PoStnlna plaŽm ▼ gotovini. Leto IX., Št. 20 (nJUTROMXm, štll4a) ponedeljek Cena 2 Din otuttviiioLvo. Ljubljana, t^auuljeva Ulica & — Telefon St. 3122. 3123, 8124, 3125, 8126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. —. Telefon 6t_ 2465, podružnica Celje: Kocenova nllca št. 2, — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet44 UreamStvo: LJubljana: Knafijeva ulica &. Telefo*. fit. 3122. 8123, 3124, 3125 tn 3120 vsa t' poneueijek ijutraj. — Na-^ roča se posebej m velja po pošt > prejemana Din 4.-, po raznašaJ-db dostavliena Dtn 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Teletoi. St. 2440. Celje: StrossroayerJeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu, Ponedelfska '-dain »Jutra« TESNEJŠE SODELOVANJE ANGLIJE IN FRANCIJE Za itvdjavljenje načel Društva narodov je soglasje med glavnima zapadnima Pariz, 17. ir.aja. o Ves pariški tisk posveča izredno pozornost petkovemu sestanku bodočega ministrskega predsednika Leona Bluma z angleškim zunanjim ministrom Edenom. ki se je na povratku iz ženeve ustavil v Parizu. Vsi listi vidijo ▼ tem važen del priprav za bodočo diplomatsko akcijo v ženevi ter pripisujejo razgovorom med obema uglednima politikoma veliko važnost čeprav zatrjujejo, da niso imeli oficielnega značaja ter da se je hote] Eden samo kot zasebnik poučiti i naziranjih bodočega vodilnega francoskega državnika glede aktualnih mednarodnih problemov. »Petit Pa risi en«, polslužbeno glasilo zunanjega ministrstva, piše, da je Eden napravi] Blu.mu kot bodočemu predsedniku francoske vlade predvsem uljudnostni obisk ter da je bil njun sestanek vseskozi informativnega značaja. Razpravljala sta o vseh aktualnih mednarodnih problemih. Blum je pojasnii Edenu, da ni niti govora o tem, da bi se hotela francoska levičarska vlada preveč ozko vezati z angleškimi l&buristi, ker bi to v gotovem smislu pomenilo že nekako vmešavanje v angleške notranje zadeve. Bodoča levičarska vlada sama ne bo da[a nobene pobude, bo pa so. delovala z angleško vlado tako v pogledu sankcij, kakor tudi v pogledu kolektivne varnosti in zvestobe do Društva narodov. Blum je pojasnii Edenu tudi svoje mnenje glede obnove razgovorov za dosego progresivne in kontrolirane splošne raz-orožitve, >Excelsior« piše, da je Eden obvestil Blu- ma, da so v londonskih vladnih krogih v skrbeh zaradi italijanske aktivnosti na Balkanu, ki je neposredno naperjena proti Angliji. Ba|dwin žeji opozoriti Mussolinjja na njegove nedavne izjave, da Italija po okupaciji Abesinije nima nikakih teritorialnih zahtev ter da jo smejo mirno prištevati med zadovoljne in konservativne države. Ba!dwin tudi ne namerava predlagati ukinitve sankcij, ker bi bilo to prenevarno za usodo njegove vlade. >E\cel-sior« beleži v zvezi s tem mnenje francoskih političnih krogov, da bo sedaj pri šlo do zelo tesnega sodelovanja Francije in Anglije v ženevi, ker sta obe državi trdno odločeni braniti Društvo narodov pred italijanskimi intrigami. »Oeuvre« presoja sestanek Edena z Blumom glede na odnošaje z Nemčijo ter opozarja, da je na pariškem sestanku prevladovalo soglasje, dočim je berlinski sestanek med Hitlerjem in angleškim poslanikom Phippsom ostal brez uspeha. V Berlinu pričakujejo, da bo bodoča francoska levičarska vlada vodila skupno z Anglijo protjitalijansko politiko, kar bo imelo za posledico tudi odtujitev med Berlinom in Londonom Hitler zaradi tega totJi zavlačuje odgovor na angleško noto ker hoče počakati, kako se bodo razvili odnošaji med Rimom, Parizom in Londonom. Edenovi razgovori London, 17. maja. AA. »Times« komentira razgovore, ki jih je imel včeraj Eden v Parizu in pravi, da je govoril pri tej priložnosti s Flandinom o abesinskem vprašanju, o delovnem programu Društva na- neobhodno potrebno velesilama rodov in o položaju v Porenju. Eden je zadovoljen z uspehi teh razgovorov. V angleških krogih v Parizu prevladuje mnenje, da se dogodki razvijajo tako. da bo mogoče. če že ne slavno, pa vsaj brez poraza zapeljati evropsko ladjo v mirnejše vode. Posebno ne ustreza resnici vest. da bi Veliki; Britanija nameravala še povečati sedanjo krizo na Sredozemskem morju, ker m:sli. da je njen položaj v vojaškem pogledu na Sredozemskem morju popolnoma čvrst. Tudi francoski uradni krogi zavračajo vest. da bi moglo priti do razgovorov o sklenitvi kakšnega pomorskega pakta za Sredozemsko morje med Veliko Britanijo, Italijo in Francijo. Tak predlog bi bi;l v zvezi s francoskim načrtom o utrditvi miru v Evropi, vendar pa se zdi, da ni v sedanjem trenutku prav nič ugoden. Nevarnost nemške ekspan-zivnostž proti vzhodu London, 17- maja. A A. »Sunday Exprese Obsever« se bavi z oJnošaji med Veliko Britanijo. Italijo in Nemčijo- Pri tem pripominja, da je nunska vojaško akcija in oborožitev, ki se je izvršila v zadnjem času, vsekakor v neki zvezi z itali:jansko-abe-sinskim sporom. Francija in Velika Britanija sta varni pred Nemčijo, nevarnost pa se je zanju pojavila na Sredozemskem morju. Velika Britanija tudi ne more iti preko tega, kar so bo prej ali slej zgodilo v Vzhodnji Evropi Nemčija bi lahko preko jugovzhodne Evrope ogrožala zveze Anglije z njenimi kolonijami v Aziji. Tudti se ne sme pozabiti' da se Italija ne bo zadovoljila z 'Abesinijo. nego bo zahteva'« nove koncesije. Čz bi Nemčija v bodočnosti strmela po ekspanziji proti Črnemu morju, bi lahko prišlo do tesnega sodelovanja med njo in Italijo. enadna smrt Tsaldarisa Včera] zjutraj je povsem nepričakovano umrl bivši grški ministrski predsednik ln vodja populistične stranke Panayotis Tsaldaris Atene, 17. maja. AA. V kratki dobi treh fei pod meseca je Grčija izgubila že svojega četrtega državnika. Po velikem generalu Kondilisu, sivolasem republikanču Ve-Bizelosu in zvestem m anarhistu Demer- Panayotis Tsaldaris ite?s*i Je sedaj umrj tudi vodja nekdaj Kflne ljudske stranke Panayotis Tsaldaris, TtKfi pri njem je smrt nastopila nenadoma. Se snoči se je udeležil seje nekega skupščinskega odbora. Opolnoči je legel k počitku. Nikomur izmed svojih domačih ®e ni niti najmanj pritoževal, da bi se počutil slabo. Davi okrog 1. ure ga je nenadoma napadel silen kašelj. Enemu izmed članov svoje rodbine je potožil, da težko diha, že nekaj minut nato pa je padel v agonijo. Pozvali so zdravnika, ki je že čez pol trre stal ob njegovi postelji, ki pa je le ugotovil, da je državnik umrl. Vest o smrti bivšega ministrskega predsednika Panayotisa Tsaldarisa je zbudila po vsej Grčiji zelo globok vtis. Zdi se, kakor da bi hotela usoda vzeti grškemu narodu vse njegove največje politične duhove. Kralja Jurija H. so takoj obvestili o smrti grškega državnika in je že davi na vse zgodaj poslal svojega posebnega zastopnika v Traldarisov dom, da je pokojnikovi družini izrazi] sožalje Vse dopoldne so se v pokojnikov; hiši zbirali narodni poslanci in druge ugledne politične osebnosti, ki so tolažili pokojnikovo rodbino in izražali svoje sožalje. Na vseh javnjk poslopjih in tudi mnogih zasebnih hišah so izobesili črne zastave Pogreb pokojnega voditelja populistične stranke bo v torek Pokopali ga bodo na državne stroške. Vlada je v to svrho že določila poseben ministrski odbor ki bo odredil vse potrebno za svečan pogreb. velikega O Šefi političnih strank so davi podali novinarjem krajše izjave, v katerih poveličujejo velike sposobnosti in zgodovinsko vlogo pokojnega državnika Panayotisa Tsaldarisa ter izražajo svoje obžalovanje, ker je grški narod izgubil tako politika. Poslanci populistične stranke, ki jo je vodil pokojni Tsaldaris, so dopoldne Sklenili, da naj prevzame začasno vodstvo stranke poseben direktorij, ki mu načelu. je bivši predsednik parlamenta Vozi tis. O sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da bo populistična stranka nadaljevala zgodovinsko delo, ki ga je za-počei pokojni Tsaldaris in da se bo v vsem ravnala po njegovem vzvišenem zgledu. Politični krogi si še niso na Jasnem, kdo bo bodoči predsednik populistične stranke. V poštev ^prihajajo trije populi, stični politiki in sicer Voziti«, Teotokis in sedanji ministrski predsednik general Metaxas. Truplo pokojnega državnika Tsaldarisa so balzamirali in popoldne ob 17. prepeljali v katedralo kjer so ga položili na mrtvaški oder sredi cerkve. Pogreb bo v torek ob 11. dopoldne. Ves ta čas bodo ob njem stražili evzoni. Pogreba se bo udeležil tudi kralj Jurij s člani vlade in drugimi dostojanstveniki. Vlada je na svoji današnji seji proglasila tridnevno žalovanje za pokojnim Tsaldarisom. Vodstvo populistične stranke je odredilo 14 dnevno žalovanje za vse svoje pristaše. Smrt grškega generala Atene, 17. maja. AA. Davi je umrl general Paraskevopulos. ki je bil za svetovne vojne vrhovni poveljnik grške vojske v Makedoniji, pozneje pa v Mali Aziji. Sivolasega generala je zadela srčna kap. Bethlenova akcija 221 restavracijo Habsburžanov Potovanje grofa Bethlena v Rim je zbudilo govorice o skorajšnji restavraciji Habsburžanov Dunaj, 17. maja. p. V tukajšni politični atmosferi je zbudila senzacijo vest o nepričakovanem prihodu grofa Bethlena, ki je prišel na Dunaj v spremstvu voditelja madžarske opozicije Tiborja Eckharta. Grof Bethlen se je na Dunaju sestal z več merodajnimi osebnostmi ter je takoj nato odpotoval v Rim. Govore ,da je njegovo potovanje v Rim v zvezi s skorajšnjo restavracijo Habsburžanov Na Dunaju te govorice demantirajo. Zanimivo je, da krožijo tudi vesti, po katerih pričakujejo na Madžarskem v kratkem ostavko Gom- , bosove vlade. V avstrijskih vladnih krogih trdijo kategorično, da se grof Bethlen na Dunaju ni sesta; s kance>larjem dr. S chusehn iggom. Knez Starhemberg pri Mussoliniju Rim, 17. maja. AA. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včerai kneza Starhemberga. Imela sta daljši razgovor. Kratek komunike, ki je bil objavljen o tem sestanku. pravi, da je razgovor notekel vzelo prisrčnem razpoloženju- V Nemčiji hočejo uničiti še zadnje ostanke nehitlerjevskega tiska Berlin, 17. maja. AA. Vodja nemškega tiska Amann je izdal včerai važno naredbo, ki ima namen očuvati liste pred vplivi njihovih izdajateljev, obenem pa jih popolnoma posvetiti službi za narodno-socialistični režim. Naredba pravi, da nameščenci listov kakor tudi listi sami ne smejo biti po svojih izdajateljih eksploatirani na način, ki bi škodil objektivnosti ali svobodnemu tekmovanju. Prvi člen naredbe prepoveduje da bi izdajateljska podjetja prejemala od države ali kake druge ustanove kak:šnekoli subvencije Časopisi, ki se bavijo z določenim svetovnim nazorom ki se ne sklada z ideologijo nemškega naroda, ali ki služijo kaki veroizpovedi, morajo imeti ta svoj smoter točno obeležen že v svojem naslovu- Ti časopisi se morajo omejiti zgolj na svoje ožje naloge in ne smejo zavzemati nikakršnega stališča napram političnim in socialnim zadevam. Lokalne dogodke smeio objavljati le v najkrajši obliki. Hkratu ne smejo zavračati oglasov z izgovorom da njih vsebina ne odgovarja idejam ki iih prizadeti časer pisi prepovedujejo. Drugi člen naredbe pravi. da lahko izdajajo liste samo osebe, ki so člani zveze izdajateljev listov. Člani te zveze ne moreja biti ne delniške družbe ne komanditne družbe, niti kaki zavodi. Vsak izdajatelj mora dokazati, da so njegovi predniki vse do leta 1800 nemškega poko-ijenja. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Odkritje spomenika maršalu d'Esftereyu Včeraj dopoldne so v Beogradu slovesno odkrili spomenik maršalu Franchetu d'Espereyu ob prisotnosti zaslužnega vojskovodje Beograd, 17. inaja. AA- Ob sodelovanju zastopnikov vlade, vojske patriotskih in humanitarnih društev, kakor tudi veliko^a števila beograjskega prebivalstva je bil dopoldne slovesno odkrit spomenik marsaiu francoske vojske in jugoslovenskemu častnemu vojvodi Franchetu d' Eespere>'u. Odkritju je prisostvoval ludi sivolasi maršal sam. Spomenik, maršalov doprsni kip na marmornem podstavku, ie postavljen na križišču bulvarov Osvobojenia in maršala Francheta d' Espereya v mestnem okraju, ki je prav tako imenovan po njem. Okro^ spomenika je bilo vse v zelenju, jugoslovenskih in francoskih zastavah. Ob spomeniku so bile postavljene častne čete beograjske garnizije z godbo. Sokola sokolske konjenice. Jadranske straže z godbami, med njimi tudi godba doma mladoletnikov- K čanosti so se zbrali dijaki beograjskih šol s profesorji ter zastopniki in zastopnice beograjskih društev. Navzoči so bili predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prosvetni minister Stošovič, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, predsednik beograjske občine Vlada Uie. pomočnik zunanjega ministra Mart i nac in mnoge druge ugledne osebnosti iz Beograda. Voisko so zastopali minister za vojsko in mornarico armijski general Marič, komandant Beograda armijski general Tomič ter drugi generali in admirali. K odkritju spomenika so prišli tudi člani diplomatskega zbora tako francoski poslanik grof Dampierre s . celokupnim osobjem poslaništva, češkoslovaški poslanik dr. Girsa. belgijski ooslanik Rome de Vichne, rumunski poslanik Guranescu, grški poslanik Sakelaropulos vojaška atašeja Francije in Češkoslovaške ter drugi. Goste je sprejemal predsednik akcijskega odbora za postavitev spomenika Vlada Marinkovič z ostalimi člani odbora. Ob 11. se je pripeljal z avtomobilom maršal Fran-chet d' Esperey v spremstvu gardnega bri-gadnega generala Dimitrijeviča. Vsi prisotni so sivolasega maršala spreieli z viharnimi pozdravi in vzkliki. Maršal je sprejel raport poveljnika častne čete. nato so ga pozdravili predsednik vlade in zunanji minister dr- Milan Stojadinovič in ostale ugledne osebnosti. Po odkritju soomenika in kratkem cerkvenem obredu ie imel predsednik akcijskega odbora Marinkovič nagovor, v katerem je med drugim poudaril veliko ljubezen in prijateljstvo ki spaja francoski narod z Jugoslaviio. Opozoril je na vpliv francoskega duha in kulture na našo kulturo ter na pomen maršalove osebnosti, ki je na čelu zmagovite srbske in zavezniške vojske pred 18 leti vkorakal v osvobojeni Beograd. Bulvar osvobojenja je bil tedaj še kolovoz, ki je vodil preko pašnikov, livad in polja, že v bližnji bodočnosti pa bo ves ta okraj naj-živahnejši in najlepši del jugoslovenske | prestolnice. Maršala Francheta d' Espereya je govornik opozoril, da ie v neposredni bližini tudi mesto, ki spominia na zelo važne in usodne dogodke v jugoslovenski zgodovini- Samo nekaj korakov daleč od spomenika je grob I. 1806 padlih iunakov. ki so se borili pod vodstvom nesmrtnega Ka-radjordja. pradeda našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinite.Ja. Svoj govor je zaključil z besedami: V >me-'a. ker je sprejel pokroviteljstvo nad svečanostjo in širokosirudno Dodprl akcijo za postavitev spomenika. Končno ga je naprosil. naj sprejme spomenik v varstvo občine. Govoru predsednika občine Vlade lliča je maršal Franchet d' Esperey odgovoril in dejal; Velika je čast videti svoj lastni kip že za svojega življenja. Zahvaljujem se vam za to čast ki jo smatram za počastitev junaških vojakov, ki sem iih vodil do zmage. Nato se je zahvalil predsedniku vLade, predsedniku mestne občine za izkazano mu čast in izjavil, da smatra to svečanost za izraz simpatije napram njemu, napram njegovi domovini Franciji in nienl vojski- Ob koncu je dejal; v nejasnih časih, ki jih preživlja Evropa, sta Francija in Jugoslavija združeni, kakor sta bili v vojni. To je največje varstvo za mir. Predsednik kulturnega odbora beograjske občine Duja Nikolajevič je imel za tem dalj-•5i govor o pomenu francoske kulture in trancoske vojske. Svečanost ie bila z njegovim govorom zaključena. Množica ljudstva je ob zaključitvi priredila maršalu velike ovacije. Med sviranjem vseh godb se j 5 maršal s svojim spremstvom odpeljal globoko ganjen Ob 13-30 j€ minister vojske in mornarice armijski general Marič priredil v slavnostni dvorani gardijskega doma na Topčideru obed na čast francoskemu maršalu Franchetu d' Espereyu. Obeda so se udeležffi poleg maršala minister dvora Antoč, tajjmk francoskega poslaništva Rtvier kot zastopnik odsotnega grofa Dampiera. komanden* mesta general Vojislav Tomič, predsednik občine VLada Ilič. člana vojnega sveta ar-miijska generala Milovamovič in Nedič, pomočnik zunanjega ministra Martinac, maršal dvora Colak-Amtač, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Colak-Antič, francoski vojni odposlanec polkovnik Betuar, načelnik štaba maršala d' Espere^ polkovnik Bajans in mnogi drugi. Kongres trgovcev v Beogradu Zastopniki trgovine iz vse države zahtevajo predvsem zaščito pred tujim kapitalom in smotreno gospodarsko politiko toliko govori, je odredil, naj se me pred-lože točna poročila in je pred dnevi imenoval v to svrho tudi posebno komMjo. Po pozdravih predsednikov beograjske trgovske zbornice jn obrtniške zbornice ter po strokovnih referatih, ki so izpolnili ves dopoldanski čas, je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri zahtevajo trgovci v prvi vrsti svobodo tiska in uveljavjje. nje novega zborovainega zakona, ker bi se mogla samo na ta način vsa pereča vprašanja narodnega gospodarstva pre. tresti vsestransko. Nadalje zahteva resolucija ravnopravnost pred zakoni, uki-n jen je sankcij proti Italiji, revizijo davčne politike, odločne ukrepe proti tujemu kapitalu, zlasti trgovskim magacinom, splošno razdolžjtev gospodarstvenikov, ustavitev prisilnih dražb, kakor tudi uvedbo starostnega zavarovanja trgovcev.. V več točkah govori resolucija o našem izvozu, o prehrani pasivnih krajev, o ureditvi zadeve zavarovalnice Phonixa in končno o ureditvi zapoljevanja tujcev v naši državi. Med drugim zahteva resolucija, naj 6e davčni zaostanki od 1. 1932. odpišejo. Na koncu poudarja, da izpolnitev zahtev trgovskega stanu ni samo v njegovem interesu, temveč --sega narodnega gospodarstva, zaradi česar pričakujejo trgovci, da jih bodo pristojni činitelji upoštevali ter jim ugodili. Beograd, 17. maja. p. Dopoldne se je vršil v dvorani Kolarčeve univerze ze]o dobro uspei n. kongres trgovcev iz vse države. Na kongresu se je zbralo nad 2.000 zastopnikov trgovcev iz Beograda in vseh krajev Jugoslavije. Iz dravske banovine je došlo nad 80 delegatov. Kongres je otvoril predsednik Nedeljko Savič, ki je predlagal, naj se odpošlje pozdravne brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Po tem predlogu, ki je bil sprejet z ovacijami kraljevskemu domu, je predsednik Savič pozdravil kapetana Pavlovi-ča kot zastopnika Nj. Vel. kralja, prisotnega ministra za trgovino in industrijo Vrbaniča kot zastopnika vlade ter delegate raznih trgovskih združenj. V svojem nadaljnjem govoru je očrtal vse težkoče, s katerimi se ima boriti trgovski stan ter je zlasti ostro nastopil proti snovanju velikih trgovskih magaci-nov, glede katerih je zahteval, naj j>h oblasti onemogočijo ker odvzemajo tujci pod zaščito delniških družb zaslužek domačim ljudem ln se izogibajo tudi plačevanju davkov. Kot drugo pereče vprašanju trgovinskega stanu je navedel neenakost pred zakoni. Tako so zadruge, ki so same po sebi hvalevredne ustanove, prekoračile svoj delokrog ter postale trgovine,. ki zaščitene pred davki in trošarinami konkurirajo s trgovci ter uničujejo trgovski stan. Kot primer nenormalnosti našega gospodarskega življenja je med drugim tudi navedel, da se v nekaterih krajih prodaja žito po 1.20 Din kilogram, dočim v drugih krajih prebivalstvo strada. Trgovinski minister Vrbanič je pozdravi] udeležence kongresa ter jim čestital k odlični organizicajj in disciplini Poudarjal je. da hoče vlada storiti vse za ojača-nje našega narodnega gospodarstva. Kar se tiče trgovskih magacinov, o katerih se Obdavčenje katoliških duhovnikov v Nemčiji Berlin, 17. maja. o. Včeraj je bila objavljena službena vest, da bodo v bodoče tudi katoliški duhovniki kot samci obdavčeni. Vest je zbudila med katoliško duhovščino veliko vznemirjenje, češ, da gre predvsem za novo politično demonstracijo proti katoliški cerkvi. »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 18. V. 1936 teden ProtituberRulozni se je začel Vsi moramo sodelovati v borbi preti jetiki Ljubljana, 17. maja Večer otroka Vrsta propagandnih prireditev protitu-berkuloznega tedna se je snoči začela z večerom otroka v dvorani Delavske zbornice. V skladu z osnovno zamislijo protituberkulozne akcije, da se mora vsaka borba v interesu čim večjega uspeha začeti čimbolj zgodaj, je Protituberkulozna zveza letošnji teden še posebej posvetila tej sveti devizi in tako se je tudi propagandna akademija v Delavski zbornici razvila v lepo, učinkovito manifestacijo za zdravi naraščaj in za čim skrbnejšo zdravstveno nego mladosti. Programu bi se glede na njegovo izbero dalo sicer oporekati, da je bil preveč razblinjen, premalo idejno stvaren in aktualen — saj bi ga lahko mirne duše izvajali tudi ob vsaki drugi priliki, ki ne bi imela s protituberkulozno akcijo nobene zveze — vendar je doživel izredno lep uspeh in lahko že po njem samem povzamemo, da je bila celotna zamisel pro-tituberkoluznega tedna prav posrečena. Poleg drugih odličnih predstavnikov naše kulturne javnosti sta večeru prisostvovala tudi načelnika, zdravstvenega ter prosvetnega oddeUca dr. Mayer z inšpektorjem Avrom Avičem in prof. Breznik, navzočni pa so bili tudi številni zaslužni poborniki protituberkuloznega gibanja, kakor docent dr. Matko in predsednik protituberkulozne zveze dr. Bohinjec. Večer je otvoril primarij dr. Debevec s kratkim predavanjem o praktičnem pomenu protituberkulozne borbe, nato pa se je razvila prisrčno aranžirana otroška modna revija, ki ji je članica gledališča Polonca Juvanova oskrbela duhovito, zabavno kon-feranso. Ta modna revija je bila za veliko število mamic in otrok, v resnici prava a-trakcija, da si je težko najti miselno zvezo med lepo razkošno obleko in pa skrbijo, kako naj bi se tisoči bednih gladujočih malčkov oteli tuberkuloze. V podobnem žanru je potekel ves ostali program, a priznati mu moramo, da je v polni meri dosegel, kar mu je bilo v prvi vrsti namen. Nikomur pa ni moglo biti žal za skromno vstopnino, katero je zvezi omogočil nabavo nove municije, kakršna je potrebna v njeni borbi. Eden izmed aktivnih funkcionarjev zveze, dr. Kovic, je z resničnim občutjem recitiral Župančičevo »Grobovi tulijo« znani zabavni predavatelj Bitežnik pa je z velikim uspehom pri občinstvu prednašal zanimivo kozerijo o otroški duši in o njenih veselih in čalostnik straneh. Morje viharnega navdušenja so pri poslušalcih tudi tokrat doživeli mali pevci in harmonikarji iz šole prof. Rančigaja, ki so nastopili tako pogumno in ubrano, da so vnovič izpričali zasluženi sloves svojega učitelja. Posebno doživetje je nudil nastop najmlajših učenk plesne umetnice Katje Delakove, ki so prikazale preprosto, a prav zanimivo kompo-nirano plesno studijo. Otroški sejem Davi je bila oficielna otvoritev Protituberkuloznega tedna. Na svečan način je bila namreč otvorjena mladinska razstava na verandi »Zvezde«. Vsa »Zvezda« je bila okrašena z zastavami Rdečega križa in tro-bojnicami in amblemi Protituberkulozne zveze. K pomembni otvoritvi so prispeli najvišji predstavniki javnosti, tako podban dr. Majcen v zastopstvu g. bana, župan dr. Adlešič s soprogo, sanitetni polkovnik Dragotin Brust kot zastopnik g. divizionar-ja, prosvetni šef prof. Breznik, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, načeloik za socialno politiko na banski upravi dr. Majer, narodni poslanec dr. Fux, zdravniki dr. Matko. dr. Tičar, dr. Debevec, dr. Mila-vec, dr Meršol in drugi, upokojeni predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rozina. sodnik dr. Kravina, duhovni svetnik dr. Levičnik in drugi odlični gostje, med njimi tudi mnogo narodnih dam z go. Minko Kroftovo na čelu. Zbrane goste in predstavnike je prisrčno pozdravil predsednik Protituberkulozne zveze ravnatelj OUZD dr. Jože Bohinjec, ki je nato stopil pred mikrofon in izvajal med drugim: PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPffl-NJENOST1, VZPEHANJU IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava FRANZ - JOSEFOVA voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogi reg S Dr. 15485/35 Govor dr. Bohinjca o uspehih borbe proti jetiki S svojo številno navzočnostjo dajete našim prizadevanjem v protitubenkuii>zntin tednu najkrepkejšo moramo oporo in izpud-bujate k požrtvovalnemu delu prijatelje našega ljudstva, ki so si v srca z^pisa-i plemenito zapoved: zbrati mili on dinarjev v slovenski »klad za zatiranje in zda- vljen e jetike. Protituberkulozna zveza, ki vodi protitu-berkulozni teden, predstavnica za-:ebnega protituberkuloznega skrbstva v naši banovini. Banska uprava je zvezi s posebnim odlokom priznala ta značaj. S tem je doseženo, da se protituberkulozno skrbstvo vodi po enotnih načelih enako uvažujoč potrebe vseh krajev v banovini. To dej tvo pomeni tudi koncentracijo vseh skromnih materialnih sredstev in cmogoči skladno sodelovanje vseh činiiteljev v protituberkulozni b r-bi Ta koncentracija je omogočila, da je zveza tako rekoč iz nič ustvari'a že danes ponosno stavbo protiituberkuiioznega skrbstva v banovini m osnovi zasebne pobude in samopomoči. Materialno c6novo tej stavbi so položila dobra srca že v predvojnem času. V Ljubljani je poslovalo Deželno gospe ji no podporno društvo za bolne na pljučih, ki je do prevrata zbrala rflzmerno veliko premoženje. To premoženje sta naši ožji domovini rešila pokojna dT. Dem^ter Bleiweds in dr. Danilo Majaron. Ko je bila pred petma leti ustanovljena naša Osrednja protituberkulozna liga, ji je bilo v last izročeno premoženje tega društva- Poziv lige na ljudsrvo, naj v mestih, trgih in tudi po vaseh organizira krajevne protituberkulozne lige, je naše] dober odmev. Z moralno pomočjo banske uprave smo v kratkem času organizirali nad. 30 krajevnih edinic-Toda v aka protituberkulozna borba je brez dispanzerjev zgrajena na pesek in zato je naravno- da smo takoj od zače'ka posvečali skrb ustanavljanju proti'uberkuloz-nih disranzerjev. Led smo prebili z ustanovitvijo prvega protituberku oznega dispanzerja v Ljubljani (Olm ttov dispanzer). Sledila je ustanovitev dispanzerja v Trbovljah. na Jesenicah, v K anju, Ptuju. Murski Soboti, Kamniku, Novem mestu in Brežicah. Ta veliki napredek je b i mogoč samo s subvencijami naše industrije, naših javnih socalno zavarovalnih ust-mov, občin. Tako danes v redu posluje devet dispanzerjev. S tem smo prvi organizirali nego bolnikov na domu, pristopil: smo k asanaciji stanovanj, ustvarili stalno evidenco nevarnih bolnikov omogoč:li prve 7-ače'ke v borbi za preprečevanje okužb Bo'nik; in re-konvalescenti so nod stalno zdravniško kontrolo. istotako zdravi člani družine, tako da smo na na;boliš; poti k idealu: Fkoj v prvih začetkih ugotoviti prve znake tuberkuloznega obolen a in omog«č;ti prav čas-no uspešno zdravi ien;e in ozdravi en je. Dispanzerji so p^st Ii romarske cerkve, v katere hodijo po zdrav'e. po nasvete in po tolažbo vsi ub?gi iz najoddal ien^jših domačij. Vs; dispanzerji oskrbujejo 330-000 prebivalcev Dispanzerji so v 1. 193T izvršili skurai 13-2^7 prvih pregledov. Pri tem je bilo ugotovljeno 747 primerov odprte tu-berkoloz(>. Rentgenskih preiskav je b:1o 12.353 r-bi-kov se=tp- m d°mu 2104, obiskov zdravnikov 100- Pri tem mstane vprašanje, kam 7 v^ptv "gotoviienirni prim~ri odprte jetike? Za delavce in nameščence je vprašanje delno z zavarovanjem rešeno: ni pa rešeno za svoice zavarovancev, ker svoje' niso d^'ežn' dobrot socialnega zavarovanci v z^do^n-m ob=eg'i K^m s kmeti, s kmečkimi h'anci in deklami' z brezposelnimi, 7 ma.lim; obrtniki, z intelektualci iz svobodnih poklicev, z javnimi nameščenci? ^n':ko trortilrp i« ol-n't° v te'-i 1—(i-gčfjn inVi' Ta vprašanja silijo k odgovoru, ki ie preprost- Df»hit; moramo sred^tv? za zdrsi 1 e-nie Wionih in za i7o'f"-r« -^-avlh. Temu velikemu programu služijo zbirke v našem protituberkuloznemu tednu. Imamo sanaito- rije, a so prazni. Bolniki nimajo 6redstev, da b; bili debžni edino uspešnega zdrav je-nja v eanatorijih. V Italiji se 80 odstotkov za jetiko obolelih oseb zdr> vi v sar.atori-jih. Bolnišnice za jetične nimamo. za obroke nimamo ničesar, za kostno tuberku'ozo imamo skromno zdravilišče v Kraljeviči, zavodov v preprečevalne 6vrhe ni (preven'o riji z-i otroke) Gozdnih šol ni, /a prehr no oslabelih ni sredstev. Tudi propagandi in pouku ne moremo nuditi one pažnje, k- je v borbi proti jet:ki nujno potr bna- Tej propagandi in pouku služi tudi Pro'.iituber-kulozni leden. Ogromne so naloge, ki čakajo našo zdravstveno službo na področju zatiran;a iti. Pri tem delu nas mor" uspešno podpirati časopisje, ki je d^ d-ana« nokazalo mn^go smi«1o za ta naš nacionalni zdravtvem problem- Vsa ko'et ni protit-b^rkiilnzn-' ted-n na i nrm v d"5e vl'ie novega poguma in naj na« prepriča, da delo rod: umehe-« Ob koncu govora je d" Bohinjec pred- 1 Nj. Vel. kra1;:c' M-ari-i kot v^^i P"1' rnvtfe-liici protrtnberkuloTopo/j gib'ni" »* dr"a\-i. Podban je otvoril razstavo Po govoru dr. B ^in:ca je -Vopil pred mi krof-on podban dr Majcen, ki je izpregovo-ril o važnosti in pomenri-cke tvrdke so ured.le 1 čt? kojc in razstavile '"sitne izdelke otrok. igra?kp. čipke, buitarice in drugo- Zanimiv je tudi pogled v pav'1'on. ki nazorno kaže vso nnšo h r-bo proti jetiki. Zp nrv; dan je zbu^la razstava mnogo pozor^o^ti. a I.Hib^anoani" so tudi pri v rad' nri^evnli in včerai s vo i obolus v korist protltuberkuoznega tedna. ELITNI KINO MATICA VELEPRODA.JA VINA Sklart»Sra: P^O^RAD. T»1 26—^»70 ' 30—808 ZAGKEn. Tet. 78—78. PRAGA — SM1. CHOV Tel. 407 —66. KOTtČFVO VTNO POBITF V VSFH PROOA-M!.. NAH NA VS^H NA«TH POTNTs!pr-kega škofa dr. Hedlama Skof dr. Hedlam je pri-sp:l v Zagreb zjutraj in ga je na postoji osebno pričakal nrtropolit Dositej v spremstvu tajnika zagrebškega cerkvenega sodišča Nikole Simeunovi&n Dr- Hedlam. ki je znan kot prijatelj jugoslovenskega naroda, Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri BISER FILMSKE UMETNOSTI ! TELEFON 21—24 Dve mladi srci vezani z ljubeznijo in razpeti na kalvarijo življenja ! ! VELIČASTNA HIMNA LJUBEZNI IN UPANJA ! AVE MAIR1JA V glavnih vlogah MARIJA BOGDA, ADAM BRODZISZ, sodeluje poljska avijacija, pehota, veliki cerkveni pevski zbor in nepregledne množice romarjev na božjo pot v Censtohovi. PREDPRODAJA VSTOPNIC od 11. do 12.30 in od 15. ure dalje. je prišel v Jugoslavijo pred kakimi desetimi dnevi in je bival doslei pri dalmatinskem škofu dir. Irineju v Sibeniku. Dr. Hedlam biva zda i že drugič v Jugoslaviji- L. 1025. je bi.l dalie oasa gost tedanjega niškega škofa, sedanjega zagrebškega rnitropoiita Dostfeja. Angleški cer- kveni dostojanstvenik dT. Hedlam je znan delavec v vprašanju zedinjenja pravoslavne in anglosaksonske cerkve in je prav z>i-to prišel v Jugoslavijo- Iz ZagTeba se je dr. Hedlam napot 1 v S renske Karlove e, da obišče patriarha Varnovo. Maribor preko nedelje Maribor. 17 ma-'a. Krajevna organizacija JNS za tretji okraj je imela dopoldne v prostorih Ivančičeve kavarne v Mejju občni zbor, ki je bil ze]o dobro obiskan. Zbor je otvor'1 predsednik Eratoš in podal izčrpno poroMlo o delovanju organizacije Po poročilih ostalih funkcionarjev je bi] izvoljen pretežno dosedanji odbor SledUo je zanimivo poročilo podpredsednika senata g. dr Ploja. Govornik se je dotaknil vseh aktualnih problemov notra nje in zunanje politike Njegova stvarna in temeljita izvajanja so bila deležna živahnega odobravanja navzočnih pristašev. Zbor sadjarjev odposlancev sadjarskih podružnic iz obeh mariborskih sarezov je bil dopoldne na vinarski in sadjarski šoli. Zborovanju, ki ga je vodij ravnatelj banovtnske sadjarske in vinarske šole, sta prisostvovala tudi kmetijska referenta Kuret in Zupane. Na zborovanju so se napravili sklepi, kj se bodo predložili glavnemu sadjarskemu zboru 7 junija v Ljubljani in ki se med drugim tičejo organizacije zadružne prodaje sadja, sortiranja sadja, saditve in precepljanja sadja, skupne nabava škropilnic in drugega. Mariborski urarji in zlatarji « organizirani v Združ. urarjev, zlatarjev, pa. sarjev in sorodnih strok so imeli v restavraciji Narodnega doma redni občni zbor, ki ga vodil zaslžni predsednik BnreS. Poleg predsednika sta poročala o živahnem organizacijskem delu še tajnik Košar in blagajnik Jan. Združenje šteje 81 članov, razen tega 27 pomočnikov in 19 vajencev. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor Upokojeni orožniki so zborovali pri Senici v Tattenbachovf ulici. Zbor je otvoril predsednik Prinol, poročijo o društvenem de!u in intervencijah v prid članstvu pa je podal tajnik Trstenjak. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Požarni alarm Dopoldne okrog 10. so odbrzeji mariborski • gasilci pod poveljstvom poveljnika Ramšaka v Me]je, kjer so imeli veliko pomladno vajo pred Freundovo tvomico v Klavniški ubci kot namišljenim požarnim objektom Gasilci so imeli vaje z vsem orodjem. Po treh minutah je prvi oddelek že imel razvite cevi, iz katerih so liH krepki vodni curki proti poslopju Vaja, ki ji je prisostvoval tudi podstarešina mariborske gasilske župe, je nudila ponoven dokaz tehtvčne izvežbanosti in strumne pripravljenosti mariborskih gasilcev. Domačija je zgorela V Moravcih pri Mali nedelji je zgorela domačija posestnika Jožefa Poštraka, ki je bila 3 slamo krita škoda znaša okoli 20.000 Din in je le delno poravnana z zavarovalnino. Same tatvine Dijaku Vaudi je izginilo kolo. Iz gostilne Marije Kmctčeve v Tvorniški ulici so odnesli razne predmete in okradena je bila tudi kuharica Julijana Severjeva na Koroški cesti 24. Dalje so tatovi vdrli v hišo posestnika Tomaža Kosija v Horač-kem vrhu in mu odnesli mnogo perila, obleke in drugih predmetov. Veliko zanimanje za muropoljske dirke Ljutomer, 17. maja. Znano dirkališče Kola jahačev in voza-čev na Cvenu bo oživelo 21. in 24. t. m., ko bodo muropoljtki konjereje! 6pet pokazali uspehe vztrajnega vežbanja iskrih američa-nov. Prvi dan bodo dirkali samo za častna darila, in sicer je določenih šest dirk, ki so razporejene takole: 1.) dirka muropoljskih kasačev — enovprežni heat za 4 do 10 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji, na 1600 m; distančni drog 160 m; 2.) dirka Zadruge ».a rejo žrebet — enovprežna vožnja 7.a 31etne konje na 1800 m; 3.) drugi heat 4.) tretji heat; 5. dirka Selekcijske zadruge — enovprežna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2100 m (zmagovalci v heatu in drugi dirki izključeni); 6.) dirka sreza Ljutomera — dvovprožna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2300 m. Glavni dan dirkalnih prireditev pa bo 24. t. m. Propozicije določajo zanj pet voženj za nagrade: 1.1 dirka Plunger — enovprežna vožnja za 31etne konje na 1920 m za nagrade v znesku 1000 Din: 2.) dirka sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru (han-dicap)— enovprežna vožnja za 4 do 10 let stare konje, ki še niso omagali — temelj 1 ."5 najkrajša proga 2100 m. nagrade 1000 Din; 3. dirka dravske banovine (handicap) — enovprežna dirka za 4 do 10 let stare konje, ki so že zmagali — temelj 1 43. najkrajša proga 2100 m. naerrade 1600 Din; 4.) dirka — tolažilni handicap — enovprežna dirka za 3 do 10 let stare konje, ki so ta dan že enovprežno dirkali, pa ostali brez nigrnde. na 2100 m: mehanični handicap. Ker je med konjereici mnogo zanimanja za kmetijstvo dvovprežna dirka za 3 do 10 let stnro konie. ki so ta dan vsaj enkrat s^ar-tali. nn 2PR0 m za na skušali dokazati, da Cvetko ni bil pri pravt pameti, ko je pisal drugo oporoko in so celo zahtevali strokovnjaško mnenje psihi-jaitrov v tem pogledu, navajajoč, da je bil tedaj pod varuštvom. Smederevsko okrožno sodišče je sedaj izreklo razsodbo, s katero je proglasilo d-iigo oporoko za veljavno, in torej pripade še^milijonska zapuščina Cvet k ovc če vi m sorodnikom- Država pa dobi okoli 300.000 Din zapuščinske pristojbine. Cigani, ki kradejo otroke V Županji pri Vinkovcih se je desetletna hčerka gostilničarja Mate Ciliča igrala na cesti pred domačo hišo. ki sloji ž« precej na samem na koncu vasi. Privozil je mimo hiše voz s cigani, ki so zvabili deklico k vozu, jo zgrabili, ji z robcem zamašili usta, jo vrgli na dno voza in pognali konje. V divjem diru vozeči ciganski voz pa je med potjo srečal kmedski voz' na katerem je sedelo več kmetov. Ker se jim je zd-elo čudno, zakaj neki cigani toliko gonijo konje, so obrnili in udarili za njimi, prepričani, da so cigami gotovo storili kako lopovščino in zato beže. Ko se je kmetslci voz približal ciganskemu že do kakih sto metrov, so cigoni vrgli dekVce z voza in nato izginili v bližnjem gozdu, odkoder so preti svojim preganjalcem oddali nekaj strelov, ki pa niso zadeli. Kmetje so rešeno dekletce vrnili strašem. Podoben primer se ie pripetil v Dvori-štu v kruševškem okrožju. Tu so cigani pograbili na cesti vnučka kmefcskega posestnika Miloša Stankovima, ga vrgli na voz in odpeljali- Ta otroški rop pa so videli drugi otroci in obvestili Sten-koviča, ki ie nato s sosedi pohitel za cigani- Ko so jih dohiteli, so jim preiskali voz, toda »'roka nii bilo nikjer. "Ali so ga naposled vendarle našli. Ciganka, ki je sedela na vozu, ga je mela skritega pod krilom. Kmetje so cigane strahovito pretepli, in če bi _ ne bilo orožnikov, ki so v tistem že prispeli tjakaj, bi jih gotovo pobili- Cigane so seveda zaprli. >JUTRO« ponedeljslča izdaja S PoneadTME, TS. V. Š§38 Včeraj nI bilo za favorite V LJ ubljani je čakovečki SK pustil obe, v Mariboru pa SK Ljubljana eno točko, V tabeli je Se na vrhu - SK Ljubljana Ljubljana, 17. maja. 2e tretjo nedeljo zaporedoma sta bili danes spet dve prvenstveni tekmi za naslov prvaka LNP, in sicer med ČSK in Hermesom v Ljubljani ter SK Ljubljano in Železničarjem v Mariboru. Po formi na papirju sta bila Čakovec in Ljubljana skoraj favorita, zgodilo pa se je, da sta spravila eamo eno točko, in sicer Ljubljana z železničarjem v precej šibiki in nič kaj prepričevalni igri. Športni lckib Čaikovec pa je v Ljubljani pustil Hermesu ves izkupiček, pri čemer je moral spraviti še visok poraz z raz- liko petih golov, ki mu bo najbrže v na- I zultat se ne menja več. daljnjih računih po prvenstveni tabeli delal še hude preglavice. Ljubljana je s polovičnim uspehom ostala še na čelu tabele in ima vsaj to tolažbo, da igra revanžno tekmo z istim nasprotnikom na domačih tleh. Morda bo pa takrat drugače! Tablica je pa takale: Ljubljana 3 2 Železničar 3 1 Hermes 3 1 ČSK 3 1 1 0 9 : 4 5 1 1 3 : 3 3 0 2 5 : 6 •> 0 2 5 : 9 2 Hermes: čakovečki SK S: 0 (1:0) Ljubljana, 17. maja. Na razmočenem terenu Hermesa, ki ga je dež namakal že od pol 15. dalje, se je vršila danes važna prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskim Hermesom in ■ČSK. Kljub slabemu vremenu se je nabralo precejšnje število gledalcev, ki pa so zapustili igrišče razočarani, ker se je pričakovalo po zadnjem uspelem nastopu proti Ljubljani ostre in napete borbe. Toda Cakovča-ni niso izpolnili pričakovanj in so razočarali na vsej črti. Zdelo se je, da niso vajeni mokrega, travnatega terena, ker si sicer ni mogoče misliti, da bi isto moštvo po poteku 14 dni tako padlo v formi. Džines čakovčani niso bili niti najmanj resen nasprotnik in bi mu sigurno vsako drugorazredno moštvo nudilo večji odpor. Tekm - je bila za Čakovčane, pa tudi za oba ljubljanska predstavnika zelo važna, tet so se šanse ljubljanskih predstavnikov po dfnašnji zmagi zelo izboljšale. Čakov-čani niso kljub važnosti tekme že do prvega gola pokazali mnogo volje, po tem golu pa so postali zelo malodušni ter so prepustili nasprotniku vso inicijativo. Moštvi sta nastopili v postavah: Čakovečki: Istvanovič, Vamplin, Janič, Vas, Megla, Veg, Gavez, Mekovec, Hre-Ibak. Takač, Novak. Hermes: Oblak, Berglez, Košmerlj, Pri-:mar, Košenina, Kretič, Derenda, Brodnik, Svetic, Mokorel, Klančnik. Zmagovito moštvo Hermesa ni dalo izenačene igre v vseh linijah, treba pa je priznati, da se je takoj znašlo na mokrem terenu in s silno voljo do zmage popolnoma pogazilo nasprotnika. Ožja obramba, v kateri je nastopil popularni bivši branilec Ilirije Berglez, je od prvega začetka, delala zanesljivo. Treba je omeniti golmana Oblaka, ki sicer ni bil dosti zaposlen, vendar je dvakrat s svojo hladnokrvnostjo rešil obupen položaj pred golom. Srednja linija je daleko nadkriljevala nasprotnikovo. Posebno je treba pohvaliti oba stranska krilca, ki sta zaigrala v takem stilu, da sta popolnoma onemogočila nevarni krili Ča-kovčanov. Napadalna vrsta je zaostajala v vsakem pogledu za obrambo če bi bilo pri njej več skupnosti bi bil rezultat še izdatnejši. Posebno je bila šibka leva stran, v kateri je Mokorel več škodil kakor pa koristil. Klančnik na levem krilu se je sicer trudil, mnogo zrelih situacij je pokvaril, vendar je dvakrat z uspehom posegel v dogodke. Brodnik v desni zvezi bi mnogo več koristil, če ne bi bil toliko zadrževal žoge in delal na lastno pest. Z dvema goloma pa je uveljavil svoj močan strel. Svetic in .Derenda sta se trudila vsak po svoje. Čakovečki je nastopil v svoji najmočnejši postavi, pa ni imel v moštvu niti ene svetle točke. Ožja obramba je v mokrem terenu že od uvodnega žvižga »plavala«, Čeprav nosi najmanj krivde za tako izdaten poraz. Vratar je reševal, kar se je dalo in bi bil kriv samo drugega gola, ki mu je ušel preko roke. Vamplin, ki je sicer steber moštva, se je trudil, ni pa našel pravega razumevanja pri svojih soigralcih in tudi teren mu je delal preglavice. O srednji vrsti se ne da reči ničesar dobrega, ter je bilo sploh tako, kot da je ni bilo na terenu. Napadalna vrsta se je trudila, igrala je večinoma po krilih, ki pa so bila onemogočena zaradi dobre igre stranskih halfov, na drugi strani. POTEK IGRE. Začetni udarec ima H., ki takoj prevzame igro v roke ter ustvari na drugi strani precej kritičnih situacij. Brez uspeha. V 4. min. prenese H. žogo pred gol, toda Vamplin jo še obrne v kot. Kombinacije H. gredo po zemlji, žoge ostajajo v vodi, Č. pa skuša pred gol preko kril in izsili v 14. min. prvi kot, ki gre v out. Minuto pozneje je spet ugodna prilika za H., ki pa ostane neizrabljena. Igra se večinoma na strani gostov. Hermesova srednja vrsta dobro zalaga svoj napad, ki pa si v kazenskem prostoru ne zna pomagati. V 27. min. ima H. spet zrelo situacijo, toda pred golom ni nikogar, ki bi znal napraviti piko na i. Vrstijo se še dalje napadi H. in Klančnik strelja nad prečko. Hermes pridobiva na terenu, pride pred gol in Svetic strelja ostro. Vratar reši v zadnjem hipu pred prostega Mokorela, ki z dveh metrov daljave pošlje mimo. Zdi se, da bo do odmora <■-' do brez gola. Prav v zadnji minuti je na strelu Svetic, ki pošlje plasirano žogo, vratar ni pripravljen in rezultat prvega polčasa je postavljen 1:0 za H. Po odmoru H. spet napada dalje in vse kaže, da so gostje opustili vsako nado na zmago. V 18. min. dobi žogo Brodnik in iz 30 m daljave poviša na 2:0 za H. Vamplin, ki zaradi slabega terena v obrambi ni posebno v formi, gre v zvezo, kjer pa tudi ne opravi mnogo. V 30. min. uide Klančnik, poda Brodniku in slednji že spet poviša na 3:0. Gostje se branijo obupno, toda vrsta golov še ni zaključena. V 40. min. si zaigrajo Derenda, Brodnik in Svetic, nazadnje poseže vmes še Mokorel in mreža se trese četrtič. 4:0 za H. Da je rezultat bolj zaokrožen, gre še enkrat v boj Klančnik ki doseže v 44 min. peti gol za svoio barvo. Sodil je g. Dolinar v splošnem zadovolji vo, toda le premalo strogo in skoraj preveč ležerno. V predtekmi je druga garnitura Hermesa zmagala nad drugo garnituro Slovana s 4:1. Ljubljana: železničar 1:1 (1:0) Maribor, 17. maja. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja sta danes odigrala svojo tekmo železničar in SK Ljubljana. Za prvi nastop novega najboljšega ljubljanskega kluba v Mariboru je bilo precej zanimanja ;n se je kljub slabemu vremenu na stadionu železničarja zbralo do tisoč gledalcev. Točno ob napovedani uri sta nastopila nasprotnika v naslednjih postavah: Ljubljana: Logar — Hasl, Jug II — Šinkovec, Slamič, Boncelj — Janežič Lah, Jež. Grintal, Jug I. železničar: Herman — Frangeš m, Frangeš II — Eferl, Frangeš I. Golinar — Lešnik, Bačnik, Turk, Paulin. Ronjak. Moštvo SK Ljubljana je razočaralo, in sicer temeljito. Enajstorica ni niti najmanj homogena in vsaj na tujih tleh v količkaj regularni borbi ne bo mogla beležiti velikih uspehov. Napad je sicer pokazal nekaj lepih kombi-natornih zasnov, vendar to ni b!lo delo formacije, ki bi bila sposobna za težke prvenstvene tekme. Vsi igrajo mnosro pre-mehko in kakor bd sploh ne imeli važne naloge pred seboj. Edini, ki se je' koVkor toliko uveljavil, je bil Jug na krilu ki pa se je zgubljal v »driblingih«. Lah in Jež sta skušala živeti od svoje rutine, pa pri tem nista uspela, dočim Janežič sploh ni prišel do veljave. Najslabše je zaigrala krilska vrsta. Oba stranska krilca sta bila komaj mogoča. Slamič je v presledkih do-miniral v polju, toda postal je zelo komo-den ter nI bdi za nasprotnika nobena velika ovira. Ožji obrambi je tako preosta-jalo mnogo dela, ki ga je opravljala z velikim naporom in skrajnimi sredstvi. Logar je lovil zelo dobro in ubranil nekaj težkih stvari, toda v trenutkih je bil spet nezanesljiv. Moštvo je od začetka obetalo mnogo, toda v teku dogodkov se je vse prevrglo. Najprej ga je začel lomiti napad in ta bolezen se je pozneje prenesla preko vse vrste do obrambe. Dodajanje je bilo zelo netočno in navsezadnje so se morali napadalci omejiti že na prodore. V začetku drugega polčasa so si gostje sicer nekoliko opomogli, toda uspeha niso dosegli nobenega. V zadnji tretjini igre pa je enajstorica popolnoma klonila ter je morala napeti celo vse sile, da ni odšla z igrišča poražena. Moštvo Ljubljane je v Mariboru ostalo dolžno vse, in ni niti od daleč pokazalo igre, kakor sta jo nekoč predvajala njegova predhodnika Primorje ali Ilirija. Najbolj čudno luč na novo ljubljansko moštvo pa meče dejstvo', da so vsi igrali brez pravega elana in požrtvovalnosti. železničar je bil danes nesporno boljši nasprotnik v vseh ozirih. Fantje so zaigrali s silnim elanom. Polovico dela je opravila krilska vrsta, v kateri je posebno Frangeš delal brezhibno in precej zasenčil svojega reno-miranega nasprotnika. Imel pa je tudi v obeh stranskih pomagačih dobra partnerja. Obramba je svojo nalogo rešila zadovoljivo, zlasti dobro je držal svojo stran Frangeš II. Herman v golu je nekatere stvari opravil v stilu dobrega vratarja, čeprav je bdi včasih tudi zelo nesiguren. Gol, ki ga je dobil, gre izključno na njegov račun. Napad je v polju igral sijajno, od kazenskega prostora dalje pa se je nehala njegova umetnost. Bil je mnogo premehak, da bi znal izkoristiti številne zrele in pre-zrele prilike. Vsi napadalci so blizu nasprotnika kar izgubili glavo ter si z neodločnostmi pokvarili vsak uspeh. Toliko možnosti za realizacijo kot danes ne bodo imeli zlepa! Moštvo pa je kot celota pokazalo pred vsem eno. česar gostje niso umeli, in sicer borbenost, žilav odpor in zagrizeno voljo do zmage. Ce moštvo danes nd uspelo popolnoma, je to le kriva neodločnost napadalne vrste nekaj pa tudi višja sila, tista večna coklja na naš h zelenih poljih ... Po poteku tere bi bili morali danes obe točki pripasti železničarjem. KRATEK POTEK Prve napade izvede L., tako da nora vratar Z. takoj pokazati vse svoje sposobnosti. Kmalu pride do besede tudi Ž. toda tudi ne more kar v mrežo. Napati se nato meniavajo. pri čemer pa ima ž. več od i?re. Značilno je, da izsili ž. do odmora kar šest kotov, ki pa ostanejo vsi neizrablieni. čeprav moštvi z vsemi silami pritiskata na rezultat, kaže vse, da bo polčas ostal brez gola. Prav v zadnji minuti prisodi sodmk prosti strel proti ž., ki ga pošlje Grintal na glavo Laha, slednji pa prav nalahno mimo Hermana v mrežo. Ljubljana gre z 1 : 0 v kabine. Drugi polčas se začne z vehementnimi napadi Ljubliane, ki pa spet ne prinesejo nobenega številčnega uspeha. Po skoraj 30 minutah začne pritiskati železničar ter izvede celo serijo napadov proti vratom Ljubliane. dokler slednjič v 35. minuti ne pride do zasluženega zgoditka. Napad se lepo nre;gra. Paulin uide obema branilcema in npiibrsnliivo -ioso^o 'Ve-np^enie železničar je še do konca v premoči, toda re- Tekmo je sodil g- Camernik iz Ljubljane, ki pa ogromnega dela domačega občinstva z marsikatero odločitvijo ni mogel zadovoljiti. Komu pa je kdaj uspelo kaj takega? Nižji razredi v Ljubljani V II razredu: Korotan : Mars 2:1; Svoboda : Slovan 2:2; Grafika : Reka 3:2. Vsa srečanja so se končala z majhnimi presenečenji, ker sta proti splošnemu pričakovanju Korotan in Grafika ugrabila Marsu in Reki obe. Svoboda pa celo Slovanu eno točko. Pri juniorjih: Ljubljana : Hermes 3 0; Svoboda : Mladika 2:0; Mars . Slavija 8:1; Jadran : Reka 2:0. Celjski nogomet Celie, 17. maja Na povečanem in prenovljenem igrišču Olimpa v Gaberju ie bila za otvoritev odigrana prijateljska tekma med B moštvom Ljubljane in Olimpom. Tekma ki jo je ves čas motil hud naliv, je bila prav zanimiva in napeta Gostje so pokazali lepo koinbi-natorno in tehnično isro. domačini pa so se odlikovali z elanom in požrtvovalnostjo. Do odmora je bila igra še precej izravnana in so domačini po Cateriu dosesli celo vod-stvo, po odmoru pa so gostie prevzeli «>o iniciativo in natresli Olinipijcem kar ^st golov. Strelci golov so bili: Aliančič 3, Pu-po 2 in Žemljic 1 za Celjane Da Cater 2. Tekmo je sodil s Ochs točno in objektivno. V predtekmi ie mladina Olimpa zmagala nad mladino Atletikov s 4:2 (2:1) Zmaga nad Angleži Gre&janski : Liverpool FC 5:1 (2:1) Zagreb, 17. maja. Danes se je vršila na igrišču Concordije z napetostjo pričakovana nogometna tek- st peni, ie bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. ma med prvim angleškim gostom v Jugoslaviji Liverpoolom in Gradjanskim, ki se je končala z visoko in senzacijonalno zmago domačega moštva. Zi tekmo je vladal ogromen interes in je bilo na igrišču najmanj 10.000 gledalcev. Gradjanski je z boljšo igro zmago popolnoma zajlužil, najboljše odločilne moči pri tem pa je imel v krilcih, ki so bili v odlični formi. Angleži, ki so bili danes po desetletjih obstoja svojega kluba prvič poraženi na celini, so pokazali enostavno igro popolnoma drugačnega sistema kot je naš in je bil to tudi bržkone glavni razlog, da niso prišli do številčnega uspeha in morali prepustiti zmago odločnejšemu in prodornejšemu nasprotniku. Tekma je nekoliko trpela zaradi slabega sodnika Mikuličiča. Iz poteka bi bilo meniti, da je G. prišel v vodstvo v 23. minuti po Pleši s prav lahkim in skoraj nenevarnim strelom. V 41. minuti je L. po desnem krilu izravnal rezultat. toda že minuto pozneje je Lešnik iz bližine dosegel drugi gol. Po odmoru je Kokotovič v 10. minuti v oč;tnem offsidu prišel pred gol, ušel obema branilcema in slednjič — pred osuplo angleško obrambo — poslal žogo v mrežo, kar je sodnik tudi priznal za tretii gol. V 34. minuti je zabeležil Medarič četrti, v 39. pa Lešnik še peti gol za G. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK : Bask 4:0 (1:0). Dunaj: Prvenstvo: Favoritner AC : WAC 1:0, FC \Vien : FAC 3:3. NVacker • Sport-klub 1:1 Praga: Moravska Slavija : ASK Kolin 0:0, Sparta : Kladno 2:1, Teplitzer FC : Bratislava 3:1, Nachod : Viktoria Plzen 5:1, Zidenice : SV Saaz 7:1, Plzen : Prost jejov 1:1. Budimpešta: Phobus : Budai 11 7:1, Uj pest : Szeged 7:2, Kispest : III. okraj 2:0. Hungaria : Bocskav 2:1, Ferencvaros : Ati-la 5-1. Torekves : Salgotarjan 4:2. RLM: Avstrija : Italija 2:2 (1:0). Gole so dali: Jerusalcm v 28. min za A., v 18. min. De Maria za I., v 29. min. Viertl za A. in v 34. min Pasinatti za I. 30.000 gledalcev. Proslava 10 letnice SK Amaterja Včeraj je trboveljski Amater z lahkoatletskimi in nogometnimi tekmami lepo proslavil desetletni jubilej obstoja Trbovlje, 17. maja. V Trbovljah so se dopoldne in popoldne ob dovolj usodnem vremenu vršile jubilejne svečanosti za 10 letnico SK Amaterja, združene s pestrim in zanimivim lahkoat-le^skim in nogometnim programom. Pokroviteljstvo nad pr :edi;v-;:o je prevzel ban dr Natiačen in ritmu in ostalim zunanjim gostom so Trboveljčani priredili na trgu pred rudniško restavracijo prisrčen sprejem. Pred zbrano množico je goste pozdravil predsednik prireditvenega odbora Varga, nato pa se je razvil do Amaterjevega igrišča pri Sokolskem domu impozanten sprevod z železničarsko godbo na čelu Jubilejno prireditev samo je uvedlo kratko manifestativno zborovanje, ki ga je ot-voril častni predsednik Amaterja inž. De-beljak iz Ljubljane, nato pa so govorili še ban dr. Natlačen, ki je pri tej priliki izrekel nekaj pohvalnih besed o vzgojnem pomenu športa v rudarskih revirjih, zastopnik JLAS Megušar, predsednik LNP dr. Kosti, zastopnik ASK Primorja in tu-ristično-sportnega odbora v Ljubljani San-cin, predsednik trboveljskega okrožnega odbora Kuhar, zastopnik SK Trbovelj Dolinar in tajnik Amaterja Bostič, na koncu pa je zastopnik Amaterjev Jordan izročil Bostiču v znamenje hvaležnosti za njegovo 10-letno vršitev tajniških poslov okusno izdelano spominsko diplomo. Otvoritveni slovesnosti je sledil lahkoatletski miting, prva prireditev te vrste v Trbovljah, ki je zgovorno izpričala, da ie lahka atletika v kratkem času zabeležila med rudarskimi športniki spoštovanja vred ne uspehe. Štafetm tek: (700x500x300x200x100x100) je prinesel naslednje rezultate: Primorje 5:08.4, 2. Trbovlje 5:13.4, 3. Amater 5:223. Met diska• 1. Pogelšek (Prim.) 30.61 m, 2. Gala (Trb.) 30.46, 3. Gosak (Amat.) 27.06, 4. Belec (Amat.) 22.45. 100 m juniorji: 1. MoU (Trb.) 12.1, 2. Skaza (Prim.) 13.1, 3. Zavbi (Amat.) 13.2, 4. Kolbezen (Amat.) 13.4. Disk juniorji: 1. Skaza (Prim.) 42.15 m, 2. Gosar (Amat.) 28.14, 3. Moli (Trb.) 24.99, 4. Zavbi (Amat.) 23.65. 100 m seniorji: 1. Weibl (Prim.) 12, 2. Šuštar (Amat.) 12.2, 3. Vari (Trb.) 12.3, 4. Lopan (Trb.) 12.3. 400 m seniorji: 1. Stok (Prim.) 58, 2. Bec (Amat.) 1:07.1, 3. Ranzinger (Amat.). 5.000 m: 1. Krpan (Prim.) 18 56, 2. Ko-ritnik (Amat.) 18:58.2, 3. Plevnik (Jug. Celje) 19:12.4, 4. Jančar (Litija) 5. Zupančič (Trb.). Kopje seniorji: 1. Stok (Prim.) 39.40 m. 2. Weibl (Prim.) 38.95, 3. Kosak (Amat.) 37.45 m. 4. Pogelšek (Prim.) 37.40, 5. Vari (Trb.) 37.20, 6. Lebar (Amat.) 37.02. 1.500 m: 1. Srakar Iv. (Prim.) 4.58, 2. Bec (Jugosl., Celje) 5:19.2. Skok v višino: 1. Pogelšek (Prim.) 164, 2. Gosak (Amat.) 155. 3. Tršar (Prim.) 155. Skok v daljino sen.: 1. Stok (Prim.) 585, 2. Vari (Trb.) 572, 3. Tršar (Prim.) 550, 4. Pogelšek (Prim.) 541. juniorji: 1. Moli (T.) 550, 2. Pungartnik (Zagorje) 505, 3. Gosak (Amat.) 469. Skok ob palici: 1. Gosak (Amat.) 262, 2. Bizjak (Trb.) 254. Popoldanski del sporeda se je nadaljeval najprej z nogometnim turnirjem rudarskih klubov, ki so prinesli naslednje rezultate: Retje : Hrastnik 1:0 (0.-0), Trbovlje : Zagorje 2:0 (1:0); Trbovlje : Retje 1:0 (1:0). Trbovlje si je s svojo zmago priborilo zastavico Amaterja. Lahkoatletski miting Primorja Ljubljana, 17. maja. Menda letos ne bo nobenemu lahkoatlet-skemu mitingu usojeno, da bi bil absolviran celoten program. Že prvo dvodnevno prireditev je drugi dan preprečil dež, isto se je sedaj ponovilo z nacionalnim mitingom Primorja, ki je veljal obenem za izbirni miting za dvomestno tekmo z Gradcem. Odbor za izvedbo dvomatehov je zaradi tega v velikih neprilikah, ker za mnoge točke ne ve, koga bi postavil v reprezentanco. Miting se je vršil le v soboto, danes popoldne pa se je pol ure pred pričetkom vlila silovita ploha, ki je na mah poplavila igrišče in ga za prireditev popolnoma onesposobila. Glede na bližnje srečanje z Gradcem se bo miting nadaljeval v torek ob 17 in bo takrat ljubljanska reprezentanca definitivno sestavljena Sobotna prireditev je dala srednje rezultate z izjemo teka na 800 m, kjer je Goršek dosegel brez posebne konkurence izvrsten čas, ki ga postavlja za trenotno najboljšega jugoslovenskega srednjeproeaša. Rezultat 2:00.0 je za težek teren res odličen in bi Goršek, če bi bil prisiljen k borbi, najbrž izenačil državni rekord. Tudi rezultat v skoku v daljino je. upoštevajoč mehek zalet, dosti dober. Tehnični rezultati so bili: 100 m■ 1. Sušteršič 11.7. 2. Urbančič 11.7. 3. Cerar 11.8 (vsi Primorje). Skok v višino: 1. Martini (P) 170. 2. Slanina (P) 170, 3. Svetek (II.) 165. 400 m: 1. Pleteršek (P) 53.1. 2 Skurek (P) 54. 3. Czurda (P) 54.6. Met diska: 1. Jeglič (I) 35.21, 2. Banko 51 meter. 100 m junorji C: 1. Košir (Planina) 12.9, 2. Tiran (Pl.) 13.5, 3. Vider (Pl.) 13.5. Skok v daljino: 1. Požar (P) 630, 2. Pu-tinja (P) 630, 3. Malnarič (P) 627 cm. 800 m: 1. Goršek (P) 2:00.0, 2. Žorga A. (P) 2:08.8, 3. Srakar Fr. (P) 2:09.8. Met krogle: 1. Jeglič (I) 11.82 m, 2. Kaj-fež (P) 11.61 m. 3. Banko (I) 10.13 m. Met kopja: 1. Slapar (!) 46.02 m, 2. Mar-(P) 42.23. tini (P) 42.23. Miting ISSK Maribora Maribor. 17. maja Na stadionu SK Železničarja ie danes do poldne priredil ISSK Maribor po presledku nekaj let zopet lahkoatletski miting, ki je v v6akein oziru prav lepo uspel. Star-talo je skupaj 72 atletov, članov SK Železničarja, SK Ptuja. SK Rapida. ASK Primorja, ISSK Maribora in SK Maratona. Organizacija je bila brezhibna za kar gre zasluga gg- načelniku ISSK Maribora St. Ko-štomaju. ter celotnemu sodniškemu zboru-Rezultati v posameznih kateeoriiah so bili naslednji; Juniorji B in C, trnboj; (100 m, krogla 4 kg, skok v višino): 1. Smerdu (Zel) 1-819 točk; 2. Lužnik (Maraton) 1568.4 ; 3. Lipovšek (Maraton) 1532.8. Veterani A. troboj (100 m. krogla, skok v višino): 1- E. Bergant (ISSK Maribor) 968.8; 2. Amon (Rapid) 284 Seniorji: Tek 200 m: l. Venutti (Zel) 24.4- 2. Monderer (R) 24.8: 3. Starešina (Zel'.) 25.2. Met diska; 1. Miha (Zel.) 33 08; 2. Stros (Ptuj) 31.52; 3-Guisnik (Zel.) 30.82. Izven konkurence Kleut (Jugoslavija, Beograd) 40-40. Tek 3000 m: 1. Kangler (Zel.) 9-37.1; 2. Podpečan (Zel.) 10:10.1; 3. Straub (Zel.) 10:25.1. Met krogle.- t. Vidic (Marat.) 11-10; 2-Kieut (Zel) 10.88; 3. Miha (Zel.) 10.87. Tek 800 m: 1. Ledinek (Zel.) 2.12; 2. Jun-ger (Ptuj) 2:13.1; 3. Herič (Zel) 2:17. Skok v daljino; 1- Smerdel (Marat.) 6:06 2. Kleut (Zel.) 5-89; 3- Kovač (Zel-) 5:73 Skok ▼ višino: 1. Smerdel (Marat.) l.tiO; 2. Davidovič (Zel.) 1.55: 3. Verzel (Rapid) 1-55- Davisov pokal češkoslovaška vodi 2:1! Zagreb, 17. maja. Nastop na^e teniške dvojic ev tekmovanju za Davisov pokal z Češkoslovaško, je bil zaradi včerajšnjega dežja odgoden na danes, in se končal z izgubo dragocene točke, ki bo najbrže tudi odločilna za končni izid tega važnega srečanja. Pred velikim številom občinstva sta Če-hoslovaka Hecht in Maleček po razburljivi in skrajno napeti igri v petih setih zmagala nad našo dvojico Kukuljevič—Punčec s 4:6, 9:7, 2:6, 6:3 in 6:4. Po današnjem srečanju vodi torej Češkoslovaška z 2:1. „ Službeno iz LNP. (Iz predsedstva)- Zaradi medmestne tekme Celovec - Ljubljana (ker je več igralcev Ljubljane postavljeno v reprezentanco) se odloži za due 21. maja. določena prvenstvena tekma čakovečki ;Ljubljana v Cakovcu na kasnejši termiu. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvoniatchev v Ljubljani. (Službeno V laiikoatletsko reprezentanco Ljubljane, ki nastopi 23. in 24. tm. v Gradcu proti reprezentanci Gradca, odhod iz Ljubljane v petek, 22. t.m. ob 17. z avtobusom iz Tavčarjeve ul. 1 so doslej določeni naslednji atleti- Sodnik Boris, Sušteršič Milan. Mar-linčič. Slanina Edo. Pleteršek Feri. Krevs Ive, Goršek EmanueL Czurda Hugon, Zor-ga Aleš in Srakar Franc (vsi ASK Primorje) ing. Stepišnik Milan prof Dobovšek Marjan, Brucan Joža (vsi lliriia) in Starman Ivan (ZSK Hermes). Vsi .uienovam morajo takoj sporočiti pismeno tajniku odbora; Savo Sancinu. Tavčarjeva ul. H11-naslednje podatke: poklic. starost, rojstni kraj, občinsko pripadnost in stanovanje ter priložiti dve enaki sliki formata 6x9. Ker nima odbor še jasne slitc-i zaradi de-finitivne postave moštva, odreia za torek, 19. t.m. ob 17. na igrišču Primorja izbirni miting v naslednjih disciplinah na katerem imajo" obvezno nastopiti naslednji atleti: 1. tek 400 m- Gabršek Skušek: skok v daljino: Putinja Slapar Boleslav, Malnarič; tro-skok- Putinja, Slapar Bolesla*. Korče, Požar Malnarič; met kopja: Slaoar. Dečman. Brniet Putinja; met kladiva: Zupan, Jeglič, Korče; skok ob palici; Zupančič, Oroszy, Sket. Putinja. Razen določenih lahko nastopijo še drugi atleti. Naprošaio ee gg. sodniki naj sodelujejo na izbirnem mitingu, sodniška komisija, da izvrši praktične izpite, gg. sodniški kandidati pa se pozivajo, da' se javijo komisiji za praktični izpit ob 17- V opozorilo članom odbora, da se bo na igrišču takoj po izbirnem tekmovavanju vršila seja, ki bo definitivno določila postavo lahkoatletske reprezentance Liubljane. Kandidati. ki nastopijo na izbirnem mitingu, naj pripravijo dve sliki in točne podatke za potni list. Vsi določeni reprezentanti imajo obvezen trening v torek in četrteK. stanujoči v Ljubljani vsakokrat na igrišču ASK Primorja od 16. naprei, v četrtek tudi vsi oni atleti, ki se bodo kvalificirali v to- re«. Ante Pavelic prost Turin, 17. maja. d. Zaradi Sokrivde umora kralja Aleksandra I. Uedinitelja in zunanjega ministra Barthouja osumljeni Ante Pavelič je bil po daljšem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo, ker italijanski zakoni ne dopuščajo, da bi se mogel še nadalje držati v zaporu. Drzen razbojniški napad Zagreb, 17. maja. o. V vasi Zupici je bil včeraj umorjen zagrebški trgovec z orožjem Martin Borovnik star 45 let oženjen in oče več otrok. Prišel je tja na lov in je odšel v gozdarsko hišo. Hišo so naoadlj zakrinkani razbojniki in so pričeli streljati skozi odprta okna. Borovnik ki ie sedel za mizo v družbi gozdarskega nadsvetnika Ivčiča ter svojega gozdnega čuvaja, se ie zgrudil mrtev na tla. Tovariša sta se izognila smrti le na ta način da sta se vrerla na tla in se delala, kakor da bi bila mrtva. Razbojniki so nato vdrli v hišo. pokradli vse puške in pobesrnili. Bilo jih ie 7 ali 8. Sumijo, da gre za novo osnovano lazboiniško tolpo, ki je izvršila zločin samo zaradi tesa. da bi se mogla oborožiti. Angleški konzul v Sarajevu umrl Saraievo, 17. maja. o. D&nes ie tukaj umri angleški konzul sir Clarence Palmer. ki je bil rojen v Tndiii ter je v Saraievu 2 leti vodil angleški konzulat. Zaradi njegove smrii so vsi tukajšnji konzulati izobesili zastave na pol droga. Zakon c sladkovodnem i/ISarstvu Beograd, 17. maja. AA. V kmetijskem ministrstvu so sestavila končno besedilo zakonskega predloga o sladkovodnem ribar-stvu. Zakonski predlog se nahaja sedaj pred ministrskim svetom, ki ga bo po proučitvi izTočil narodnemu predstavništvu v nadaljnje zakonodajno delo. Iz prometne službe Beograd, 17. maja p. Za poverjenika generalne direkcije državnih železnic v Mariboru je imenovan inž Miloš Acimo-vič, doslej v Nišu, iz Maribora pa je premeščen za poverjenika strojnemu oddelku ljubljanske direkcije inž Josip Gruden. Pocficte^ek, 18. V. 1938 Teden dni filma »Ave Marija" je biser poljske filmske umetnosti Te dni bomo gledali v Elitnem kinu Matici film* ki zasluži po svoji vsebini, tehniški popolnosti in vseh odlikah, ki jih moremo zabtevarti od dobrega filma, da ga nihče ne zamudi. V njem bomo videli, kako visoko se je že povzpel poljski film, ki je bil do nedavnega še po svetu neznan, zdaj pa lahko tekmuje tudd z narodi- ki imajo v filmu že stare tradicije. V njem bomo videli, kako se da tudi v dandanašnji dobi tehničnih pridobitev obdelati misterij čudeža, tako, da vsakogar prepriča in zagrabi. Vsebinsko je film do skrajnosti zanimiv in napet, saj nam slika stik dveh svetov: moderne dobe, ki ne priznava ničesar razen maiterije, in starih dobrih časov, ki so ostali živi le še ponekod zo samostanskimi zidovi. Glavna junakinja je dekle, ki je bilo vzgojeno v internatu, junak pa mlad poljski letalski poročnik- Izumil je nekaj novega, kar bo napravilo preobrat v letalstvu in zagotovilo njegovi domovini premoč nad drugimi narodi v zraku. Trda tuji vohuni so ga sklenili uničiti. Pokvarili so mu le'a-To. da je strmoglavilo v globino in ga pokopalo pod seboj. V poslednjem trenutku so a« rešili smrti, toda ostal je hrom. Dekle mu je dalo svojo kri, da mu je ohranilo življenje« toda zdravja mu nihče več ni mogel vrniti- Strta sita romala mlada človeka na božjo pot v slavno Čenstohovo- Nad dve sto tisoč romarjev se je zbralo tam. Med zvonjenjem in prepevanjem pride procesija iz cerkve. Cerkveni dostojanstveniki nosijo čudodelno sliko črne Matere Božje. In tedaj se zgodi čudež. Moč črne Matere Božje in naravna moč pomagata mlademu oficirju. Dvigne se z vozička in obstoji. Zdrav je V cerkvi zamro poslednji glasovi petja in zlat zastor se spusti nad čudodelno sliko. Ne zamudite tega prelepega filma. Dia-logima nemški, tako da bo laže razumljiv- Roman Baumove v filmu Znani roman Vicki Baumove »Der Held von Frauensee« je bil letos posnet za film, ki ga bomo prav kmal uvideli v Ljubljani. Lotili so se go Francozi, ki pa <=o ga izdelali res ob »Ženskem jezeru« na Tirolskem. Film bo po svoji lepi. romantični vsebini in prav tako po prirodnih kra-otah, ki jih kaže. pomenil za vsakogar resničen užitek-Glavne vloge imajo najboljši francoski igralci in igralke, med katerimi naj omenimo zlasrti priljubljeno zvezdnico Simone Simon- O tem filmu bomo o priliki še kaj več napisali. Žena v sodobnem svetu Ali naj se žene pripuste k pravosodstvu Naše ustave se niso izrekle o tem, ali naj žene lahko postanejo sodniki ali ne. Zakoni o sodnikih pa izrecno poudarjajo, da osebe ženskega spola ne morejo postati sodniki. Ko se zdaj pripravlja nov zakon o sodnikih, ki bo verjetno prišel na dnevni red še v teku naslednjega zasedanja narodne skupščine in ki bo verjetno tedaj tudi sprejet, bo prinesel sodnikom stalnost in nepremestljivost. Ženam pravnicam v sodni stroki pa bo morda prinesel neko zboljšanje. V členu 2. projekta zakona o sodnikih je namreč določeno za ženske osebe, da morejo postati pod občimi pogoji skrbstveni sodniki in sodniki za mlajše malolet-nike. Dasi leži ta projekt že pripravljen za razpravo v narodni skupščini, se še vedno pojavlja potreba po odgovoru na vprašanje: Ali žena pravnica s svojimi sposobnostmi ustreza potrebam pravosodnega poklica? Anketa o projektu novega zakona o sodnikih, ki jo je pred kratkim pokrenil beograjski dnevnik »Pravda«, je pokazal precej izčrpno, kako misli o tem ženski, kakor moški svet iz vrst pravnikov. V eni izmed prejšnjih številk smo v izvlečku objavili odgovore žen pravnic na to vprašanje. Preostane nam še, da se spoznamo z mnenjem, ki so ga izrekli priznani srbski pravniki. Vsi se strinjajo v tem, da je treba delati na izenačenju pravic moških in ženskih pravnikov. Večina misli, naj bi se žene predvsem pripustile k mladinskemu sodstvu in sodstvu po nepravdnem postopku, postopno pa tudi v vse ostale pravosodne posle. Vseučiliški profesor in predsednik Jugoslovenskega združenja pravnikov dr. Aran-djelovič zatrjuje, da obvladajo diplomirane pravnice s sodnim izpitom vse pogoje, ki se zahtevajo od sodnika, zaradi česar ne vidi razloga, zakaj naj bi se jim odrekla pravica do sodnega poklica. Po njegovem mnenju bi bile žene ne Ie dobri mladinski in skrbstveni sodniki, temveč tudi sodniki v kazenskih procesih resnejše narave, zakaj žena ne pojmi le razlogov in okolnosti, ki so obtoženega navedli h kaznivemu dejanju temveč razume tudi položaj, v katerem se prizadeti znajde po tem dejanju. Arandie-lovič zavrača tudi trditeve nekaterih, da razsodbe in zaključki žene sodnika ne bi uživali avtoritete med ljudstvom, češ da je odvisno od posameznika, ali si bo s svojim vedenjem in delom znal ustvariti ugled. Lahkomiselnost, nerednost in nedostojno vedenje je možno tako pri moškem kakor pri ženski. Resna žena. ki je bila zmožna, da si je ustvarila ugled v rodbinskem in javnem življenju, ga bo pridobila tudi kot sodnik. Izraža prepričanje, da bi se žene izkazale vredne zaupanja in da bi s svojim delom zaslužile neomejeno pravico do pravosodstva. Božidar Katančič. predsednik kasacijske-ga sodišča v Beogradu, se pridružuje mišljenju tiste skupine, ki priporoča, naj bi se žene spočetka šele preizkusile na praktičnem področju s tem. da bi jih pripustili najprej k izvrševanju nekaterih sodstev (nesporno, skrbstveno, mladinsko). Ker bi bil to poklic, ki ga doslej niso izvrševale, bi se morala pri večjem številu kandidatk izvršiti strožja izbira. Izbrano število naj bi dokazalo sposobnost za ta posel, pred to preizkušnjo pa bi se vprašanje o polni sodstveni pravici ne moglo reševati. Skratka: žene naj postopno prevzemajo sodstve-ne posle, kolikor bodo dokazale, da so se obnesle Na zelo važno nadaljnjo okolnost, ki prihaja v tem vprašanju v poštev, je opozoril univ. profesor Zivojin Perič, ki pravi, da je treba pri uvajanju žene v pravosod-stvo upoštevati tudi mentaliteto našega ljudstva, še zlasti kmeta, ki predstavlja pretežno večino našega naroda. Kmet, ki je vajen, da smatra ženo nasproti moškemu za manj vredno, bi se ne mogel takoj spri- Pri zapeki, lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. Ogl. »g. 8. t». 16485 35 jazniti z dejstvom, da mu sodijo žene. Zato bi bilo treba postopati obzirno in odmerjeno glede na čustveni in iracionalni element, ki leži v ljudskih množicah. S tem pa da bi ljudstvo prišlo v dotik z ženami sodniki v nespornem postopku, v mladinskem sodstvu, bi imelo priložnost priti do prepričanja, da se žene v pravosodstvu ne razlikujejo mnogo od moških. Naposled opozarja Perič še na čustveno plat ženske svojstvenosti. Ta bi mogia vnesti v svoje delovanje več krščanskega pojmovanja (usmiljenja in razumevanja do ljudskih slabosti) kakor moški, kar bi bilo važno zlasti za kazensko pravosodje. Predsednik trgovinskega sodišča v Beogradu Milivoje Veljovič prihaja do logičnega zaključka, da se vprašanje, ali naj žena postane sodnik, samo na sebi ne more reševati ali pa se vsaj zelo težavno. To vprašanje je del kompleksa ostalih vprašanj, za katerih uresničenjem teži splošno feministično gibanje v akciji za izenačenje pravic z moškimi. Uspeh tega vprašanja je odvisen od rezultata te ženske akcije za pridobitev političnih pravic, kajti pripustiti žene k pravosodstvu, bi pomenilo, da v sodnem postopku poverimo odločanje o odvzemanju m vračanju osnovnih državljanskih pravic tisti osebi, ki teh pravic sama po zakonu ne uživa. To bi predstavljalo pravni nesmisel. V nekaterih državah v resnici žene fungirajo kot sodniki, toda le tam, kjer imajo polne politične pravice. Kljub temu pa je Veljovič mnenja, da obstoje v sodstvu taki posli, ki bi se tudi brez teh pravic v vsakem primeru in mirne duše mogli poveriti ženam sodnikom. Za naše razmere v Sloveniji pa prihaja v poštev še drugo vprašanje. Znano je, da se pravnemu študiju posveča sorazmerno majhno število ženske mladine. Ko se je pred leti govorilo o tem, da bi se naše žene zavzele za uveljavljenje žen pravnic v mladinskem sodstvu, so se naše boriteljice za ženske pravicc znašle v zadregi. Ni bilo dovolj naraščaja, ki bi se za ta posel zanimal. Ni dvoma, da se je število diplomiranih pravnic, ki bi imele zanimanje za ta poklic, odtlej povečalo. Pravtako pa tudi ni dvoma, da bi se povečalo število študentk prava, če bi se jim razširilo področje, kjer bi se mogle poklicno udejstvovati. nu— Iz življenja Marijane Hainischeve Njena smrt. o kateri so nas nedavno obvestili nekrologi po dunajskih listih, je zadela tudi naše žene, saj 50 bile zlasti v prejšnjih časih mnoge izmed nas z njo v ožjih stikih, mnoge so črpale iz njenega dela in od njene vedre osebnosti poguma in pobude To je bilo posebno v času, ko je bila Marijana Hainisch predsednica avstrijske ženske zveze, ki jo je ustanovila 1. 1902 in v kateri so bila včlanjena vsa napredna ženska društva tedanjih avstrijskih dežel In so tudi Slovenke spoznale Hainisehe. vo Kmalu po ustanovitvi zveze je namreč Slovensko splošno žensko društvo stopilo v Zvezo avstrijskih ženskih društev, od katere je prejemalo poročila o delovanju in glasilo ■»Der Bund« žene k? so bile kot društvene funkcionarke z njo v neposrednih stikih, pripoveduieio. da je bila do vseh popolnoma nepristranska in izredno ljubezniva in taktna. Na vsa vprašanja je dajala točna in obširna poročila lastnoročno. Na prvem občnem zboru leta 1903 so se slovenske delegatke prvič osebno sestale z Mari-ario Hainischevo in odnesle domov nailepše spomine nanjo Kako napredna je bila ta žena in z njo njene tedanje sodelavke, priča dejstvo, da je stala vedno na čelu borbi, kj so jo vodila nemška, slovenska, češka in poljska ženska društva proti členu 7- državnega zakonika, ki je izločeval ženske od sp]oš ne volilne pravice, in proti členu 30 zakona o društvih po katerem ženske sploh niso smele pripadati političnem društvom Vlagale so na državni zbor skupne peticije, spomenice in predlosre. kjer so se med drugim potegovale tudi za napredek na področju ženskega šolstva, socialnega skrbstva, varuštva itd A prva v vseh akcijah je bila Hainischeva Ob njeni smrti so poročali listi, da je umrla sredi dela in načrtov, mladostno svežega duha in srca Nič je ni presenetilo, za vse se je zanimala, še vedno se je znašla v vsaki situaciji, dasi ji je bilo že 96 let! Delati je začela razmerno zelo zgodaj, saj je bila že od 1. 1870. voditeljica in glavna gonilna sila vsega velikopoteznega avstrijskega ženskega gibanja. Kaj je privedlo mlado, zelo srečno poročeno, z lepimi in talentiranimi otroci oblagodarjeno ženo na trnjevo pot pionirke v boju za ženske pravice? Zgodovina njenega življenja priča, kako zelo usmerjajo človeško usodo razmere, v katerih živi Soprog Mariane Hainischeve je bil tvor-ničar. Naenkrat pa je bil prtmoran ustaviti delo — prenehal je namreč uvoz bombaža iz Amerike. Ostal je dalje časa brez dohodkov. Njegova žena je tedaj prvič spoznala skrbi za obstanek. Premišljala je, kako bi pomagala svoji družini in možu, toda manjkala ji ie potrebna vzposob-Ijenost za kakršnokoli delo. šele tedaj je spoznala, kako potrebno bi bilo tudi za žene meščanskih slojev, da bi si pridobL le potrebno poklicno izobrazbo, da bi se mogle v primeru potrebe same preživljati. In v njej se je porodil zatedanje čase zelo smel sklep, zastaviti vse moči in sposobnosti, da se ustvarijo tudi za žene možnosti, da se lotijo praktičnega poklica in si same služijo svoj kruh Ko je kmalu nato imelo Dunajsko žensko društvo občnj zbor. se je sredi med moškimi govorniki dvignila tudi Haini scheva in z izisedno govorniško spretnostjo, s katero je bila obdarjena, zahtevala pravico do poklicne izbrazbe tudi za žen- ske. Njena zahteva, da imej žena pravico do vsakega poklica, za katerega se izkaže sposobna, je tvorila osnovo njenemu poznejšemu prizadevanju Čeprav se je njen materialni položaj m*>d tem že zboljšal, so ostale odprte njene oči, ki so se ob lastnem pomanjkanju navadile gledati in spoznavati tujo bedo. šla je na de]o z izredno energijo in resnobo, pa tudi s treznim preudarkom. Zlasti je bilo treba doseči, da se tudi dekletom odpro vrata srednjih šol. To svoje stremljenje je zagovarjala na shodih in v raznih listih, kjer je dosledno zahtevala iste pravice za šolanje ženske in moške mladine. Ali premagati je bi]o treba nošteto zagrizenih nasprotnikov, ki so delno z zasme. hom delno s prezirom govorili o njenem prizadevanju Naposled so se njene težnje glede ženske izobrazbe vendarle izpolnile, ! saj se je avstrijskim ženam odprlo celo vseučilišče že L 1897., če tudi ne v polnem 1 obsegu, I Prav tako kakor za poklicno izobrazbo žen se je Hainischeva trudila, da ugladi žonam pot do različnih poklicev Uradnice vseh panog, zdravnice, obrtnice so ji dolžne mnogo hvale. Ponovno se je za-pietla v hude boje. preden je s svojimi sobojevnicami pridobila učiteljicam gmot-i no in socialno enakopravnost; energično je nastopala proti celibatu, ki je bil tedaj v veljavi za učiteljice. Veliko razumevanje je pokazala tudi za gospodinje, saj se je bori]a zato, da bi se njihovo delo priznalo kot poklic, ki je vreden plačila. Tudi služkinjam in delavkam je hotela olajšati stališče, sodelovala je pri akcijah za njihovo starostno zavarovanje in za druge soc.ialnozaščitne urodbe Nezakonska mati in njen otrok g ta našla v njej zagovornico. polno človeškega razumevanja. Neustrašeno se je zavzemala za odpravo javnih hiš in reglomentacije. še kot 80 letna starka se je udeležila kongresa Mednarodne ženske zveze v To-rontu. Ko ji je bilo S8 let, je napravila s svojim sinom dr. Mihaelom Hainischem, ki je bil takrat predsednik avstrijska republike, potovanje z aeroplanom. že 90 letna je ponovno govorila v radiu in se udeleževala raznih prireditev. Najbolje pa se je vedno počutila med svojimi otroci, vnuki in pravnuki. Svojega moža je iskreno ljubila, vendar je ponovno izjavila; »ženska bodi samostojna, nikdar ne sme biti samo moževa senca«. Tihotapec v vlaku Štiri kilograme avstrijskega saharina so našli pri njem Zagreb, 17. maja. V zagorskem vlaku, ki je vozil v petek v Zagreb, so orožniki aretirali nekega moškega, ki se je obnašal zelo sumljivo. Možaka so preiskali in odkrili, da je imel ovito okrog pasu osem zavitkov saharina po pol kilograma. Aretiranec je brez oklevanja priznal, da je to vtihotapljeni saharin, ki ga naj izroči v Zagrebu nekemu neznanemu moškemu. Rekel je, da ga bo ta neznanec čakal na postaji in da bo imel v ustih bel robec. Orožniki so privedli aretiranca v Zagreb, vendar ga ni na postaji nihče čakal. Ver- jetno je, da si je tihotapec zgodbe o moškem z belim robcem izmislil, da bi potem v gneči lahko orožnikom pobegnil. Aretiranec je Ignac Tonaj, po rodu is Dolnje Bistrice v lendavskem srezu. Na policiji, kamor so ga orožniki izročili, je prt zaslišanju izjavil, da je saharin vtihotap-ljen iz Avstrije in da mu ga je dal neki neznanec v Lendavi, da ga prenese v Zagreb. Za to uslugo mu je neznanec baje dal 100 dinarjev. Tem izjavam policija ne verjame, zato je uvedla preiskavo, da razkrinka tudi morebitne Tonajeve tovariše. Iz akvaristove torbe O rastlinah in mnogookici Maj. Ves svet na Barju je podoben pestro pretkani blazini. Najbolj nas pozdravljajo ljubke kukavičje lučice s svojimi sve-tlordečimi cvetovi; če se sapica poigra z njimi, valovi na travnikih rdeče morje. Ob jarkih se pa pridružuje kalužnicam in po-točnicam vodna kis lica z dolgimi, širokimi in suličasto oblikovanimi listi. Med vodnimi rastlinami sta tudii že perunika in pljuč-nik pognala svoje cvetne .brstiče in na osojnih mestih gledajo skozi zeleni ovoj zvedavo rumeni cvetni Lisbi. Za vrtne akvarije so pljučnik, vodna kislica in perunika zelo prikladne. Ker smo pri rastlinah, se ozrimo še na zelo lepe, krajše, suličaste, v šopkih rastoče liste, ki so jih travniki polni že v aprilu; podobni so listom šmarnic. Uši ve c jim pravijo tej rastlini ljudje. f Tudi drevesa stoje košato in bahavo pred nami kopajoč se v svetlobi in toploti. Kako lepo bi bilo, če bi toplota in s%retloba mesecev maja in junija osrečevala neprekinjeno vso našo oblo. Žal pripadajo taki časi davni preteklosti. Saj nam je znano, kako bujno so se razvijale rastline za časa karbonske tvorbe spričo milega podnebja. Tedaj je živahno delovanje ognjenikov že za časa devona sprostilo ogromne količine ogljikovega dvokisa in po hipotezi Arrheniusa je prav to ozračje, ki se je kakor zaščitni plašč ovijalo okoli zemlje, preprečevalo ohlajenje. Toplota in ogljik ozračja sta pričarala velikanske oblike predhodnikov današnjih p res lic in praproti in raznih, do 30 m visokih dreves. To je trajalo okoli 12 milijonov let, v teku katerih je rastlinje temeljito pospra- •ilo z ogljikom tedanjega ozračja, zemlja se je začela polagoma ohlajevati in v naslednji tvorbi, torej v permu, se pojavlja- jo ledene dobe najprej na južni, potem pa na sc\'-rni obli. Za časa premogovne tvorbe je oilo podnebje seveda tudi v severnih krajih, ki jih pokrivata danes večni led in sneg, zelo milo, o čemer nam pričajo listi praproti in koralnjakov, ki zahtevajo kakor znano večjo toploto. Kameni koral/njaki rasejo dandanes M v tropskih krajih in mnogo otokov v raslih morjih jim zahvaljuje svoj nastanek. Ogromne množine teh koralnjakov prejšnjih zemskih dob sestavljajo danes mogočne planine, ki so jih pliutoniske sile dvignile iz morij. Kako pestro življenje je med temi, zemliotvornimi koralnjaki r tropskih morjih! Majhne ribice s krasnimi in kričečimi risbami po trupu, katere je pričarala obdajajoča jih pestrost koralnja-Skega raja, plavajo okoli njih; nekatere so 2 do 3 cm, druge 6 do 10 cm dolge in le redke vrste so malo daljše. Zaščitne barve nd pri teh ribah. Neka taka ribica, ki se rada suče med kamenimi koralnjaki, je mnogookica (Sca- tophagus argus), ki živi ob obalah Indijskega morja. Trup ribice je podoben ra» tegnjenemu šesterokotu. Rdečerumena hai*» va hrbta se preliva na bokih v zelenomo-dro, trebuh je pa bel. Po vsem trupu so zelene in črne okrogle pege, podobne očem. Plavuti so sliične kakor pri ameriških ostri- žih, samo da je prva hrbtna plavut bolf nazobčana. Ribica, dasi morska, potuje da* leč navzgor v reke in potoke; lahko jo }• torej navaditi na sladko vodo, ki ji pr»- mešamo malo m-orske soli, katera je sicer tudi ostalim sladikovodirieam v akvarijih vedno koristna, ker uničuje razne zajedai-ke. Mnogookica ne zrase v akvarijih če* 10 cm. Glede hrane je silno skromna kar-kor naša ščuka in pobira ob dnu plavajoče račiče in črvičke, loti se pa tudi zelenjave. V akvarijih naj bo toplota vode vedno med 18 in 25 stop. C. O.S. Cankar v skednju pred l5 leti Zanimiv spominski list za 25 letnico odrskega dela Milana Skrbinška Eden izmed najstarejših in najodličnej-8fh igralcev g. Milan Skrbinšek, bo v sredo zvečer na premieri Bčsierovega »Tirana« praznoval petindvajsetletnico igralskega dela. V zgodovini našega slovstva in gledališča zavzema Skrbjnšek svoje mesto pred vsem kot režiser in interpre. tator dramskega dela Ivana Cankarja V tej zvezi bo brez dvoma tudi za širšo našo kulturno javnost zanimiv spomin na njegovo gostovanje v škednju, kamor so ga tržaški Slovenci povabili za tretjo obletnico Cankarjeve smrti. Milan Skrbinšek je bil takrat ravnatelj mariborske drame. Na poti v Trst se je ustavil v Celju, kjer je tamošnje Dramsko društvo priredilo spominsko predstavo »Jakoba Rude« ter Skrbinška kot nekdanjega voditelja svojega gledališča povabilo, da nastopi v glavni vlogi V škednju je bil prvi večer koncertno-recitacijski, na drugem pa so uprizorili Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« Na prvem je Skrbinšek recitiral Cankarja, na drugem pa je nastopil kot Kantor Komponist Ivan Grbec o teh dveh večerih napisal poročilo za slovenske liste, ki pa ni bilo objavljeno in ga danes prinašamo kot pomemben kulturni dokument: S svetim navdušenjem smo pričakovali trenutka, ko se slavnost otvori, a v zadnji minuti so prišle od vseh strani grožnje, da nam še med prireditvijo zažgo dom. Ves ta čas in še vso noč so straži li dvorano karabinerji Noben narod še ni tako slavil svojih mož v senci bajonetov! Večer se je pričel s kratkim predavanjem Kar]a široka o Ivanu Cankarju. Predavanje je napravilo globok vtisk, saj je predavatelj poznal osebno Cankarja. Ob zvo-kjh Chopinove žalne koračnice so splavale naše misli h grobu moža velikana in v naših srcih ni bilo več prostora za druga čuvstva, najmanj pa za strah pred grozečimi bombami Preden je začel recitirati, ga je pozdravil v imenu kulturnega društva in dramskega krožka Ivan Grbec. Spominjal se je tržaškega slovenskega gledališča, ki ga je vodil Skrbinšek in ki je danes v razvalinah. Izrazil je željo, da bi obdržali Skrbinška med seboj, koljkor mogoče dolgo, in vseh veselje nad tem, da nam nudi svojo pomoč čez mejo. Izreke] mu je pozdrav vse onih, ki so vzljubili njega in njegovo delo, narekovano od vzvišenega življenjskega poslanstva. Pozdravil je tudi V6e one, ki so prišli, da mu stoje zvesto ob strani: kakor nekdaj Marij Sila, brata široka in sestri Cokovi. Skrbinšek je najprej recitiral iz Cankarjeve »Erotike« Njegova zasluga je, da smo danes na našem ozemlju sprejemljivi za umetniško recitacijo. Pred njim pri nas tega nismo poznali, a ko je podajal recitacije in jih tako uvajal on, so bile na umetniško nedosežni višini. Njegov glas, zmožen najintimnejših odtenkov, vseh stopenj dinamike in naglasa; najmehkej-ših in najsilnejših čuvstev, njegova izraznost, polna skrajnih kontrastov in mimika, ki dopolnjuje vso mistiko, ki je beseda sama ne more izraziti, vse to se združuje pri njem v genijalno podajanje. Za temi verzi iz Cankarjeve mladosti je sledila Chopinova Cis-mol etuda, nato pa je Skrbinšek recitira] uvodno in sklepno pesem iz »Zgodb iz doiine šentflorjanske«. Iz Skrbinškove recitacije dveh odstavkov iz »Hlapca Jerneja« je zvenela vsa naša bridkost: »Tudi za nas ni pravice!... Jernej, ti si jo terjal od Boga; od koga naj jo terjamo mi? Nam še beseda ni dopuščena, ne za pritožbo, ne za terjanje!...« O drugem delu programa pravi lepo Jože Ribičič: »In po oddihu »Tuje življenje...« To ni bila več dvorana — bil je mrzel grob. ki smo stali ob njem. .. mrzel, trd in neizprosen!... Pa smo padli na obličje in vsak je spet našel sebe v mirnem, vse odpuščajočem razpoloženju, ki veje iz »Grešnika Lenarta«... in Foersterjevega zbora »Z glasnim šumom s kora«... V srca je posvetilo božje solnce...« Drugi dan so igrali Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Naša namera je bila sprva, da bi igrali eno dejanje iz »Pohujšanja« ali pa iz > Lepe Vide«. G. Marij Sila nam je to odsvetoval, čes da bi bilo najboljše igrati celotno delo, a da nimamo tu nobenega igralca za glavno vlogo. In takoj se je porodila drzna misel... Pisali smo Skrbinšku — ne zaman! Ka-rol širok je prevzel režijo in se lotil dela s strastjo. Zadnje tri vaje je vodil Skrbinšek in dal igri končni pravi razmah. Can. karjeva beseda je postala po njem meso. On sam je ustvaril s Kantorjem lik, kakršnega lahko ustvari le on. Igra je napravila mogočen vtisk. Naša beseda naj izrazi le sveto spoštovanje do moža, ki je velik in ki še živi med nami. Ivanu Cankarju se izkazuje spoštovanje šele zdaj, ko ga ni več! — Skrbinškova igra nas je prevzela. Težko je povedati, kateri moment iz igre nas je najbolj presunil. A nešteti so neizbrisni. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE tz lekarne dr. o. piccoljja V LJUBLJANI — se priporoča oledim in slabotnim osebam Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83. Kdor oglašuje - ta napreduje! Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. Urejuje Davorin RMljen. - todaja a konzorcij »Jutra« Adoli attmto*. - Za Narodno tiskano d. d. kot tiakarnarja Franc Jesertek. - Za Ineeratni del Je odgovoren Alofi Novak. - Val » izbijam