jure Ferlan, Štefan Šubic kot ustvarjalec likovnih del s pasijonsko vsebino 179 j ure f erlan Štefan Šu Bic kot u Stvarja Lec Likovnih deL S pa Sijon Sko v SeBino o b 200-letnici rojstva o d rojstva podobarja in slikarja samouka štefana šubica je 22. decembra 2020 minilo 200 let. r odil se je v h otovlji številka 4, mlinarju pavlu (h otovlja 1772–h otovlja 1847) in njegovi ženi mariji, rojeni d emšar. u mrl je v poljanah nad škofjo l oko 9. junija 1884. z likovnim svetom se je srečal že v domači hiši, oče se je poleg mlinarstva ukvarjal tudi s podobarstvom. o snovno šolo je obisko- val v bližnjih poljanah. po zaključenem šolanju se je začel pri očetu resneje učiti podobarstva, nato je odšel v uk k janezu g roharju starejšemu (z gornja sorica 1782–z gornja sorica 1852) v Železnike. 193 o bvladal je vse glavne podobarske tehnike: slikanje v olju na platno, figuralno in dekorativno rezbarstvo, pozlatar- stvo, fresko tehniko ter slikanje na steklo. sprva je ustvarjal v domači hiši v h otovlji, skupaj z bratoma blažem in jane- zom. 194 l eta 1844 se je priženil v poljane, k hiši, kjer se je po domače reklo pod skalo, po priimku tedanjega lastnika tudi pri k isovcu. 195 k asneje je hiša dobila ime pri š tefanu; danes se imenuje k ulturni center slikarjev š ubic. T u je razvil eno pomembnejših podobarskih delavnic na slovenskem, naročila so bila predvsem cerkvena. pri delu so mu pomagali vsi sinovi: Valentin, pavle, a lojzij, posebej pa sta s svojim talentom izstopala janez (poljane 1850–k aiserslautern 1889) in jurij (poljane 1855–l eipzig 1890). o če je poskrbel za njuno akademsko izobrazbo, ki sta jo dosegla v tujini, tam tudi ustvarjala in postala pomembna predstavnika slovenskega slikarstva druge polovice 19. stoletja. š tefan se je v svojih delih zgledoval po renesančnih in baročnih mojstrih, nanj je imela vpliv tudi nazarenska umetnost slikarja janeza Wolfa. V svoji delavnici, ki je ustvarila obsežen opus, je zaposloval veliko število pomočnikov, pri njem so se učili številni bolj ali manj znani podobarji in slikarji, med njimi za kratek čas tudi ivan g rohar. 196 pod dela iz svoje delavnice se je štefan rad podpisoval, 193 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/, dostop 1. 2. 2021. 194 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/, dostop 1. 2. 2021. 195 Maruša g antar: Štefan Šubic, v: Vaščan, glasilo Krajevne skupnosti poljane, letnik 40, št. 121, december 2014, str. 35. 196 ivan s edej: podobarstvo na l oškem ozemlju v 19. stoletju, v: Loški razgledi 8, Muzejsko društvo Škofja l oka, Škofja l oka, 1961, str. 93. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 180 a je pogosto vprašanje, v kolikšni meri so v celoti njegova, koliko pa so naredile roke pomočnikov. kadar se je z naročilom mudilo, so pomagali tudi nekateri sorodniki in sorodnice. z a cerkvene potrebe so izdelovali kipe, oltarje, rezljane stranice cerkvenih klopi, oltarne in banderske slike, križeve pote, kulisne božje grobove, stenske poslikave v fresko tehniki ter različne druge cerkvene predme- te. izdelke šubičeve podobarske delavnice najdemo v glavnem na g orenjskem, n otranjskem in d olenjskem, nekaj še na š tajerskem in primorskem. posamezne izdelke je pošiljal tudi v tujino. poleg ustvarjanja novih izdelkov je štefan s so- delavci veliko obnavljal starejša cerkvena dela, predvsem lesene baročne oltarje. s tem je, ne vedoč, postal neke vrste restavrator, saj v njegovem času tega izraza v slovenskem okolju niso uporabljali. sam se je marsikje podpisal kot »malar in piltauer«. 197 z a lažjo predstavo o njegovem opusu bežno preletimo nekaj tipičnih del š te- fanove podobarske delavnice, ki ponazarjajo kristusovo trpljenje in značilno ikonografijo, povezano z njim. eno monumentalnejših poslikav s pasijonsko vsebino je ustvaril leta 1869 v romarski cerkvi svetega k riža na 856 m visoki k rižni gori nad l ožem, ki se na- haja med c erkniškim in l oškim poljem, od koder je izjemen razgled po vsej n o- tranjski. baročna cerkev s samostojnim zvonikom, ki ji bočni kapeli dajeta obliko latinskega križa, je bila zgrajena sredi 18. stoletja pod vodstvom a ndreja Telba- na, župnika iz starega trga pri l ožu. 198 Ta je dal ob poti do cerkve zgraditi tudi kapele križevega pota in kalvarijo in tako oblikoval pravi romarski kompleks. c erkev slovi po ciklu pasijonskih oltarnih slik enega najpomembnejših sloven- skih baročnih slikarjev f ortunata berganta. Tu je nastala znamenita pesmarica Romarske bukvize, ki jo je leta 1757 izdal f ilip jakob r epež, organist iz starega trga pri l ožu, v njej pa poveličuje božjo pot k svetemu k rižu. 199 V to cerkev sta leta 1869, dobro stoletje po njenem nastanku, prišla š tefan in njegov sin janez ter v fresko tehniki poslikala obok in luneti prezbiterija. ikonografska vsebina te po- slikave se nanaša na češčenje svetega k riža. n a sredi svoda je na zlatorumenem ozadju upodobljen lesen križ, z luknjami na mestih, kjer je bil z žeblji pribit k ris- tus, kar likovno predstavlja poveličanje križa kot simbola odrešenja. k riž častijo trume angelov v skupinah, spodnja piha v trombe na vse štiri strani neba, zgoraj pa skupinica golih putov drži predmete k ristusovega trpljenja. Ti predmeti so prisotni tudi v dekorativnem okviru na slavoloku. V levi luneti je svetopisemski prizor mojzesa s kačo na stebru kot predpodobo k riža, v desni pa prizor prika- zanja s vetega k riža pri milvijskem mostu v r imu cesarju k onstantinu Velikemu. 197 g ermanizma, ki pomenita: slikar in kipar. 198 janez Kebe: Križna gora nad Ložem, Župnijski urad s tari trg pri l ožu, l jubljana 1987, str. 30 in 33. 199 Kebe, str. 69–75. jure Ferlan, Štefan Šubic kot ustvarjalec likovnih del s pasijonsko vsebino 181 f reski v lunetah sta močno poškodovani zaradi zamakanja strehe v preteklosti. štefan se je skupaj s sinom janezom in naročnikom, takratnim starotrškim žup- nikom jurijem k rižajem, ovekovečil z napisom na slavoloku, ki priča, da sta s sinom obnovila tudi baročni glavni oltar. Glavni oltar cerkve na Križni gori sta prenovila Štefan in Janez Šubic leta 1869. Foto Jure Ferlan. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 182 janez je kasneje poslikal še oboka in stene stranskih kapel. V kapeli biča- nega zveličarja je upodobil naslednje prizore: h elena najde sveti križ, c esar h eraklij reši s veti k riž iz rok perzijcev (povišanje s vetega k riža), Žene pri grobu in pogled na k alvarijo. V kapeli Žalostne matere božje je upodobil prizore iz jezusovega otroštva. 200 Poslikava prezbiterija na Križni gori nad Ložem. Foto Jure Ferlan. Napis na slavoloku cerkve sv. Križa na Križni gori nad Ložem, ki priča o poslikavi in restavriranju glavnega oltarja, ki sta ga izvedla Štefan in Janez Šubic. Foto Jure Ferlan. 200 Kebe, str. 42. jure Ferlan, Štefan Šubic kot ustvarjalec likovnih del s pasijonsko vsebino 183 štefanova delavnica je s fresko poslikavo opremila 201 najstarejši še ohranjeni božji grob v š kofji l oki, v cerkvi s vetega k riža na h ribcu. V dvodelni podzemni kapeli so na obokih in stenah prizori polaganje v grob, Vstajenje, kronanje s trnjem in a rma c hristi. n a stropu manjšega dela kapele, posvečene bičanemu z veličarju, angeli častijo rumeno žareč križ na sinje modrem nebu. Poslikava sten in obokov podzemne kapele Božjega groba v p. c. sv. Križa na Hribcu je delo Šubičeve delavnice. Foto Jure Ferlan. Angeli častijo Sveti Križ, Šubičeva delavnica, p. c. sv. Križa, Hribec. Foto Jure Ferlan. 201 g antar, str. 35. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 184 l epo ohranjen je križev pot v župnijski cerkvi sv. u rha v l eskovici, ki ga je štefan izdelal leta 1881, in sicer po predlogi avstrijskega slikarja josepha von f ühricha (1800–1876). 202 f ührichov k rižev pot je cerkvena avtoriteta postavljala kot zgled, zato je doživel številne kopije, tudi v s loveniji jih je zelo veliko. z njimi so po župnijskih cerkvah nadomeščali starejše križeve pote in jih v po navadi prestavljali v podružnične cerkve. Štefan Šubic, 14. postaja križevega pota, ž. c. sv. Urha v Leskovici. Foto Jure Ferlan. Štefanov podpis na 14. postaji križevega pota v ž. c. sv. Urha v Leskovici. Foto Jure Ferlan. V cerkvi sv. u rbana na g orenji d obravi je podpisan na drugi postaji križe- vega pota. n arejena je še po stari predlogi, ki je bila zelo značilna za barok. n i povsem jasno, ali jo je le preslikal ali naredil na novo, saj je, vsaj večji del tega križevega pota, sicer pripisan (škofje)loškemu slikarju janezu a ntonu Tušku (1725–1798). 203 d anes je to težko potrditi, saj je večina slik tako propadla, da so le delno rekonstruirane. k riževe pote so v preteklosti obnavljali tudi tako, da so z novimi včasih nadomestili le nekaj postaj. 204 202 jure Ferlan: Umetnostnozgodovinski opis cerkve sv. Urha, v: Naših 500 pomladi pod varstvom sv. Urha, zbornik ob 500-letnici posvetitve župnijske cerkve sv. Urha v l eskovici, župnija l esko- vica in o bčina g orenja vas-poljane, l eskovica, 2017. 203 Štukl France: janez a nton Tušek (1725–1798), v: Loški razgledi 20, Muzejsko društvo Škofja l oka, Škofja l oka, 1970, str. 150. 204 z a prijazno sugestijo se zahvaljujem bernardi jesenko Filipič, dokumentalistki zv KDs . jure Ferlan, Štefan Šubic kot ustvarjalec likovnih del s pasijonsko vsebino 185 2. postaja križevega pota v p. c. sv. Urbana na Gorenji Dobravi. Foto Jure Ferlan. Štefanov podpis na 2. postaji križevega pota, p. c. sv. Urbana na Gorenji Dobravi. Foto Jure Ferlan. z a zaključek se ustavimo še v župnijski cerkvi sv. a ntona puščavnika v Že- leznikih, kjer v velikonočnem času postavijo velik kulisni božji grob, ki je lep primerek teh grobov. štefan ga je leta 1856 izdelal še za staro župnijsko cerkev, ki je stala na mestu današnje. 205 po poškodbah ob poplavah leta 2007 je bil stro- kovno restavriran v restavratorskem centru z Vk ds v l jubljani 206 in predstavlja eno bolje ohranjenih del te delavnice. V smislu gledaliških kulis ga sestavlja več lesenih lokov, poslikanih z arhitekturo, svetopisemskimi pasijonskimi prizori in orientalskim rastlinjem. k ulise, sestavljene iz ujemajočih se manjših delov, dajo sceni globino, dodatno pa jo poživljajo lesene figure rimskih vojakov in sveto- pisemskih žena. c elota gledalca sugestivno nagovarja, da se v mislih in duhu prestavi v jeruzalem v čas velikega petka in sobote. 205 Varstvo spomenikov 46, z avod za varstvo kulturne dediščine slovenije, l jubljana, 2010. 206 Varstvo spomenikov 46, str. 423 in 424. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 186 Kulisni Božji grob v ž. c. sv. Antona Puščavnika v Železnikih. Foto Jure Ferlan.