431 nosti, ki se nekaj let sem tako prijazno razcveta, bliža najveselejša doba. Treba je samo umetnikom dati priložnosti in pa gledati, da bo njih trud dostojno obdarovan. L. 1867. je dovršil Wolf za župno cerkev v Šent Juriju pod Kumom sv. Karola Boromejskega in sv. Janeza Nepomučana skupno na eni sliki (vis. 150 cm) in dve manjši sliki: sv. Izidora in sv. Notburgo. (Danica, 1867, 176). Knezoškof dr. Vidmar je ob po-svečevanju cerkve daroval lepo Pustavrhovo kopijo sv. Katarine ali, kakor ljudje mislijo, sv. Barbare, posneto po velesovski sliki Kremser-Schmidtovi. Wolf je dobil I. 1867. nalogo, naj okrasi taber-nakelj v novi starološki cerkvi. Kako je to izvršil? levi strani po 15 črevljev visoki sliki, katerih prva kaže sv. Pavla slovo od Efežanov v Miletu, druga pa njegov nagovor pred areopagom v Atenah, ali če si ogledaš tri evangeliste in sv. Jerneja na obeh straneh kake tri črevlje od tal, moraš priznati, da je vse delo mojstrsko izpeljano. Kdor želi kako cerkev z lepimi slikami okrasiti, se ne bo kesal, ako delo izroči Wolfu. (Danica 1867, 282.) Posestnik Skale je dal 1. 1868. obnoviti znamenje v Kravji dolini (Radeckega cesta) v Ljubljani. Wolf je naslikal na pločevino: sv. Janeza Krstnika, sv. Petra, sv. Florijana in sv. Hieronima; okraske je pa napravil Borovsku. (Danica 1868, 214.) Ko so po potresu znamenje podrli, so slike prišle v muzej WOLF: SV. MARKA freska na Vrhniki WOLF: SV. JERNEJ freska na Vrhniki WOLF: SV. LUKA freska na Vrhniki Danica 1867, 260, sporoča: Nad Gospodovo hišico zagledaš dvanajst apostolov, v sredi med njimi božjega Učenika, gledajočega svoje učence s hostijo v rokah. Zdi se človeku, kakor bi ga slišal govoriti: „Vzemite in jejte, to je moje telo." Na vsaki strani tabernaklja se vidijo podobe ostalih šesterih zakramentov in zraven na listni strani darovanje ilbelovo in Kajnovo, na evangelijski strani pa izguba raja. Na steni za glavnim oltarjem je naslikal na mokri omet sv. Jurija po Fernkornovem kipu. Ko so postavili nov oltar, je morala slika izginiti. Za Rako je 1. 1867. naslikal podobo sv. Trojice nad tronom sv. Lavrencija v velikem oltarju. (Danica 1867, 198.) Naposled je 1. 1867. preslikal tudi prezbiterij na Vrhniki. Poročevalec hvali delo: Če pogledaš na oboku Boga Očeta v oblakih, obdanega z veliko trumo angelov mnogotere velikosti in oblike; ali na Rudolfinum. Slikar Ludovik Grilc jih je nekoliko obnovil. Namesto poprejšnje, 1. 1823. slikane, že operele solnčne ure profesorja Franka na zakristijski steni pri Sv. Jakobu v Ljubljani je napravil Wolf 1. 1868. novo, blizu 10 m visoko in 6 m široko podobo s solnčno uro vred. Misel je kaj bistroumna. Zveličar prihaja na oblakih neba sodit žive in mrtve. Sredi podobe je pozlačeno kazalo, naokrog pa dvanajst srebrnih nebesnih znamenj na višnjevi podlagi, kar se posebno lepo podaja. Krog teh so številke. Kristusa okrožujejo trije angeli; prvi s križem, drugi s tehtnico in mečem, tretji z odprto sodnjo knjigo. Okoli številčnice in pod njo so štiri angeli, obrnjeni na vse strani sveta s trobentami v rokah, zvesto pričakujejo povelja, da bi zatrobili: „Vstanite, mrtvi, in pojdite k sodbi!" Ne manj pomenljiv je bil napis. Pod številkami se namreč bero besede, ki so na stari