si. 136 m« piataa t umi mam antm tmiH >bib
v Trstu, v pete* 9. junija 1922
Posamezna številka 20 stotlnk
Letnik XLVM
jzhaja, LzvzemSi pondcljek. vsak dan ijutraj. ^^^ro^sPjlcs sv. Frančiška AsiSkega št 2Q, I. nadstropje. Dopisi naj sajr^^M^^Jl^iL Nefrinkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne ^tp^Sffi	t\ovoial urednik
Ste fan Godina. — Lastnik tiskarna	^t N^" . .
maša za mesec L 7. —. 3 mesece L 19.50,	JI A	AN«t
Za Inozemstvo mesečno 4 lire v®& —	»
■	M
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo V ilrokosti ene kolone (72 mrrj — Oglasi trgovcev !n obrtnikov mm po 40 cent! osm.tnice, in zahvale; poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 si bcjeda, aiajnanj pa L 2 — Oglas! naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.-
Naš nacionalizem
Posebno v minulih časih — pred leti — je bila za voditelje slovenske socialne demokracije v Trstu v njihovem boju proti naši narodni stranki in vsemu njenemu snovanju največji top trditev, da smo mi sovražniki «ljudstva». Po njihovem je namreč pojm «ljudstvo» obsegal le njihove pristaše, le tiste delavce in težake, ki so bili organizirani v njihovi stranki. Vse drugo, vsi drugi sloji, vse druge plasti, so bile izključene iz častne skupnosti «ljudstva». In šli so še dalje: kdor ni bil njihov, je bil — kapitalist! Tako so po svojih listih in na shodih s pravo srditostjo udarjali na veliki zvon: «narodnjakarji» — včasih je z-agrmela še kaka hujša označba — so kapitalisti in dosledno temu tudi sovražniki ljudstva! Pri tem krivem, krivičnem in nasilnem tolmačenju so pa enostavno prezirali znamenito dejstvo, da so bili tisoči slovenskega delavstva pristaši narodne stranke! Še več: da je bilo delavstvo glavni neporosni temelj vsemu našemu snovanju, največja opora v vseh naših narednih in polit enih bojih! Če bi bilo torej res, da je naša narodna stranka sovražnica ljudstva, potem bi sledilo iz tega po vsej božji ali vražji logiki, da so bili vsi ti tisoči slovenskih delavcev sovražniki — delavstva in — prekrižajte se---kapitalisti!
Do takih gorostasnih trditev in zaključkov zavaja ljudi strankarska strast, da v svojem boju proti političnemu drugomišlje-niku potajujejo tudi najsvetlejšo logiko. Naj ima ta politični drugomišljenik Še tako dobre namene, naj je njegovo delo še tako pošteno, mečejo vendar grdo senco nanj, da le morejo kričati: križajte ga!
Posluževali pa so se še druge trditve, da so mogli metali kamenje na našo narodna stranko in njene voditelje! Tudi v slučajih, ko je vodila naša stranka težek bo-j proti laškemu nacionalizmu za kulturne zahteve, to najvišje dobro, na katerem je interesirana vsa narodna skupnost, so se nam metala polena pod kolesa s krikom: oba nac onalizma sta enaka, tudi slovenski nacionalizem je napadalen, je krivičen in požrešen!
Si-li morete misliti kri vične jšega očitanja? Že tedaj, pod Avstrijo, so bili na laški strani popolnoma nasičeni v narodnem pogleda. Bila so jim dana vsa sredstva, zagotovljeni vsi pogoji za narodni obstanek in kulturni razvoj. In ker niso Imeli ničesar več zahtevati na torišču svojifi resnr~nih pravic, ki jim jih ni slovenski nacionalizem nikdar odrekal, so postali napadalni, začeli so posegati po naši lasti., po naših dušah! Mi pa smo bili lačni ob njihovi bogati mizi... Z golo roko smo se morali boriti proti sistemu, ki je sitil cj h in nas puščal lačne; borili smo se morali za najelementarnejša in najprvotnejša prava, za vsak borni šolski razred, ter odbijali na%rale cd strani laškega nacionalizma. Z eno besedo: laški nacionalizem je bil agresiven, napadalen, naš pa defenziven, obramben. Z laške strani so prihajali napadi, na naši strani je bila bramba za golo življenje.
To so bila notorična neutajljiva dejstva. Vendar so socialisti metali tedaj naš in
italijanski nacionalizem v en koš, vendar so kričali, da sta oba nacionalizma prava t dvojčka po duhu in namenih! Oba da sta
šovinistična! Eden nič boljši ali nič slabši nego drugi!
Očitali so nam, da poznamo le nacionalistične fraze, dela za gospodarske koristi, za kruh — pa ne! Istotako krivičen očitek, ker je v navzkrižju z dejstvi V letu 1967 je izšel natiskan «Imenik slovanskih društev in udruženj v Trstu in okolici*. (Izdali: Fr. Kravos, Filip Ivanišević in Fr. Kučinič.) Iz tega imenika se more posneti, da je bilo tedaj v Trstu in okolici 110 raznih naših udruženj in naprav, a med temi okoli 50 udruženj gospodarskega značaja. Ni je bilo v okolici vasi, Id ne bi imela kakega takega udruženja. Mari so društva, kakor: pogrebna (to je: podporna), konsumna, razna druga gospodarska društva, zavarovalnice za govejo živino, hranilnice m posojilnice, kmetijska družba, obrtnijska društva, delavski podporni društvi, trgovsko - obrtna zadruga, dekliška zavetišča itd. itd. zasledovala nacionalno - šovinistične cilje?! Mari so služile — kapitalizmu? Mari niso največ služile gospodarskemu ojačenju našega ljudstva?! In potem: trgorvsko izobraževalno društvo in slovenska trgovska šola (ki se je sijajno razvijala in prišla na dober sloves tudi pri drugorodcih) — mari ti ustanovi nista služili usposcibtjanju ljudstva za pridobivanje kruha, eminentno gospodarskim namenom?!
Prosimo pa, da si zapomnite datum! Gori omenjeni imenik, je izšel v letu 1907! Vse to je ustvaril toliko zasmehovani in sunmičeni slovenski nacionalizem! Ne prihaja pa nam na misel, da bi hoteli trditi, da je bila ta gospodarska organizacija popolna, brezhibna, ali cek> vzorna! Bilo je pač začetno delo. A kdo ne ve, da je vsak začetek težaven in pomanjkljiv?! Vsekako pa so se ustvarile podlage, na katerih se more dalje graditi in izpopolnjevati.
Naš sedanji položaj zahteva, da maramo napeti vse sile, da si priborimo primerno politično pozicijo v tej državi Če hočemo to doseči, je za nas potrebna delo za gospodarsko ojačenje in borba za etične pravice!! To dvojna delo se mora vršiti paralelno. To ravno je program slovenskega nacionalizma — četudi ne pisan, pač pa v dejanjih!
Slovenski socialisti sa> nam govorili nekdaj: pustite nas, da najprej uresničimo svoj socialistični program, potem se reši tudi narodno in jezikovno vprašanje. Od tedaj gremo že v tretje desetletje! Vpra-' šati moramo: kaj bi bilo iz nas, če bi se bili tedaj pokorili socialistom in če bi bili držali roke križem! Danes bi bilo tržaško slovenstvo le še spomin, s katerim ne bi n kdo več računal! Slovenski nacionalizem pa je ustvaril podlago za uveljavljanje vseh slovenskih političnih stilij, delal je in dela tudi danes za narodno skupnost! Brez dela slovenskega nacionalizma ne bi bilo tu več ne slovenskih narodnjakov, ne socialistov, ne drugih političnih struj.
Talk je naš nacionalizem! Ne sramujemo se ga — ponašamo se z njim!
Italija
Schanzerjevo poročilo v zbornici
RIM, 8. Po pojasnitvi stališča italijanske delegacije na konferenci v Genovi in poudarku, da bo šla italijanska delegacija tudi v Haag z istimi idejami, s katerimi je šla v Genovo, je minister vnanjih stvari v svojem včerajšnjem govoru v zbornici prešel na ugovore glede italijansko - angleških ozkih stikov. Poudarjal je, da je italijanska vlada v Genovi vodila povsem samostojno politiko, ki ni vsužnjena nikomur. Italija je v Genovi nastopila z načeli svoje povojne politike, ne da bi pri tem omajala podlago politične skupine, kateri pripada ali povzročila kak razkol, ki bi ogrozil mir. Gotovo je v Genovi prišlo — je nadaljeval Schanzer — do važnega političnega pojava, do tesnega italijansko - angleškega sodelovanja. Toda to ni nikakor škodilo samostojnosti italijanske politike. To angleško - italijansko sodelovanje je bilo popolnoma naravno, ker ni navzkrižij med obema državama. Italija, uboga na prvinah, mora skrbeti za gospodarsko razširjenje preko svojih meja. In angleški ministrski predsednik je priznal to italijansko potrebo. Ni pa treba še-le posebej poudarjati, da ta tesna angleško - italijanska solidarnost ni nikakor naperjena proti interesom kake druge države. Ta solidarnost se udej-»tvuje v okviru entente z drugimi državami, ki so bile zaveznice Italije tekom vojne. Posebno prisrčno prijateljstvo s Francijo smatra Italija za bistveno podlago svoje Doliiike in neobhodno potreben pogoj za ohranitev evropskega miru.
Minister Schanzer ne verjame, da je že zčrpana zgodovina funkcij zvez med talijo in državami, ki so se skupno z njo >orile v vojni. Tudi dvomi o tem, da bi bila isamljenost Italije v srditi svetovni konkurenci dobra garancija za delavske sloje. Car pa se tiče Anglije posebej, je mi-lister vnanjili stvari ponovno poudarjal pričo tozadevnih ugovorov, da ne gre nikakor za kako zvezo, temveč samo za to, ia se proučujejo (skupno, prijateljski in ložno vsa vprašanja, ki se tičejo teh dveh Iržav.
Preden je minister Schanzer prešel na
zadnja pogajanja glede izvršitve rapallske pogodbe, je odgovoril še republikanskemu poslancu Chiesi, ki je protestiral, da m bila Črna gora povabljena na konferenco in priporočal, naj se italijanska vlada v interesu Italije same zavzame za Črno goro. Minister Schanzer je poudarjal, da je bilo že v Cannesu sklenjeno, da se Črno goro ne more povabiti, ker nekatere države so že zdavnaj prekinile vsake odnošaje z njo kot državo. Spravil je to vprašanje tudi v Genovi na dan, toda dobil je odgovor, <Ja se Črna gora ne more povabiti že zaradi sklepa v Cannesu. Minister Schanzer je končno prepustil zbornici sodbo, ali bi bilo primerno sprejeti sitališče poslanca Chiese, ko so že Anglija, Francija, Zedinjene države in Italija sama z rapalLsko pogodbo zavzela nasproti črnogorskemu vprašanju določno stališče.
Glede italijansko - jugoslavenskih pogajanj za izvršitev rapallske pogodbe je izjavil Schanzer, da je že ponovno v zbornici poudarjal potrebo sporazuma s sosedno državo za- izvršitev rapallske pogodbe. Izkoristil je prisotnost dveh uglednih članov jugoslovanske vlade gg. Ninčića in Kr-stelja v Genovi in začel z njima pogajanja, ki so dovedla do sestave načrtov za sporazum, ki čaka sedaj odobritve obeh vlad. Ne more se spuščati v podrobnosti, izjavlja pa, da smatra, da bi mogel ta sporazum ; ustvariti res trajno, iskreno in prisrčno so-1 delovanje med obema sosednima državama; sodelovanje, ki je potrebno za skupni blagor obeh narodov, posebno pa za Reko in Zader, ki moreta pričakovati zajamče-nje svojega življenja in gospodarskega bla»-gostanja le od popolnega in prisrčnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Minister vnanjih stvari je končno še govoril o pogajanjih italijanske delegacije z angleško o vprašanju petroleja, o sklenitvi trgovske pogodbe s Poljsko in Rusijo in je končno poudarjal, da se je ugled. Italije na konferenci v Genovi zelo povečal Delo osrednje svetovalne kom'aje RIM, 8. Osrednja svetovalna komisija za nove pokrajine je razpravljala na včerajšnji seji med drugim tudi o vprašanju železnic v novih pokrajinah. Komisija je se-
cUčala izjave vlade O predifekz železnici, ki je 2e zagotovljena z zakonom in je nato izrazila željo, naj bi se dela za predor med Sv. Lucijo in Tolminom čim prej začela. Nadalje je bila sklenjena resolucija za uredbo Valsugane in za zaščito interesov mesta Tridenta. Vlada se je pozvala, naj pospeši proučevanje tudi ostalih delov železniškega vprašanja v skladu z novim položajem v priključenih pokrajinah. Sprejel se je tudi predlog člana Lubina, da se vlada pozove, naj pri nadaljnjih pogajanjih z Jugoslavijo upošteva potrebo železniške zveze med Zadrom in zaledjem: Po poročilu predsednika Salate o- vprašanju deželnih in občinskih avtonomij in decentralizacije je bilo z vsemi glasovi razen treh sklenjeno, da se osrednji urad za nove pokrajine pooblasti, naj do jeseni pripravi določen predlog za rešitev vprašanja avtonomij za vse nove pokrajine in v vsakem slučaju v smislu zakona o aneksiji in raznih ukrepov, ki so bili izdani. Razprave so se udeležili posl. Krekich, sen. Mayer, Puecher, Pitacco, posl. Gentili in Foscari. Ob zaključku je komisija razpravljala o izidu rimske konference z ozirom na nove pokrajine ter se je izrazila za to, da se tozadevne pogodbe potrdijo. - _
Jugoslavija
Narodna skupščina pozdravlja kralja in kraljico.
BELGRAD, 7. Predsednik dr. Ivan Ribar je včeraj ob 1L dopoldne otvoril slavnostno sejo narodne skupščine, ki je med viharnimi in iskrenimi ovacijami vzela na znanje poroko kralja Aleksandra s kraljičino Marijo Romunsko. Predsednik je najprej p reči tal uradno poročilo vlade o kraljevi poroki. Po prečitanju je predsednik imel kratek, temperamenten svečanost ni govor, ▼ katerem je rekel:
«Slavna skupščina! Narodna skupščina kot zastopnica našega naroda smatra poroko Nj. Vel. kralja za svečan trenutek države in naroda. Ne smatra je samo za osebno zadevo in radost kralja, ampak tudi obenem za srečo in radost naroda in kot garancijo za miren in varen razvoj in napredek države.
Vsaka kmetska koča danes ve, da si naš kralj Aleksander ustanovi družino, da si je za bodočo kraljico izbral ženo, ki bo v resnici ljubila naš narod in bo skupno s kraljem umela izpolnjevati vse dolžnosti do naroda in države. .Z vso pravico in z vso gotovostjo pričakuje naš naš narod izpolnejvanjo teh dolžnosti in ve, da pri tem prihajajo v poštev splošni in narodni interesi.
Nj. Vis. kralpčsa Marija je s svojim narodom pretrpela vse grozote vojne, a doživela je tudi veličino države in ujedinjenje svojega naroda.
Iz teh razlogov bo ona kot žena našega kralja, ki je skupno s svojim blagopokojnim očetom, kraljem Petrom L Osvoditeljem, (Viharni klici v zbornici: Slava! Slava!) z brez-primerno požrtvovalnostjo svojega naroda in vojske vodil nesebične, herojske in mučeniske boje za osvoboditev domovine in nje svobodo, (klici: Slava -jim! Slava jim!) ki je junaško prenesel vse grozovitosti vojne, radi tega bo znala nedvomno kot kraljica našega naroda pravilno ceniti vse velike žrtve, ki jih je prestal naš narod za svobodo države. Vedela se bo s spoštovanjem spominjati onih junakov, ki so žrtvovali življenje za svobodno domovino in na katerih junaških kosteh je zgrajena vsa naša narodna država. (Zbornica navduešno vzklika: «Slava junakom!»)
Predsednik po končanih ovacijah nadaljuje:
«Slava naši kraljici! Slava našemu kralju in našemu narodu, ki bo bo tako srečen, da more pozdraviti njo kot svojo prvo kraljico!» (Viharno in navdušeno ploskanje. Klici: «2ivela kraljica Marija!«) Zakon našega kralja je akt. o katerem govori tudi naša ustava in na katerem je interesirana narodna skupščina, ki jemlje na znanje ta akt. V členu 56. o moških potomcih ustava določa, da kralja nasleduje moški potomec iz zakonitega zakona po prvo-rojenstvu. Zakon našega vladarja s kraljično Marijo omogočuje izpolnitev člena 56. ustave. Ni dvoma, da se na ta način olajša normalni razvoj in napredek našega državnega življenja. Narodna skupščina je srečna, da more skupno s svojim kraljem deliti veselje m radost ob njegovi svatbi:.
Predsednik dr. Ribar je svoj svečanostni govor zaključil:	*
«2ivel Njega Veličanstvo kralj Aleksander I.! Živela Nj. Vb. kraljičina Marija, naša bodoča kraljica I»
Vsi poslanci, ki so bili polnoštevdno zbrani, so se dvignili s sedežev, začeli gromko ploskati in burno vzklikati: «2ivel kralj, živela kraljična Marija! Živeli, živeli!»
Po končanem govoru je predsednik dr. Ribar zaključil svečanostno sejo in določil prihodnjo sejo za petek dne 9. t m.	,
Dan pred poroko kralja Aleksandra
BELGRAD, 7. Jutri zjutraj se bo vršila svečana poroka kralja Aleksandra z prin-cezinjo Marijo. Po poroki se kraljevski par
odpelje na Bled.
V Belgradu vlada medtem praznično razpoloženje. Že na vse zgodaj so bile ulice polne ljudi Ceste so polne vozov, ki prihajajo v Bel grad, parniki nabito polni ljudi z vseh krajev kraljevine. Na dvorišču parlamenta so se začele že ob 8. uri zbirati deputacije, ki 90 prišle Čestitat kralju. Drugi zopet prinašajo darove. Točno ob 9 je župan Dobra Mitrovič otvoril pred velikim številom občinstva razstavo sarajevske obrtniške in trgonrake omladine. Nato je odšel župan na univerzo, kjer se je vršila svečanostna seja občinskega odbora. Po svečanostnem govoru župana je bil soglasno sprejet predlog, da se prekrstita dve ulici z imenom prve fugoslovenake kraljice in njenega očeta, kralja Ferdinanda.
Ob 10.30 je bUa otvarjena razstava ročnih izdelkov ženskih organizacij v kraljevini Ta raostava, ki predstavlja razkošno bogatstvo fugosfovenske narodne ornamentike, je privabila velikansko število tujcev. Posebno lep vtisek so naredile g o-1
spodične, ki so v narodnih nošah dotičnih krajev sprejemale goste.
Ob 11 predpoldne so odšle iz parlamenta deputacije v kraljevski dvor.
Ob 11.30 je bila otvorjena: razstava, ki so jo priredili jugoslovenski upodabljajoči umetniki Zastopani so bili vsi belgrajski, zagrebški, sarajevski in ljubljanski umetniki.
Popoldne so se vršile na Savi veslarske tekme, a na tekališču nogometne in drugo tekme, katerih so se udeležili kralj Aleksander, prmcezinja Marija, romunska kraljeva dvojica in drugi visoki gosti. Nastopili so tudi sinjski «alkari» na konjih. Zmagovalcu je kralj Aleksander podaril zlato uro. Nato se je vršila nogometna tekma, tekma v metanju kamena med Jugosloveni in Romuni Zmagovalcu je podarila princezinja Marija srebrno kupo. Za časa tekem je na tekališču kakih 600 Sokolov in Sokolić izvajalo proste va<je.
Po mestu so igrale ves dan vojaške godbe. Ulice so bile polne ljudi Zvečer se je vršila v gledališču, ki je bilo med vojno porušeno in je sedaj popravljeno, svečana predstava, na kateri se je predstavljalo življenje ljudstva v treh pokrajinah Jugo slavije. V mestu je vladalo živahno gilanje do pozno v noč.	i
Čehoslovaška
Trgovinska pogodba med Čehoslovaško in Ukifejino
PRAGA, 8. Podpisala se je trgovinska pogodba med Čehoslovaško in ukrajinsko isiovjetsko republiko.
Zaključek ptaškega kongresa '
PRAGA, 8. Sedmi kongres udruženja društev za Zvezo narodov se je danes zaključil v odsotnosti odposlancev jugoslo-venskega, rumunskega, ruskega in čehoslo-vaškega društva, ker se niso mogle poravnati potežkoče, ki so bile nastale na včerajšnji seji. Predlog, ki ga je stavil v imenu odstopivšifo odposlanstev jugoslo-venski odposlanec Brades, naj bi se obnovilo včerajšnjo glasovanje, je bil odbit. Kongres je odobril nekatere predloge in priporočilo, naj bi se Nemčija čim prej pripustila k Zvezi narodov. Zborovala so se enodušno zahvalili predsedniku sen. Ruf-finijui-
Francija
Vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji. Nesoglasije med Francijo ia drugimi ^»m rep. komisije.
PARIZ, 8. Včeraj predpoldne ob 11. uri je imela reparacijska komisija sejo, na kateri je razpravljala o odgovoru na vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji, Odbor za nemško posojilo se sestane ob 15.30, da vzame na znanje odgovor reparacijske komisije. Na predpoldanski seji ie sklenila reparacijska komisija, da se oblast tega odbora, ki se imenuje drugače tudi odbor bankirjev, znatno poveča. Agencija Iiavas poroča, da stoji zastopnik Francije v reparacijski komisiji na stališču, da se ne sme dovoliti mednarodnemu odboru I bankirjev v nobenem slučaju pravica, da bi smel razpravljati o morebitnem znižanju nemške vojne odškodnine.
PARIZ, 8. Reparacijska komisija je izdala poročilo o svoji včerajšnji seji. Francoski zastopnik de la Croix je izjavil, da mu je žal, ker se ni mogel pridružiti svojim tovarišem. Francija smatra« da se mora vprašanje temeljito proučiti. Dostavil pa je, da je sklep re-paracijske komisije, kljub temu da je bil sprejet z večino in ne enoglasno, popolnoma veljaven in da odbor bankirjev lahko nadaljuje svoje delo na podlagi tega sklepa. Prepričan je, da se bo odbor svojih razširjenih pravic posluževal z vso obzirnostjo.
PARIZ, 8. Mednarodni odbor bankirjev, ki mu je naloženo, da prouči vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji, je vprašal reparacij-sko komisijo, ali se ima nemška vojna odškodnina smatrati za nezmanjšljivo. Odbor bankirjev misli, da je zmanjšanje nemškega dolga neobhodno potreben predpogoj za dovolitev mednarodnega posojila. Na to vprašanje je odgovorila včeraj reparacijska komisija s 3 glasovi proti enemu, da smatra, da ne smejo naloge mednarodnega odbora bankirjev omejevati nobeni obziri. Stališče Italije sta obrazložila markiz Salvago Raggi in kom. D'Ame-lio, ki sta trdila, da to razširjenje pooblastila mednarodnega odbora nikakor ne zadeva vprašanje znižanja nemških obvez. To vprašanje je namreč v tesni zvezi z vprašanjem brisanja mednarodnih dolgov. Ker pa smejo odločevati o tem vpraašnju le vlade, lahko postopajo bankirji brez omejitev, ker njihovi sklepi itak ne morejo imeti obvezne veljave. Ako bodo bankirji predlagali znižanje nemške vojne odškodnine, bodo dosledno morali predlagali tudi brisanje mednarodnih dolgov Italijansko stališče so odobravali tudi angleški in ameriški odposlanci, ki so tudi trdili, da bi pravično znižanje nemške odškodnine imelo blagodejen vpHv na vprašanje medzavezniaikih dolgov. Za razširjenje pooblastila bankirskega odbora so glasovale Italija, Anglija in Belgija, proti je glasovala Francija. Ko je bankirski odbor izvedel, da ta sklep ni bil sprejet enoglasno, je odgodi! svoje seje do danes ob 15'30, ko se zopet sestane.
Poincare o vprašanja mednarodnega posojila Nemčiji. Kredit Avstriji
PARIZ, 8. Včeraj se je ministrski predsednik Poincare udeležil seje senatorske komisije za zunanje zadeve. Izjavel je, da upa, da se bodb pogajanja o mednarodnem posojilu Nemčiji nadaljevala, dasi ne misli, da pride kmalu do tozadevnega sporazuma. Dokler Nemčija ne dobi mednarodnega posojila, bo mogla plačevati le neznatne svo&e v zlatu, vsled česar se bo francoska industrija morala privaditi odškodnini v naravi Nato je ministrsk predsednik potrdil izjave o kazenskih odredbah, ki jih je podal v poslanski zbornici. Naj bo na-
čin postopanja pri morebitnih kazenski}1, tfkrepih kakršenkoli, vlada je zadevo temeljito proučila in bo v slučaju, da reparacijska komisija ugotovi neizvršitev nem-ških obvez, zahtevala in dobila sankcije različnih vrst. Vlada je dala — je rekel govornik dalje — francoskemu zastopstvu v komisiji za nadzorovanje nemških financ, natančna navodila.
Ob zaključku je Poincare izjavil, da bo vlada prosila senat, naj čim prej odobri zakonski načrt o kreditih za Avstrijo. Španska kralj ca v Parizu
PARIZ, 8. Španska kraljica je prispela 12 Londona v Pariz danes ob 18.25. Kraljica ostane v Parizu do petka.
Belgija
Stališče Belgije glede reparac:)
PARIZ, 8. «Journal» poroča, da je na včerajšnji seji reparacijske komisije izjavil zastoipnik Belgije, da njegova država nikakor ne pristane na to, da bi se njena terjatev znižala, da pa prepusti finančnikom možnost, da odredijo druge najčine odplačevanja razun onih, ki so prvotno predvi-djeni
Rusija
Proces proti ruskim social-revolucionarcen;
AMSTERDAM, 7. Včeraj se je začel 1 Moskvi proces proti ruskim social - revolucionarjem. Dne 1. junija je bila izročena obtožencem obtožnica, razdeljena v tri dele in vsebujoča 125 tiskanih strani. Prvi del vsebuje kratek oris borbe social - revolucionarjev proti sovjetom od revolucije L 1917. do upora v Kronstadtu 1. 1920. Drugi del vsebuje dolge izpovedbe prič in izvlečke iz listin o organiziranih vstajali social - revolucionarjev in njihovih pristašev kakor tudi njihova poročila tujim vladam.
Ugotovljeno jc — pravi obtožnica — da so social - revolucionarji dobivali denarno pomoč od ententnih misi? in da so se direktno udeleževali terorističnih akcij, med temi dveh atentatov 'proti Leninu, umora Volcdarskega in Urickega, atentatov proti Trcckemu in ZinovjeviL Devetindvajset obtožencev je bilo izpuščenih februarja 1919. po dani besedi, da se ne bodo več udeleževali nikakega pretisovjetskega delovanja'.
Drugi obtoženci se delijo v dve skupini, katere prva vsebuje člane voditelje. Ti so obtoženi, da so delovali za zrušitev sovjetske vlade z organiziranjem oboroženih vstaj in vzdrževanjem stikov z drugimi protirevolucionarci. Social - revolucionara so končno dajali informacije ententniir vladam in belim stražam.
Druga skupina obtožencev je sestavljena od onih, ki so izvrševali ukaze centralnega vodstva stranke socialnih revolucionarjev, ukaze, izdane z namenom, da s« zruši sovjetska vlada potom terorističnili dejanj.
Amsterdamska internacionala je poslala moskovski vladi z ozirom na proces proti social - revolucionarjem protest, v katerem pravi med drugim:
»Izvedeli smo iz raznih poročil v listih, da se začenja v teh dneh ognjusni procee proti social - revolucionarcem, ki je vzbudil povsod silno ogorčenje. Spominjali se boste, da je naš urad že dvignil svoj protest proti kršitvi svobode izražanja mnenja, kaker tudi proti nesramnemu preganjanu vsakega s strani vaše vlade, ki ne misl« kakor vi. V imenu organiziranega prole-tariata vse Evrope hočemo še enkrat izraziti vse ogorčenje, ki ga vzbujajo pri delavskih slojih ukrepi, katere sklepate domnevno v imenu in po nalgu revolucije preti osebam, katerih mnenje se ne strinja z vašim.
Mi polagamo važnost na to, da izrazima svo?e ogorčenje in protest proti preganjanju delavstva v vaši zemlji in porabljamo priložnost ter vam pošiljamo prepis steno-grafskega zapisnika o govoru, ki ga je imel naš tovariš Meerheim na kongresu naše internacionale, ki se je vršil v Rimu od 20. do 27. aprila proti terorju, ki ga vi izvršujete. Meerheimovemu govoru je kongres enodušno odobraval.
Nemiija
Pogodba med Nemčijo in Dansko potrjena
BERLIN, 8. Nemška vlada je odobrUa nemško - dansko pogodbo o uredbi vpirisanj, ki so nastala v zvezi z odstopom severnega dela Šlezvika.
Proi. Klomperger odpotoval v Moskvo
BERLIN, 8. Prof. Klomperger je odpotoval včeraj zopet v Moskvo, kjer bo najbrža ostal precej časa in bo zdravil Lenina.
Švedska
švedska zbornica odklonila odobritev rusko - Švedske trgovske pogodbe
BERLIN, 7. «Vorwaerts» javlja iz Stock-holma: «Druga zbornica je odklonila odobritev rusko - švedske trgovske pogodbe s 105 glasovi proti 94 socialistiškhn in ko-munistiškim glasovom. Ker je socialistiških in komunistiških poslancev skupno 106, sledi, da je bil del poslancev levice odsoten. Prva zbornica razpravlja še o pogodbi, toda bržkone jo bo tudi ona odklonila.*
Japonska vlada umeknila ostavko
LONDON, 8. Po neki brzojavki iz Tokia ostane japonska vlada, ki je dala te dni ostavko, po zahtevi prestolonaslednika začasno na svojem mestu.
Amerika
Amerika In francoska spomenica o konferenci t Haaga
fiEW YORK, 7.	York T3ines» hvali
v nekem	jasnost in preprićevalnost
lapomemce, ki jo je poslala francoska vlada zaveznikom. Poincare — pravi li*t — jutže isto odločnost napram vprašanjem, |u se imajo rešiti, kot jo kaže Hughes sam. Francija — zaključuje list — se je pesta-(vila v vprašanju splošne politike napram sovjetom na isto staližče kot Amerika. — «New York Workl» izraža željo, naj bi francosko stališče odobrila in sprejela veČina držav- Ako hoče sovjetska vlada, da jo druge države priznajo in da ji dajo posojilo, se mora prepričati, da ideje, ki jih vsebuje francoska spomenica, niso samo francoske- »Brookiin Eagle* pravi, da je politika Francije napram Rusiji ista, kot poEtika Amerike.
pojedina v čast italijanskim časnikarjem
DUNAJ, 7. Včeraj se je vršila pojedina 9 čast italijanskim časnikarjem, ki so se na potu v Poljsko ustavili na Dunaju. Pojedina se je fevršHa v hotelu «Imperial» in udeležila sta ste je tudi (italijanski poslanik Orsiiri - Baroni in poljski poslanik Lasoski. Na pojedini se je nazdravljalo poljsko-Itaiijanskemu prijateljstvu. • J
Odoočaji med Ogrsko m Čehoslovaško
BUDIMPEŠTA, 8. Čehoslovaški poslanik v Budimpešti Vavreka je bil sprejet od regenta admirala Horthya, kateremu je izročil svoje poverifoe listine. Obenem je predstavil osobje čehoslovaškega poslaništva.
Dn@¥ne v@stf
Poroka jugoslovenskega kralja. O prili-ki poroke fugoslovenskega kralja se je vršila včeraj v tukajšnij pravoslavni ceukvi zahvalna služba božja (blagodarenje), kal ere se je udeležilo peleg uradnih zastopnikov tudi veliko štedio pravoslavnega občinstva.
Gleda le daljavo! Na razpravi o uspehih genovske konference se je poslanec Bombacci (komunist) toplo zavzemal za italijansko-rusko zvezo. O 1 Franciji je rekel, da je njeno stališče absolutno neozdravljivo. Kar se tiče posto panja Anglije napram Franciji, izhaja to iz ključno le iz navkrižja imperialističnih intere sov. Sicer pa je kriva vera, če misli kdo, đi bo duh, ki navdaja angleško politiko, v čen razdikuje od francoskega. Na to pa je trdil, d< je politika Italije napram Rusiij dvoumna. P< mnenju govornika ni bilo nobenega razloga da se je Italija zgražala radi dogovora mec Rusijo in Nemčijo, čim sta javno mnenje it ista vlada Italije za to, da se vzpostavijo od-nošaji z Rusijo. Edino le z zvezo z Rusijo da more Italija varovati svoje interese in utrditi svojo pozicijo. Do tu beleiimo le. Na nadaljnja izvajanja, s katerimi je govoriik podkrep. Ijal svojo trditev, pa moramo že napisati nekoliko pripeznb. Rekel je, da bi italijanska delavna roka našla v Rusiji široko polje in da bi se tam kolonizatorična sposobnost italijanskega delavca mogla uveljaviti v neizmerno korist Italije m Rusije. Naglašal je, da v Rusiji gojijo žive simpatije ne le za italijanske komuniste, marveč za vso Italijo. Rusija da je pripravljena privoliti tej poslednji večje ugodnosti, nego jih hoče dovoliti drugim državam, ki so često teptale «sakrosanktne» pravice Italije. Nočemo oporekati, toda čudno se nam zdi, da g. Bombacci gleda samo v daljavo in da zasleduje koristi Italije le v daljni Rusiji. Italijanska delavna roka bi mogla najti zaposlenja tudi drugje in — bližje! Bombacci je pozabil, kako je n. pr. politika Della Torrette temeljito zapirala italijanski delavni roki poti v te bližje kraje in kako je tam ubijala simpatije do Italije!I Poti za delavno reko more odpirati in pridobivati simpatije le pametna, smotrena politika. Ne le v Rusiji', ampak tudi na Balkanu bi mogla italijanska delavna roka najli dela in zaslužka. Ali sovraštvo je slab j petni list. Tudi to bi bil mogel g. Bombacci1 povedati na naslov Italijanov. Toda, ne —j ker gleda raje le v daljavo in ne vidi tega, kar mu je blizu, tako rekoč pod nogami! To je slabo, ker se lahko noga izpodtakne!
Krize v Italiji. Z ozirom na poraz nacionalistov v rimskem parlamentu ob vprašanju razveljavljen^ mandatov ncdoletuih poslane
f>iše «Der Tiroler*: «S tem pa se je otv< vor, kajti v Italiji poraba zakona nasproti' nasilni manjšini nt lahka stvar. Vlada se j utegne razbiti in državljanski boji po pokraji- j oah lahko zadobijo še ostrejše oblike, dokler.* se ne najde v loj bolni državi mož, ki se, < spomni rimskega pregovora: Quod medicina non sanat, ferrum sanat! Cesar ne more ozdra-viti nobeno zdravilo, je treba zdraviti z no-
Važno za invalide, vojne vdove in sirote ter
fit&riše v vojni padlih sinov. Uradni list (Ga*-
zeta Ufficiale) od 6. t. m. št. 132 objavlja kr. odlok, o katerem smo že svojčas pisali in, kateri vsebuje določbe za likvidacijo invalidskih pokojnin ter pokojnin starišem, vdovam in si-1 rotam po vojakih, ki so padli v vojni 1. 1914 do 1918, na podlagi odloka od 3. novembra lanskega leta. V tem odloku so namreč vsi invalidi razdeljeni po boleznih v pet katego-i
rtf ter je tudi pokojnina temu prficerno od-merejna. V smislu odloka od 1. maja t. L »« ima pokojnina izplačevati na naslednji način: V vsakem posameznem slučaju mora biti dokazano, da je vojak obolel, bil ranjen ali iz-ginii vsled dogodkov, ki so v zvezi z vojaškim službovanjem. Pri tem pridejo v poštev tu<fi oni vojaki, ki so bili samo militarizirani delavci, t j. ki so delali v vojaških delavnicah, tovarnah, ladjedelnicah, na fronti itd. Kot dokaz, da je bil dofičnrk res vojak, služijo naslednje listine: listine o penziji in superarbi-traciji pod bivšo vladavino, mrtvaški listi, iz katerih je razviden vzrc& smrti, prepisi listin klinik ter zdravniška spričevala, potrdila političnega cblastva, da je družina prejemala vojaško podporo. V slučaju pa, da ni mogoče eno izmed navedenih listin predložiti, zadostuje potrdilo, ki ga izda župan na lastno odgovornost in s katerim potrdi, da je prosilec bil res vojak in da izvira njegova invaliditeta iz posledic vojaškega službovanja.
Kdor je do sedaj imel začasno podporo, ni treba, da predloži novo prošnjo. Kdor pa take podpore do sedaj ni prejemal, ima vložiti pri zakladnamu ministrstvu prošnjo v roku enega leta od objave pričujočega odloka računano. Tej proŠri'; jc priložiti: potrdilo župana aH političnega obiastva, da je prosilec italijanski državljan ter krstni ali rojstni list. Vdove po vojakih morajo priložiti poleg tega še: krstni list moža, poročni list, mrtvaški list ali pa ura. den dokaz o domnevani smrti, krstne liste otrok ter potrdilo občinskega urada, iz katerega je razvidno: stanje aružine pokornega vštevši vse otroke ter navedba, da-li so nčere poročene ali samske, da-li živi mati z otroci da-li je obstojala na dan smrti pravna ločitev med zakonskima. Če gre za siroto brez matere, se ima priložiti tudi mrtvaSki list za mater. Stariši morajo prošnjo priložiti: rojstni list vojaka, rortvai&i Kst ali pravno domnevo, da je vojak mrtev, svoj poročni list, rojstni list otrok, potrdilo župana ter dveh svetovalcev, da je bil sin edina podpora prosilca ter potrdilo občine podpisano 5e poleg tega od treh prič, ki vsebuje podatke o stanju družine ob smrti vojaka, ter da ni zapustil vojak sirot ali vdove. Če je mati vdova, je priložiti še poleg tega mrtvaški list svojega soproga.
Pravico do pokojnine imajo neporočeni sinovi in hčere vojajka, ki so mlajši od 21. let ter tudi sinovi in hčere, ki so starejši od 21 let, a so nesposobni za katerokoli korišteno s io delo. — Nadalje pa izgubi pokojnino: vdova, ki se je na novo poročila, otroci, ki so dovršili 21 leto ter so sposobni za delo, hčere, ki so se omožOe, tudi če so stare manj od 21 let. — Če se ugotovi, da oni ,ki so deležni po. kojnine .plačujejo nad 500 lir direktnih državnih davkov, se pokojnina nima nadalje izplačevali.
Pokojnina preneha v vseh slučajih izgube italijanskega državljanstva ali pa premembe stalnega bivališča izven mej kraljestva brez potrebnega dovoljenja.
Politično društvo «Edinost* v Trsiu je svojčas objavilo, da bo izdalo knjižnico za invalide, v kateri bodo vsebovane vse določbe. Tega pa se ni moglo dosedaj storiti, ker j« manjkal baš 4a odlok, ki vsebuje določbe za prejemanje in izplačevanje pokojnin. Gradivo za to knjižnico je že skoro popolnoma pripravljeno. Invalidi, ki bi želeli knjižico imeti ter se niso še naročili, naj to store čimprej. Knijžica bo gotovo dobro služila tudi občinskim uradom, ker bo obsegala tudi ono, kar imajo za invalide storiti župani in občinski uradi sploh.
Nalagajte denar! Iz delavskih krogov: Med Širokimi sloji vlada velika revščina, ker je draginja prevelika, a zaslužka malo — za mnoge celo nič! Imamo že v mestu celo vojsko brezposelnih. Vendar je še neko število ljudi, ki razpolagajo z večjimi ali manjiiml svotami denarja. Do teh moramo spregovoriti svarilno besedo. Mesto da bi ti ljudje nalagali svoje prihrar&e v denarnih zavodih in si s tem zagotovili obresti in varnost svojega imetja, drže denar desna, dasi jim pripoveduje dnevna kronika o neprestanih, nezaslišano drznih tatvinah in vlomih, pa tudi o požarih (kakor se je dogodtto te dni na Žagi), ki odnašajo oziroma uničujejo vse upe in nade nepremišljenih lastnikov denarja. Ljudstvo živi v krtvi ver«, da je doma denar najbolj varno shranjen. Ravno narobe je res. Ako imaš večjo svoto in se bojiš, da bi denarni zavod, v katerega si vložiU propadel pa vfcoži denar v več denarnih zavodov, pa imaš gotovost, da ne izgubiš vsega. Toda, naši denarni zavedi so solidni in se nam ni bati polomov. Naše « Tržaške posojilnice in hranilnice* n. pr. ni omajal niti tisti znani strašni udarec. S tem pa, da držimo denar doma, se ne izpostavljamo le nevarnosti, da hkratu izgubimo vse, ampak delamo še drugo škodo. Tistim namreč, ki po-trebuejjo posojila. Ne morejo ga dobiti, ker ni dovol} denarja v blagajnah denarnih zavodov. Če pa vlagamo denar, koristimo v prvi vrsti sebi, v drugi pa tudi tistim, ki imajo sicer premoženje, nimajo pa denarja na razpolago. Bodimo že enkrat pametni in smotreni in ne držimo denarja doma!
Iz Lokve. Iz vseh bližnjih vasi so prihiteli mladi in stari, da pozdravijo v zadnjič obče priljubljenega Svobodina čoka, ki si je s svojim neumornim delovanjem znal pridobiti simpatije vseh, ki so ga poznali. Tudi zastopniki raznih društev izmed katerih posebno zastopniki Slov. ak. fer. društva «Balkan», Udruženja jug. ak. iz Primorja, naprednega društva •Jadran*, društva «Prosvete« in MDP so prišli v Lokev, da izrečejo v imenu raznih društev zadnjo zahvalo nepozabnemu Svobodmu,
! Vdsletbe, ki fi bda m vaMka, je pričala o velikem Nejgora debnajn aa kulturnem in narodnem polju, in idm od—a udeležencev so bila fiv znak vriske ljubezni vseh do Umrlega. Vaiki pevski zbor j« pod vodstvom tf. Alojzija Hreščaka zapel tri Žalostinke in Sežanska godba, katero so naje C pevci sami, je spremljala v žalostnih taktih nepozabnega k večnemu počitku. Vaška dekleta m fantje so obsipali krsto * nebrojmtai svežimi cvetkami in pred krsto je korakala nemo cela vrsta deklet z belimi venci, ki so nosili razne napise, zadnje pozdrave. Na pokopališču so držali pozdravne govore zastopniki ak. fer. društva »Balkan*, Udruženja jugi. ak. iz Primorja, naprednega društva «Jadran» in nekdanji sošolec Umrlega g. Peraza Dušan, ki so se vsi spominjali Njegovega delovanja ter s sofeami v očeh k&cali zadnjič: «Slava njegovemu spomrauf* Ljudstvo se je nato nemo in tiho razšlo in srce vsakega je skrivalo tajn-siveno bol, srce vsakega se je jokalo po Tebi dragi Svobodhil	—Fa—
Seja fjMsftifltfi odseka deželne svetovalne komisija. Na zadnji seji tega odseka se je po živahni razpravi AVnilo glede izterjatve direktnih davkov 1. da se predlaga, naj se čim prej uvedejo v nove pokrajine zakoni, ki urejujejo v starih pokrajinah način izterjatve; 2. da izreče ugodno mnenje o tem, da se bodo zakoni, ki imajo urediti vprašanje direktnih davkov v starih pokrajinah, takoj tudi raztegnili na nove pokrajine.
Predavanja o it kaiaorir—i pravu. Rektorat tukajšnje trgovske visoke šole javlja: Predavanja prof. Vincecca Manzinija o italijanskem kazenskem pravu se vršijo v prostorih trgovske visoke šole v ulici SS. Martiri vsak dan ob 19. ori, predavanja pr. Salvatorija Pincherle o splošni matematiki vsak dan rav-notam ob 17. uri.
DruSftvaM vesti
MDP — Sv. Jakob. Danes ob 8 in pol odbo-rova seja.
Zveza «Marijin Pom» uprizori v nedeljo, 11. t m. ob 17K uri S. Sardenkov igrokaz «Mati svetega veseljaK ofcitni udeležbi vabi odbor.
Pevske vaje ^Zveznega* zbora za postojnski cdsek se ne vrše 11. t. m^ kor je pevovodja zadržan, pač pa 18. t m. ob 10. uri v Postojni.
♦♦ šentjakobski Scfcol priredi v nedeljo dne 11. i. m. celodneven izlet na Planino. Shajališče ob K6. na kolodvoru v Rocolu. Z vlakom de Štanjela, nakar peš na Planino. Kosilo iz nahrbtniku. Povratek z večernim vlakom v Trst. Člani in pri$»teQi društva naj se izleta v čkn večjega tovflu udeležijo. V slučaju ne-ogednega vremena kcfot odpade.
Pevsko društvo «IBri$a». V očigled skorajšnjemu javnemu nastopu mi*& pevskega zbora se poživljajo člani in fflaiii', da se pevskih vaj od sedaj naprej točno In redno udeležujejo. Pevske vaje se bodo vx*3e vsak ponde--ijek in 4?etek od WX <*a$a. Tem potom se celokupen odbor revskega društva iskrene zahvaljuje, gocp. Justu Kralja, ker se je takoj odzval naši prošaj? Ito se z vnemo poprijel pe-vovodstva. — Danes »večer torej vsi k pevski vafL Naj ne izoetatoe nihče t
Zvezni zbor ačtteijsfcih društev Julijske Krajine. Vsem tovarišem Goriške, ki so se vdeležili pevskih vaj v Trstu, sporočam, da podam v četrtek pri zborovanju v Gorici natančno poročilo glede vožnje v Postojno.
Marijan Bratuž.
Pripravljalni odbor Dijaške Matice ima sejo v soboto ob 16. uri
V nedeljo vsi v Trebčel Domače pevska društvo »Primorec* priredi s sodelovanjem raznih društev vrtno veselico z naslednjim sporedom: 1. «Prelepa jesenska dolina*, poje «Primorec*, Trebče. 2. «Kraljica letnih časov», deklamacijo. 3. *Kipi duša», poje «Lipa» iz Bazovice. 4. Venček hrvatskih popjevaka, svira tamburaško društvo iz Bazovice «Zarja*. 5. Igra tro-dejanka »Najdena hči*, samo ženske vloge. Med sporedom svira domače godb eno društvo «Parma*. Začetek točno ob 15 uri. V slučaju slabega vremena se prireditev
f>ren£se na prihodnjo nedelja. K obilni ude-ežbi vljudno vabi	Odbor.
CMD pri Sv. Jakoba priredi v nedeljo 1!. t m. ob 6. uri popoldne v dvorani DcL konsum-nega društva pri Sv. Jakobu ver-T' ^ nastopom gojencev otroškega vrtca s si: ci. cnu sporedom: 1. «Golobček*, pesem. 2. «Punčka», deklamacija. 3. «Ve ljube cvetlice*, pesem. 4. •Sveta mati božja*, prizor. 5. «Prva vi/olica*, pesem. 6. «Zlat i gradiovi», prizor. 7. «K tvojim no^asn*, prizor. 8. ♦Lipa*, pesem. 9. «Laž ima kratke nc^e», igrica. 10. «Mali zaspanček*, igrica. — Med posamezni mi točkami igra na glasovir gospodična Ahnira Ketc. — Čisti dohodek je namenjen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, zato ni dvoma, da bo dvorana Šentjakobskega konstrmnega društva do zadnjega kotička zasedena.
d} den v tramvaju, ki vozi na pr- '] Bo&e!— ' ša^denj, listnice, v kateri se je rLHajalo, poleg listin lir.
Se en pw5kaiea samomor. Ana Coterie, stara 23 let, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni št 136, je trpela že cte.U časa na neozdravljivi bolezni Včeraj zjutraj ckoli 10. ure je obupala nad življenjem: zaprla se je v svoo sobico, postavila posodico z žerjavico v kot, legla na postelj in pričakovala smrt. Kmalu je začel napolnjevati sobo plin; Ana je bila že v onierile vici. Toda ob pravetn času je stopila v sobo neka soseda, ki je takoj videla, za kaj gre ter planila k oknom hi jih odprla. Nato je telefonirala na rešilno postajo. Zdravnik je dal odpeljali Ano v opasnein stanju v mestno bolnišnico.
Hali oglas!
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanj?« pristojbina L 2'—. Debele črke 40 ctotiak br* seda. — Najmanjša pristojbina L 4'—, Zoos? Lšč- službo, plača polovično ceno.
Vesti z Goriškega
Nabrežina. V nedeljo 11. t. m. ob 11. uri se vrši v risarski dvorani zaključek obrtne nadaljevalne šole in razstava šolskih izdelkov.
♦♦ R&emberk. Tukajšnji tamburaški krožok priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. na dvoriSču gostilne «na Governu» vrtno veselico. Na sporedu so pevske točke in dal»5a igra. Med posameznimi točkami udarja domači tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Divača. Na binkoštni pondeljek, 5. t. m. je Pevsko-izobraževalna društvo Divača-Ležeče priredilo vrtno veselico. Udeležba je bila precej Številna. Novoustanovljeno društvo je prvič p^kasalc pred javnostjo svoj narodni in duševni napredek. O bik) pohvale gosp. P. Ri-javcu, ki je v kratkem času tako dobro ugla-dil svoje mlade pevce, da so prav izvrstno nastopili s svojimi pesmimi. Pohvaliti moramo tudi igralce pri drami in pri burki, ki so vsi brez izjeme prav dobro zadeli svoje vloge. Največ priznanja pa so želi deklamatorji z deklamacijo «Krst pri Savici*, katera je mogočno vplivala na vse občinstvo. Društvu pa želimo najlepši na daljni razvoj. Okoličan.
Nabrežina. Javno tombolo priredi v nedeljo dne 11. junija Godbeno društvo v Nabrežini s sledečimi dobitki: Cinkvina L 200.—. Tombola L 300.—. Posamezne srečke stanejo L 1.—. Začetek tombole ob 18. uri. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
POROČNA SOBA iz svetlega bukovega les« se proda za L 1400.—, jedilne sobe od L 2200 naprej. Skladišče via Udine 25. 1144
POROČNA SOBA, predvojno delo, masivna, lepa, z umivalnikom z črnim mramorom, se proda po nizki ceni. Corso Garib&ldi 29, vrata 6.	1145
LOVSKA PSICA se proda radi selitve. Naslov pri upravništvu.	1140
POHIŠTVO za spalno sobo se radi odhoda takoj ceno proda. Naslov pri upravništvu.
1141
UDOVEC, star 50 let s L 40.000 premoženja, s nedorastlimi otroci, neomadeževane preteklosti, posestnik na deželi, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok ali tudi 1 dvema otrokoma s primernim premoženjoiri in veseljem do kmetijstva oz. gostilniške obrti. Eventuelno se priženi. Ponudbe pod «Knretovalec» na vrpravnižtvo Edinosti. Tajnost zajamčena.	1142
MLINAR vzame mlin v najem ali sprejme službo. Naslov: št. 18, Nadanjeselo, pri Sv. Petru na Krasu.	1143
PRODAM GOSTILNO v sredini mesta, pripravno za istrsko ali vipavsko vino. Pojasnila Settefontane 23, zaloga vina.	1146
EGIPTOVSKI profesor grafologijc pove karakter in usodo življenja. Sprejema od torka naprej, od 9—7. Gorica, Piazza Vittoria 4, I.
11 Vi
DAROV!
Namesto venca na prezgodnji grob pok. Svobodina Čoka darujeta za Di-jaško Matico g. A. Praprotnik 50 Kr in g. Rado Srebotnjak 30 Ur.
Iz fr2aikega iivlienla
Poskuien samomor 17 letne mladenke. Včeraj ob prvih jutranjih urah so pripeljali v mestno bolnišnico 17 letno Angelo Meneguz-zijevo, stanujočo v ulici Gtuseppe Mazzini št. 53. Mladenka si je botela vzeti življenje z li-zolom na lesnem trgu pod Skednjem. Rešil jo je neld-orožnik. Meneguznijeva ni hotela na noben način povedati, zakaj je hotela umreti.
Tatvina t tramvaju. Mizar Jurij Vizintin, stanujoč v Portolah, je bil včeraj zjttlraj okra-
PODLISTEK
(IS)
l S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.)
—	Aha! Pobegnil je! — je vzkliknila JDaria Miha j lovna. — Ne vznemirjajte se, Dimitrij... Opro«tite, — jc pristavila, s prijaznim nasmeškom: kako vas nazivljefo po očetu?
—	Nikolajič,	.
—	Ne vznemirja-jte se, ljubeznivi Dimi-frij Nikolapč, On ni nobenega izmed jprevaril. Želi peč pokazati da n o 6 e več debatirati.., toda čuti, da ne more debatirati z vami. Pomaknite se rajši bliže (c nam, da se kaj pomenimo.
kudin je primaknil svojo stolico.
—	Kako, da se nismo do dfcnes seznacii-d? — je nadaljevala Darja Mih a j lovna. — Čudim se temu... Ali ete čitati to knjatfo? Cest de Tocque*ille, vous savez?
In Darja Mifeajlovna je potrudila Rudinu irancooko broturo-
Rud m je vzel v roke drobni zvezek, obrnil nekaj strani, ga položil nato na mizo ter odgovoril, da pravzaprav še ni bral spisov gotspoda Tocquevilla, sicer pa da je že večkrat razmižljeval o tem vprašanju. Pogovor se je razpredeL Spočetka je bil Rudin negotov, m se mogel prav razbeee-diti, pogrešal je izrazov, toda končno se je ogrel in se razmahnit Črez četrt are se je razlegal samo njegov glas po aobi. Vsi navzoči so ga obstopili v krofu. Le Pigacov je bil oddaljen. Stal je v kotu poleg kamina. Rudin je govoril razumno, z vnemo, stvarno; pokazal je mnogo znanja, mnogo načitanosti. Nobenemu in prišlo do tedaj na um, da bi iskal t njem znamenito osebnost... Bfl je tako skromno oblečen m tako malo poznan. Vsem m je adefto nekaj nerazumljivega in (ndbegs, odkod ae je tako nenadoma vnel na dihi takšen n^ šumnik. Vsled tega je zadivfl, more ee reči, celo očaral vse navnote a Dtajo Mttnjtarao vred... Bila je ponosna na to noro od-kritje in že sedaj je riiiidttjiii o tem, kako iivi^U« Rndios visoko diirflufc V rim
mh prvih občutkih je bik> neka« otroškega ne glede na njena leta. Aleksandra Pavlo vna, da po pravici povemo, je malo razumela od vsega tega, kar je Rudin govoril, toda bila je zadMjeaa an radostna, tudi njen brat ae je drnl. Pandalevski je opazoval Darjo MibajLorvno m bil nevoščljiv Rudinu. PSganov pa si je pomislil: «za petsto rabljev dobim še boijšega davca». Najbolj presenečena pa sta btla Basistov in Natalija. Basistova je skoraj sapo zaprlo; ves čas je sedel z odprtimi ustnri in izbu-Hemmi očmi Poalnial je m poslušal, kakor še nobenega dnemtaf tako. Natalijmo obličje je obišla živa rdečica a njene oči, ki so bile neprestano oprte v Rudina, ao zdaj zatemneie, adai ao aa zaftdkkale...
—	Kako tepe oči in*, * prišepetal Votinco*.
—	Da, lepe.
—	Le «kodn> da ao' nMop* tt&e iako natika In rdmčm.
Natakpa n» nfepar <■!»»— in
''»■<» "'V v	• V v
4Mi*j,
Borana pofoiitau
iT	Te&O*
Trst, dne 8. junija 1922.
Jadranska banka..............129
Cosatlch ..................305
Dalmstis
GcroUmleh •••••••••••••••• 1TOM
Libers Triestlna •• *••••••»•••• 498
Lloyd •• •*«•••••«•••*»••• 1280
Lossfno * ••§•••»••••••••*•
MartinoHch •••••••••••••••••
Oceani* •■•••••»••••••••t* 185
Prem uda	370
Trlpcovlch ••••••••••••••••• 230
Ampelea	589
Cement Dilmatia •«•••••••••••• 310
Cement Spalato • •••••••••••••• 269
Taja raluia na tržaškem trgu:
Trst, dne 8. junija 1922. ogrske lcrone	—■• 2.15 2.25
avstrijsko-nemike krone...... —.14,— 17.—
Ceikoslov8ike krone ....... 37.10.— 37.60
dinarji ••	28.—.— 28.25
le j I............... 12.75.- 13.75
marke......•••••••• 6 85,— 7.60
dolarji............. 19-05 — 19.20
francoski franki......... 174.90.—175 30
Švicarski franki......... 364.—.-368—
angleški funti papirnati...... S6.--*6.30
angieškl fanti, zlati....... 93.75.— 95 75
napoleod ...•••••».•. 75.— 76.—
IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepŠanje kože (proti pegam in lišajuj traa lekarna v II Bistrici.	28
POSESTVO, obstcjcčo iz dveh hiš (v eri hiši je trgovina z mešanim blagom in gostilna), vrta m dvorišča s čebelnjakom g« ratfi odtio-da da v najem. Eventuelno se tudi proda. Anton Koren. Podgorfe št. 37. Istra. 1111
NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimoice 45 volnene 95 in chrugo pohištvo se prodaja po nizki ceni. Foncferia 3.	1131
POPOLNA SOBA L 600, druga 950, breaiova L 1450 in druge iz spalfenega bukovega, lesa, se prodajajo po izredno nizkih cenah. Fcn-d*eria 3.	1132
KRAVA z mlekom (10 1 na dan J zajamčena 6 let, se proda. Pojasnila via dell'Istria 1 (mesnica).	li 38
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zo-borje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16
Hranilnica fn posojilnica v Štur-Ja& pri Ajdovščini prodeja kino z motorjem In klavirjem vred ; vse jc. v dobrem stanju in predvojno blago. — Na ogled pr* načelništvu v Šturjah.	(395)
ZAHVALA.
Ob priliki izgube našega nad vfce ljubljenega sina
Frana-SvoMio Čolis
stud. iur.
nam je došlo toliko dokazov sočutja, da ne najdemo be^ed se vsem zadostno zahvaliti. Bodi izrečena posebna zahvala preč. gosp, kaplanu Josipu Vidau za tolažbo tekom bolezni, občinskemu zasopnlštvu, pevskemu zboru pod vodstvom g. Alojzija Hreščaka, sežanski godbi, Iokavsklm mladeničem in mladenkam in vsem ostalim, ki so na katerikoli način skušali lajšati našo bol.
Lokev-Ljubljana, 8. junija 1922. 396	Čok-<Sregorč £
z trgovskim lokalom in gostilno na Gorenjskem je po zelo ugodni ceni na prodaj. — Pojasnila daje An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 45/9
Krasno posestvo, enodružinska hiša z lepim vrtom in njivo, se proda po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje An, zav. Drago Beseljah <5 drug, Lju :r.a, Sodna ulica št. 5. 451c
CelrJsKfl glavnica L 15,060.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o
AfUirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkovića, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afiiiranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
IzvrSuJe vse banina posle.
PREJEMA VLOGE
os knmRiis Knjižice In no tekočI račun ter Hh o&resiule do 4°/0.
Na odpoved vezane vloge	po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
Dal« v najem varnostne predale (safes) ■ ■■
Zavodov! uradi v Trstu:
d! Rteparmlo itev. S — Via S. Nlcoft* Stav. 0. Telefon It. 1463, 1793, 2676. Blagajca postaje od 9. do 13. ure.