 041/790- 232 7381 -!_ Prodam FIATTEMPRA 1.4 karavan. I. 94, 190.000 km. tr 041/25&-554 »3izb«Lii 7392 GOLF III 1.6 101 KM, 1.96, 165.000 km, prodam. tP 041/390-360 7394 IlilJ ATRU ZE Ljubljana, Vojkova 63. Ljubljana 01/530 92 90. 041/329 179 PROIKT Z NEPREMICMIIAlil NAKUP. PRODAJA, NAJEM. CENITVE RADOVUlCA - dvojček 280 m2 medetažna, K+P+1+M, I. 1970. parcela 573 m2, lepo vzdrževana. Cena 44.840.000 SIT. BLED okolica - dvojček NOVOGRADNJA. IV. gr. faza 232 m2. zemljišče 276 m2, K+P+1, lepa lokacija. Cena 38.000.000 SIT. KUPIMO KRANJU m STANOVANJE V OKGUCt CCA. 80 m2. vabljeni na: www.8z-atrij.si R 5 five. I. 95. zelene barve, tehnični pregled opravljen, cena 300.000 SIT. tP 040/684-092 » Slib^i.«! 7402 Prodam CITROEN SAXO 1.1 I. 99, kovinsko rdeče barve, garažiran in z dodatno opremo. Cena po dogovoru, tr 04/23-25- 128 »3bberi.ti 7403 R 5 five, I. 95, modre barve, servisiran ohranjen, tt 041 /398-574 7404 Prodam FIAT PUNTO 1.2, I. 00, cena po dogovoru. tP 041/448-437 »3izb«i.»i74io NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.a.o. EnoTA KRANJ NiucobJEV* UUC« 12 4000 KuNj Tci.:04/28t1'000 FM.: 04^2026-4»9 luiAN}(a SVCTt«IpllCH!CKtKS.si WWW. 9 VIT-N f pRf M k N i M i. «t Prodam ŠKODO Favorit, 1.93, 160.000 km, 50000 SIT. tP 041/382-794 »3lzlMri.«i 7418 Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GLSI TOP, I. 96. temno zelen, 2. lastnik, 5 vrat, dodatna oprema. ® 041 /27-15-15 »3lzberi.si 7422 Prodam GOLF III, 1.4, CL^215.000 km, I. 94, model evrope, reg.2/05, temna metalna barva, 5v. CZ, ES. ® 041 /860-975 7424 R 5 1.92, nove gume, konec registracije, 85.000 srr.« 031/542-993 »3izbeti.ri743i CITROEN AX SPOT 1.0, L 97, rdeče barve, cena 400.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_ RENAULT 5 FIVE, L 95, temno modre barve, cena 300.000 sit.Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, L 98. Cena 840.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, modre barve, L. 98, cena 1.150.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju. tel. 04/275-93-93 RENAULT 5 FIVE 1.4, L 94, metalno svetlo modre barve, cena 250.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 FIAT PUNTO 55 S, 3V, L. 1998. rdeče barve, 76000 km, el. paket, cena 750.000 sit,... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT TWINGO BASE, I. 1998, bele barve, 75000 km, airbag, avtoradio,... Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 OPEL ASTRA 1.6 SWING, L 95, metalno sive ban/e, servo. 2xAirbag, centralno zaklepanje,avtoradio. cena 590.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kra-nju, tel. 04/275-93-93_ PEUGEOT 406 1,8 ST, L. 2000, ABS, 4Xairbag, el. paket, servo, avt. klima,... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 HYUNDAI SONATA 2.0 GLSi, L. 95. ABS, klima, airbag, el. paket, el. ogledala, servo, radio, cena 560.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 ZAPOSLIM Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo, nedelje prosto. Kavni kotiček ČUK, Kidričeva 47. Kranj »Qiibwt»! 6936 VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu in AVTOKLEPARJA redno zaposlimo. IP 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj »3izberi.ti 6985 Zaposlimo VCOZNIKA tovornega vozila za prevoze v mednarodni špediciji. Pogoj: ustrezna izobrazba, vozniško dovoljenje C in E kategorije. Inf. na V 04/201-41-11, Tradex d.o.o., Kolodvorska c.1, Kranj 7oe5 Podjetje Gabrovšek Transport, d.o.o.. Mala ulica 10, Horjul takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem prometu - EU. Inf. na tP 01/541-96-00. 041 /788-678 » 3 7074 Zaposlimo ZASTOPNIKE za promocijo komercialno uspešnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje, stimulativno plačilo, redna zaposlitev in možnost napredovanja. tP 041/668-954, 041/513-664, Biomag Perko k.d., Pristavška c.119, Tržič ^osi Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), pokličite na tP 041/604-413 ali 04/595-79-95. MKZ. Slovenska cesta 29. Ljubljana »Slibttiji 7113 Redno ali honorarno zaposlimo dve NATAKARICI starost do 35 let, strežemo tudi hrano. « 041/704-409 Andrej, Ävtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 7141 Prodajalci se zavedajo, da so rezultati posledica truda. Ko vam uspe, postajate vse učinkovitejši in se še bolj spoštujete, kar pa vam bo vsekakor koristilo. Predani ste svojemu poklicu, izdelku in podjetju za katerega delate. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. tP 070/786-875, Fantom Internationa! d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13, Celje 7154 Kava bar išče dekle za delo v šanku, okolica Kranja. tP 041/843-846 AGT Hribar in ostali, Rovte 15, 4244 Podnart_7194 Zaposlimo kuharja, lahko pripravnika. tP 01/8341-429, 041/722-990 Gostilna pri Olgi, Moste 1 E, 1218 Komenda »^ItbmiM 7206 Ste resni in ambiciozni? Imate 10 ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. V 051/369-086, 040/834-873 Gantar Mln-ka s.p., Virmaše 170, 4220 Škofia Loka 7235 V Radovljici smo opdrii nov TELEFONSKI STUDIO Založbe Modita. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite na tP 532 58 50. Število delovnih mest je omejeno. Modita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj 7252 . — i,- ----- "^M - Poliče; Ämo > t.twtivf tvf iwii ff#vrfwwwi iw lillÄÄiMipÄifi^ .Ip^ilEiJ Enota ■ ■ • iS: ^ ""-^liSipliPillSiMi^ve^ Zaposlimo 4 zastopnike za prodno tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek. tP 031/634-584, 041/793-367 Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica »^hbtiiü 7256 Zaposlimo avtoelektričarja ali avtomehani-ka, lahko pripravnik, možnost podaljšanja za nedoločen čas, delovno mesto v Hrastju pri Kranju. tP 041/631-795 Jakopič Franc s.p., Mošnje 6 D, Radovljica 7298 Avtoklepar ali fant iz avtostroke za montažo avto stekel dobi zaposlitev. IP 041 /756-188 Jelovčan, d.o.o., Žabnica 24, 4209 Žabnica 7331 Za prodajo novega atr^ivnega izdelka na območju Slovenije iščemo samostojne prodatsdce na terenu. Pogoji: la^o osebno vozilo, izkušnje s prod^ na terenu» s.p.. Pokličite 041-753-503 med 10. in 12. uro. «R - FOrO, d.0.0.. Rožna DoHna 10. Lesce Zaposlimo več natakarjev, kuharjev in pomočnikov v Kranju, plačilo in delovni čas po dogovoru. tP 031/521-446 F.T., d.o.o., Trubarjeva 23. Ljubljana 7336 Takoj zaposlimo več KV ali PKV slikoples-skarjev. tP 040/624-078, JR Kranj d.o.o., Golniška 13, Kranj 7346 Simpatično dekle za popoldansko delo v okrepčevalnici zaposlim. tP 040/248-303, Prestor Igor, s.p., Rakovnik 20, Medvode _7346 Zaposlimo izkušenega FASADERJA. tP 041/421-820, Megamatrix, d.o.o., Stare-tova 39. Kranj »3>>bwi.ti 7407 Zaposlim dva mlada resna slikopleskarja s slikarskim in pleskarskim znanjem. Delo za določen ali nedoločen čas. Plača po dogovoru. Prosim za resne pisne ponudbe na naslov: Slikopleskarstvo Tasev Branko, Kersnikova 5. 1000 Ljubljana. tP 031/617-916 7au PRODAJALKO zaposlimo v marketu Golica in Tuš na Jesenicah. Zaželene Izkušnje pri prodaji živilskih izdelkov. Ponudbe pošljite na naslov: POUTEX, dAt^ CMti lire«v h IM laMN. Zaposlimo RAČUNOVODJO z vsaj 2- letoma delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 21. Junija 2004 na naslov: KOPT, Bled. d.o.o., Kruhova c. 2, 4260 Bled. Zaradi večanja obsega dela potrebujemo večje število komunikativnih in ambicioznih ljudi. Več inf na tP 041 /508-037 ali 23-82-898. N & M. Nina Pečnik k.d., Kidričeva 12. Kranj »^hbtAti 7415 VOZNIK dobi zaposlitev. Izpit C kategorije, starost od 21 do 32 let. Resni informacije na tP 041/637-901, Jovanovič Drago s.p.. Partizanska c. 48. Kranj 74i6 Nudim redno ali honorarno zaposlitev trem zastopnikom za predstavitev tehničnih izdelkov, odlični pogoji, pokličite, nimate kaj izgubiti. tP 040/667-923, Kristjan Lopamik, s.p., J. Gabrovška 30, Kranj 7430 Član NZ ^ NEPREMIČNINE sedaj tudi na Internetu D.nin.'? l^r^ni GSMl 041-331-886 P anina 3, Kranj tel.: 235 1000, 041/331 886 e^ail:lnfo@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si Nudimo delo dva do trikrat tedensko sode-lavki/cu za delo v računovodstvu v malem podjetju, zahtevano znanje: kontiranje, izdelava bilanc. Od kandidatov pričakujemo: samostojnost, odgovornost, čut za timsko delo. Delo je na naslovu podjetja. Vloge pošljite: HRIBAR - BL£SK d.o.o., Savska c. 34. 4000 Kranj ^444 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem kakršnokoli delo v administraciji, knjiženje, mat. knjigovodstvo, vod.salda kontov, tajniška dela. tP 512-42-87 7277 Iščem delo, pomoč gospodinjstvu, pospravljanje. likanje, na relaciji Stražišče -Bitnje. tP 031/239-552_7305 Narodnozabavni TRIO ali DUO išče delo na ohceti - obletnicah, tt 533-10-15 7320 Iščem delo, nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. tP 040/756-409, 232-59-49 7333 "ONE MAN BAND" ali "DUO" išče zaposlitev, igranje na ohcetih In obletnicah. tP 252-14-98. 031/595-163_^ Delo išče picopek, pek- kuhar na območju Gorenjske. tP 041 /692-735 7357 Iščem delo kot voznik kombija (B) z Izkušnjami po Sloveniji. tP 040/851-573 7391 Iščem delo - igranje na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. O 041 /456-039 7395 Iščem delo od Stražišča do Bitnja in njeni okolici. Opravljam vsa gospodinjska dela. tP 031/239-552 7413 ŽIVALI LIPICANEC, čm žrebec, stara 6 let, vajen jahanja po vseh terenih, prodam. tP 041/657-175 6253 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tP 041/724-144 6746 Prikupni, igrivi, modrooki MUCKI, stari 1 mesec iščejo topel in prijazen dom. ö 040/831-251, Brezje 7064 RJAVE, ČRNE, BELE, SIVE IN HRAHA-STE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperiin, Moste 99 pri Komendi. tP 01/83-43-586 7135 Prodam 9 mesecev brejo črno-belo telico. tP AP kontrola, Podbrezje 67 7261 Prodam KRAVO simentalko pred tretjo te-litvijo, cena po dogovoru. tP 51-46-958 7272 Prodam ŽREBCA starega 3 leta, sivca in puhalnik Triumf z motorjem komplet. tP 041/976-731 7281 Dobrim in osamljenim ljudem podarim MUCKE z daljšo dlako. tP 23-24-338 7266 Prodamo več č.b. telic starih od 6 mes. do 20 mes. in 1 č.b. v 9. mesecu brejosti. tP 041/680-592_72^ Prodam PUJSE težke cca 25 kg. IP 041/693-441_72^ Podarim 8 mesecev staro psičko, mešan-ka med koker španijelom in labradorcem. tP 530-77-77 7306 Prodam 3 mesece staro teličko simentalko ali menjam za bikca simantalca in kupim bikca simentalca. tP 01/8324-104 7312 Prodam žrebico staro 10 mesecev, črne barve. tP 041/357-498 7355 Prodam brejo zajklo in zajce različnih velikosti. tP 5962-346 po 18. uri 7323 Kupimo 10 dni starega telička simentalca. tP 2551-207 7339 LABRADORCI mladičke, odličnih staršev prodam, na voljo še dve črni samički. tP 031/277-789_7345 Prodam KRAVO simentalko in 2 TEUCI si-mentalki. tP 041/906-004 7351 Prodam dve KRAVI simentalki, breji 4 mesece in 1 mesec, stari 4 leta. tP 572-31-08 7352 Prodam TEUCO brejo 7 mesecev. IP 25-22-143_73^ Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. tP 514-61-77_ Prodam 14 dni starega ČB BIKCA. IP 25-01-375.041/938-163 7364 IZDePLSI lib#fl.tl • VMsiov#ntkl portal milih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, preglodu)ete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejii kadrovski oglasi. Brtkanjo po malih oglasih ia nikoli nI Mlo tako udobno. SODELUJEJO: DELO mm VESTNIK GLAS ^iK Goren)skj glas. d o o , Zoisova Kranj GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 11. junija 2OO4' Nagrade: TEL: 00385 52 410 136,410 101 FAKS: 00385 52 451 044 WWW.plavalaguna.hr Plava Laguna je eno najlepših turističnih naselij poreške riviere; Plaža: kamnita, mestoma prodnata, z urejenimi prostori za sončenje in dostopi v morje; najem jadrnic, čolnov in san-dolin; potapljaško središče (najem opreme; šola potapljanja); pristanišče s stezo za spust čolnov. V naselju: restavracije, gril-terasa, nočni klub; trgovina; frizer, športni centri. Šport in zabava: 8 peščenih teniških igrišč; košarka, odbojka in badbminton; mini-golf, namizni tenis; strelišče; najem koles; nogomet; zabavni večerji z animacijo. o •O ■O o 3 < 1. nagrada - Vikend paket za 1 osebo hotel *** v pred ali po sezoni 2. nagrada - Izlet v Benetke za 1 osebo z agencijo Atlas 3. nagrada - Večerja za dve osebi v hotelu PARENHUM Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 22. junija 2004, ha Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice Lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. GALEB ** - 430 sob, klimatizirana restavracija s samopostrežnim načinom izbire hrane, aperitiv bar, istrska taverna, grill terasa, zunanji bazen z morsko vodo in teraso, peščena plaža s senco borovega gozdička je od hotela oddaljena 100 metrov. Cena poL^nziona od 29. maja 6o 18. jun^a že od 23 evrov na osebo na dan. Popusti za otroke. ALBATROS * * - 429 sob, aperitiv bar, klimatizirana restavracija s samopostrežnim načinom izbire hrane, prodajalna spominkov, grill terasa, zunanji bazen z morsko vodo, delno peščena, delno skalnata plaž, od hotela oddaljena 200 metrov. Cena polpenziona od 29, maja do 18. junija že od 23 evrov na osebo na dan. Popusti za otroke. APARTMAJI ASTRA ** -136 štiri postelj ni h enonadstropnih apartmajev, ki imajo 2 dvoposteljni sobi, kuhinjo, kopalnico in teraso. Opremljeni so s televizoijem (satelitski sprejem), telefonom in sušilnikom za Lase. Plaža je skalnata, delno peščena, z urejenim delom za sončenje in peskom za otroke, 50 do 200 metrov oddaljena od apartmajev. Dnevni najem apartmaja za 4 osebe od 25. maja do 18. junija že od 51 evrov. —-1"" Vaši priljubljeni avtokampi -prostor za dve osebi do 2.7. že od 16,50 evra na dan: •s > gorenjski glas v. s- ponudba požrešnež spoi^orja KRŽANI knjižni izraz za gozd 4 V ? -> - hotel in apart-majsko naseue država ob iranu ilska ;rka grški mitološki TnAN - iS t ^^ testament zasilna vojaška bolnica na terenu ozek kos tkanine NATURIST CENTER UUKA **** - kamp je na polotoku 8 kilo- metrov severno od Poreča. Z mediteranskim zelenjem, čistim morjem in v send stoletnih hrastov nudi Ljubiteljem naturizma miren in idiličen oddih. Kampje moderno urejen. Najamete lahko počitniške prikolice in hišice s tušem in WC-jem, opremljene za 4 osebe. Plaža Naturist centra Ulika je leta 2000 dobila priznanje "modra zastava". NIKOLA TESLA rimska uubuana avtomobilsko svetilo gorenjski gus železna p^sta silovit tropski veter barvilo za lase, kana normativ rAU, skopec zunanji del stroka W4' POLETNI KLOBUK IZ SLAME .v površinska mera drobec skale "x: hrvaška denarna enota luj šprohar akordni ustroj skladbe živalska maščoba naočniki ZELENA LAGUNA ****-nahaja se v sklopu istoimenskega turističnega naselja v čudovitem gozdičku, morje je bistro, v bližini so številni majhni otočki. Kampje moderno urejen in nudi udoben in prijeten oddih. Plaža Zelene lagune je leta 2001 prejela priznanje "modra zastava". narečni izraz za kramp število ena, enka nekdanji ruski vladar sestavil: f. kalan • •* * i' > «v bolezen zaradi pomanjkanja vitamina c f/- r • ' t J-t, ' >41 - v ^ • ■C? ' 'i er» •< š. . v. v s — i I s A m V' K v- i. -. v , >»" J*-. 1 ^vr k « fina, lesketajoča se tkanina ovoj svilo- prejke MESTO V HRVAŠKI SLAVONUl skalna dvorana BELA UVALA ****- kampje v naravnem sklopu turističnega naselja Zelena Laguna. Nahaja se na polotoku, narava je čudovita, morje bistro, v bližini je veliko majhnih otočkov. Kampje moderno urejen in nudi udoben in prijeten oddih. Plaža Bele uvale je leta 2002 prejela priznanje "modra zastava". otakar (krajše) star izraz za luknjač režiser kusturica nO J I M nekdanji češki avto v" preudarnc ravnanje I DELFIN ** - 783 sob, klimatizirana restavracija s samopostrežnim načinom izbire hrane, kavarna s plesno glasbo, aperitiv bar, terasa, prodajalna spominkov, frizerski salon, zunanji bazen z morsko vodo, terase za sončenje. Plaža in športni center sta tik ob hotelu, uživate Lahko v send borovega gozdička, se sončite na travi aLi v intimi kamnitih u val. Cena polpenziona od 29. maja do 18. junija že od 26 evrov na osebo na dan. Popusti za otroke. letovišče pri kopru reka med slovaško in madžarsko I, ivrrr, kokon, lazaret. sklopec prehodni pas ozemua igralka markovič ponudba sponzorja križanke jutranja opojna puača reka med armenijo in iranom brrr. pev-ka(sade) kočevski premog (žarg.) oskar lange rio de janeiro (krajše) uradni jezik v izraelu največji hotel na jadranu naša gusbena skupina ribiška vrvica TANEK, DAUŠI KOS LESA ivan farago teniška igralka pisnik tabornik, gozdovnik skandinavski drobiž AKONTACIJA reka na tajskem dalmatin ska ana VLADIMIR GLASER podatek, CrTAT vodna žival s kleščami strok. zaangu stiko HRBTNA IZBOKLINA evin partner vzdevek aleša klinarja DEBELEJŠI ^l^lf DROG j^piLi IT. S KUD. (GIUSEPPE) GL. MESTO KENIJE GRŠKI MrroLošKi JUNAK, AJAS VEUKA. ŠPANSKA REKA k>ralec sharif ime igralke ivanič surov pohotnež DIVJA JEZA HRVAŠKI POLITIK (MCA) PODOBA GOLEGA TELESA .» ■ 4 marko ilešič rajko lotrič igralec hanks premik dela telesa V« OSEBA KI žmv BIGAMUl združenje 4 • mestni predel maribora « ABRMA-MOVAZENA • 5 f > 8 Rli MREŽA NA PALICI OLGA ČEHOV 9 s J 11 12 UROŠ LAJOVIC 13 15 16 otok v srednji ameriki BRATA KIPARJA (BORIS IN bENKO) PIAUA lAGUNA POREČ petek, 11. junija 2004 ZAHVALE / jnfo@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec SREČO VALJAVEC voznik - reševalec Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv ZD Kranj V SPOMIN Te dni mineva 10 let, odkar te ni več med nami, draga hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja KATJA STUMBERGER 22. 8.1983 - 9. 6.1994 Spomin nate nosimo v naših srcih. Hvala za postanek ob njenem grobu in lepo misel nanjo Družina Štumberger, mama Julka in stric Franci Cerkye, 8, junya 2004 ČRNI PRINAŠALCI, mladiči z rodovnikom, oddamo, « 595-77-14, 031/817-483 7374 Prodam 4 mesece staro TELIČKO simentalko. tr 252-30-12 7376" Prodam PAVA in samico ter cirkular za žaganje drv - disel motor, tr 040/646-124 7339 Prodam dva PRAŠIČA težka 80 kg. rt 031/779-056. 01/83-23-192 zvečer 7390 Prodam rjave JARKICE - kokoši pred ne-snostjo, cena 1.000 SIT. Beleharjeva 49, Šenčur, V 25-11-875 7399 BIKCA simentalca, 160 kg teškega prodam. rs 25-22-610, 041/229-159 7428 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca in telička simentalca, težka do 100 kg. ff 031/200-008 732a Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta, rt 041 /650-975 7385 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. W 031/568-140 7426 GORENjSKA KRANJČANKA LOČANKA OSMRTNICA V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila naša draga SILVA OSTERMAN roj. Bedina, iz Krai^a Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 12. junija 2004, ob 11. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerka Barbara, vnuka Petra in Anže ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Oko ob misli nate se nam orosi, ko duša in srce tako boli, ker te več med nami ni, a vedi, da pogrešamo te vsi. Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata, strica in svaka SREČKA ZUNA 1952 - 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala! v Žena Anita, hči Petra, sin Gorazd, mama, brata z družinama in ostalo sorodstvo v Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Včeraj, 10. junija 2004, je minilo eno leto, odkar si nepričakovano odšel od nas, dragi mož in ata IVAN JENKO Reteče 27b Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Reteče, 10. junija 2004 Tm 'v. <. s-., J v .s. T'. V SPOMIN Spim, da se zbudim, umrjem, da živim. V četrtek, 10. junija 2004, je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od MARIJANA MASTERLA Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate. Ata, ti si postavil trden temelj, na katerega bodo lahko dograjevali naprej, vsak po svoji vesti in poštenju. VSI NJEGOVI V ŠkoQi Loki, 10. junija 2004 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Ob boleči izgubi naše drage ANICE SUHADOLNIK roj. Zan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, sveče, pisno in ustno izražena sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Kranj za nego in skrb ter Krajevni organizaciji Zveze borcev Stražišče za poslovilni govor. VSI NJENI Mama, življenje je večno! Vedno boš med nami s svojim dobrim srcem in pridnostjo ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama CECILIJA B ENEDIK roj. Štular, p.d. Štefanova mama iz Stražišča pri Krai\ju Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene žalne besede, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju abdominalne kirurgije Bolnišnice Jesenice, osebni zdravnici dr. Jer-ajevi, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in maŠo, društvu upokojencev Kranj, KORK Stražišče, NK Sava Kranj ter pogrebni službi Komunale Kranj. Se enkrat vsakemu posebej imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v večnost, iskrena hvala. Žaligoči vsi i\jeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, svak in stric FRANC KOZJEK iz Zgornje Besnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maŠe. Hvala tudi negovalnemu centru Golnik, GD Besnica in ostalim GD, pevcem iz Naklega, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto maso ter pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. v Zena Marya ter ostali i\jegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA BOBNARJA iz CerkeU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v Času bolezni, ga pospremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. VSI NJEGOVI Zdaj več nisem svetna st\'ar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik) Tiho se je od nas poslovila naša draga mama MINKA STUPNIKAR S Šutne Na zadnjo pot jo bomo spremili jutri, v soboto, 12. junija 2004, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. Žara bo od petka od 16. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. Vsi ixjeni Šutna, Podnart, 10. junya 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.sj Jcrm« So fblgANAM x&ntikA/tkhtae 6ASIC cev PA w TAKßM vpt-AAGM/' &A5 6«>l>o eriSTo AAoKRt- T v VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo H&, M^SoM, eA Bopo Beta MoKf» KoT ZUNA31 .r .v PETEK od 14 do 28 SOBOTA od 15 do 21 °C NEDEUA od 12 do 15 °C V petek bo še razmeroma sončno, popoldne se lahko pojavi kakšna nevihta. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V nedeljo bo oblačno, deževno in občutno hladneje. Čudovita pisma, polna nežne in predane ljubezni, še neobjavljene "povestice**, kot jih je sama imenovala, ter življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice. Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj v založbi Gorenjskega glasa. Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV). AROČIL.NICA Nepreklicno naročam knjigo Nedolžnost In sila me in priimek Ulica in hišna št Poštna številka in kraj .............................................................. Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA - naročniška številka............... I Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po poŠti, lahko pa iih prevzamete tudi na sedežu podjetja. Danes izšlo: Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode K ODLIČNO Tudi V m D 3 3 o 5 UJ S 5 O LOCANKA www.gorenjskiglas. si GORENJSKI GLAS. d.o.o., Zoisova ul. 1. Kranj V) 5