Zaradi hitre | V pretep vpleten ceste vre | invaliden varnostnik imi- ti: 71 = \W VP/e • 1 j « I I UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666^ ST. 89 - LETO 62 - CELJE, 9.11- 2007 - CENA 1,25 EUR bolj varna in hkrati vaš /jfi^jf ü^y prostor prezračevan H AJt^K tudi ko so zaprta? {J CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost j© v kvaliteti! 080 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj Celjska Rimljani je polna narkomanov Slovenska vina so najboljša! Foto: GREGOR KATIČ Občina plazovi infrastruktura škoda ceste ■Braslovče 17,536 IVo.na Ljubno 28.019 74.747 17.850 Nazarje Poizeia" SI Konjice "1.3:877 287.879 7.126 20.400 Vitanje; UVODNIK Še en »zgodovinski« referendum V naši šestnajstletni zgodovini smo imeli že takšne in drugačne referendume. Odločati smo na primer o tem, ali lahko samska ženska umetno zanosi, aU lahko trgovka ob nedeljah dela ... a zdaj je pred nami referendum, ki mu lahko mirne duše pripišemo pridevnik vrhunski. Ali zato, ker ga od vseh ljudje še najmanj razumejo (ali sploh vedo zanj), ali pa zato, ker bomo vladi dali vedeti, da se z njenim ROZMARI PETEK tolmačenjem pravice ne strinjamo, pa za zdaj še ni jasno. Ste za ali proti uveljavitvi zakona, po katerem bomo po vladni- različici pokojninsko blagajno obogatili, po različici državnih svetnikov pa, državi omogočili, da tudi pod ceno proda 35odstotni delež zavarovalnice Triglav in kupnino mirne vesti porabi za nakup vojaške opreme?! Trditve obeh polov so si namreč nasprotujoče kot noč in dan. In kako naj med vsemi obtožbami, opominjanji, kaj minula vlada ni storila, in obljubami o lepih pokojninah volivec loči zrnje od plev? Da je stvar še bolj zapletena, le občasno tako ena kot druga stran postrežeta z oprijemljivimi dejstvi. Vladna stran na primer trdi, da fizičnih oseb, ki bi bile po zakonu upravičene do 35-odstotnega deleža Triglava, skorajda ni mogoče najti. Če pa že, bi posamezen zavarovanec, ki je leta 1990 s to zavarovalnico sklenil zavarovalno polico, moral to nedvoumno dokazati, kar bi s sabo prineslo velike in dolgotrajne postopke. Omenjeni v zloženki, ki sojo v tem tednu poslali gospodinjstvom, trdijo tudi, da se sredstva morebitne kupnine (torej prodaje Triglava) ne bodo porabila za druge namene, vseeno pa tega niso pripravljeni zapisati v zakon. Od tu naprej vlada začne trositi »bučke« o tem, da bo treba plačevati manj davkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko pa vendar že ptički na vejah ävkajo, da bo čez slabih dvajset let na enega upokojenca le še en zaposlen. Senčico dvoma, o vladnih dobrih namerah podkrepijo še vsesplošno znani podatki o minulih prodajah državnih deležev v veéjih slovenskih podjetjih, kot so Mercator, Merkur, Istrabenz ... Čeprav so delnice Istrabenza na borzi dosegale že vrednosti nad 140 evrov, bo država za delnico iztržila 102 oziroma 110 evra?! Vprašanje je tudi, ati bo ta kupnina šla v zdaj tako opevano in izpostavljeno pokojninsko vrečo? . Kako naj se običajen volivec zdaj odloči? Po zdravi pameti, svetuje finančni minister. Ati to pomeni, da se rie smemo obremenjevati, kaj bo država naredila z (morebitna) kupnino in kateri »posameznik« si bo ob tem najbolj zadovoljno mei roke? Če bo vsak zavarovanec za dokazovanje porabil toliko časa in denarja, kot napoveduje vlada, je najbrž bolj smotrno denar »pravično« prepustiti kar državi. Tako ali tako že dolgo ni več jasnih mej med ekonomsko logiko in željami politikov. Iskanje lokacij za krematorij Načrtovana gradnja upepetjevalnice v Celju, ki jo je ua mestnem pokopališču želelo zgraditi podjetje Veking, je bila nedavno na željo krajanov Aljaževega hriba prestavljena za nedoločen čas. Strokovne službe mestne občine so dobile novo nalogo - da na območju mestne občine poiščejo primernejšo lokacijo, kar niti malo ni lahko. Primer krematorija ob Mirai poti stoji na mrtvi tofki. Sprememba zazidalnega načrta sicer ni preklicana, ampak odložena za nedoločen čas, dokler ne bo narejena primerjalna študija. Kot je povedala vodja urbanizma na Mestni občini Celje Darja Zabukovec, takšne študije še ni, »in tudi težko rečem, kdaj bo. Javnega naročila za izdelovalca takšne primerjalne študije še nismo razpisali, prav tako bo težko določiti lokacije, ki bi bile primerne, saj morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Stavbnih zemljišč, ki bi bila za kaj takega primerna, v mestni občim ni;-veliko, sploh pà pri vsakem primeril naletimo na neko poselitev, kj£;pom"eni, da lahko naletimo na podoben odpor.« *s , . Kdaj bi lahko.našli rešitev. ZabUkovčeva le grobo ocenjuje. »Če-bo potrebna sprememba namembnosti zemljišč, lahko govorimo o letih, če pa bomo našli lokacijo v okviru obstoječih stavbnih zemljišč, ki so relativno neproblematična, je lahko hitreje. A se bojim, da neproblematične lokacije ni.« ROZMARI PETEK Po milijonski škodi milijonska pomoč Pripravljeni na elitni klub V občinah na Celjskem se trudijo, da bi še pred zimo odpravili najhujše posledice septembrske vodne ujme, ki je na infrastrukturi in objektih povzročila za nekaj manj kot 30 milijonov evrov škode, dodatnih 24 na vodotokih, več milijonov evrov škode pa je tudi v gozdovih in v kmetijstvu. Škoda povsem uradno še ni ocenjena, poročilo pripravlja državna komisija za ocenjevanje škode pri ministrstvu za obrambo, nato pa bodo o številkah in nadaljnjih ukrepih razpravljali na vladi. Vendarle pa so v posameznih ministrstvih in tudi na vladi v preteklih dneh že odobrili kar nekaj pomoči, da bodo v posameznih občinah lažje izvedli najnujnejša interventna in sanacijska dela. V razpredelnici objavljamo podatke ministrstev, koliko denarja bodo namenili posameznim občinam na Celjskem. US Legenda: plazovi: denar za nujna interventna sanacijska dela na plazovih infrastruktura: sredstva za sanacijo škode na komunalni infrastrukturi (javne ceste, vodovodi, kanalizacija) vlada: sredstva za plačilo že izvedenih del in izvedbo nujnih del za zagotovitev začetka izvedbe sanacije nastale škode ceste: sredstva ministrstva za kmetijstvo za sanacijo gozdnih cest škoda: delna ocena škode na lokalnih cestah, infrastrukturi in objektih V Bistrici ob Sotli so včeraj slovesno odprli nove objekte mejnega prehoda proti Hrvaški, ki je v Sloveniji med najpomembnejšimi. »Z današnjim odprtjem je Slovenija korak bliže šengen-skemu območju, to je vstopu v elitni klub,« je poudaril slavnostni govornik, državni sekretar ministrstva za javno upravo mag. Roman Rep. Novi objekti mednarodnega mejnega prehoda na poti proti Kumrovcu izpolnjujejo vse zahteve za izvajanje šengenskega nadzora na zunanji meji Evropske unije. V skladu s šengenskimi standardi bodo državni organi v njih lahko izvajali učinkovitejši nadzor prehajanja zunanje meje Evropske unije, prijaznejši in hitrejši vstop pa naj bi bil tudi za potnike. Nove objekte so zgradili na isti lokaciji, kot so bili Pomočnik generalnega direktorja carinske uprave Stanislav Mikuž: »Carina je pripravljena, tako da bo ta december kot vsi drugi. Zaradi odprtja mejnega prehoda nàj bi ostal obseg dela v Bistrici ob Sotli enak, promet na meji s Hrvaško pa se tako in tako povečuje letno za 25 odstotkov. Imamo težave s kadri, saj zahtevajo novozgrajeni mejni prehodi več delovnih mest, vladne uredbe pa nam zmanjšujejo njihovo število za dva odstotka na leto.« Nove objekte v Bistrici ab Sotli so uradno odprli s simboličnim dvigom mejne zapornice. Odprii so jo državni sekretar mag. Roman Rep, pomočnik generalnega direktorja carinske uprave Stanislav Mikuž, državni sekretar kabineta predsednika vlade dr. Vinko Gorenak ter direktor Policijske uprave Celje Stanislav Veniger. Direktor Policijske uprave Celje Stanislav Veniger: »Policija je na vstop v šengensko območje že kar nekaj časa pripravljena, pripravljali smo se vse od leta 1999 naprej. V Bistrici ob Sotli so policisti doslej delali v slabih prostorih, ki smo jih zgradili po osamosvojitvi in v njih so bili občasno celo glodalci. Odslej bodo lahko svoje delo opravljali normalno ne le v imenu Slovenije, ampak celotne Evropske unije. » dosedanji, ki so bili postavljeni po osamosvojitvi. Sedanja naložba je obsegala izgradnjo mejnega platoja, skupaj z novo prometno in komunalno infrastrukturo ter novimi objekti mejnih organov. Dela so se začela konec maja, uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno konec septembra. Vrednost celotne naložbe znaša 3,1 milijona evrov, od česar je približno polovica evropskih sredstev. Zbrane na odprtju je pozdravil župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad, ki je poudaril prizadevanja za ohra- nitev dobrih medsosedskih odnosov ob obsoteljski meji, opozoril pa je tudi na nerešen problem pločnika. Slovesnosti se je udeležil tudi državni sekretar iz vladnega kabineta dr. Vinko Gorenak, poleg najvišjih predstavnikov slovenskih obmej- nih organov ter obsoteljskih županov pa so prišli tudi predstavniki političnega življenja ter obmejnih organov s hrvaške strani. V programu so nastopili Policij-- ski orkester in bistriški Šolarji. BRANE JERANKO Slovenj Gradec, Pohorska c. 18 13,16/16,45/kg 250 g/200 g MILF1NA Sadni jogurt 12% sadni delež. 3.2% maščobe • MHBM limona ali • gozdni sadeži ali • malina ali • banana ali •jagoda ali • češnja ali • borovnica iz hladilnika, I MILFINA Probiotični tekoči jogurt 0.1% maščobe, iz hladilnika, 500 g I KOSA GARTENKRONE Sadne mešanice • lil'Wl mango-jagode ali • maline ali • gozdni sadeži iz zamrzovalnika, 750 g/500 g 2,92/438/kg Briosi z nugatovim polnilom 230 g pletenica makom ali » z lešniki ali i^skuto 6,91/kg Večzrnata kajzerica 4x60 g 4,13/kg ( Hofer sporoča OTVORITEV 15.11.07 ob 8.00 Podrobnejše informacije na www.hofer.si! DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 105 televizijskih in 65 radijskih programov AKCIJA JESEN 2DD7! [ PRIKLJUČITEV NA KRS \4>2 Analogna kabelska TV - 47 televizijskih in 22 radijskih programov v---' EM PROMOCIJSKA PONUDBA! ( PRIKLJUČEK KRS + INTERNET (Jg .....,....... Dodatne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 - ys-y e-mall: lnternet@cekabel.net —' T U R N S E K lektro Lojze Peterle ali Danilo Türk? V nedeljo, 11. novembra, bomo volivke in volivci dokončno odločili, kdo bo tretji predsednik naše države. Na istih voliščih kot prvič bomo med 7. in 19. uro izbrali med najbolje uvrščenima kandidatoma v prvem krogu, Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. Lojze Peterle, ki bo zaradi največ prejetih glasov v prvem krogu na glasovnici na prvem mestu, se je rodil 5. julija 1948 v Gužnji vasi pri Trebnjem. Po gimnaziji v Novem mestu je na Filozofski fakulteti v Ljub- ljani diplomiral iz geografije in zgodovine, na Ekonomski fakulteti pa še iz ekonomije. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je še istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v parlament in postal predsednik prve slovenske vlade. V vladi Andreja Ba-juka je bil zunanji minister. Skupaj z Andrejem Baju-kom je leta 2000 ustanovil Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko. Junija 2004 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Dr. Danilo Türk, ki bo zapisan pod zaporedno številko 2, se je rodil 19. februarja 1952 v Mariboru. Na ljubljanski pravni fakulteti je diplomiral leta 1975, čez 7 let pa je zagovarjal doktorsko disertacijo o načelu neintervencije v mednarodnih odnosih. Po razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije se je aktivno vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Med leti 1992 in 2000 je opravljal funkcijo slovenskega veleposlanika pri Združenih narodih. Od leta 2000 je bil pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana za politične zadeve, odgovoren za severno in južno Ameriko, Evropo, Azijo in Pacifik. Leta 2005 se je vrnil v Slovenijo, kjer je prevzel funkcijo predstojnika katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. MBP KJE SO NAŠI POSLANCI Referendumski nasveti koli ne bo dobila tega deleža, ali pa bo bistveno manjši.« Drago Koren (NSi): ZA »Podpora noveli zakona bi prispevala k boljšemu delovanju zavarovalnice in razbremenila aktivne prebivalce, saj bi le-ti plačevali manj prispevkov za upokojence. Uspel referendum (večina ZA) bo zagotovil dolgoročni finančni vir za pokojnine in preprečil morebitno prekupčevanje z delnicami Zavarovalnice Triglav.« Ivan Jelen (Desus): ZA »Volivcem svetujem, naj na nedeljskem referenduma glasujejo ZA, saj bodo s tem omogočili prenos 35-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav na Kad. Na ta način se bo zagotovila dolgoročna stabilnost pokojninske blagajne, kar je v interesu tako zdajšnjih kot prihodnjih upokojencev.« Franc Sušnik (SDS): ZA »Volivkam in volivcem svetuj em in priporočam, da na nedeljskem referendumu glasujejo za zakon, saj bo s tem uveljavljena rešitev, ki bo zagotovila stalen in stabilen vir pokojnin sedanjim in bodočim upokojencem. Uveljavitev zakona tako prinaša tudi dejansko razbremenitev vseh davkoplačevalcev.« Rudolf Petan (SDS): ZA »Zakon pomeni varnejšo pokojninsko blagajno - torej dolgoročno varnejše pokojnine.« Matjaž Han (SD): PROTI »Vladni predlog zakona je slab in ne dovolj jasen. Zato je treba sedanji zakon zavrniti in počakati, dokler stroka in politika ne najdeta optimalne rešitve, da bo denar dejansko prišel v roke SPIZ-a ah pa ljudi. Vlada se.doslej ni izkazala kot dober gospodar, ne vem, zakaj bi ji zaupali v tem primeru.« SEBASTIJAN KOPUŠAR Ducat mož, ki ste jim zaupali, da namesto vas odločajo o usodi države in družbe, smo prosili, naj vam svetujejo, kako se odločiti na nedeljskem referendumu. Jakob Presečnik (SLS): ZA »Samo z uveljavitvijo zakona bo možen prenos deleža Zavarovalnice Triglav na Kad in posredno prenos premij v pokojninsko blagajno. Da bo odpravljena bojazen, da bi Kad te deleže odpro-dal, bomo aktivno sodelovali pri pripravi sprememb zakona, ki bodo to bojazen odpravile.« Mirko Zamernik (SDS): ZA »Nisem se toliko odmaknil od ljudi, ki jih zastopam, da ne bi vedel, da ga skorajda ni državljana, ki bi imel kopijo zavarovalne police iz leta 1990. To je namreč predpogoj, da bi lahko kupili delnice Zavarovalnice Triglav. Zato podpiram z zakonom predvideno okrepitev pokojninske blagajne z deležem zavarovalnice, kar bo dobro tako za že upokojene kot za tiste, ki to šele bomo.« Franc Jazbec (SDS): ZA »Od prenosa sredstev Zavarovalnice Triglav na kapitalsko družbo bi imeli korist vsi, današnji upokojenci in današnji davkoplačevalci, kajti dohodki tega kapitala bodo namenjeni pokojninski blagajni in zato bo posredno potrebno namenit manj davkov za pokojnine.« Alojz Posedel (Zares) : PROTI »Z glasovanjem proti zakonu boste vladi dali eno leto časa, da pripravi nov in bolj premišljen predlog lastninjenja zavarovalnice Triglav, saj je ta izrazito slab. Kdor bo obkrožil za, bo soodgovoren, da pokojninska blagajna ni- Knez Ulrik Za leto 2008 napovedujejo Celjani večdnevni festival v čast rodbine Celjskih Danes se spominjamo obletnice smrti zadnjega od celjskih knezov, Ulrika, ki ga je na beograjskem Kale-megdanu leta 1456 umoril madžarski plemič Vladislav Hunjadi. V dunajskih filmskih arhivih so pred petimi leti po naključju našli film o njegovem uboju. Celje je zdaj film odkupilo in prvič so ga hoteli zavrteti danes. Toda mogočna rodbina Celjskih in njihova zgodovina je bila premočan izziv za ustvarjalce. »Gola« projekcija nemega filma je pač premalo za dostojno in navdihov polno rodbino. Film si zasluži ustrezno glasbeno opremo, dogodek pa je izziv za številne ustvarjalce v mestu, ki ga lahko dodatno oplemenitijo in stkejo nekakšen pomnik veličastni rodbini Celjskih. Nemi film traja 13 minut, kot uradno prvi srbski film pa ga je leta 1911 posnel Ilija Stanojevič - Cica. Peter Zupane iz Mestnega kina Metropol pravi, da se filmu sicer poznajo leta in da je zelo gledališki. »A glede na to, kdaj je bil posnet in s kakšno tehniko, je to fascinan-ten filmček, ki vsebuje tudi posebne učinke. Za sodobnega gledalca je nenavaden, a ko ga bomo pospremili z avtorsko glasbo, kakršno si nemi film zasluži, bo zelo zanimiv,« pravi Zupane. Prav odločitev, da filmu dodajo tudi glasbo je sprožila plaz dejavnosti celjskih umetniških kreativcev, ki v tem vidijo priložnost, da v Celje vrnejo duha ene najuglednejših evropskih knežjih rodbin tistega časa. »Čeprav v ospredju ostaja slavnostna projekcija filma, je to Ob predstavitvi projekta je na lutnjo zaigrala Bojana Čibej, ki ima za tovrstne prireditve tudi srednjeveško ime Eleonora Sobjeska z Rihember-ka. Zapela je balado, za katero je tekst napisal Konrad I. Žovneški sredi 13. stoletja. priložnost, da v Celju izvedemo večdnevno prireditev, ki bo obudila tradicijo Celjskih. Želimo spektakularno predstavo filma v Marijini cerkvi, ki je bila tudi grobnica Celjskih. Dogodek pa ponuja nešteto možnosti za druge prireditve. Razmišljamo o strokovnem simpoziju na temo Celjskih, mlade bi radi pritegnili k li- kovnem in literarnem ustvarjanju na to temo, posameznike, ki ustvaijajo v ljubiteljskih društvih ali v poklicnih institucijah pa k temu, da skupaj oblikujemo program dogajanj, ki se bodo zvrstila ob letu osorej, torej novembra 2008,« osnovno zamisel pobudnikov predstavlja Gregor V projektu sodelujejo društvo Filter, osrednja knjižnica, zgodovinski arhiv, muzej novejše zgodovine, turistično društvo, ro-tari klub Barbara Celjska, društvo ljubiteljev umetnosti, kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče in številni posamezniki. Kakšne sadove bo prihod- nje leto obrodilo obujanje duha rodbine Celjskih, bomo videli. Predstavitev projekta pa so organizatorji izkoristili predvsem kot vabilo vsem kreativcem v mestu, da slavnostni projekciji filma dodajo nove, sodobne vsebine. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Dali so hitro Rdeči križ je po nedavnih poplavah odigral izjemno vlogo Nedavne poplave so tudi na Celjskem povzročile ogromno škode. Za podatki o tej pa se skrivajo stiske ljudi. Z izredno hitro in učinkovito akcijo so jih blažili tudi v Rdečem križu. Kot so povedali predstavniki odbora območnih združenj RK celjskega območja, je ta organizacija doslej zbrala skoraj milijon evrov denarnih pomoči, domala polovica zneska je šla za pomoči potrebnim na celjskem ob- . močju. Rdeči križ zbira pomoč za poplavljence na številki transakcij skega računa 02922-0029831742, sklic 4026, s pripisom »za popla- Največ - 150 tisoč evrov -šo namenili izgradnji stanovanjske hiše družine Deleja iz občine Rečica ob Savinji, 50 tisoč evrov pa so namenili družini Golob iz občine Braslovče. Denar je že na računu območnih združenj RK, uporabljati pa ga bodo začeli takoj, ko bo urejena gradbena dokumentacija za nadomestni gradnji. Sicer pa so na celjskem območju finančno pomagali 231 družinam, prav tako so prizadetim pomagali tudi s hrano in materiali. Rdeči križ akcijo zbiranja pomoči za prizadete v poplavah še nadaljuje, pravi regijska koordinatorka Marta Šmalc. »Sredstva zbiramo na transakcijskem računu za vse poplavljence v Sloveniji, delili pa jih bomo po ključu, ki ga je sprejel glavni odbor Rdečega križa. Pri tem pa moram posebej izpostaviti dejstvo, da gre prav vsak zbrani cent za neposredno pomoč poplavljencem. Stroški akcije gredo v breme območnih združenj, sredstva pa so namensko zbrana za poplavljence in tudi njim razdeljena,« pravi Šmalčeva. V Rdečem križu poudarjajo tudi, da so se na nesrečo izredno hitro odzvali, prostovoljci in aktivisti pa so sami na terenu popisovali škodo in ugotavljali, kdo je najbolj potreben takojšnje pomoči. Na celjskem območju je bi- lo takšnih prostovoljcev, ki so ljudem pomagali tudi pri čiščenju poslopij, naplavin in okolice kar 154. »Tudi zaradi tako hitrega in množičnega odziva RK se zaupanje ljudi v organizacijo vrača. V arhivu RK je za kar 8 fasciklov imen ljudi, ki so darovali denar za pomoč poplavljencem, izjemen odziv pa je bil tudi na poziv za drugačne oblike pomoči,« poudarja izredno solidarnost Slovencev ob zadnjih ujmah Šmalčeva. RK je prizadetim v poplavah razdelil 1.975 kg hrane, 279 prehranskih paketov, 1.325 1 mleka, 3.085 1 vode, 2.853 kg pralnega praška, 22 čistilnih paketov, 700 1 čistil, 114 jogijev, 85 odej, 12 gospodinjskih aparatov, 5.670 1 barve, 1.850 kg izravnalne mase, 2.521 m2 talnih oblok, 15 delov pohištva, 9 grelnih teles, 22 m3 drv, 5 parov obutve, 122 rjuh, 69 vzglavnikov, 670 kosov oblačil in 2.880 kg ozimnice. Ker je razdeljevanje pomoči dodobra spraznilo skladišča RK, se v organizaciji že veselijo konca meseca, ko bodo iz posebnega evropskega sklada dobili nove prehran-ske pakete. BRST L KRATKO Tot kot novi nadzornik VELENJE - Na skupščini Premogovnika Velenje so za novega člana nadzornega sveta, v katerem bo predstavljal delničarje, imenovali Simona Tota. Tot, ki je v nadzornem svetu zamenjal sedanjega direktorja velenjskega premogovnika Milana Medveda, je izvršni direktor proizvodnje Holdinga Slovenske elektrarne, ki je večinski lastnik premogovnika. Nadzorni svet ima mandat do avgusta 2009. Zbornica Saša na svoje VELENJE - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje so ria izredni seji obravnavali predloge aktov in model članarine pravno samostojne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Ustanovna skupščina pravno samostojne regijske zbornice bo prihodnji torek. US Skrajšan podaljšani čas Center mladinskih dejavnosti, s katerim od prejšnjega meseca na Miklošičevi 10 v Celju upravlja klub mariborskih študentov, bo odslej ob koncih tedna lahko za prireditve podaljšal obratovalni čas do 1. ure zjutraj. Tak je sklep včerajšnjega sestanka v mestni občinski stavbi, ki so se ga ob predstavnikih oddelka za gospodarstvo in finance udeležili še predstavniki kluba in mestne četrti Center. Kot smo večkrat poročali, so ti celo s peticijo, podpisalo jo jé 192 krajanov, zah- tevali ukinitev podaljšanega delovnega časa, ki ga sicer za prireditve v Celju občinski odlok dopušča do 4. ure 30-krat letno. Krajani dejavnostim v podaljšanem času nasprotujejo zaradi neredov in hrupa, ki se dogajajo po končanih prireditvah v centru. Danes sklenjeni kompromis, ki omogoča prireditvè do enih zjutraj, pa vseh ne zadovoljuje. Krajani napovedujejo nove oblike protesta in še naprej vztrajajo, da je lahko center odprt le do 22. ure. BS Združeni proti spekulativnim nakupom Napovedani izstop države iz lastništva podjetij že nekaj časa vznemirja vodilne v podjetjih. Med njimi je tudi zreški Unior, ki je zato s trinajstimi slovenskimi podjetji podpisal sporazum o nameravanem odkupu državnega deleža. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta skupaj lastnici 45 odstotkov Uniorja, trinajst slovenskih podjetij, med njimi tudi dve Uniorjevi hčerinsid družbi, pa namerava ta delež na javnem razpisu odkupiti. Kot pravi na novo potrjeni predsednik uprave Gorazd Korošec (pred kratkim ga je nadzorni svet družbe znova imenoval za petletno obdobje), želijo s tem sporazumom preprečiti Spekulativen nakup Uniorja. RP www.radiocelje.coni AKTUALNO Cesta kot popkovina med naselji »Velenjski arhitekt« Marko Vučina razlaga podrobnosti o načrtovani trasi severnega dela tretje razvojne osi Marka Vučino, vodjo medobčinskega urada, nekateri imenujejo kar »velenjski arhitekt«. V nekaterih občinah na Celjskem zaradi predlagane trase severnega dela hitre ceste, ki bo povezovala Avstrijo čez Koroško in Šaleško dolino z avtocesto, dobesedno vre. V občinah, kjer naj bi imeli hitro cesto, se odločajo, če se strinjajo z načrtovano traso ali ne. Celotna tretja razvojna os pomeni povezavo od avstrijske meje do Hrvaške, vendar zdaj govorimo samo o severnem delu trase od avtoceste Ljub-ljana-Maribor do avstrijske meje, ki so jo 25. septembra predstavili županom občin, čez katere naj bi šla povezava. S Celjskega so to občine Braslovče, Šmartno ob Paki in Velenje. »Celoten postopek sprejemanja državnega lokacijskega načrta (DLN) vodi država, pri izbiri trase so imele občine malo vpliva, ker so jih preučevali strokovnjaki,« je pojasnil vodja medobčinskega urada za okolje in prostor v regiji Saša Marko Vučina, ki je predstavil nekatere značilnosti načrtovane trase. Kako je sploh prišlo do izbora? Najprej je bilo na celotnem odseku 24 različic, ki so jih potem strokovnjaki preučili po štirih kriterijih, in sicer razvojno-urbanističnem, gradbeno-tehničnem, okolje- jemljivo. Kot pravi Balant, dogovora niso dosegli. »S takšnim posegom bi nas razvrednotili. Trasa gre mimo vseh razvojnih načrtov in prostorskega načrta občine,« pojasnjuje Balant in pove, da se bodo pogovarjali še o obeh možnostih, o tisti za in tisti proti trasi. Braslovški svetniki še izražajo bojazen, da bo prevladal argument moči in da njihovo mnenje ne bo o ničemer odločalo, saj da bodo traso izpeljali z občino ali brez nje. »Uničili bi nam 38 hektarov kmetijskih površin, trasa bi podražila izgradnjo kanalizacije,« še pravi podžupan Vinko Drča, ki traso omenja tudi kot boj med dvema lobijema, celjskim in šaleškim. Braslovčani imajo dva tedna, da sporočijo mi- varstvenem in prometno-teh-ničnem. Naj poudarim, da so kriteriji mednarodno priznani, da so izključno strokovni, nič politični. Občine se v tem delu niso vključevale, pri čemer so po vseh kriterijih kot najprimernejšo, če tako rečem, »vrgli« ven traso F2 -torej to in edino, o kateri zdaj razpravljamo in jo pilimo. nistrstvu svojo odločitev, do takrat pa bodo zbrali ustrezne argumente na posvetih s svetniki, krajani in člani civilne iniciative (CI), ki so jo prizadeti občani ustanovili zaradi, kot menijo, sprejetja usodne odločitve župana in svetnikov brez njihove vednosti. V CI, ki do srede še ni imela skupnega predstavnika, zdaj pa je to Jani Perger, ne razumejo samozadostnosti Načrtovan potek hitre ceste je torej ... Trasa je zelo zahtevna zaradi težke konfiguracije terena. Začne se pri Holmcu in Mežiški dolini čez Slovenj Gradec in po skoraj kilometer dolgem predoru pod Graš-ko Goro oziroma tako imenovanem Škalskem hribovju pride v Velenje. V Škalah že minuli teden preložil odločitev gli občinske oblasti. »V roku, v katerem naj bi sprejeli odločitev o trasi, ta ni organizirala javne obravnave in občanom ni predstavila prednosti in slabosti predvidenega projekta ter predstavila vplivov in posledic na okolje,« razlaga član CI Domen Marovt. »Tako so na silo sklicali sejo in svetnikom v podpis pomolili formular o stališčih za in proti.« V CI so še prepričani, da so podobno - Št, 89- 9. n in bližnjih naseljih je zaenkrat tudi največ pripomb. Trasa gre proti Ravnam ob obstoječi cesti, nato bi jo vkopali pod zemljo. Gre za globok vkop mimo RTC Jezero in podvoz pod železniško progo. S to traso je rešen problem Gorenja. Nato gre mimo pokopališča v Podkra-ju in čez tri krajše predore preide v Šmartno ob Paki. Vmes so še številni viadukti, trasa gre po zelo zahtevnem terenu čez Hudi potok, kjer bodo imeli načrtovalci velike težave. Na koncu prehaja v dolino reke Pake in proti Savinji. Po dolini je predviden šest do sedem metrov visok nasip, kar je ena glavnih spornih točk v Šmartnem. Od tu gre naprej proti jugu, prečka Savinjo južno od Letuša in teče po dolini vzhodno od Braslovč, zahodno od Topo-velj in Pariželj ter se v Šen-trupetru priključi na obstoječo avtocesto. V Šmartnem ste opozarjali, naj krajani ne posegajo v podrobnosti, ker še niso znane. Vedeti je treba, da je trasa okvirna in ni dokončno določena, podrobnosti še niso natančne opredeljene. Možne so deviacije, drugačne višinske razlike, tudi popravki... Hidi zato je pomembno, lil ...........■ le načrtovane hitre ceste. »mimo njih« speljali tudi traso plinovoda. S svojimi stališči so v sredo seznanili tudi občinske svetnike in župana, ki so proti »politikantstvu« in razkolu v občini. Občane zato pozivajo k sodelovanju in iskanju skupnih argumentov proti predlagani trasi. Balant CI še očita nestrokovnost in politični napad. MATEJA JAZBEC Foto: TONE TAVČER vember 2007 - da v občinah že zdaj povedo svoje pripombe in predloge, za katere upam, da jih bodo načrtovalci upoštevali. Vendar bodo prave javne obravnave, na katerih naj bi sodelovali tudi načrtovalci trase, kasneje, potem ko bodo v občinah povedali svoje. Če bo vse šlo povsem gladko, bi lahko junija ali julija prihodnje leto že imeli DLN. Je država z izborom trase samo presekala gordijski vozel 24 različic? Vedeti je treba, da trasa ne pomeni najhitrejše povezave, kar nekateri napačno mislijo, temveč predstavlja razvojno os - torej povezuje naselja, ki so na poti proti Avstriji. Zdi se mi, da so načrtovalci izredno pazili na naselja, ki so jih hkrati skušali združiti v celoto, ki bi jo cesta povezovala kot popkovina. Menim, da so se zelo trudili, da bi bilo ogroženih čim manj objektov, da bi čim manj posegali v prostor in da bi upoštevali kar največ oko-ljevarstvenih vidikov. Ponavljam, da je po strokovnih kriterijih trasa globalno izbrana kot najugodnejša, kar sé-vedà ne pomeni, da je najugodnejša za občino Šmartno ali Braslovče. Naj še povem, da bodo vse sedanje obstoječe cestne povezave ostale. Načeloma se vsi strinjajo, da potrebujemo hitro cesto. Vseeno krajane kar precej motijo posamezne podrobnosti ... Najlaže je trasi nasprotovati, biti »a priori« proti in se odreči razvoju. Predstavniki nekaterih civilnih iniciativ živijo v okolju, kjer vsi obrtniki in tovarne govorijo, da je hitra cesta nujno potrebna, poleg tega pa niti ne ponujajo drugih rešitev. Mi nujno potrebujemo cesto, še posebej Koroška, potrebujejo jo Gorenje, premogovnik in Teš kot močni giganti; potrebuje jo Velenje, ki je bilo v poplavi odrezano od sveta... Cesta vsekakor bo in mora biti. V nasprotnem bo severni del, sploh Koroška, odrezan od Slovenije in obsojen na propad. Seveda so vsi kompromisi še možni. Prepričan sem, da bi lahko s strpnostjo in pametnimi dogovori našli kar najboljše rešitve. Seveda čisto vsi nikoli ne bodo zadovoljni. Kaj se bo zgodilo, če se v kateri od občin ne bodo strinjali s traso? " Težko je napovedati. Občine nimajo neposrednega vpliva pri odločanju, če bo trasa sprejeta ali ne, ker DLN sprejema vlada. Občine sprašujejo po mnenjih, sugestijah in pripombah, ki bi jih vldjuči-li v načrte. Vendar je tretja razvojna os vključena v prostorsko strategijo Slovenije, ki so jo potrdili poslanci. Torej tretja razvojna os bo. Najslabši scenarij bi bil, da bi bila večina občin proti. Potem bi načrtovalci rekli, da se nismo mogli dogovoriti in da bodo zato šli, recimo, najprej na Dolenjsko^ To bi bilo zame osebno prava katastrofa, ker potem zagotovo še leta in leta ne bi imeli hitre ceste. URŠKA SELIŠNIK Braslovčani se še odločajo Šaleški občini za, vendar s Po slabem tednu dni, ko so Braslovčani javno izrazili nasprotovanje predlagani trasi hitre ceste, se je v sredo nekaj svetnikov z županom Markom Balantom na čelu sestalo s predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Od njih so pričakovali pojasnilo, zakaj potek trase skozi občino, kar je za Braslovče težko spre- popravki Velenjski svetniki so v sredo kljub prisotnosti in drugačnim pozivom nekaterih krajanov skoraj soglasno sprejeli sklep, da podpirajo predlagano traso kot primerno osnovo za gradnjo hitre ceste. Tudi svetniki v Šmarnem ob Paki so se na torkovi izredni seji načeloma strinjali, da gre načrtovana hitra cesta skozi njihovo občino. Seveda v obeh občinah zahtevajo kar nekaj popravkov. V MO Velenje svoje soglasje pogojujejo predvsem z upoštevanjem novih rešitev na posameznih odsekih. Svetniki so še sklenili, da bi DLN za severni del tretje razvojne osi sprejemali etapno, torej neodvisno od koroških občin, in da bi se gradnja začela od Šentruperta proti Velenju. Od pripravljavcev trase zahtevajo bolj podrobne časovne opredelitve, na decembrski seji pa bodo ustanovili posebno skupino, v katero bodo poleg strokovnjakov vključili tudi predstavnike civilne družbe. Poleg tega v Velenju pričakujejo, da bo država še naprej vzdrževala obstoječe cestne povezave. V Šmartnem ob Paki so sklep o načelnem strinjanju dopolnili z zahtevo, da morajo načrtovalci upoštevati njihove predloge pri pripravi končne različice in traso čim bolje umestiti v prostor. S tem sta tako Šmartno kot Velenje prižgala zeleno luč za nadaljnje postopke pri gradnji tako imenovanega' severnega dela tretje razvojne osi. US www.radiocelje.com ERC cetis Zakaj na referendum? Ko logiko zasenči merjenje politične moči - Plemenitenje pokojninske blagajne ali posameznikov? Če prej ne, ste v tem tednu gotovo ugotovili, da boste v nedeljo poleg predsednika glasovali tudi na referendumu. Izbirali boste, ali naj se uveljavi zakon, ki določa, da se 3 5-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki po tržni vrednosti pomeni milijardo evrov, od fizičnih oseb prenese na kapitalsko družbo. Težava pri tem je, da le malokdo razume, zakaj je bil referendum razpisan in kaj pravzàprav pomenita odgovora za in proti. Tokratni referendum je »zakrivil« Državni svet RS, ki mu je zakonodajno ostala le še ta možnost, da prepreči sporni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Državni svet je že med sprejemanjem omenjenega zakona v državnem zboru opozarjal na neustrezne spremembe, ki pomenijo oškodovanje zavarovancev - še posebej največje Zavarovalnice Triglav. Za referendum so se državni svetniki odločili, ker v dosedanjih razpravah v zakonodajni proceduri vladna koalicija ni imela nobenega posluha za to, da bi bila razdelitev premoženja zavarovalnic bolj pravična in bi bilo pri njej soudeleženih 750 tisoč nekdanjih zavarovancev Triglava. »Novela zakona bo to premoženje, ki presega milijardo evrov, prenesla na Kapitalsko družbo, ki bo z njim lahko prosto razpolagala,« opozarja državni svetnik Zlatko Jenko. »In to brez varovalk, za kaj se bo morebitna kupnina porabila. Pri tem gre za denar, ki po zakonu o lastninskem preoblikovanju pripada fizičnim osebam. In ker v zakonodajnem postopku nismo uspeli najti rešitve, ki bi ustrezala upravičencem, ker tudi odložilni veto ni uspel, nam ostane le še referendum.« Razlog: prezapleteno dokazovanje Kot še poudarja Jenko, je v zakonu jasno zapisano, da je bilo premoženje zavarovalnice razdeljeno med pravne osebe in fizične, torej državljane. »Pravne osebe so to že izkoristile, a zdaj ko so na vrsti državljani, je vlada kar enostavno črtala to obveznost. V državnem svetu mislimo, da to ni prav. Pravica do lastnine je ustavna kategorija, v katero ne more nihče posegati.« Zakaj so takšno pot ubrali predlagatelji zakona, so nam pojasnili na ministrstvu za finance. »Novela zakona določa, da 35-odstotni kapitalski delež Zavarovalnice Triglav ostane še naprej v celoti pri Kapitalski družbi, namesto da bi se začeli zapleteni in dolgotrajni postopki ugotavljanja upravičenj posameznih fizičnih oseb do tega deleža. Hkrati bi s tem povzročili nerazumne stroške, ki bi presegali tisto, kar bi na koncu upravičenci dobili,« so pojasnili. Postopek ugotavljanja upravičenosti zavarovancev, ki so bili leta 1990 zavarovani pri Triglavu, bi po njihovih izračunih lahko trajali tudi do dvajset let. »Časovna odmaknjenost bi v večini primerov tem fizičnim Zlatko Jenko: »Če bodo volivci glasovali proti, bodo jasno in glasno povedali, da se ne odpovedujejo pravicam, ki jim pripadajo. Država Triglava ne bo mogla prodati in denarja porabiti, temveč bo morala v proceduro dati zakon, ki bo določil, na kakšen način bodo upravičence določili. Če bodo obkrožili da, potem bodo državi rekli, da se skupno 35-odstotnemu deležu zavarovalnice odpovedujejo v korist države, ne pokojninske blagajne!« osebam zelo otežila dokazo-v?nje, da so takrat res vplačale premijo. Takšno ugotavljanje upravičenj posameznikov bi bilo zato v praksi izrazito nepravično in ne bi zagotovilo enakopravne obravnave. Postopki bi morali vključevati tudi dediče tedanjih upravičencev, kar bi zelo razširilo krog oseb. To bi pomenilo daljše in bolj zapletene postopke, povečalo bi se tudi število možnih sodnih sporov.« Od državljanov v pokojninsko blagajno Druga točka, o kateri se krešejo mnenja, je, ali bo država, ko bo Triglav lastninila, le-tega tudi prodala in ali bo kupnino potem res namenila pokojninski in invalidski blagajni. V zloženki, ki jo je v tem tednu gospodinjstvom poslala vlada, ima ključno vlogo obljuba, da bomo z uveljavitvijo novele zakona na boljšem vsi, saj bodo dohodki iz naslova 35-odstotnega deleža Triglava zagotovili stabilnejši sistem izplačevanja pokojnin, pri čemer se bo posledično zmanjšal pritisk na povečanje prispevka za pokojnine, ki jih plačujejo zaposleni. »Kapitalska družba ima že od nekdaj ob- ANKETA Premalo vedo Kimeta Čehaič iz Celja: »Vem, da se bo v nedeljo volilo predsednika. Za kakšen drug referendum, ki naj bi bil pa takrat, ne vem. Mislim, da sem nekaj slišala, da bo treba obkrožiti nekaj v zvezi z zavarovalnicami, nisem pa prepričana, da vem, o čem govori vprašanje. Za predsednika bom šla volit, medtem ko za referendum o zavarovalnicah še ne vem, moram najprej prebrati vprašanje.« Nežika Lisec iz Štor: »Vem, da bo v nedeljo tudi referendum, ki se bo nanašal na privatizacijo zavarovalnic. Vendar sem opazila, da veliko mojih znancev za referendum ne ve, kaj šele, da bi vedeli, kakšno bo vprašanje. Jaz sem izvedela na televiziji. Mislim, da je zelo narobe, da referendumsko vprašanje ni jasno, saj ga ljudje ne bodo razumeli in bodo obkrožili napačen odgovor.« Marjana Kresnik iz Kom-pol: »Vem, da bo v nedeljo poleg predsedniških volitev tudi referendum. Mislim, da govori o prodajanju Trigla-vovih delnic. Kakšno bo vprašanje, nisem povsem prepričana, saj le delno razumem, kaj pomeni. To, da vprašanja ne razumem popolnoma, ne bo vplivalo na to, ali se bom na volišče odpravila ali ne in niti, kako bom glasovala.« odobrila prošnje, da bi javnost o referendumu informiral s sredstvi proračunske postavke, medtem ko je sama v tem tednu gospodinjstvom poslala zloženke, v katerih pojasnjuje le razloge za pod- poro novele. Kljub temu večina ljudi ni prepričana, če se bo referenduma sploh udeležila, saj je njegovo, sploh skrito vsebino precej težko dojeti. ROZMARI PETEK veznost, da polni pokojninsko blagajno, a vseeno ni jasno, ali je vanjo kaj prikap-ljalo od prodaje Mercatorja in Merkurja. O tem nihče nič ne ve. Ali bo s prodajo Triglava pokojninski sklad višji, bodo višje pokojnine, dlje časa ... to nikjer ne piše. Če bi to vnesli v zakon, potem ne bi potrebovali referenduma,« je jasen Jenko. »V proračunu za prihodnji dve leti so zmanjšana sredstva za zdravstvo, izobraževanje in socialne transferje, kamor sodi tudi polnjenje pokojninske blagajne. Medtem ko se bo povečal znesek za obrambo. Zato ni čudno, da Desus podpira vladni predlog, saj njegov minister kupuje transportna letala in oklepnike iz proračunskih sredstev in najbrž tudi teh, ki bi morala iti v pokojninsko blagajno. Če bi imela vlada pošteno namero, bi drugače predlagala in zavarovala to lastnino ter jo imela v upravljanju in ne razprodaji.« Tako kot za napovedane delavske proteste v primeru inflacije so se tudi v zvezi z referendumom v bran vladi postavile koalicijske stranke, v podporo državnemu svetu pa opozicijske ter sindikati. Bolj kot to preseneča odziv vlade, ki državnemu svetu ni REKLI SO Dr. Davorin Kračun, redni profesor na mariborski po-slovno-ekonomski fakulteti: »Nasprotniki zakona v državnem svetu so prepričani, da ta del kapitala Triglava pripada tistim komitentom zavarovalnice, ki so bili pri tej zavarovalnici zavarovani leta 1990, gre za 750 tisoč ljudi pretežno iz Ljubljane in okolice, ki bi dobili lastniške deleže. Tisti, ki nasprotujejo prenosu na Kapitalsko družbo, pravijo tudi, da leta ni dovolj zaupanja vredna ustanova, saj je bila v zadnjem času, predvsem v času trenutne vlade, udeležena pri nekaj spornih transakcijah, kot je recimo tista z Merca-torjem. Tako da gre za sorazmerno zapleten problem, ki je strokovne in politične narave. Kar se tiče strokovne narave, je to predvsem vprašanje, kako najbolje zadovoljiti interes po dolgoročni stabilnosti slovenskih javnih financ, politično pa seveda, kdo in na kakšen način bi si utegnil razdeliti to premoženje. Mislim, da referendum ni smiseln, ker gre za; vprašanje, ki ne more biti predmet vseljudskega izrekanja. Gre za vprašanje, ki ga mora rešiti vladajoča politika in za to prevzeti tudi odgovornost.« Dr. Aleš Ahčan, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti: »Nedvomno odločitev o prenosu na Kapital- sko družbo pomeni lažjo prihodnjo prodajo, saj v primeru, ko je Kad le upravitelj deleža v imenu zavarovancev, tega deleža m moč prodati. Drži tudi, da doslednih navodil iz zakona (prejšnjega, ki je obljubil delitev 750 tisoč zavarovancem iz leta 1990) ni moč izpolniti v celoti, morda pa so možne kakšne druge rešitve, ki bi koristi upravičencev iz leta 1990 vsaj posredno izpolnile. Vlada bi lahko tudi bolj jasno opredelila, kaj se bo zgodilo z dividendami oziroma izkupičkom od prodaje Triglava (v primeru, da do tega pride). O smotrnosti demokratične volje državljanov (odločitve na referendumu) težko sodim. A drži, da veliko ljudi napačno sklepa, za kaj gre pri referendumu. Ne drži, da se odločamo o delitvi 1200 evrov upravičencem, ampak o tem, ali je namera vlade o prenosu deleža najboljša možna rešitev iz zagate, ki jo je povzročil zakon, ki je 750 tisoč upravičencem obljubil delitev delnic oziroma denarja. Tako lahko v primeru glasovanja proti predlogu vlade pričakujemo iskanje nove rešitve (in ne delitve denarja), v primeru glasu za pa se odrečemo kakr-šnemukoli pravnemu pričakovanju do deleža v Trigla-vu-in le-tega prenesemo v pro- ' sto razpolaganje Kadu.« Velida Suljanovič iz Pre-bolda:»Vem, da so v nedeljo predsedniške volitve, a da bi bilo treba obenem glasovati še za kaj drugega, nisem vedela. Verjetno ne bom šla volit niti predsednika, na referendum pa sploh ne, ker niti nisem vedela, da je, in ne vem, o čem govori. Tudi če bi za referendum izvedela prej, verjetno ne bi šla glasovat.« KŠ Gorenje med Srbijo in oklepniki Za velenjskim Gorenjem je spet nekaj mejnikov. Z novinarsko konferenco in dnevom odprtih vrat so zaznamovali prvo obletnico tovarne v Valjevu, v torek pa so v Šoštanju začeli izdelovati oklepnike. V Gorenju so s poslovanjem tovarne v Valjevu, ki ima danes že 619 zaposlenih, zadovoljni. V prvem letu so število zaposlenih podvojili, tako da je danes v tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov 619 zaposlenih, ki bodo do konca leta presegli plan proizvodnje in izdelali več kot pol milijona aparatov. V Valjevu izdelani aparati se prodajajo po celem svetu pod lastnimi blagovnimi znamkami Gorenja, kot tudi za druge kupce. Gorenje je z vzpostavitvijo proizvodnje v Srbiji v dobrem lem dni razvilo tudi zanesljivo mrežo lokalnih dobaviteljev, skupno jih je že več kot 30, ki že presegajo tretjino vseh dobavnih potreb tovarne. Do leta 2009 načrtujejo doseči najmanj polovično pokritost z lokalnimi dobavitelji. Ob obletnici so eni izmed najbolj vestnih in prizadevnih sodelavk podarili 500-tisoČi aparat, ki so ga izdelali v tovarni v Valjevu, ter na ogled proizvodnje in razstavno prodajnega salona Studio Gorenje povabili sorodnike zaposlenih. V Gorenjevi tovarni v Šoštanju pa so v torek začeli z izdelavo v javnosti precej odmevnih osemkolesnikov. Prva vozila za potrebe slovenske vojske naj bi iz Gorenja pripeljali prihodnje leto, v tovarni pa bodo na novo zaposlili sto ljudi. Skupno bodo v Gorenju v prihodnjih letih izdelali 135 oklepnikov^ US roc I StOll Pannen najboljšim okusom AKCIJA 7 (Ljudje z veliko začetnico Največji stres, če zjutraj odpove avto Barva oblačil odvisna od uporabnikov - V slabem je nujno najti nekaj dobrega POZOR, HUD PES Vsak meščan Celja, ki v jeseni življenja potrebuje malo pomoči za običajen dan, gotovo pozna skromno in pristno socialno os-krbovalko Sabino Kolar z Lopate pri Celju. Njen delavnik je v marsičem podoben običajnemu delavniku ljudi, razlika je v tem, da je Sabina odločena vsak dan začeti umirjeno in optimistično. To sta njeni zlati pravili življenja. »Verjamem, da če se sam dobro počutiš, dobro funkcioniraš in si notranje umirjen, to umirjenost preneseš naprej. Zato vsako jutro raje vstanem nekaj minut prej, da še malo telovadim za hrbtenico, saj je>penzija< še daleč, nato pa pogledam po omari, kaj bom oblekla,« opisuje Sabina. »Barve oblačil nato izberem glede na svojo voljo in glede na uporabnike naših storitev, h katerim sem ta dan namenjena. Ko grem od doma, tisto, kar je doma, pustim doma, ker me bo tako ali tako vse počakalo, in skušam tiste pol ure, uro res brez nervoze biti z oskrbovanci. Če si umirjen, takoj, ko odpreš vrata, mirnost preneseš naprej, če si pa nervozen, pa preneseš slednje.« Menim, da vam je že po zgornjemu opisu povsem jasno, zakaj je Sabina, ki je to delo začela opravljati zato, Ana Maček Ključar, ki sicer že dve leti živi v oskrbovanem stanovanju, uporabnica Centra za pomoč na domu pa je že od leta 1999, nam je o Sabini Kolar, kot vsi ostali njeni uporabniki, znala povedati le dobre stvari. Velja pa tudi obratno, zato je jasno, zakaj smo zanjo prejeli že toliko glasov. ker je na Center za pomoč na domu celjskega Doma ob Savinji za sosedo prišla iskat pomoč, že od začetka akcije visoko na seznamu. V petih letih dela je poseben vtis pustila pri vsakem, ki ga je obiskovala, čeprav je na žalost po teh letih živa le še ena njena prva stranka. »Izguba strank ... to je res šok, ki ga moraš v V našem uredništvu se je doslej nabralo že 2.257 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 297 vaših glasov. 1 Majda Makovšek ... 2 Cvetka Operčkal . 3. Klavdija Brežnik .... 4 Branko Koštomaj ... 5. Sabina Kolar.......... 6. Sonja Mastnak ....... 7. To mica Kordiš....... 8 Olga Zidan............. 9 Ivanka Tofant....... 10 Brigita Muškotelr .. Takoj za deseterico so se uvrstile: Dragica Turk s 26 glasovi. Ivica Knez (25), Marija Lamut (20), Vera Zabu-kovšek (17), Stanka Ristovič (14) Majda Zupan (8), Tatjana Halužan in Silva Žerak (obe 6), Mojca Škrubej (5), Martina Furlani (2) in s po enim glasom Martina Felicijan, Zofka Čakš in Kristina Učakar. Judje z veliko za če "fc-jnt-Lcoj .541 glasov ............435 .......... 358 .......... 328 ......... 139 ...........103 ..............66 .. 47 tem poklicu vzeti v zakup. Če prihajaš nekomu v hišo po nekaj ur na teden, in to po več let, se logično nave-žeš nanj. Obenem ti zaupajo tudi takšne stvari, ki jih mogoče niti duhovniku ali zdravniku ne. Nasilje, zloraba, včasih še iz otroštva, ki v starosti še bolj izzvenijo... Imela sem gospo, ki mi je zaupala takšne stvari, da jih bom tudi jaz morala s seboj odnesti. V tistem trenutku je morala nekomu povedati, kaj je skrivala v sebi, da je bila zadnja ura lažja ... Zato si tudi pri njih, da jim prisluhneš, da prepoznaš, kaj ti želijo dopovedati, včasih pa odkriješ skrilo solzu, ki še ni slekla, in se ob tem ustaviš ne glede na to, ah je tvoja ura že pretekla. Potem pa so tu še svojci. Tisti, ki imajo doma bolnika, potrebujejo nekoga za pogovor. Če lahko povedo, da je bila noč težka, je vsaj naslednja nekoliko lažja.« V slabem tudi dobro Čeprav smo začeli z bolj žalostnimi prigodami, je teh v njenem delavniku k sreči malo. Kljub tegobam, ki jih že zaradi bolezni imajo starostniki, poskuša Sabina pogovore vedno usmeriti v bolj pozitivno, še bolje hu-morno stran. »Neizpeti vir pogovorov je vreme, ta čas obvezno tudi politika. Starejše gospe, ki jih poznam, so izvrstne kuharice. Kaj lepšega kot od njih dobiti recept in izvedeti velike skrivnosti malih mojstrov ... Pa o živalih ... Idej za pogovore je veliko, s tem jih preusmeriš, da ne razmišljajo le o bolezni.« Sabina, ki je v mladosti ostala brez staršev, zna že od ranih let v vsaki slabi stvari najti nekaj dobrega. Po tem zgledu se ravna tudi v službi. »To je nujno, sicer izgoriš ali postaneš preveč depresiven.« Lep primer »levitve« iz slabega v dobro je tudi, kako je kar nekaj let malo z negodovanjem opazovala, kako njen partner odhaja na gasilske vaje. Ko sta otroka malce zrasla in tudi sama postala gasilca, je mamica seveda morala nadebudneža spremljati na vaje. Medtem ko jih je čakala, je kar naenkrat sama začela pomagati gasilcem, sprva le pri manjših stvareh, zdaj pa je tudi sama gasilka. »Obvezno moram pohvaliti naše mlade gasilke, ki so nedavno zmagale na tekmovanju v Slovenskih Konjicah,« je še hitro dodala in že pogledala na uro, saj jo je po najinem pogovoru čakala že naslednja stranka. »Veste, edina slaba stvar v tem poklicu je, če komu, ki te čaka, ne moreš priti pravočasno. Zame je stres, če zbolim in moram koordinatorju povedati, da me ne bo, saj vem, da s tem povzročim veliko dela. Da niti ne omenim, kako neprijetno je za stranke, ki me zjutraj zaman čakajo. Včasih je razlog za čakanje avta, ki noče vžgati, mu poči guma ... Odpoved avta je zame lahko največji stres poklica.« ROZMARI PETEK ; Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove). ; Moj slov (ime in pri mek, ulica, kraj): Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hižnega darila. Tedensko nagrado, majici Novega tednika, tokrat prejme: Igor Lončar, Poštna pot 5, 3000 Celje. OJPTTIjKA. ^ulohlr PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKUUSTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 Antologija turizma (1) Tile jesenski dnevi se mi zdijo včasih prava komplementarna atmosfera za zlitje počutja, televizorja in sedežne s telesom. Vse, kar človek zamudi v bolj dinamičnih mesecih v letu, lahko zdaj nadoknadi. Vsaj pri meni je tako, da v času, ko je turistična sezona, ko sem zaposlen kot vodnik, nimam časa, da bi pogledal kakšen film, dokumentarec ... Tako skušam zadevo nadoknaditi v tem času. No, zadnjič sem gledal antologijsko različico Monthy Pythona in kot vodniku mi je v oči padel skeč, v katerem se norčujejo iz turističnih potovanj, in sicer na način, da nekako vse možne težave, ki se pojavijo na poti, Združijo v eno samo pritožbo (mietala, zajtrk je zanič, v sobi so mravlje, fen ni vključen v ceno, imam hotel s tremi in ne z dvema zvezdicama, pritožite se tam, ne tam, ne, ne tam ...). Gledalec lahko na ta spot gleda z očmi potrošnika in se kaj hitro poistoveti s trpečim turistom. VeČina na to tako tudi gleda in prepričan sem, da le peščica pomisli, da je mogoče gledati tudi drugače, kot na parodijo na zbir pripomb običajnega turista. Resnice iz izvrstnega skeča ni smiselno iskati, v tem je njegov čar, marsikdo se lahko v njem prepozna, a to še ne pomeni, da gre ravno zanj, umetnost pač. Ravno v tem je tudi problem. Dostikrat k meni prihajajo ljudje, ki me sprašujejo, kam potovati, s kom, kako, se pritožujejo nad vsem mogočim ... Glede na to, da dokaj dobro poznam turizem, še posebej tistega, ki ne poteka v pisarnah, toliko bolj razumem neko gospo, ki je zaposlena na turistični agenciji in mi je rekla, naj napišem še nekaj o tem našem slovenskem folkti, o tem najbolj zateže nem folku na svetu. Mislila je seveda na »insajderski« na- piše: MOHOR HUDEJ mohorh@h0tmail.com čin, konkretno, s plati turističnih delavcev. Ne pa recimo s strani urada za varstvo potrošnikov, ki je že tako ah tako nekakšna metafizična oaza vsega dobrega. In sem si rekel, da bom napisal, ampak to bo projekt, ki bo vseboval »mojo resnic co«, neizprosno in brez dlake na jeziku. Toda tega ne morem izpeljati v enem samem prispevku, zato bom moral najprej določiti grobo metodologijo tovrstnega raziskovanja. Najprej je seveda treba razdeliti, seveda na grobo, tipe turističnih potovanj in seveda tudi tiste, ki potujejo. Razdelitev bi bila približno takšna: turiste je treba najprej ločiti glede na starost. Izlet jè povsem drugačen, če so na poti šolarji ah upokojenci ali zaposleni. Med seboj se razlikujejo tudi glede na način potovanja, družinska pot je drugačna kot recimo sindikalni izlet. Treba je tudi ločiti, ah ljudje v neki skupim potujejo kar tako, za zabavo, da se želijo pač nekoliko sprostiti, še kaj dati na zob ali jih v svet žene nepotešljiva želja po izobraževanju oziroma nekakšen metafizičen gon po lepoti ah grdoti sveta. Ljudi je treba ločiti tudi po tem, če potujejo, ker si to resnično želijo ali je v ozadju kakšen drug motiv, interes. Obstajajo recimo tudi takšni ljudje, ki jim bistveno več pomeni recimo tisto, kar sledi izletu, recimo razvijanje slik in njihova predstavitev okolici. In po tem uvodu: se nadaljuje. SLIK0PLESKAR5TV0 IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAi IN PARKETA Slovenci vinca ne prodamo Pred martinovim s Tadejo Vodovnik Plevnik, specialistko za vinarstvo: »Slovensko vino je najboljše!« - V društvih manjka poslovna povezanost Tadeja Vodovnik Plevnik iz Koretnega vobčini Šmarje pri Jelšah je delovala v Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor zadnjih trinajst let skupaj z očetom Antonom Vodovnikom, prav tako specialistom za vinarstvo. Z očetom, ki je odšel v pokoj pred nekaj tedni. Sta tudi napisala dve strokovni knjigi ter več brošur. Doma, v predmestju Maribora, je bil Vodovnikov vinograd tako rekoč že njeno otroško igrišče. Rojena Mariborčanka se je na Kozjansko priselila pred nekaj leti, potem ko je tam na kletarskem tečaju spoznala soproga Matjaža. Na kmetiji v Koretnem imajo med drugim hektar in pol vinograda, Plevnikovo vino pa je komisija letos izbrala za protokolarno županovo vino Občine Šmarje pri Jelšah. O vinu se trenutno veliko govori ne le zaradi mar-tinovega, ki je v naših vinorodnih krajih velik praznik. Vinarji s Celjskega se uvrščajo med najboljše, prihodnji teden bo največji vi-nogradniško-vinarski dogodek zadnjih let, o vinu se prav tako veliko govori zaradi načrtovane evropske vinske reforme. Vse to je odlično izhodišče za pogovor s Tadejo Vodovnik Plevnik iz Koretnega v občini Šmarje pri Jelšah, specialistko za vinarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, od koder delujejo prav tako za naše območje. Vinogradniki s Celjskega vas posebej poznajo po društvenih ocenjevanjih vina, kjer pogosto sodelujete. Kakšni so vaši splošni vtisi o vinu in vinogradnikih s celjskega območja? Poleg pridelave vina je velikega pomena preverjanje kakovosti, zato so ocenjevanja zelo pomembna. Izvajana so na večih ravneh in po zakonu je obvezno tisto, ki se izvaja v pooblaščenih organizacijah, tako tudi v našem zavodu. Društva pa, v okviru svojih delovanj, organizirajo takoimenovana prostovoljna ocenjevanja, ki so gotovo zelo pomembna. Jasno je, da aktivno sodelujemo, saj če smo zraven pri pridelavi, moramo biti tudi pri kontroli kakovosti. Pri vsem skupaj lahko povemo, da se je kakovost vin, nasploh v zadnjih letih, zelo dvignila. Predvsem na manj znanih vinorodnih območjih, kot je ravno območje šmarsko-vir-štanjskegapodokoliša, saj so prav tukaj vinogradniki manj obremenjeni s preteklostjo ter je zato dvig kakovosti največji. Spoštujejo nasvete stroke ter so dosledni. Ravno ta preverjanja kakovosti so prispevala k dvigu kakovosti vina, saj se sosed primerja s sosedom, dobra ocena pa je lahko vzpodbuda in izziv za vnaprej. Kakšni so vinogradniki s Celjskega po kakovosti v primerjavi z drugimi? Ravno v zadnjih letih ugotavljamo, da so na isti ravni. To se je pokazalo tudi letos, na državnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, ki je krona ocenjevanj, pri čemer je zanimivo, da je letos enega od šampionov prejel chardon-nay Silvestra Mariča iz Savinjske doline, ki je sicer predsednik Društva savinjskih vinogradnikov. Prav prisrčno je bilo videti, kako ga je na podelitev spremljal poln avtobus vinogradnikov, njegovih sotrpinov, ki so mu to odličje prisrčno privoščili. ®RC Nekoč so na Celjskem pridelovali dobro vino predvsem na Kozjanskem, danes pa dosegajo izjemno visoke ocene torej tudi vinogradniki v Savinjski dolini, Vojniku, Dobrni ali Što-rah. Marsikdaj so njihove ocene tudi višje kot pri najbolj znanih štajerskih vinogradnikih. Kako je prišlo do tega? Ja, malo pomagajo in koristijo vremenske razmere. Klima se spreminja in tudi na mejnih vinorodnih območjih, kjer so vedno sadili bolj zgodnje sorte, imajo zdaj boljše pogoje za dozorelost. Še enkrat naj povem, da se ti vinogradniki, ki so s tradicijo neobremenjeni, bolj potrudijo, bolj upoštevajo nasvete stroke, so manj »pametni«, zato uspeh ne more izvi-seti. Pri obremenjenostjo s tradicijo gre za to, da pravijo: tako je delal moj oče in tako bom delal jaz. Pri .vinu ne moremo dodajati veliko novosti, toda če le nekaj postorimo, je kakovost boljša. Posebno pomembna so izobraževanja vinogradnikov in kletarjev. Kakšno je stanje na tem področju na Celjskem ter širše v državi? Ja, ravno tukaj ima naša strokovna služba pomembno vlogo, z izobraževalno svetovalnim delom. Na področju izobraževanja z vinarstvom se je naredilo zelo veliko, saj se od leta 1979 odvijajo vinarski tečaji oziroma tečaji za usposobljenost za stekle-ničenja vina. Tako je v vinorodni deželi Podravje usposobljenih preko tri tisoč vinarjev, to je z diplomo, s certifikatom. Na območju Celja smo imeli letos tečaj v Vojniku, kjer je dvaindvajset vinarjev ponovno usposobljenih, še letos imamo v načrtu takšen tečaj v Rogaški Slatini. Izobraževanja stalno potekajo na območjih, kjer se takšna potreba začuti, nato gremo v izvedbo. V kmetijskem zavodu v Mariboru ste specialistka za vinarstvo in kot edina v Sloveniji za sadjevec. Kakšne so tam vaše naloge? Seveda je moje osnovno delo svetovanje v vinarstvu in pri pridelavi sadjevca. V bistvu temelji na svetovalno izobraževalnem delu, kjer delamo z vinarji individualno. K nam pridejo po nasvete vedno s pacientom, to je z vinom. Gre za odgovorno delo, saj se vsak vinar s svojim vinom istoveti in kadar je z vinom kaj narobe, je prizadet tudi vinar. Tako moraš v bistvu delovati tudi po psihološki plati, ga pomiriti, potolažiti ter pomagati, da bo jutri v kozarcu boljše vino. To je osnovno delo, veliko delamo tudi na področju izobraževanja, s seminarji in tečaji, z rednimi izobraževanji po društvih in širše, ko je to potrebno. To je vedno pred sezono, pred trgatvijo, ko gre za pogovor o tem, kako bomo trgali in kako bomo pridelali grozdje oziroma mošt. Ko je vino mlado, so zelo pomembne takoimenovane delovne po-kušine, nega mladega vina. Za vinogradnike je zelo poučno, ko prinesejo vino in ga preverimo skupaj, da o njem pokomentiramo. Če je dobro, pohvalimo, če pa je kakšna težava, povemo, kaj je treba še postoriti. Prav tako si veliko prizadevamo z vzgajanjem mlajših vino-ljubov in vinopivcev nasploh, zato imamo veliko promocij, predstavitev vina, lju- biteljskih predavanj o kulturi uživanja vina. Kaj vse bi morali storiti, da bi se vina tudi boljše prodajala? Osebno sicer nisem tržnica. Gre predvsem za to, da bi zavladala normalna cenovna razmerja. Že odkupne cene grozdja so v primerjavi s pridelovalnimi stroški mizerno nizke. Če primerjamo desetletje nazaj, smo lahko za liter vina kupih skoraj deset litrov kurilnega olja, kar pa se dogaja zdaj, je prav žalostno. Cenovna razmerja prav tako niso v pravem razmerju z vrsto vina. Tako imajo rdeča vina za 50 odstotkov višjo ceno kot bela, kar tudi ni normalno. Ampak nekatera »rdeča območja« so znala to izkoristiti in stopiti skupaj. Največji problem nasploh je prav nepovezanost. Vinogradniki niso organizi- rani, niso povezani, vsak je na svojem bregu. V društvih so povezani prijateljsko in strokovno, niso pa poslovno. To manjka. Bliža se tretji slovenski vinogradniško vinarski kongres, ki bo sredi tega meseca v Mariboru. Kaj to za naše vinogradništvo in vinarstvo pomeni, kakšne so na kongresu vaše naloge? Tretji slovenski vinogradniško vinarski kongres je zagotovo najpomembnejši strokovni dogodek zadnjih petih let. Naš zavod je prevzel z organizacijo tega dogodka veliko odgovornost in tako se seveda tudi sama, skupaj s sodelavci, pripravljam že več kot leto dni. V okviru vinarske skupine v Kmetijsko gozdarski zbornici sem morala skupaj s kolegi pripraviti referat z naslovom Stanje vi- narstva na Slovenskem danes. Na kongresu ga bom predstavila tudi širši javnosti. Kongres sovpada s pospešenim usklajevanjem Evropske komisije o reformi tržne ureditve za vino. Kaj to pomeni za naše vinogradnike oziroma vinarje? Kongres je nedvomno zelo pomemben, saj smo pred sprejemom reforme, ki do vinogradnikov, vinarjev ne bo prijazna. Tudi stanje v vinogradništvu, vinarstvu ni rožnato, saj se mnoge površine zaraščajo, kar predstavlja za Slovenijo velik problem. Slovenija je bila prava vinorodna dežela, z lepo krajino, zdaj pa manjši vinarji vinograde žal opuščajo, kar želimo mi preprečiti. Ravno s tem kongresom želimo, da se to zgodi. Pa čeprav ponuja Evropa, zaradi svojih viškov vina, sredstva za krčitev vinogradov. Toda v Sloveniji viška ni, kajti mi Slovenci vinca ne prodamo, saj ga sami dobro piti znamo. Slovenci pridelamo več ali manj toliko, kolikor doma tudi zaužijemo. Kaj vas v Sloveniji v zvezi z vinom najbolj veseli ter kaj najbolj moti? Veseli me to, da ne glede na povedano, veliko vinogradnikov še vedno vztraja. Slovenija je v Evropi vinska de-stinacija, o kateri se tam govori, saj naša vina na mednarodnih ocenjevanjih posegajo po najvišjih odličjih. To je vzpodbudno, s tem dokazujemo, da znamo in zmoremo. Smo specifični tudi zaradi tega, ker imamo v Evropi najstrmejše vinogradniške lege. V Evropi jih je deset odstotkov in osem odstotkov od tega jih ima Slovenija. Vemo, da na najbolj strmih legah rastejo najboljša vina in pridelava teh je resnično drugačna, dražja in težja. Zalo-stijo me seveda cenovna razmerja, da ni vino plačano po takšni ceni, kot bi si jo zaslužilo. Trenutno. Na slovenskih trgovskih policah je danes vino z vseh koncev sveta,, iz Severne in Južne Amerike, Avstralije, Južne Afrike. Kje je med vsem tem mesto slovenskega vina, tako po kakovosti kot po vsem drugem? Slovensko vino je najboljše! To upam trditi, na to sem ponosna. Ne glede na to, kako se trgovske police širijo in šibijo od vin iz evropskih do eksotičnih dežel, upam, da bo Slovenec ostal zvest svojemu vinu. Če gledamo izkušnje sosednje Avstrije, je tam podobna zgodba, vendar ostajajo svojemu vinu zvesti. BRANE JERANKO Načinov je več, vprašanje je le, katerega izbrati - Dobrodošla pomoč partnerja Vsaka bodoča mamica se spopada z neštetimi vprašanji o tem, kako in kje bo rodila otroka, predvsem pa, ali bo porod boleč in kako naj si pomaga, da bo mirnejša ter bolj sproščena. V današnjem času je na voljo že mnogo sredstev za lajšanje bolečine. Nekatere ženske se odločajo tudi za hipnozo ali akupunkturo kot pripravo na porod. Izberejo lahko tudi različne načine porodov in mnogo pripomočkov za sprostitev. Akupunktura in hipnoza Hipnozo so v zahodni Evropi pričeli uporabljati v porodništvu po začetku tega stoletja. Narejenih je bilo že več študij, ki so pokazale, da sta pri porodnicah, ki so bile pripravljane na porod v hipnozi, prva in druga porodna doba občutno krajši, da so porodnice v drugi porodni dobi veliko bolj zbrane ter da je potreba po kemičnih sredstvih za lajšanje bolečin med porodom veliko manjša. O hipnozi pred porodom smo se pogovarjali z Božidarjem Grilcem, hipnotizerjem in hipnoterapevtom iz Postojne. Začel je kot odrski hipnoti-zer, nato pa se je naučil hip-noterapije v ameriški šoli. Ukvarja se s hipnozo vseh vrst, tudi z nosečniško. »Sprejmem le ženske, ki so se pripravljene sprostiti in sprejeti hipnotično stanje. Če se oseba hipnoze preveč boji, jo zavrnem, saj ji ne morem pomagati,« je povedal o svojih pacientkah. »Kadar se nosečnica sprosti, mora priti k meni na približno pet srečanj. Konč- ni rezultat je popolnoma neboleč porod.« Hipnoterapevt je razložil tudi, da njegova prisotnost pri porodu ni potrebna, saj hipnoza deluje na geslo in jo ženska med porodom sama sproži ter tako doseže nebolečinsko stanje. Omenil je, da je hipnozo pred porodom odobril celo papež Janez Pavel II. Za lajšanje bolečin in lažji porod pa lahko nosečnice preizkusijo še eno tehniko. To je akupunktura. Marija Oc-virk, specialistka ginekologije in porodništva v Dobrni, na tem področju deluje že osem let. Končala je mednarodno šolo akupunkture in se učila v Pekingu. Z akupunkturo za nosečnice pa se je seznanila v Avstriji, saj je, kot je povedala, to značilnost Evrope, na Kitajskem pa je pri nosečih ženskah ne uporabljajo. »Idealno je, če lahko ženska pride k meni približno osemkrat pred porodom. S tem dosežem, da je porod krajši vsaj za dve uri. Ker je prva faza poroda krajša, ženska ohrani dovolj moči in lažje prebrodi drugi del,« razloži ginekologinja. »Poti do brez-bolečinskega poroda z akupunkturo ne obljubljam, vendar so mi ženske že večkrat omenile, da je bil, kadar so hodile na akupunkturo, njihov porod manj boleč.« Marija Oc- virk pravi, da se za akupunkturo odloča vedno več žensk, ona jih sprejme približno 100 ali 200 na leto. Porod v vodi Voda je element, ki že od nekdaj privlači porodnice. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavil nov način rojevanja, za katerega se danes odloča vse več nosečnic. Porod v vodi ni čudežno vsestransko zdravilo, vendar nekaterim ženskam med porodom topla voda zelo pomaga, saj ima sprošču-joč učinek tako na mater kot na otroka. »Porod v vodi ima vsekakor določeno privlačnost za bodoče mamice,« je svoje mnenje izrazil doktor Vladimir Weber, predstojnik gine-kološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, »s strokovnega stališča pa rezultati ne odstopajo.« Porod v vodi je v Sloveniji za zdaj možen le v postojnski porodnišnici, vendar pa predstojnik celjskega oddelka pravi, da bodo porod v vodi omogočili tudi pri njih, če bodo nosečnice izrazile takšen interes. V Celju več kot polovica s partnerji V Splošni bolnišnici Celje na ginekološko-porodniškem V številu porodov na domu vodi Nizozemska. Tam namreč kar 30 odstotkov žensk rodi doma. Ta način pri njih podpira tako zdravstveni sistem kot bodoče mamice. Ženske menijo, da je porod doma bolj prijeten, ker jim ni treba hiteti v bolnišnico. Primarij Vladimir Weber je povedal, da poroda doma ne priporočajo: »V Sloveniji trenutno zastopamo stališče, da naj bi bili porodi v porodnišnicah, kjer je nosečnicam na razpolago vsa možna oskrba « oddelku se lahko bodoče mamice seznanijo z vsemi podrobnostmi o porodih in oskrbi med uro odprtih vrat, vsak torek med 13. in 14. uro. Sprejme jih medicinska se-stra-babica, ki jim razkaže prostore in jim predstavi različne možne načine poroda. Nosečnice si lahko izbéré-jo porod v ležečem, čepečem ali stoječem položaju. V dveh novih porodnih sobah jim lahko pričarajo tudi nekaj domačnosti z glasbo in zatemnjenimi svetilkami. Sobi sta opremljeni tudi s predmeti, kot so blazina, švedska lestev, velika žoga in masažni pripomočki, s katerimi si porodnica lahko blaži bolečine. Od leta 1982 so pri porodih v celjski porodnišnici lahko prisotni tudi partnerji. Bodoče mamice lahko med veselim dogodkom spremljajo možje, partnerji ali druge izbrane osebe, ne glede na to, ali imajo opravljeno materinsko šolo. Mož ali partner pri porodu naj ne bi bil le opazovalec, ampak naj bi se dejavno vključeval v dogajanje. Primarij Weber je povedal, da se v celjski porodnišnici za prisotnost partnerja pri porodu odloča skoraj 60 odstotkov žensk: »Prisotnost partnerja je zelo koristna za njuno zvezo in nadaljnje sodelovanje moža pri negi in vzgoji otroka.« Veliko žensk se v zadnjem času odloča tudi za epidural-no anestezijo, vendar je Vladimir Weber ne priporoča v preveliki meri: »Ta vrsta anestezije vpliva na potek poroda, ki traja dlje, saj so popadki takrat šibkejši.« KATARINA ŠUMEJ lažjega poroda V celjski porodnišnici je mogoč porod v domačem okolju.' Kako do čim ANKETA Kakšno mnenje imajo o porodu, prisotnosti partnerja in o predporodnih pripravah mlade mamice? Anita Jošt in Tadej Korbar iz Celja: »Ker sem Celjanka, sem se že na začetku odločila za porod v celjski porodnišnici, saj je tako bolj prikladno za obiske. Pred porodom sem se prijavila v šolo za starše in tam so me dobro pripravili. Odločila sem se za naravni porod. Med nosečnostjo sem hodila na akupunkturo, ker sem slišala, da to skrajša prvo porodno dobo in da so popadki manj boleči. Res je učinkovalo, tako da akupunkturo vsem priporočam. Tudi prisotnost partnerja je name vplivala pozitivno, saj je lažje, če je s tabo nekdo, ki te podpira, ga lahko stisneš za roko ali ti prinese vodo.« Urša Smode in Meta Sevšek iz Celja: »Kot vsako novopečeno mamico so me vse stvari o porodih zelo zanimale, zato sem najprej poskušala najti čim več podatkov o porodih na internetu. Pozanimala sem se tudi v porodnišnici, kjer so me bolje spoznah s potekom in načinom dela. Najprej sem se odločila za naravni porod, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem, nato pa sem v zadnjem trenutku zaprosila za epiduralno anestezijo. Tudi moj partner je bil pri porodu prisoten, ker je bil to njegova želja in da bi mi bil v oporo in pomoč. Nisem razmišljala ne o hipnozi in ne o akupunkturi pred porodom. Raje sem se veliko gibala in telovadila.« Kristina Sporiš in Nastia Mastnak iz Šentjurja: »O porodu sem pozanimala pri prijateljicah in v revijah. Rodila sem v celjski porodnišnici in sem se odločila za popolnoma naravni porod, saj sem bila do konca prepričana, da bo otrok prišel na svet zelo hitro. Vendar ni bilo preveč prijetno, zato se bom naslednjič gotovo odločila za epiduralno anestezijo. V sobo so mi prinesli tudi nekaj rekvizitov, všeč mi je bila predvsem žoga. Tudi partner je bil z mano, ker je bil to moj prvi porod in sva se zato odločila, da bo ob meni. Dajal mi je predvsem moralno podporo, drugo pa sem opravila sama.« 10 HOV! Ulli Osrednja knjižnica Celje. Muzejski trg 1 a 29- oktober - 8. december Spremni program ob razstavi: Petek. 9. november, ob 18. uri, V svojem srcu sem ga našel, recital poezije Antona Novačana: Kulturni dom Vojnik v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje in Vokalne skupine »IN ŠPIRITU« Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: itoviteMk . u-, DRu^fKjx ftü®ie|fi:: ■wfei Veliko zanimanje za pregled prostate Zanimanje za sto brezplačnih preventivnih pregledov prostate, ki jih bodo v celjski bolnišnici ta in prihodnji mesec opravili s finančno pomočjo farmacevtske družbe GlaxoSmithKline, je preseglo vsa pričakovanja. Že dan po prvem obvestilu v medijih se je prijavilo toliko moških, da so zapolnili vseh sto terminov. Naročanje na brezplačne preventivne preglede prostate torej ni več mogoče. »Izredno velik odziv in to, da so se na preglede prijavljali moški z vseh koncev Slovenije, kažeta na to, da so takšni preventivni pregledi zaželeni, zato bomo v Splošni bolnišnici Celje tudi v prihodnje iskali možnosti, da jih moškim ponudimo v takšni ali drugačni obliki,« so sporočili iz bolnišnice. MBP LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ »To je dobra beseda!« (1 Kr 18 24) Nesrečna Rimljanka Lastnik dveh lokalov v poslovni stavbi Rimljanka v središču Celja Bogdan Ba-bursky se že nekaj let pritožuje nad nevzdržnimi razmerami v tej stavbi. Prvi poslovni objekt v središču mesta, kamor so ljudje nekoč radi zahajali, tone že vsaj 10 let. V zadnjih letih vedno bolj, saj ga zapušča še tistih nekaj lastnikov lokalov, ki so se za boljše pogoje dela in poslovni uspeh primorani odpraviti drugam. »V objektu se zadržujejo narkomani, ki tam celo preš-pijo, na tla Odlagajo igle, toaletni prostori so pobruhani, urinirajo po tleh in stanje je še neznosnejše ob koncih tedna,« pravi. Težave so tudi z mladimi, ki prihajajo v bar v kletni etaži in zaradi opi- Nekdaj ugleden poslovni objekt propada pred očmi meščanov. tosti ležijo in sedijo po stopnicah ter s tem onemogočajo dostop strank do lokalov V kletni etaži edini delujoč bar, iz katerega se širi preglasna glasba in v katerem postopa opita mladina, ki naj bi odganjala še tistih nekaj strank, ki prihajajo v Rimljanko. v zgornji etaži. Do njih se vedejo neprimerno in jih s svojim vedenjem odganjajo, še pripoveduje. Že v jutranjih urah se naj bi v baru širila preglasna glasba, lastnik pa naj bi si zakone v objektu krojil sam. Trgovci v Rimljanki nemočno poudarjajo, da policijo pokličejo in eni pravijo, da pride, drugi pa, da je ni. Na vprašanje, kolikokrat je policija posredovala tam, kakšne prekrške ugotavlja, kdaj so klici lastnikov lokalov najpogostejši ter ali so kdaj ukrepali zoper lastnika bara, na celjski policiji kratko odgovarjajo, da posebej vodenih ukrepov za poslopje Rimljanke nimajo, so pa policisti že pogostokrat, posredovali in dogajanje tam aktivno spremljajo. Kratek je tudi odgovor predstavnikov Mestne občine Celje, ki pravi, da ta ni niti lastnik niti solastnik poslovnih prostorov v objektu. »O redu in vzdrževanju objekta se morajo dogovoriti lastniki lokalov oziroma zadevo urediti preko upravnika objekta.« O tem, da je skorajda usahnil še en v verigi propadajočih objektov v mestnem jedru, ni odgovora. Potemtakem se bodo za upoštevanje zakona o javnem redu in miru še naprej nemočno borili lastniki lokalov in predvsem njihove uslužbenke in kdaj pa kdaj jim bodo policisti morebiti le priskočili na pomoč. Kršitelji pa zakon še naprej krojili po svoji volji. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Za zdravje srca Koronarni klub Celje, društvo Za srce in društvo na srcu operiranih bolnikov pripravljajo vtorek, 13. novembra, predavanje za srčne bolnike in zdrave Celjane. Prim. Janez Tasič bo predavanje o možnostih nadzora nad enadnimi srčnimi ot s praktično predstavitvijo novih tehnologij. Predavanje se bo začelo ob 17. uri v predavalnici Zdravstvenega doma Celje. MBP li O sladkorni bolezni v lekarnah Slovenske lekarne so ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, pripravile med 12. in 17. novembrom Teden zdravja v lekarnah, v katerem bodo osveščale obiskovalce o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. V lekarnah so pripravili informativno gradivo, farmacevti pa bodo na voljo tudi za strokovno svetovanje glede preventive in zdravljenja diabetesa s pomočjo uravnotežene prehrane, ustrezne telesne aktivnosti, peroralnih pripravkov in inzulina. AB RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA Zadovoljni z delavnicami V celjskem društvu Otroci otrokom bodo še do konca leta pripravljali likovne delavnice, s katerimi so bili v minulih mesecih nadvse zadovoljni. Letos so k sodelovanju pritegnili slikarje, ki so z otroki ustvarjali v različnih tehnikah. Nastala dela sò sproti razstavljali v galeriji. Ob zaključku poletne sezone je razstavljMVečkrat mednarodno nagrajeni celjski slikar mlajšege-neracije Matej Čepin, v atrijupa je ifhe-la koncert celjska šansonjerka Jana Kvas (na sliki). Društvo pripravlja več delavnic .v različnih krajih tudi v novi umetniški sezoni. Trenutpo je v galeriji Nikča na ogled razstava slik likovnih umetnikov iz Ukrajine, ki bo na ogled do konca novembra. BA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508 2008) ŽALEC___f ŠMARniOOJPj POLZELA | VRANSKO 11 Odličnost v POŠ Trje Podružnična o la Trje, ki spada pod okrilje OŠ Petrovče, je dobitnica enega večjih priznanj na področju kulture, in sicer so prejeli priznanje odličnosti na folklornem področju. Tekmovanje že četrto leto razpisujeta Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje Geos-sa v sodelovanju z republiškim javnim skladom za kulturne dejavnosti. Kot pravijo v šoli, prehojena pot do nagrade ni bila tako lahka. Na natečaj se je prijavilo 61 šol iz vse Slovenije, ki so morale zadostiti določenim razpisnim merilom. Predloge so najprej obravnavale regional- ne komisije, ki s le po eno šolo, strokovna komisija je nato podelila 7 naslovov odličnosti. Med njimi je bila tudi POŠ Trje, majhna podeželska šola, v katero je vpisanih 86 otrok. Skoraj polovica med njimi pleše v folklorni dejavnosti, ki jo uspešno vodi Helena Turnšek. Priznanje seveda pripada tudi vsem otrokom, ki plešejo v skupini na centralni šoli v Petrovčah, kjer svoje znanje pridobljeno na podružnici še nadgrajujejo. Na zaključni prireditvi v Vačah so se s kratkim kulturnim programom predstavile vse nominirane šole, ki so izvrstna vsaka na svojem področju. Pozdravili so jih tu- di veliki kulturniki Slovenije, ki so navdušili s pripovedmi o otroštvu in nasveti, kako postati dober kulturnik, predvsem pa so izkazali veliko priznanje ža njihovo delo. Šele takrat so se vsi mentorji ter otroci zavedali, kakšno priznanje so prejeli. »Polni vtisov, z nasmeški in ponosom v srcu smo se pozno popoldne vračali domov s priznanjem za odličnost, z zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije in kopijo situle iz Vač. Če bi vam lahko opisala z besedami, kako so sijale oči naših folklo-ristov, bi razumeli veličino prejete nagrade. Lahko pa si predstavljate,« je povedala Nataša Grobelnik. GN Zadovoljni folkoristi z POŠ Trje Priznanja za urejeno okolje Turistično in hortikulturno društvo Polzela sta tudi letos objavila natečaj za oc-vetličenje in urejenost hiš, kmetij, blokov, obnovljenih objektov kulturne dediščine ter drugih objektov. Komisija je prejela 53 prijav in opravila v juliju prvi krog ocenjevanja, drugega pa zaradi neurja, ki je nekaterim sodelujočim uničilo rože, niso izvedli. Za podelitev priznanj so veljale ocene prvega ocenjevanja. Na priložnostni slovesnosti ob občinskem prazniku so tako podelili 11 zlatih, 14 srebrnih in 16 bronastih priznanj. Za ocveličenje hiš in okolice so zlata priznanja prejeli Ortlovi in Koščevi s Polzele, Jožica Čede iz Založ, družine Oder, Jamnikar, Meh, Gaberšek, Blagotinšek in Krk iz Andraža, za urejeno kmetijo kmetija Rakun iz Založ, za objekt pa Športni center Andraž. TT Kmetija Rakun v Založah MARTINOVANJA Danes bodo s slavnostno sejo občinskega sveta pričeli sklop prazničnih prireditev, ki jih v Šmartnem ob Paki pripravljajo ob mar-tinovem, ki je tudi praznik občine. Osrednji dan bo jutri, ko bo v Martinovi vasi pri železniški postaji Vesela Martinova sobota. Šmarčani med drugim pripravljajo pohod po Martinovi poti, prihod vlaka z gosti iz Celja in Velenja ter mini martinovanje za otroke. Ob 13. uri se bo začel prikaz vaških običajev, pripravili bodo tudi Martinov krst in pokušino mladih vin, družabno srečanje pa se bo zavleklo v pozne popoldanske ure. Drugo martinovanje bo jutri pri žalskem Keu-dru oziroma pri obrambnem stolpu v Žalcu. Martinovanje se bo začelo ob 10. uri. US Nušine pesmi sta na predstavitvi brali Katarina Kukovič in Katra Petriček, glasbeni program pa je pripravila skupina Aletheia. Nušina Igra usod V Savinovi hiši v Žalcu so pred številnimi poslušalci predstavili tretjo pesniško zbirko, ki jo je v samozaložbi izdala Žaičanka Nuša Ilovar. Zbirka ima naslov Igra usod. O Nušini poeziji je govoril pisatelj in urednik Mare Cestnik, ki je med drugim dejal: »Njene nove pesmi nedvomno kažejo, da si je postavila marsikatero prenovljeno, priostreno vprašanje tako o sebi kot svojem od- nosu do drugih, tako o preteklosti kot o sedanjih razmerjih sveta. Spogledala se je s težavnostjo protislovij, kako dvomiti in kako verjeti. Njeno razumevanje je preizkušeno z njenim posebnim položajem in njena pot do spoznanj, zaključkov, mi- selnih sprimkov je nujno drugačna, težavnejša, bolj neizprosno pogojena.« V njenih pesmih ni samopomilovanja in obtoževanja nenaklonjene usode, Nuša je namreč zaradi cerebralne paralize že vse življenje priklenjena na invalidski voziček. TT OBČINSKIH SVETOV Po polletju VRANSKO - Občinski svetniki so se seznanili s poročilom o polletnem poslovanju občine, kjer je 3,4 milijona evrov prihodkov realiziranih v višini 30 odstotkov. S tem dobrim milijonom evrov so svetniki zadovoljni. Prav toliko, 3,4 milijona evrov na strani odhodkov, so na Vranskem realizirali 22-odstotno, v višini dobrih 764 tisoč evrov. Kljub temu letos ne bodo zgradili načrtovanega vodovoda Za-planina, vrednega nekaj več kot 300 tisoč evrov, kjer gre za dogovor med občino, Dar-som in Komunalnim podjetjem Žalec in se zapleta z izvajalci. Na pomlad bodo prestavili tudi obnovo mrliške vežice in parkirišča pri pokopališču. MJ VELIKA IZBIRA, SERVIS IN OGLAŠEVANJE VSEH VRST HARMONIK CMT d.o.o., Glavarjeva 2, 1234 Mengeš tel.:+386 (0)1 72 3 7 578 www.melodijo.si info@melodija.si www.novitednik.com Blizu rdečih številk Skrb zaradi dolgoročnega zadolževanja - Rešitev v kupovanju zemljišč? Šentjurski svetniki so na sredini seji po dolgi razpravi sprejeli predlagani odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto. V prvi obravnavi so spregovorili tudi spremembah odloka za leto 2008. Občinska uprava je podrobneje predstavila rebalans, pa tudi finančno stanje, ki kaže, da je občina na robu dovoljenega zadolževanja. Svetniki so v razpravi izrazili zaskrbljenost zaradi predstavljenih dejstev glede dolgoročne zadolženosti občine. Na to temo je bilo marsikaj povedanega že na ponedeljkovi seji odbora za proračun in občinsko premoženje. Načrtovani prihodki pri dobrih 18 milijonov »težkem« Šentjurskem proračunu naj bi se letos zmanjšali za 2,2 milijona evrov, za približno enak znesek pa povečali prihodki v naslednjem letu. Predvsem na račun izgradnje čistilne naprave, za katero občina letos ni dobila predvidenih sredstev kohe-zijskega sklada. Z realizacijo projekta bo tako potrebno počakati. Zmanjšanje prihodkov pa v Šentjurju beležijo tudi zaradi manjših prihodkov od prodaje zemljišč (v višini 500 tisoč evrov) in komunalnega prispevka (700 tisoč evrov). Občina zaradi pritožb denacio-nalizacijskih upravičencev ni mogla prodati zemljišč v industrijski coni, zavlekli pa so še- tudi postopki za prodajo zemljišč v Zazidalnih kompleksih na Blagovni. Na razpisih uspešni Šentjur je sicer med najbolj uspešnimi občinami v državi pri črpanju sredstev na javnih razpisih, kar pa posledično pomeni, da je potrebno prijavljene in izbrane projekte izvesti ali vsaj začeti, seveda ob sofinanciranju iz občinskega proračuna. Občina se ob tem iz več razlogov približuje zgornji meji, ki jo določa zakon o financiranju občin, kar je okoh 3 milijone evrov. Dolgoročna zadolžitev občine znaša že več kot milijon evrov, občina se je do- datno zadolžila še z dolgoročnim kreditom za izgradnjo osnovne šole na Ponikvi v višini 1,4 milijona evrov, za naslednje leto pa predvidela zadolževanje za dodatnih 500 tisoč evrov. »Slika ni tako črna, vendar pa dano stanje pomeni, da bo potrebno pri določenih načrtovanih projektih zategniti pas,« pravi direktor občinske uprave Jože Palč-nik in dodaja, da gre pri dodatnem kratkoročnem zadolževanju, ki skrbi nekatere svetnike, za »nujen in običajen pripomoček za premostitev likvidnostnih težav«. Videti je tudi, da se odmika izgradnja oziroma ureditev kulturnega centra, zato so se pojavljali predlogi o ustanovitvi proračunskega sklada. So se pa svetniki strinjali, da se bo občina v danem položaju morala nekako znajti, tudi z vlaganji v nakup kmetijskih zemljišč, ki bi jim spremenili namembnost in jih prodajali kot zazidljiva zemljišča. In da bo potrebno varčevati. POLONA MASTNAK , ki zdruluje Laščani so praznovanje novega občinskega praznika obarvali naložbeno Občani Laškega so v sredo prvič po letu 1994 praznovali svoj občinski praznik, čigar datum, ki so ga svetniki potrdili pred enim mesecem, po besedah župana Franca Zdolška »ne deli, temveč združuje« ter poudarja »zgodovinsko, kulturno, politično, upravno in ekonomsko pomembnost kraja in občine«. 7. novembra 1227 je bil trg Laško namreč prvič omenjen v pisnem viru, to je v listini Leopolda VI. Praznični dan se je začel s podpisom pogodbe za izgradnjo brvi čez Savinjo pri Zdravilišču Laško. Brv je po besedah laškega župana Franca Zdolška in direktorja Zdravilišča Laško Romana Matka velikega pomena ne samo za zdravilišče, temveč je zlasti pomemben element v strategiji turističnega razvoja občine Laško. »Z brvjo bodo gostje zdravilišča lahko čim hitreje . prečkali Savinjo in prišli do dodatne ponudbe: levo proti Jagočam, Doblatini, Celjski koči ali desno proti mestnemu jedru Laškega, kjer upamo, da se bo razvila dodatna gostinska, trgovska in druga ponudba, povezana z razvojem turizma,« se naložbe veseli Ma-tek. Tudi Zdolšek računa, da bodo turisti z brvjo bolj povezani z mestnim jedrom, kar bi omogočilo tudi razvoj tega dela Laškega. Pogodbo za izgradnjo brvi čez Savinjo pri Zdravilišču Laško sta podpisala direktor inženiringa pri Vegradu Ivan Kroflič (levo) in laški župan Franc Zdolšek. Brv bo gradil velenjski Vegrad, ki v Laškem že gradi nove terme. Kot je povedal župan", so na javni razpis prispele tri ponudbe, pri čemer je občina izbrala najugodnejšega ponudnika. Občina je s projektom brvi uspela tudi na razpisu za evropska sredstva, kar pomeni, da bodo polovico sredstev zagotovili iz tega naslova, polovico 880 tisoč evrov vrednega projekta pa bo občina financirala iz občinskega proračuna iz na- slova odprodaje premoženja Zdravilišča Laško. Brv naj bi bila dokončana sredi prihodnjega leta. Na praznični dan so v Laškem proslavili še en uspešno izpeljan projekt v letošnjem letu. Namenu so predah pločnik in ulično razsvetljavo do Strmce. Ureditev omenjenega odseka je bila v občinskem načrtu že vrsto let, saj ta del izjemno prometne ceste predstavlja eno najbolj črnih točk v občini, kjer je v preteklo- sti ugasnilo več življenj. Izgradnja pločnika je državo, občino in nekatera podjetja stala 181 tisoč evrov. Kot se za praznik spodobi, so na Občini Laško v goste povabili tudi vse svoje občane. Dopoldne so jim na ste-žaj odprli vrata in jih popeljali po občinski stavbi, zvečer pa je župan vsem občanom ob občinskem prazniku voščil na osrednji slovesnosti v Kulturnem centru. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Laškem bodo danes v knjižnici ob 18. uri pripravili predavanje o šentrupertski govorici s poudarkom na govorici v vinogradih. Predavala bo dr. Zinka Zorko, gosta iz Šentruperta pa bosta s svojo pripovedjo o življenju in delu v vinogradih poskrbela, da bo nocojšnji večer prijetno zabaven. Praznično razpoloženje v knjižnici bodo z akvareli popestrili še laški ljubiteljski likovniki, čisto pravo vzdušje tega praznika pa bodo ustvarili z veselim prepevanjem v drugem delu večera. Jutri, na martinovo soboto, bo ob 11. uri v tamkajšnji cerkvi svetega Martina maša ob 90-letnici rojaka duhovnika Martina Beleja in njegovih še živečih sošolcev. Ob 18. uri bo v Kulturnem centru sledil večer ljudskih pesmi, godčev-skih viž in predstavitev šege ob martinovem Ko bo mošt vino postal. Najbolj pestro bo v nedeljo. Že ob 8. uri zjutraj se bo začel Martinov sejem s stojnicami. Ob 10.30 bo pritr-kovalec Jože Hrastnik s Strmce pri Laškem s pritrkovanjem naznanil začetek praznične svete maše v čast farnemu patronu svetemu Martinu. Mašo bo vodil celjski škof dr. Anton Stres. Po maši se bo dogajanje nadaljevalo na Aškerčevem trgu s prireditvijo Martinova nedelja. Če bo vreme sla-bos nedeljska prireditev s sejmom odpade. K martinovanju v Laškem so prispevali tudi v laški Hiši generacij, kjer so pripravili razstavo ročnih del treh sester. Na ogled bo do nedelje. . Osrednje martinovanje na Šentjurskem bo tudi letos na Ponikvi, kjer pripravlja turistično društvo s soorganizatorji tridnevne Martinove dneve 2007. Danes bodo v prostorih šole (ob 19. uri) otvorili razstavo Šolstvo na Ponikvi. Jutri, v soboto, bo (ob 10. uri) v pisarni turističnega društva še otvoritev likovne razstave del Janje Kajba, ob 18. uri pa bo v cerkvi sv. Martina sledil nastop komornega zbora Emanuel. V nedeljo ob 10. uri bo v cerkvi sv. Martina maša, nato bo ob 11. uri praznično druženje s Pihalnim orkestrom Šentjur. Zaključek Martinovih dni bo ob 16. uri v kulturnem domu na Ponikvi. BA, PM Medgeneracijsko sožitje v občini Laško V laški Hiši generacij je bila pred kratkim na pobudo OO SLS Laško okrogla miza na temo medgeneracijskega sožitja. Na njej so sodelovali predsedniški kandidat in evroposla-nec Lojze Peterle, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš, generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš, laški župan Franc Zdolšek, predsednik odbora za sodalo pri SLS Peter Svetina in direktorica CSD Laško Maksimiljana Pihler. S tematiko okrogle mize - medgeneracijsko sožitje in kakovostna starost - so govorniki želeli poudariti, kako pomembno je posameznikom zagotoviti takšno starost, ki jim tudi v tretjem življenjskem obdobju daje možnosti učenja, druženja z vrstniki in kakovostnega preživljanja časa. Občina Laško je bila predstavljena kot dober zgled (Sloveniji), kjer v okviru programov Čentra za socialno delo Laško, Centra starejših-Hiše generacij, že dlje časa skrbijo za starejše občane. S strani obiskovalcev kot tudi župana je bila izražena velika potreba po izgradnji doma starejših v občini. Zlasti Rimske Toplice naj bi z nuđenjem primerne lokacije lahko zagotovile gradnjo, medtem ko bi za finančno plat bilo treba poskrbeti v okviru lokalne skupnosti ter ustreznih investitorjev. Okroglo mizo so govorniki sklenili z željami po izboljšanju medsebojnih odnosov in medsebojne pomoči. BA mrnrnm Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače ...) AKCIJA t? hip; ' - otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta), - majice z dolgimi rokavi (30 % popusta) - otroške trenerke od 12.-16, leta Vabljeni tudi v prodajalno BISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike. www.radiocelje.com NTJtC ROGAŠKA S.) ŠMARJE P. J.J PODČETRTEK] 13 Da se ne bo pozabilo Bilo je nekoč, bilo je in je minilo, tako kot vse mine - Franc Branko Janžek je izdal novo knjigo Pripovedi V skrbi, da se tisto, kar se je dogajalo nekoč - stari običaji, način življenja, posebnosti krajev - ne bi pozabilo, je Franc Branko Janžek, doma iz Svetega Florjana ob Boču, ki ga večina Slatinčanov pozna iz banke, kjer je zaposlen, doslej izdal že pet knjig. Dva zbornika in tri zbirke novel. Zadnja, ki je izšla pred kratkim, nosi naslov Pripovedi, v njej pa se Franc Branko vrača v otroška leta. Moto tako ostaja: »Žal mi je vsake stvari, ki bi se pozabila, ki bi se izgubila. Opažam, da tudi sam veliko pozabljam in to takšne dragocene stvari.« Zato ob večerih, zlasti ob koncih tedna, saj med tednom raje vzame v roke kakšno dobro knjigo, sede za mizo in svoje spomine zlije na papir. »Konec tedna si najprej vzamem čas za izbrane poti po pobočju Boča. Več ur hodim in potem, ko pridem domov, z veseljem se- dem za mizo in začnem pisati,« pripoveduje in nadaljuje, da si na omenjenih pohodih v glavi pripravi gradivo in potem mu pisanje gladko steče. Očetovi zapiski so zlata vredni Da je pisateljsko žilico podedoval po očetu, se kaže prav v njegovi novi knjigi. Vanjo je namreč zajel tudi očetov dnevnik iz druge svetovne vojne, v katerem je natančno popisal dogajanje v nemški vojski in partizanih v letih 1944/ 45. Nemško vojsko, v katero je bil mobiliziran leta 1943, je služil v Franciji, kjer je bil v angleškem ujetništvu, po vrnitvi v Jugoslavijo se je pridružil partizanom v Splitu. »Oče si je vse zapisoval, in ko zdaj iščem gradivo za kakšno knjigo, marsikaj najdem v teh njegovih zapiskih, ki jih je za več polnih kartonov.« Med očetovimi zapiski je zlasti veliko tistih o čebelah, ki se jim je posvečal 70 let. Vojaški dnevnik pa je v originalu zapisan v dveh majhnih knjižicah, ki ju Franc Branko skrbno hrani, saj je ponosen na očeta, ki mu je kljub napornim dnevom v vojski, ko so recimo prepešačili tudi po 40 kilometrov, ostalo toliko volje, da je v dnevnik zapisal vsaj nekaj povedi. Pripovedi o otroštvu Kaj pa novele Franca Branka Janžeka? Vsaka zgodba v Pripovedih je pisana dvodelno. »Prvi del je zgodba, ki sem jo slišal iz pripovedi, drug del pa so zgodbe, ki se na prvo nanašajo, to so doživetja, ljudje iz mojega rojstnega kraja, domačini, kakšne njihove prigode ali prigode, ki smo jih otroci doživeli na vasi. Hi sem se po-služil malo hudomušnosti, večinoma so pa vse resnične.« Knjiga je torej popis nekega časa, časa, ki ga ne bo več nazaj. Dvajset hiš v njegovi vasi, velik travnik, ki je bil največkrat prizorišče dogajanja in zagotovo najpomembnejše - odnosi med ljudmi in njihove navade in obnašanje. Vse je bilo precej drugače kot danes. Nekoč je bilo treba v mesto peš, morda s kolesom. Pa še to so otroci smeli tja le ob redkih priložnostih, zato so takšni trenutki Francu Branku še posebej ostali v spominu. In če je videl žensko, ki nosi hlače, uh, to je bilo nekaj čisto novega. Pa tudi žoga je bila pravo bogastvo, zato mu še danes ni jasno, zakaj ga je tako zanimalo, kaj je v njej, da je pogledal vanjo. Ali pa stroga vzgoja in pazljivo izbiranje besed odraslih, ko so bili v bližini otroci. Vse to je bilo nekoč, zdaj pa živi v knjigah, tudi tej, ki jo je napisal Franc Branko Janžek. Pravi, da ne bo odnehal, gradivo za novo knjigo namreč že nabira. In upa, da bo imel čas in voljo vse pripraviti tudi za tisk. ANDREJ KRAJNC Blagoslov Marijine kapele V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah so pripravili slovesnost, na kateri je po maši in procesiji celjski škof dr. Anton Stres slovesno blagoslovili novo domsko kapelico, ki je doslej v šmarskem domu niso imeli. Stanovalci so jo poimenovali Marijina kapela, zato so vanjo postavili tudi velik Marijin kip. Na slovesnosti so se poleg stanovalcev doma zbrali tudi duhovniki iz okolice, ki bodo izmenično v kapeli maševali vsak četrtek ob pol desetih. Denar za izgradnjo kapele so v šmarski in okoliških župnijah zbirali celo leto, še posebej v postnem času. Skupaj so tako zbrali sedem tisoč evrov, manjši del opreme pa je prispeval šmarski dom upokojencev. V domu so kapelo v preteklosti precej pogrešali, zdaj pa bodo lahko stanovalci v njej našli duševni mir in duhovnost. ar Kapelo, ki jo je blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres, so si v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah že dolgo želeli. Dan Afrike v Šmarju Mladinski kulturni klub Netek Šmarje pri Jelšah pripravlja v tamkajšnjem kulturnem domu jutri dan Afrike. Za obiskovalce so med 14.30 in 18.45 pripravili štiri delavnice, na katerih se bodo ti lahko naučili afriški ples in igrati bobne, izvedeli vse o pravični trgovini s kakavom, Steve Zulu iz Zambije pa jih bo naučil izdelati igrače iz žice, prav takšne, kot jih izdelujejo afriški otroci. Po delavnicah bo ob 19. uri večer s Tomom Križnarjem, ki ga bo ob spremljavi bobnov popestril plesni nastop Maše Kagao Knez. AK www.radiocelje.com M V Šmarju pri Jelšah bo v nedeljo ob 11. uri prireditev Pozdrav vinu, ki jo pripravljata (na ploščadi pred občino) TD in vinogradniško društvo Trta. Prireditev bo v znamenju blagoslova vina, kulturnega programa ter degustacij tamkajšnjega vina in razhčnih dobrot Društva kmetic Ajda. V občini Podčetrtek bo jutri, v soboto, 9. Martinov pohod, z začetkom med 9. in 9.30 v Imenem (pri gasilskem domu). Zaključek pohoda bo v Virštanju, pri gorčah Amon in Štraus-Kramer, kjer bo ob 14. uri krst mošta, s kulturnim programom ter snemanjem klopotca. Pripravlja ga Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. V Polju ob Sotli pa bo jutri, v soboto (ob 19. uri) v okviru krajevnega praznika martinovanje v kulturnem domu, s kulturnim programom. V Rogaški Slatini bo jutri ob 19. uri martinovanje v restavraciji Sonce, ki ga pripravljata društvo vinogradnikov in omenjena restavracija. BJ Franc Branko Janžek ob prebiranju svoje nove knjige Pripovedi C cetis kultura poslovnega komuniciranja ; na področju poslovnih idijev. Z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov želimo biti prvi v Sloveniji in med osemdesetimi najboljšimi podjetji v grafični dejavnosti v Evropski uniji, ob hkratni pretežni usmerjenosti v prodajo na tuje trge z izdelki z visoko dodano vrednostjo. NAŠE VREDNOTE SO: Spoštovanje etičnih načel Razpisujemo prosto delovno mesto RAČUNOVODJA - m/ž. ZAHTEVANA ZNANJA IN KOMPETENCE: • univerzitetna izobrazba ekonomske smeri, smer računov • minimalno dve (2) let delovnih izkušenj, na področju raču • dobro poznavanje mednarodnih standardov računovod: ' ;,dela z računalnikom (Excel, Word aktivno znanje angleškega jezika, usmerjenost k ciljem, komunikativnost, sposobnost timskega dela, osebni zgled in etičnost, obvladovanje sprememb, organizacijske sposobnosti. VAŠE ODGOVORNOSTI: podjetja. periodičnih in letnih (zaključnih) računov v skladu z zakonskim NASA PONUDBA: zaposlitev za nedoločen čas, s Cetis, d.d., Celje Upravljanje človeških virov (prijava na razpis) Čopova 24, 3000 Celje NOC 14 VOJNIK SL. KONJICE] DOBRNA NOVI TEDNIK Rešili težave s smetmi Krajane urejene ulice v Arclinu je nedolgo nazaj motil pogled na smeti, ki jih vidite na sliki, v tem tednu pa so težave, tudi z našo intervencijo, že delno rešene. Kljub vsemu članek objavljamo. Že zato, ker se podobna zgodba lahko dogaja tudi kje drugje. Ob stanovanj slu hiši v Arclinu, ki je bila pred kratkim preurejena tako, da lahko v njej biva vsaj okoli 20 tujih državljanov na začasnem delu v Sloveniji, so bile sicer postavljene tri posode za smeti, a ker je lastnik (ali najemnik) hiše plačeval odvoz ene same posode, so delavci Javnih naprav eno samo tudi izpraznili. Ker so se smeti začele kopičiti, se je iz posod začel širiti smrad, ki je privabljal živali, posledično pa so smeti »krasile« že kar širšo okolico hiše. Kot smo že uvodoma povedali, so sedaj težave rešene, a le delno - najemnik oz. lastnik objekta sedaj plačuje odvoz dveh 240-litrskih zabojnikov, kar pa najverjetneje za tolikšno število oseb, ki bivajo v hiši, še vseeno ne bo dovolj. Odgovor na vprašanje, kako velik zabojnik za smeti bi morala imeti hiša z več kot 20, po nekaterih pripovedovanjih celo 30 prebivalci, smo iskali na Javnih napravah. V odloku, ki ureja vrste komunalnih odpadkov, način njihovega zbiranja, odvažanja, odlaganja, ravnanja, obračunavanja in Smeti ob hiši z več kot 20 prebivalci zdaj ne bodo več motile okoličanov. nadzor nad izvajanjem, je napisano, da vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci na terenu. Nikjer pa ni normativno opredeljeno število zabojnikov glede na število oseb ali kvadraturo stanovanja. Če je torej za enostanovanjsko hišo običajen 120-litrski zabojnik premalo, lahko povzročitelj odpadkov (v našem primeru gre za tuje državljane, ki se najverjetneje v tem ne znajdejo najbolje) izbere tudi večji zabojnik. Povzročitelj odpadkov ima tudi možnost, da v primeru, ko ima samo občasno več odpadkov, nabavi posebne tipske vreče in jih priloži zabojniku oziroma naroči za določeno obdobje še en zabojnik. Opisan primer najverjetneje ni osamljen. Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja ali pa predrage domače delovne sile vse več delodajalcev delavce poišče zunaj meja Slovenije, hkrati pa jim morajo zagotoviti tudi prostor za bivanje. Večje hiše se, kot kaže, pri tem odlično obnesejo, saj lahko vanje vselijo zelo veliko (tudi preveliko) število delavcev. Odloka ali predpisa, ki bi predpisoval, koliko ljudi lahko biva v stanovanjski hiši, namreč ni, večje število ljudi pa posle- dično vedno s säbo prinese, poleg opisanih težav s smetmi, še večji pretok vozil, ponekod pa tudi motnje nočnega reda in miru. Kako dolgo bodo delodajalci za tuje delavce omogočali le cenejše strnjeno bivanje brez njihovih ožjih družinskih članov ali možnosti ureditve lastnega doma, bo pokazal čas. ROZMARI PETEK V svojem srcu sem ga našel VOJNIK - Nocoj-Ob 18. uri pripravljata ljubiteljsko gle dališče Teharje in domača vokalna skupina In špiritu v dvo rani kulturnega dòma recital poezije Antona Novačana. Re citai spada v sklop prireditev, ki jih Osrednja knjižnica Ce lje pripravlja ob slovenskem letu Svetega pisma in 120-let niči rojstva Antona Novačana, pesnika, dramatika, prozai sta, politika in diplomata, ki se je rodil v Zadobrovi pri Celju. . RP Na Starem trgu v Slovenskih Konjicah bo v soboto, 10. novembra, spet veselo. Center za kulturne prireditve, turistično društvo in vinogradniki Dravinjske doline so namreč pripravili tradicionalno martinovanje. Prireditev se bo začela ob 10. uri. Blagoslov mošta oziroma mladega vina bodo'zaupali konjiškemu nadžupniku Jožetu Vogrinu. Stare običaje bodo prikazali vinogradniki Dravinjske doline, za napitnice bodo poskrbeti člani ansambla Štajerskih 7, za veselje pa vaška gospodinja Trezika. Sodelovali bodo tudi Ivica Podkrajšek, foklorna skupina in ansambel Vrt. MBP V Vojniku bo že drugo leto slovesni krst mošta - martinovanje, ki bo v soboto ob 10. uri na dvorišču trgovskega centra Kmetijske zadruge Celje. Na prireditvi vinogradniškega društva bodo nastopile tudi različne etno skupine, pripravljajo prav tako ponudbo tamkajšnjega vina. Na Dobrni bodo martinovali danes, v petek, z Martinovim koncertom, ki bo v Zdraviliškem domu ob 19.30. Nastopila bosta ženska vokalna skupina in moški zbor KUD Dobrna. Vstopnine ni. BJ www.noiritecflnik.coni Rastejo nova stanovanja zarstvom Medven, v katerem bo 15 stanovanj. Pred vrati je tudi začetek gradnje bloka v Lo-čah, kjer bodo tudi neprofitna stanovanja. V tem času pospešeno komunalno urejajo zemljišče za gradnjo blokov v Spodnjih Pre-logah. Ob vstopu v Konjice iz smeri Celja naj bi bilo kar 7 blokov z okoli 80 stanovanji. Javni stanovanjski sklad pa ni edini investitor novogradenj. V Bezini gradi prvega od treh blokov Kongrad, firma Ibiko pa ima že izdelan projekt za velik objekt na Mestnem trgu, nove bloke pa lahko pričakujemo tudi na Kajuhovi. MBP V Slovenskih Konjicah na veliko gradijo nova stanovanja. Že prihodnje leto jih bo na voljo vsaj SO, če bò šlo vse po sreči, pa celo 100. V treh do štirih letih jih bodo predvidoma zgradili več kot 200. Te dni se lastniki že vseljujejo v drugi blok na Slomškovi. Tako kot za stanovanja v prvem, je bilo zanimanje kupcev zanje izredno. Vseh 18 stanovanj so prodali takoj, zato bodo v prihodnjem letu na Slomškovi zgradili še tretji blok. Hkrati Javni stanovanjski sklad Občine Slovenske Konjice pripravlja načrte za nov objekt med Mercatorjem in Mi- Lepo vas je videti. V SKB odpiramo novo poglavje. V skupino Société Générale, katere del smo od leta 2001, zdaj vstopamo tudi simbolno - s prevzemom njene celostne grafične podobe. V procesu spreminjanja, ki bo potekal do poletja 2008, se bomo postopoma prelili v rdečo in črno barvo, ki sta barvi Société Générale, ene vodilnih finančnih skupin v evro območju. Vedno si prizadevamo, da postanemo še bolj osebni in dostopni ter da še bolj zavzeto razmišljamo o vaših željah. Veselimo se, da jih lahko skupaj uresničujemo! i SKB Lepo vas je videti. Na Slomškovi so zaključili gradnjo drugega bloka z 18 stanovanji in se pripravljajo na gradnjo tretjega. NXJIC KULTURA Žalski harmonikarji mednarodni prvaki Žalski harmonikarji so se udeležili mednarodnega tekmovanja harmonik med 2. in 4. novembrom v Pragi. Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je nastopil v kategoriji mlajših harmonikar-skih orkestrov (do 25 let), harmonikarski kvartet pa med glasbenimi zasedbami brez starostne omejitve. Oboji so osvojili najvišja mesta; orkester je v svoji kategoriji zmagal, kvartet pa je osvojil drugo mesto. Žalčani so premagali tekmovalce iz Švice, Irske, Rusije, Nemčije, Španije in Češke, občinstvo in komisijo pa navdušili z izbranim repertoarjem, ki so ga v celoti odigrali brez not. V harmonikar-skem orkestru igra sedemnajst harmonikarjev pod taktirko dirigentke Andreje Turnšek, spremljajo pa jih tudi tolkalist in občasni drugi solisti. Za njimi je že več mednarodnih tekmovanj, s katerih se vedno vračajo z najvišjimi odličji. Od letošnjega februarja pa v okviru kvarteta pod vodstvom Andreje Turnšek igrajo štirje mladi talenti, Nina Štu-sej, Gal Dolinar, Gašper Kundih in Žiga Drobež, ki Žalski harmonikarji so v Pragi pometli s konkurenco. ves ta čas nizajo uspehe v Sloveniji in na mednarodnih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju v Moravskih Toplicah so osvojili prvo mesto ter hitro prešli med mednarodne zmagovalce tujih tekmovanj, med drugim so zabeležili prvo mesto v hrvaškem Pulju ter v srbskem La-zarevcu v.Srbiji, kjer so os- vojili vseh 100 možnih točk. 1\idi jesenska bera je odlična, saj so se oktobra vrnili z mednarodnega tekmovanja v Castelfidardu v Italiji z drugim mestom v kategoriji komornih glasbenih zasedb brez starostne omejitve, sedaj pa so na Češkem ponovno osvojili drugo mesto in bili ocenjeni kot »outstanding« (slo- Drugo dejanje Novačanovih srečanj Na odru kulturnega doma v Trnovljah v Celju se ob 19.30 pričenja druga polovica programa letošnjih XV. Novačanovih gledaliških srečanj. V goste prihaja Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki s komedijo Slikar v Martinovi vasi, ki jo je za ta ansambel napisal Tone Partljič ob njihovi 30-letnici delovanja. Komedijo je na oder režijsko postavil domačin Jože Krajne. Jutri, v soboto, 10. novembra, ob 19.30 pa bo na trnovelj-skem odru nastopila gledališka družina KUD Predoslje pri Kranju s farso Vse zastonj, vse zastonj imenitnega italijanskega komediografa Daria Foa, v režiji Sebastiana Sajovica. HHH Srebrni na festivalu v Riminiju Od 12. do 14. oktobra so se pevci MeMPZ Šolskega centra Celje mudili v italijanskem mestu Rimini. Udeležili so se mednarodnega zborovskega festivala, ki se ga je udeležilo 19 zborov iz Slovenije, Slovaške, Latvije, Madžarske, Italije, Norveške in Bolgarije. Zbori so tekmovali v štirih kate- Na ogled anatomija stoletja V Likovnem salonu Celje so sinoči odprli večme-dijsko razstavo Milorada Krstiča Anatomski teater. Gre za projekt, ki ga sestavljajo risbe, slike, računalniške grafike, interaktivni CD-rom in še kaj, umetnik pa ga nenehno dopolnjuje že od leta 1992. Krstić Anatomski teater opisuje kot svoj umetniški manifest, kot vizualno anatomijo 20. stoletja, ki ga je zaznamoval bankrot velikih političnih idej. Milorad Krstić, Srb po narodnosti, se je rodil v Slove- niji, živi in dela pa na Madžarskem. Ustvarja risbe, slike, ilustracije, scenografije, masko, kostumografije, animacije in je multimedialni ustvarjalec. Za svoj kratki animirani film My Baby Left Me (1995) je prejel več nagrad, med njimi srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Pred kratkim je zaključil slikovni material za Anatomski teater, ilustrirano knjigo 20. stoletja, zdaj pa projekt nadaljuje v multimedialni obliki. BS vensko: izvrstno, op. a.). Vsi štirje sicer igrajo tudi v orkestru, zato je bil tekmovalni dan zanje precej naporen. Glede na nadaljnje načrte pa jim utrujenost ne pride blizu, v decembru bodo na povabilo organizatorjev gostovali v Genovi in Milanu. TANJA ČETINA Foto: ŽIGA GRIČNIK i®?®! Režija: Oliver Hirschbiegel Igrajo: Nicole Kidman. Daniel Craig, Jeremy Northam, Jackson Bond, Jeffrey Wright, Veronica Cartwright, Josef Sommer Že v Planetu Tuš! Program XV. Novačanovih gledaliških srečanj se bo nadaljeval v petek, 23. novembra, z gostovanjem gledališke skupine iz Ljutomera s komedijo Raya Cooneyja Denar z neba, v režiji Srečka Centriha. Srečanja bo končal domači amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje v soboto, 24. novembra, prav tako ob 19.30, s salonsko komedijo Georgesa Feydeauja Gospod lovec, v režiji Mihe Alujeviča. Na zaključku bodo tudi razglasili najuspešnejšo gostujočo predstavo po oceni občinstva. ŽB gorijah. Poleg tekmovanja so se vsi udeleženci festivala predstavili še s koncertnim programom v petek oz. soboto zvečer. Pevci celjskega zbora, ki ga vodi Metka Jagodič Poga-čar, so tekmovali v kategoriji mladinskih zborov. Dosegli so drugo mesto in srebrno medaljo. HKV - Št. 89 - 9. november 2007 - 1 MINERVA ŽALEC, d.d. i Ložnica pri Žalcu 37, 3310 ŽALEC 1 tel.: +386 (3) 71 36 200, fax: +386 (3) 71 36 202 J e-mail: uprava@minerva.si razpisujemo prosto delovno mesto TEHNOLOG PROJEKTOV m/ž Pričakujemo da izpolnjujete sledeče pogoje: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične - uporaba računalniških orodij vključno s poznavanjem programa AutoCAD. - zelo dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, - zaželeno 3 leta delovnih izkušenj, - sposobnost za timsko delo, organizacijske sposobnosti, fleksibilnost in delovna vztrajnost, - zaželene izkušnje s področja priprave ponudb. Vaša glavna skrb bo predvsem planiranje, organiziranje in nadzorovanje del na projektih. Nudimo: - strokovno in ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno nagrajevanje za profesionalno in uspešno delo, - takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen in poln delovni čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Ocenjujete, da ste poleg navedenega še kreativni, samoiniciativni in pozitivno naravnani? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom najkasneje do 20.11. 2007 na naslov Minerva Žalec, d. d., Ložnica pri Žalcu 37, 3310 Žalec. Več informacij na tel. št. 03/713 6200. . Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. TORC Slovenska zastava na maratonu v New Yorku Spomini na zahteven tek po newyorških ulicah - S tekov od Velenja do Topolšice na maraton Vas vabi v soboto, _ 10.11. od 10. do 14. ure EX3 v Planet Tuš Celje Ob 10. uri brezplačno predavanje v kinodvorani št. 7: "Naravne rešitve za zimo brez prehladov in zdravil" Predavata: Sanja Lončar in Adriana Dolinar Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje • Tako kot vedno bo naše najmlajše tudi tokrat obiskala Predstavili se bodo tudi bio kmetovalci, kjer boste lahko kupili naravne izdelke. Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Bolj ko se bliža prva nedelja v novembru, bolj se v mislih vračam na včasih sončne in zlato rumeno obarvane in drugič na vetrovne in hladne newyorške ulice, ceste, avenije in okrožja. In že se pred mano odpirajo visoke zgradbe, mostovi, drveči avtomobili in drdrajoči vagoni podzemne železnice. Pred mano se zgrinjajo množice ljudi. Prebivalci Velikega jabolka. Novega Amsterdama. New Yorka. Turisti in športniki. Maratonci. Tisoči in tisoči. Maratonski teki so prav gotovo za vsakega športnika tekača velik izziv. Dolžina proge je 42.195 metrov. Cilj tekača je premagati to razdaljo čim prej in s kar se da manj napora. Pri štiridesetih sem vse bolj razmišljal, da bi se kljub težavam z revmo in artritisom preizkusil v tej za marsikoga sanjski atletski disciplini. »Poskusi in videli bomo, kdo bo koga premagal. Ti maraton ali maraton tebe!« mije dejal slo-venjgraški zdravnik. Tako sem znova začel teči. Kot v rosno mladih letih. Da ne bi bil sam, sem začel pridobivati sodelavce in znance za tovrstno rekreacijo, Oblikovali in organizirali smo tekaško sekcijo in kmalu dobili somišljenike od blizu in daleč. Leto dni pozneje, oktobra 1985, sem bil na mednarodni tekmi vGradcuvAvstriji. Moja prva tekma v tujini. Izbral sem najkrajšo razdaljo na jesenskem graškem maratonu, to je »hobby« tek na 10 kilometrov. Rezultat me je spodbudil in začeli smo pripravljati novoletni tek iz Velenja do Topolšice. Ideja je bila dobra in omenjeni tek se je »prijel«. Kot tudi naši treningi. Veliko let smo vsak petek popoldne tekli iz Velenja v Topolšico. Dež, sneg, brozga... Nič nas ni oviralo. Ljudje ob cestah so nas v tistih časih čudno gledali. Nato smo se preselili na imenitno tekaško progo okoli Škal-skega jezera, ki je omogočala dobro vadbo. Po treh letih sem bil pripravljen na spopad z maratonom; izbral sem Radence. Zmogel sem ga v treh urah in 35 minutah. Ampak treba je bilo garati. To je bila moja prva zmaga nad maratonom. Po ulicah New Yorka Potem jih je sledilo še štirinajst, od tega polovica v New Yoiku. Prvič sem leta 1991 znamenito maratonsko progo po vseh okrožjih New Yorka pretekel v družbi s Kazimiro Luž-nik iz Slovenj Gradca. Bila sva prva, ki sva v New Yorku s slovensko zastavo v rokah pritekla na cilj v Centralnem parku. In ne samo, da sem bil sam maratonec, temveč sem bil tudi pobudnik in organizator go- stovanj slovenskih maratoncev v tujini.. Maratonci Slovenije, se spominjate Dunaja, Rima, Berlina, Pariza, Ferrare, Osla, Prage, Budimpešte? In, seveda, New Yorka. Resnično je maraton v New Yorku nekaj posebnega. Kljub vsem dilemam smo uspevali deset let zapored sestavljati večje skupine. Štele so od 22 do 66 udeležencev, skupaj več kot 350. Nato se je začelo potovanje, dolgo teden dni. Ko poči iz topa ob 11. uri, včasih spremenijo tudi ta čas, se množica premakne. V ospredju najboljši maratonci sveta, nato tisoči in tisoči, a vedno več kot 30 tisoč. Most je premagan in sledijo ceste Brooklyna, po najdaljši aveniji maratonci kmalu pritečejo v Queens in nato po mostu Queensboro zavijejo na Prvo avenijo Manhattna. Kako dolga je ta avenija, se zaveš šele, ko se približaš zadnjemu okrožju, to je Bronxu. Spet nekaj mostov in že si na cesti v Centralnem parku. Morda je tu najtežje, toda tako kot drugod ob progi, je tudi skozi Centralni park množica gledalcev nepregledna. Ocenjujejo, da maratonce ob progi spodbuja več kot milijon, celo dva milijona Newyorčanov in seveda na tisoče in tisoče turistov. Ko proga zaokroži ob južnem robu Centralnega parka, mimo visokih zgradb in Trum-pove lepotice (v črno steklo obdane stolpnice), se ob neutrudnem ploskanju in značilnem ameriškem navijanju pri-bižaš cilju. Z dvignjenimi rokami, sam sem vselej dvignil slovensko zastavo, dosežeš cilj. Večino maratonov v New Yor- ku sem premagal v treh urah in pol. Danes, tudi po petnajstih letih, so spomini različni. Morda je bilo najtežje pripravljati potovanja v New York. Veliko nam je pomagala Darja Gačnik, vodja slovenske turistične agencije Slovenia travel v New Yorku. Teden dni pred maratonom se je znova oglasila. Med drugim je zapisala: »Pri vsem skupaj je malce grenak spomin samo na to, da se žal doma v Sloveniji nikoh v bistvu niso zavedali, za kakšno vrsto promocije gre. To ni promocija le v New Yorku, ampak za cel svet, ko ste prihajali in tekli maraton. Res je, da so se tukaj vključili generalni konzul in Ambasada RS v Washingtonu, ampak osnovno in glavno bi bilo, da bi se tega zavedali doma. No, to je mimo in kot v večini stvareh nam ostaja res lep in nepozaben spomin. Iz starih časov skoraj nikogar ni več tu, ker so se že vrnili v Slovenijo, nekateri so na žalost že pokojni. Življenje in maratoni pa gredo naprej ...« Enajstega septembra 2001 se je zgodil črn dan za ZDA. To je v določeni meri zavrlo tudi naša gostovanja v New Yorku. Naposled so bila naša potepanja v tujini zgolj plod ljubiteljskega dela, in ko so presahnile sponzorske pomoči, so presahnile naše dejavnosti. Takšen je torej spomin na prvo novembrsko nedeljo, ko se v New Yorku z maratonom spopada na tisoče in tisoče ljudi z vsega sveta. Lepo je biti tam... HINKO JERČIČ Pogled na Gorico z Matejevih jesenskih potepanj (Foto: MATEJ PLANKO) Goričani s kvalitetno krvjo Novo krožišče sredi »hiš duhov« - S planinci s klopce na klopco V zadnjih zdihljajih jeseni smo v potepanje po šentjurski občini vključili Slivnico pri Celju. Krajevna skupnost obsega osem vaških skupnosti, raztresenih po gričevjih, ki obdajajo jedro. Zakaj se ne bi ustavili kar v samem centru, v Gorici? Tam so nam imeli kaj povedati in pokazati. Še posebej o pestrem družabnem življenju. Pa tudi o razvojnih načrtih, pri katerih so se morali sprijazniti z nekaterimi omejitvami. Skozi Gorico se boste peljali proti Kozjem in Podčetrtku, še posebej, če so vam pri srcu prometno manj obremenjene poti in če ob ovinkasti cesti cenite slikovit razgled. V tamkajšnjem kultur-no-gasilskem domu nas pričaka številčno močna zasedba. Sprehod po jedru Gorice kaj kmalu zaključimo. Še zmeraj ga tvorijo mogočne stavbe iz 19. stoletja. »Tukaj je bilo živahno središče z domačimi obrtniki, ki so oskrbovali furmane, in s številnimi ostalimi dejavnostmi. Po denacionalizaciji Grassellije- Pričakali so nas (z leve): Florjan Potrata, Vladimir Artnak, Marjeta Košak, Matej Planko in Slavko Novak. ve dotrajane stavbe ostajajo več ali manj iste oziroma propadajo,« pokažetapredsednik KS Vladimir Artnak in tajnik Slavko Novak. Res klavrna podoba, omet odpada, nekdanji stanovalci so se odselili in vegasta okna dajejo vtis hiše duhov. »V eni stavbi sta še gostilna in trgovina, druga je občinska. Trenutno še ne vemo, kaj bo z njo, ali bo mogoča obnova ali rušenje. Imamo namreč načrte za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, ampak zaenkrat o podrobnostih ni mogoče govoriti. Upamo, da se bodo našli investitoiji,« dodaja Artnak. Vmes med tremi zgradbami, Iger se cesta razcepi, so lepo urejeno, lani zgrajeno krožišče, obnovljen most in nova avtobusna postaja. Nekako ne gre skupaj... Naš fotograf se zato obotavlja pri pritiskanju MÜH Še zadnja spravila, preden nas preseneti bela odeja. na sprožilec: »Gremo nekam, kjer je bolj živo!« V športno-društvenem duhu Ni nam treba daleč. Okoli kulturno-gasilskega doma je kljub zimskim temperaturam živahno. »Pravo jedro Gorice je v tem delu,« pokaže predsednik vaške skupnosti, ki ima kakšnih 600 prebivalcev, Florjan Potrata. Ravno prihaja iz bližnjega športnega igrišča, kjer se zmeraj kaj dogaja. Odbojka na mivki, športi z žogo, trenutno pa je »hit« balinanje. Na balinišču moči ravno vneto merita ekipi mladeničev in »veteranov«. Igrišče nikoli ni prazno. Gosto posejane hiše, veliko med njimi je novogradenj, tvorijo živahno naselje pod idilično cerkvico sv. Urbana, nad športnim igriščem stojita osnovna šola in vrtec, vmes pa gozdiček. »Vse to bi radi povezali v nekakšno celoto, gozd bi bilo mogoče izkoristiti v naravoslovne in rekreativne namene,« razmišlja Artnak. »Kolikor zmore proračun KS, vlagamo v kulturni dom, ki je ves čas polno zaseden. Ogromno prireditev se v njem zvrsti, prostori so na voljo tudi številnim društvom.« Krajam jih skupaj naštevajo, da ne bi na koga pozabili. Potrata pove, da so gasilci v tem lem zamenjali garažna vrata in okna, uspehov na tekmovanjih tudi ne manjka. Gorica premore več športnih društev, tenis klub, kulturno in turistično društvo, aktivni so vinogradniki in čebelarji, zveza borcev, upokojenci in aktiv kmečkih žena. Po zaslugi krajevne organizacije Rdečega križa pa so Goričani med izjemnimi krvodajalci. »Preveč krvi,« se pošalim. »Ne, ne, tako kvalitetna se nam pretaka po žilah,« mi v smehu vrnejo. Zmerni investicijski tempo Goričani se glede infrastrukture ne pritožujejo. »Zavedamo se, da vse ne gre naenkrat. Finance jepotrebno skrbno razporediti, ponekod počakati na občinsko sodelovanje, srečujemo se s podobnimi omejitvami kot ostali manjši kraji,« pravi Artnak. Trgovino, kmetijsko zadrugo, dve gostilni in pošto najdete v Gorici. Postopoma bodo uredili javno razsvetljavo, kjer še manjka. Na obnovo oziroma dogradnjo čaka cesta proti jezeru. »Vse skupaj je vezano na izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije, ki jo načrtuje občina. Kanalizacijo bo potrebno povezati z naselji ob cesti, cesto pa verjetno širiti, saj sta ob promemo nevarni cesti, po kateri številni otroci hodijo v šolo, predvidena še pločnik in kolesarska steza. Če bi se na hitro lotili delnih projektov, bi si naredili dvojno delo,« razmišljata Artnak in Potrata. Zazidalnih parcel je še nekaj, število krajanov pa se drastično ne spreminja. Sicer pa bi o slednjem največ vedela povedati ravnateljica OŠ Slivnica pri Celju Marjeta Košak. »Otrok ne bo zmanjkalo, sodeč po zasedenosti vrtčevskih kapacitet. Smo nekako usklajeni s splošnimi demografskimi gibanji. Naslednji teden bomo predstavili Šmiklavž v občini Laško. Trenutno šolo v Gorici obiskuje 256 učencev, predvsem pa se s prireditvami v okviru šole in krajevnih praznikov trudimo, da bi se šola čimbolj povezala s krajem in mu dala svoj pečat,« pravi Koša-kova o šoli, ki je letos praznovala 40 let in ima svoji podružnici na Prevorju in v Loki pri Žusmu. Je pa v zadnjih letih, kot opaža, tudi v Gorici opazen trend preseljevanja iz mesta na podeželje. Speči in prebujajoči se turistični potenciali Mimo črne točke, bližnjega Slivniškega jezera, tudi ne moremo. Dandanes so mu zvesti le še ribiči, s sogovorniki pa se z nostalgijo spominjamo časov, ko se je tam pozimi drsalo, ko se je več tisoč ljudi zbralo na kresno noč in ko je ribiška koča cvetela. Ampak to je že zgodba o sodnih in pravnih postopkih, ki jo pustimo za drugo priložnost. S sogovorniki vseeno upamo malo sanjati o tem, kaj bi za kraj pomenila ureditev jezera. Zato pa prijetno presenetijo planinci. Lani so prišli na idejo, kako krajanom in obiskovalcem ponuditi spodbudo za uživanje v naravi in občudovanje lepot kraja. »S KS smo našli skupni jezik in na izbranih točkah po okoliških vzpetinah postavili klopi, kjer se lahko spočijejo, si vzamejo čas in se razgle-dajo naokoli,« navdušeno razlaga Matej Planko iz planinskega društva, ki bo praznovalo 20-letnico delovanja. Goriški planinci so pravi »udarniki«, ogromno postorijo s prostovoljnim delom in za rekreacijo poskušajo navdušiti krajane, predvsem pa šolarje. Čaka jih tudi organizacija državnega tekmovanja v planinski orientaciji. »V spomin pa si vtisnite 25. november. Porodila se je ideja o letnih srečanjih planincev in ravno v Gorici takrat pričakujemo planince iz celotne šentjurske občine. Pridite in si oglejte naše kraje še iz druge perspektive,« nas vse skupaj vabi Planko. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN V Gorici se nad balinanjem navdušuje staro in mlado. NtKC - Kljub poškodbam dobili tudi drugi derbi Škof, Kokšarov in Rezar dotolkli Koper - Jutri na Islandijo Mirsad Terzič se je divje boril tudi v napadu, koprska obramba pa je bila neusmiljena. V vnaprej odigrani tekmi 8. kroga 1. slovenske lige za rokometaše je Celje Pivovarna Laško v dvorani Zlatorog premagalo Koper z 28:24. V prvem polčasu sta bili moštvi zelo enakovredni, izid je bil kar 13-krat izenačen, a na odmor so »pivovarji« odšli s prednostjo 14:13, pri čemer so precej pogrešali poškodovana Davida Špilerja in Renata Suliča. Odlična končnica V nadaljevanju so takoj pobegnili na 16:13 in celo na 19:14 v 40. minuti. V naslednjih osmih minutah so prednost zapravili, gostujoča obramba 5-1 jim je povzročala preveč preglavic in v 51. minuti je skozi porozno obrambo zadel Denis Buntić z igralcem manj in Koper povedel v vodstvo s23:22. Takojšnja izključitev Uroša Rapotca pa je odločila obračun, do konca tekme so domačini dosegli še šest golov, gostje pa le enega. 14 sekund pred koncem tekme, ko je bilo prav vse odločeno, je domača klop zahtevala minuto odmora, ki je v nadaljevanju potrdila že znano dejstvo: ni pravega dogovora ne pred ne • med tekmo ... A kljub temu je Kamenica dobro krmaril svojo razjedeno barko med hrpeljsko in koprsko čerjo. Kar 12 golov, 3 iz sedem- metrovk, je dosegel Edi Kokšarov. Gorazd Škof je imel do polčasa 13 obramb. Aljoša Rezar v drugem 9, iz povprečja s poškodbami zdesetkane ekipe je izstopal le še Vasja Fur-lan: »Počasi prihajam do ustrezne mi-nutaže, ki je seveda odvisna od trenerja. Vsak trenutek na parketu skušam izkoristiti. Poškodovan je David, zato ga nadomeščava s Srdanom Trivundžo. Zanimivo je, da sva bila prej midva poškodovana in David zdrav. Upam, da bomo kmalu pripravljeni vsi trije. S srčno igro smo ugnali Koper in lestvica dobiva pravo podobo. Upam, da bomo na njenem vrhu ostali do konca sezone.« Kdo bo manjkal? Miha Gorenšek je bil dvakrat izključen že v 1. delu. Sprva je dosegel povsem regularen gol in protestiral, česar Krstič in Ljubič ne dopuščata, drugič pa se je pomikal proti napadalcu in ga je zadela žoga v nogo. Dragan Gajič je poskusil le na kratko, a je odšepal z igrišča, vrniti pa se je moral zelo obetavni Jan Gregore. Pred četrtim krogom lige prvakov špekulacije nudijo marsikaj: Celjani naj bi bih zaradi odličnih posameznikov še vedno zelo resni kandidati za prvo mesto v skupini, islandski poraz pa bi jih lahko kasneje vrgel tudi na zadnje ... Vsekakor velja zmagati v Reykjaviku, predvsem zaradi nabito polnega Zlatoroga v zadnjih dveh krogih. Pri tem je ostalo malo možnosti za nastop Špilerja in Suliča. Gorenje spet ni uspelo zmagati v Ormožu, a tudi izgubilo ni. Jutri bo pričakalo Beloruse, ki jih je ugnalo že v Brestu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Andijev »otroški vrtec« V sezoni 2007/08 nastopa v 2. ligi - vzhod tudi mlada ekipa RK Celje Pivovarna Laško. Sestavljena je iz mladincev (letniki 1988, 89 in 90). Fantje iz tekme v tekmo dokazujejo, da je pred njimi lepa prihodnost in da bo klub v kratkem dobil nekaj odličnih domačih igralcev. Borbena in disciplinirana igra je plod trdih treningov pod vodstvom trenerja Stanka An-derluha, posledica pa odlični rezul-. tati. Po 4. krogu so Celjani brez poraza na prvem mestu. Visoko so doma premagali Sevnico (37:28) in Ve liko Nedeljo (33:23), v gosteh pa Radgono (36:23) in Črnomelj (28:22). Jutri se bodo doma pome-1 rili z Dravo (16.00). Najboljši strelci so Boris Vodišek 25, Gašper Mar-' guč 22, Dejan Anderluh in Žiga Mlakar po 17 ter Aleš Šišmanovič 15 golov. DEAN ŠUSTER Jutri štajerski derbi, konec marca Sešlarjeva vrnitev Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Jernej Klarič je po daljšem preverjanju in razmisleku izrekel kazen kapetanu nogometašev MIK CM Celja Simonu Sešlarju zaradi incidenta na tekmi v Kopru. Kaznovan je s petimi meseci prepovedi igranja. Skupaj bo odsoten na devetih tekmah. »Ni bilo fizičnega napadač« Na igrišče se bo vrnil 29. marca, v 25. krogu 1. SNL, ko bodo Celjani gostovali v Ivančni Gorici. 27. oktobra je Simon Sešlar v Kopru dobil drugi rumeni karton, ko je zahteval kazen za domačega igralca Mejača, ki je grobo zrušil Sebastjana Gobca. Sodnik Andrej Tratnjek iz Murske Sobote je trdil, da mu je Sešlar stopil na nogo, mu močno stisnil roko, ga potegnil k sebi, se s čelom pomaknil k njegovemu čelu, ga žalil in mu grozil. Sešlar izpodbija večino obtožb, preseneča ga višina kazni, ko pa bo v klub tudi uradno prispel sklep disciplinskega sodnika, bo morebiti sledila pritožba. Sešlar razmišlja tudi o civilni tožbi: posnetek RTV Koper naj bi dokazal njegove trditve oziroma ovrgel Tratnjekove. »Nisem žalil četrtega sodnika. To je prva laž. Tratnjeku nisem namerno stopil na nogo, saj je bila naenkrat okoli naju velika gneča. Nisem mu nasilno stiskal roke, kot navaja. Rokovala sva se, stisnil sem po moško. Začelo pa se je šokantno. Želel sem izvajati prosti strel, a je dejal, naj pridem bliže k njemu. Pomaknil sem se nazaj skupaj z žogo, potem je izvlekel rumeni karton in nato še rdečega. Obstal sem na mestu, saj nisem ničesar dojel. Ko je kmalu po začetku tekme Schwantes storil prekršek nad Ibejijem, sta dva koprska igralca glasno zahtevala od Tratnje-ka izključitev. Nobenega od njiju ni kaznoval, našemu igralcu pa je pokazal rdeči karton. Priznam, da sem Tratnjeku marsikaj povedal, a ni bilo nikakršnega fizičnega napada,« je bila prva reakcija celjskega kapetana, ki ga MIK CM Celje zelo pogre ša. Tekma visokega tveganja Jutri bo v Areni Petrol štajerski nogometni derbi (16.00). Na celjski klopi bo sedel Pavel Pinni, ki je doživel sedem porazov na zadnjih osmih tekmah, na mariborski pa je prišlo do spremembe, saj je športni direktor Maribora Zlatko Zahovič predlagal upravnemu odboru odstavitev Milka Đurovske-ga. Upravni odbor je predlog sprejel, začasni trener Maribora je Branko Horjak. Če bo sestavljal po sistemu Marijana Pušnika, potem ima precej možnosti za zmagoslavje; Simon Sešlar je zdržal vsakršne atake, na Bonifiki pa se je nagrmadilo vse najhujše. Š*. 89 - 9. november 2007 - na roko mu gre kazen za Panikvar ja in ne za Mezgo. Sešlar bo izostal na drugi od de vetih tekem, Schwantes je za prv rdeči karton dobil tri in za drugi šti ri tekme kazni, medtem ko se Miro slavu Raduloviču še ni zacelila poš kodba. Gobec, Beršnjak, Pečnik ir ostali bodo upali, da so vijolični ž( pozabili igrati na dobri podlagi. 23 septembra je za končnih 0:1 v Ljud skem vrtu enega najlepših golov nć slovenskih zelenicah dosegel Nej< Pečnik. To je bila komaj osma zma ga v 48. medsebojnem obračunu. Na Upravni endti Celje so se pc posvetu z ustreznimi organi odio čili, da jutrišnji obračun med četr tim (MIK) in sedmim-na lestvici oz načijo kot tekmo visokega tveganja Viole bodo na zahodni tribuni, ne štadion bodo prikorakale skozi se verno. Celjski grofje bodo na svo jem običajnem mestu, jasno pa je da niso pozabili, kako so bili v uvod nih minutah izgnani iz Ljudskega vrta. Vsi bi si želeli, da vso energi jo preusmerijo k vzpodbudi svojil ljubljencev, a želja po maščevanji je zelo močna. Pri prodajnih me stih vstopnic bo izvedena persona lizacija (predložitev osebnega do kumenta ob nakupu), ponovili p; jo bodo na vhodnih mestih na šta dion. DEAN ŠUSTEF Foto: GREGOR KATIČ Zlatorog nabodel Slovana Ta konec tedna bomo spremljali štiri tekme naših košarkarskih moštev v 1. A ligi, saj je Alpos že v sredo odigral srečanje s Heliosom in pričakovano izgubil (62:85). Od štirih tekem bosta dve na Celjskem, v Zrečah in na Polzeli. V Sežani ne bi smelo biti težav Laščani odhajajo v Sežano polni optimizma, saj so v zaostalem srečanju 2. kro-torek v Treh lilijah nadigrali in premagali Slovana s 84:76. Ta zmaga je seveda zelo dvignila razpoloženje v klubu, ki po sobotnem porazu proti Krki ni bilo ravno blesteče. A ekipa Damjana Novakoviča se še vedno lovi in uigrava, pri čemer je že jasno, da potrebujejo »pivovarji« še enega kvalitetnega branilca, kajti samo Andrej Maček je za organizacijo igre premalo, medtem ko je Nejc Strnad prej dvojka kot enka po igralnem položaju. Sežana bo priložnost za nekatere igralce s klopi, da dobijo več minut igre, ki jih bodo morali izkoristiti, enako kot Američan Lance Harris, ki do zdaj dresu Zlatoroga ni pokazal praktično še ničesar, in če se ne bo prebudil ter začel igrati, potem bo Nova-kovič kaj hitro izgubil potrpljenje z njim. Zmaga kot potrditev Škofje Loke Hopsi doma čakajo Zagorje, potem ko so ves teden trenirali in živeli na zasluženih lovorikah po nepričakovani, a povsem zasluženi zmagi sredi Škofje Loke. A zmaga proti Mercatorju bo pravo ve- NA KRATKO Šašiču dva naslova Maribor: Shotokan karat e-do internacional zveza Slovenije je organizirala državno S.K.I. prvenstvo v kumiteju za mlajše in starejše selekcije, zelo pa sta se izkazala predstavnika Društva za karate Celje. Blestel je Željko Ša-šič, ki je suvereno osvojil dva naslova, med mlajšimi in starejšimi dečki, ter ponovil lanskoletni uspeh. Sebastian Kantužer je bil med mladinci drugi. ljavo dobila šele ob zmagi nad Zagorjem, ki je zaenkrat še na ničli v rubriki zmag po štirih krogih lige UPC Telemach. Zaradi tega je prišlo do zamenjave trenerja, na klop je sedel nekdanji odlični igralec in pred dvema sezonama še kako uspešni trener v Šoštanju Dušan Haupt-man. Pripeljal naj bi kar nekaj igralcev, zato je vprašanje, v kakšni postavi bodo Zasavci prišli na Polzelo. A vsekakor ne čaka moštva Boštjana Kuharja nič kaj lahko delo, saj vsaka menjava prinaša vsaj v začetku pozitiven šok in tega se nadejajo tudi v Zagorju. A Hopsi bi ob pomoči svojih navijačev lahko prišli do tretje zmage v sezoni. Nevarna ekipa Kopra Rogla bo po treh zaporednih porazih pričakala ekipo Luke Koper, ki je zelo neugoden nasprotnik. To je na svoji koži že izkusil Slovan, ki je v Kopru doživel poraz. Po vstopu novega generalnega sponzorja so v Kopru dodobra okrepili ekipo, že po treh tekmah zamenjali trenerja in pričakujejo več kot sedanje sedmo mesto na tabeli. To bo vsekakor za ekipo Slobodana Beniča težka preizkušnja in zahtevno delo za drugo zmago v sezoni. Še posebej, ker je oslabljena. Jure Brolih zanesljivo ne bo igral, vprašljiv je tudi nastop kapetana Boštjana Siv- Hrvaški center s slovenskim potnim listom Dražen Bubnič, visok 208 cm, bo do konca sezone član Elektre. 21-letni Rečan je bil nazadnje član Slovana. V Šoštanju so prekinili pogodbo z Mihajlom Bogešićem, odrekli so se tudi uslugam Miloša Savkoviča. ke, ki ima težave s hrbtenico. Zato potrebujejo igralci Rogle veliko pomoč s tribune. Ta bi lahko imela odločilen pomen, še posebej, če bodo prišli Zrečani do negotove končnice, kar si tudi želijo. V vseh treh porazih so namreč padli že takoj na začetku in se kasneje niso več pobrali. Uvertura sa pokal Elektra Esotech gostuje v Novem mestu pri močni Krki, kar je istočasno tudi uver- VIKEND POD KOŠI Sobota, 10. 11. Liga UPC Telemach, 5. krog. Zreče: Rogla - Luka Koper, Polzela: Hopsi - Zagorje (obe 19), Sežana: Kraški zidar - Zlatorog, Novo mesto: Krka - Elektra Esotech. 1. B SL, 5. krog, Celjski KK - Gradišče (18), Litija -Konjice (19), Nova Gorica - Rogaška (20). 2. SL - vzhod, 5. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Union Olimpija ini., Ljubljana: Ilirija - Nazàrje, Pak-man Celje - Casino Maribor (vše 19). 1. SL (ž), 3. krog, Konjice - Hit Kranjska Gora (16.30), Rogaška Slatinar Citycenter - Črnomelj (18). 'i tura za peti króg pokala KZS, kjer se bosta ista nasprotnika pomerila dvakrat za nastop na zaključnem turnirju. Krka je svojo moč s prenovljeno ekipo pokazala v soboto, ko je slavila v Laškem. Ima zelo dobro sestavljeno ekipo in velike ambicije po vrnitvi v sam vrh slovenske košarke. A ni nepremagljiva. Za moštvo trenerja Ivana Stanišaka bo ključ do uspeha predvsem obramba, kjer bo treba vzdržati predvsem mete Dolenjcev od daleč, saj imajo kar nekaj »ostrostrelcev« izza linije 6,25 m. Če bodo Šoštanjčani uspeli srečanje spustiti na raven sedemdesetih točk, potem niso brez možnosti v dolenjski prestolnici. Krka bo imela seveda še dodaten motiv Martinove sobote, kar je za vinorodni okoliš tega dela Slovenije eden največjih praznikov. A morda jim cviček po tekmi le ne bo prijal... JANEZ TERBOVC PANORAMA »Razbili smo Jih v prvem polčasu« Najvišji razliki za laške košarkarje sta prišli na začetku drugega polčasa po koših Anteja Mašiča (49:26,51:28), ki je proti Slovanu nakazal svoje ogromne potenciale. Z njim ima velike načrte trener Damjan Novakovič, ki je najprej odgovoril na vprašanje, v čem je razlika med tekmama s Krko in Slovanom. »V pristopu, seveda. Ta je bil povsem drugačen proti Slovanu, ki smo ga >razbili< v prvem polčasu. Matematika tu seveda ne igra in nisem pričakoval, da bomo" prednost 20 točk podvojili do konca tekme. V navadi je, da se nasprotniki po visokem zaostanku sprostijo, kar je bil primer pri Kodeljevčanih. Trojke so zadevali z vseh strani in skoraj bi nas dohiteli. Približali so se nam na 5 točk. Takšne tekme, ko ob odmoru vodiš za 20 točk, težko izgubiš. Pa vendar seje pri posameznikih pojavila trema kot posledica strahu pred porazom, čeprav je semafor kazal izdatno razliko za nas. Dobro je, da smo se pobrali po katastrofalni sobotni predstavi proti Krki. Povrnili smo samozavest in imamo na sporedu dve relativno lažji tekmi pred odločilnima obračunoma sezone z Olympio iz Larisse v pokalu Fiba. Skušal bom za prijateljsko tekmo poiskati tekmeca, ki je podoben grškemu.« : DŠ Foto: ALEKS ŠTERN ROKOMET 8. krog 1. SL (m): Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:24 (14:13); Kokšarov 12, Terzič, Furlan 4, Kos, Gorenšek, Gregore 2, Koz-lina, Trivundža l, Jeruzalem Ormož - Gorenje 29:29 (15:14); Bezjak 6, Sok 4; Vukovič 7, Blaževič, Golčar, Rezniček 4, Kavaš, Baškin 3, Oštir, Sirk 2. KOŠARKA 5. krog 1. SL (m): Zlatorog - Geoplin Slovan 84:76; Mašič, Mali, Nuhanovič 19, Jelesijevič 13, Harris 4, Smajlovič, Horvat 3, Stmad, -Maček 2; Modrič, Clemons 20, Novak 10, Alpos Šentjur - Helios Domžale 62:85; Kobale 16, Dragšič 11, Deli-č 8, Koštomaj, Ribežl 6, Palčnik 4, Lapornik 3, Gru-šovnik. Pele 2; Troha23, Laš-kevič 17. 3. krog 1. SL (ž): Merkur Celje - Neso Ihke 88:54; Čon-kova 23, Kerin 13, Bajič 11, Barič, Verbole, Evtoukhovitch 8. Komplet 7, Zdolšek 6, Jereb, Klavžar 2; Humphrey 23, Brown 22. NOGOMET Osmina finala pokala SLMN: Svea-Živex8:4 (3 :3); Smiljanič (11, 37, 39), Bizjak (14,16), Marn (30), Bauman (30); Kugler (3), Krof-lič (5,40), Adrinjek (11), Izola - Dobovec 4:7 (1:2); La-koseljaC (9), Draženko (21, 37), Franetič (40); Stres (15, 19, 40), Mordej (24, 25), Brečko (35), Bračun (40). ŠPORTNI KOLEDAR Petek» 9.11. ROKOMET _ 1. SL (ž), 8. krog: Celeia Žalec - Celje Celjske mesnine (18). NOGOMET 1. SLMN, 8. krog: Sevnica - Živex (19). Sobota, 10.11. 1. SL (m), 18. krog: MIK CM Celje - Maribor (16). 2. SL (m), 14. krog: Krško - Rudar Velenje (14). 3. SL - vzhod (m), 14. krog: Šmarje - Črenšovci, Dravinja - Pohorje, Šmartno - Šentjur, Kovinar Štore -Malečnik (vse 14). 1. SLMN, 8. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Puntar (20.30). ROKOMET Liga prvakov, 4. krog, Velenje: Gorenje - Meshkov Brest (17.15). KOŠARKA Liga NLB (ž), 3. krog, Banja Luka: Mladi krajišnik -Merkur Celje. Nedelja, 11.11. ROKOMET Liga prvakov, 4. krog, Reykjavik; Valur - Celje Pivovarna Laško (18.30). Preverjali v Celju, a pretepali so se v Bistrici Medtem ko so v noči na nedeljo policisti množično preverjali tri najbolj obiskane nočne lokale, so trije vročekrv-neži robantili v gostinskem lokalu v Bistrici ob Sotli in tam namahali kar nekaj oseb. Gre za 24- in 27-letna moška z območja Šentjurja ter 21-letnika iz Celja. »Mlajši Šentjurčan je okoli 20. ure v lokalu srečal znanca iz Bistrice ob Sotli, ki mu je zaradi preprodaje konoplje dolgoval denar. Med pogovorom je prišlo med njima do prepira in pretepa. Po posredovanju domačinov in lastnice lokala so lokal zapustili,« pravijo na policiji. Dve uri kasneje se je trojica vrnila v Bistrico ob Sotli, kjer je najprej fizično obračunala z dvema gostoma, ki sta pred lokalom kadila. V lokalu so se nato spet spravili na 25-letnika, njegove starše in Bo kazen za umor odslužil v domu za ostarele? 59-letni Franc Rebevšek, ki mu na Okrožnem sodišču v Celju sodijo zaradi lanskega umora v Kovinarski ulici v Celju, ko je do smrti potolkel 41-letnega Ivana Roperta - Janija, tudi v sredo obravnave ni mogel spremljati. Zaradi slabega psihičnega stanja so ga pospremili nazaj v psihiatrično bolnišnico v Vojniku. Vzrok slabega stanja je dolgoletno pitje alkohola. Tega mnenja sta izvedenki zdravstvene stroke, ki se v sredo nista mogli opredeliti, ali je bil Rebevšek v času umora prišteven, zato morata do naslednjič svoje mnenje še dopolniti. Vse bolj je jasno, da Rebevšek ne bo končal za zapahi, temveč bo kazen odsedel v psihiatrični bolnišnici ali celo v domu za ostarele s posebnim programom, saj na psihiatriji zmanjkuje prostora. Tako je na zadnji obravnavi omenila ena od izvedenk. Slednja možnost je dvomljiva glede na to, da je sodni senat prepričan, da je obtoženi še vedno nevaren za okolico. Sojenje naj bi se nadaljevalo decembra. enega od domačinov. Kasneje se je pre-tepaška druščina iz lokala odstranila, a je 24-letni Šentjurčan prišel nazaj v lokal, kjer jè s palico uničil opremo in gostinski inventar. Še pred prihodom policije so se osumljenci odpeljali proti Kozjemu. V torek so šmarski policisti trojici odvzeli prostost zaradi nasilniš-tva, poškodovanja tuje stvari in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Za slednje kaznivo dejanje sumijo 24-letnega Šentjurčana, pri katerem so opravili tudi hišno preiskavo in našli 34 posušenih rastlin, 42 vej in nekaj posušenih delcev konoplje. V hišni preiskavi so zasegli tudi nekaj nabojev in prirejeno orodje ža napad. 24-letnik je policiji znan zaradi kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem. SŠol Ograja jezi kupce Prav smešno je že opazovati, kako si odgovorni in občani dopisujejo na Servisu 48 o ograji, ki ločuje dva trgovska centra, in sicer Tuš in Citycenter v Celju. Kupec, ki kupuje v enem od trgovskih velikanov in na primer želi oditi še v drugega, mora prehoditi še približno dvesto metrov, pri čemer ni prehoda za pešce, ali prevoziti dobršen del, ker z Mariborske ceste (gledano v smeri mesta) na cesto, ki loči trgovska centra, ne more zapeljati! Ironično pri tem je, da odgovorni vedo, da je ograja ilegalno postavljena in bi jo morali podreti, toda ograja tam še vedno stoji! Že lani so na Servisu 48 občanu, ki je spraševal, zakaj občina ne posreduje in reši zadeve, odgovorih: »Ograja ni legalno postavljena. Z namenom prehajanja med centroma je - glede na zahteve v postopku Sprejemanja prostorskih aktov - Interspar del objekta orientiral proti Tušu.« Ker si občani s takšnim odgovorom niso mogli pomagati, so na Servis 48 naslavljali nova vprašanja, zadnje je bilo objavljeno letos septembra. Nov odgovor je bil dovolj zgovoren: »Ograja med obema trgovskima centroma je bila postavljena v času gradnje centra Interspar in je bila dovoljena kot začasna zaščitna ograja za čas do končane gradnje centra. Ograja v delu, ki zapira prehod med centroma, ni skladna z veljavnim zazidalnim načrtom in je zanjo republiška inšpekcija za okolje in prostor že odredila odstranitev.« Toda ograja je še vedno tam ... Sšol Foto: GK PORTRETTEDNA GORAZD GORINŠEK Arena/ zmagoiralcev- Uspehi Dvakrat državni prvak pri mlajših dečkih z mariborsko reprezentanco, drugo mesto na evropskem klubskem prvenstvu NIKE premier« cup z NK Jarenina in s tem uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južni Afriki Stanovanje V naslednjem letu s punco načrtujeva lastno stanovanje. tam igral še pri mladincih. Kasneje sem kot posojen igralec eno leto igral v drugi članski ligi, nato pa začel kot profesionalec igrativ prvi ligi. Hobiji V toplem vremenu rad odigram partijo tenisa, drugače pa imam rad tudi igre s kartami. Klubi do sedaj NK Marjeta, NK Maribor, NK Jarenina, NK Železničar Maribor, NK Drava Ptuj. NK Celje Ljubezen S punco Tino sva skupaj devet let. Ko le ima čas, se s starši udeleži kakšne tekme, na kateri me vedno zelo spodbuja. Nastopi 142 nastopov in 15 gole Naj gol V drugi ligi, kosem igral za NK Železničar, sem preigral dva igralca in nato še vratarja ter žogo potisnil v prazno mrežo. Želje Osvojiti naslov slovenskega prvaka ter kakšna zmaga i evropskem prizorišču Glasba, film Rad poslušam vse glasbene zvrsti, najraje glasbo iz bivše Jugoslavije. S punco si velikokrat sposodiva kakšen film ali pa greva v kino. Trenutno je moj najljubši film Gladiator Naj veselje Zmaga š ptujsko Dràvo proti NK Maribor, s katero smo : uvrstili med prvih šest ekip, ki so se borile za prvaka. Publika V publiki se vedno najde kdo, ki ima kaj pripomniti. Pri celjski publiki pa moram izpostaviti Celjske grofe, ki nam res stojijo ob strani in nas spodbujajo v vedno večjem številu, kar je za klub gotovo velik plus. Vsa čast! Prosti čas Prosti čas najraje preživim s punco ter s prijatelji spijem kakšno kavico. Drugače pa rad delam z računalnikom ali v dobri dražbi igram igre s kartami. Naj žalost Poraz v finalu slovenskega mladinskega pokala z NK Maribor proti NK Triglav V pretep vpleten invaliden varnostnik? Zgodbe o nasilnih varnostnikih se nikoli ne končajo - Se družba še ne zaveda, da je nasilje njen velik problem? V torek smo pisali, da imajo gostinci in Celjani občutek, da se je število policijskih nadzorov v nočnih lokalih v zadnjem času močno - celo pretirano - povečalo. Da o občutku gostov o (ne) varnosti v lokalih sploh ne govorimo ... Toda na policiji pravijo, da so nadzori nad gostinskimi lokali in dogajanji v njih aktualni vse leto in da se je policija dolžna odzvati tudi na klice ljudi o domnevnih kršitvah v lokalih in njihovi okolici. Skupni imenovalec vseh zadnjih dogodkov, vezanih na varnostnike, nadzore in nočne lokale, pa je nasilje. Nasilnih je tudi vedno več mladih, ki na vsakem koraku žalijo policiste, kar se včasih ni dogajalo. In da je zmeda res velika, kaže zadnji pretep pred celjskim lokalom. Tam naj bi jo skupil varnostnik, ki naj bi imel status invalida. Policisti opažajo vsaj to, da je manj kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, in sicer v tistem delu, ki govori o prepovedi vstopa mlajšim od šestnajstega leta v lokale med 24. in 5. uro. Čeprav se je v nekaterih primerih izkazalo, da je ta omejitev dvorezen meč. Mlajši mladoletni se zdaj zbirajo drugje in predajajo alkoholu, včasih tudi vandalizmu. V lokalih je največ kršitev Zakona o omejevanju uporabe alkohola, saj nekateri gostinci točijo pijače vinjenim osebam. Vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Robert Videč pravi, da so med nadzorom pri osebah včasih našli tudi orožje, čeprav jc tega v zad njem času manj. »Kadar pride do klasičnih oblik vandalizma, najdemo od nevarnih predmetov največkrat bejzbol palice. Najbolj pogosti kršitelji so stari od 24 do 34 let, na drugem mestu so kršitelji, stari od 18 do 24 let.« Policija se za nadzor v določenem lokalu odloči glede na pretekle prekrške, pri čemer upošteva tudi podatke o nezadovoljstvu občanov v njegovi okolici. Kot smo že poročali, policisti stanje preverjajo v patruljah in posebnih nadzorih, kjer je vključenih več policistov. »Tako imenovana varnostna akcija je bolj izjema kot pravilo. V teh primerih gre za strožje policijske ukrepe, na primer za prijetje storilcev točno določenih kaznivih dejanj in podobno,« razlaga Videč. Ironično je tudi, da morajo policisti, namesto da bi za jo za posledico nihanja pri čus- presodi, kje so meje nasilno- se otroka udari, danes je to tvovanju in tako ne morejo sti, in predvsem, kakšno de- že nasilje,« še dodaja Žnuderl. obvladati impulzov v sebi. Po- janje že pomeni nasilje. Vča- SIMONA ŠOLINIČ membno je tudi, da družba sih je bilo priporočljivo, da MATEJA JAZBEC Darko Kolar mir skrbeh skupaj z varnostniki, proti njim celo ukrepati. Samo v prvih devetih mesecih letos so na Celjskem odkrili šestnajst kršitev Zakona o zasebnem varovanju, ki so v pristojnosti policije, za druge kršitve istega zakona je bilo podanih devetnajst predlogov pristojnemu pre-krškovnemu organu. Sprejeli nov zakon Inšpektorat za notranje zadeve je v vsej Sloveniji do septembra opravil 87 nadzorov, od tega 48 rednih in 28 izrednih ter enega ponovnega. Izdal je dva plačilna naloga in 18 odločb o prekršku. Trem varnostnim službam je prepovedal dejavnost in preveril pogoje za opravljanje dela zasebnega varovanja. Najpogostejše kršitve so, da družbe nimajo zaposlenih dovolj varnostnikov, sklepajo pogodbe o varovanju, za katere nimajo ustrezne licence, in tržijo storitve, ki niso v njihovi pristojnosti, kot sta na primer kontrola bolniškega staleža in testiranje alkoholiziranosti. Pogoste kršitve so tudi, ko varnostniki pri sebi nimajo službene izkaznice. Pomočnik generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Zdravko Mele o prednostih prejšnji ponedeljek sprejetega Zakona o zasebnem varovanju pravi, da ta določa strožje in natančnejše pogoje za pridobitev in odvzem licence ter natančneje opredeljuje pogoje za začasni in trajni odvzem le-te. Inšpekcijskim službam daje pooblastila, da zapečatijo prostore, kjer je prireditev brez ustreznega varovanja, novost je tudi kaznovanje naročnika varnostnih storitev, kadar jih sklene brez pogodbe, s službo, ki nima licence, ali to stori v nasprotju s predpisi. Tltdi službene izkaznice po novem zakonu ne bodo izdane le varnostnemu podjetju, temveč vsakemu varnostniku posebej. Zakon uvaja tudi spremembe gle- Robert Videč de usposabljanja varnostnikov, ki se ga morajo udeležiti v roku petih let, opraviti preizkus in znanje tudi obnavljati. Članstvo v zbornici za zasebno varovanje bo odslej neobvezno. Direktor celjske družbe Prosignal Darko Kolar govori o povsem nezaslišani stvari, ko invalidsko podjetje v Celju trži invalide za delo varnostnikov. O tem priča tudi sobotni dogodek, ko naj bi bil v pretepu v celjskem zabavišču poškodovan varnostnik invahd. Po mnenju Ko-larja je to še ena od vej, ki jo bo morala urediti zbornica za zasebno varovanje, saj delavec invalid delu varnostnika tako fizično kot psihično ni kos. »Ne razumem lastnikov, ki se odločijo za varovanje ljudi z delavci na črno. Vsak lastnik bi moral čutiti odgovornost,« še dodaja Kolar. Ne vedo, kje so meje Kljub temu, da se v teh tednih največ govori predvsem o delovanju varnostnikov in kako le-ti vzpostavljajo ali ne vzpostavljajo red in mir v nočnih lokalih, je res, da je med mladimi, ki zahajajo v lokale, veliko nasilja. V to smo se prepričali tudi sami pred časom, ko smo bih s policisti na terenu v nočnem času. Med nasilneži so vedno mlajše, včasih celo mladoletne osebe, ki na terenu policiste v uniformah velikokrat tudi žalijo. Psihologa na celjskem centru za socialno delo dr. Mateja Žnuderla smo zato vprašali, zakaj so mladi danes tako agresivni in to mnogokrat sproščajo na nasilen način. »Ne vidijo drugega načina reševanja problemov. Že otroci se morajo naučiti, kaj je prav in kaj ni. Najstniki želijo na primer preverjati meje. Zanima jih, kje so meje sprejemljivega vedenja, torej kdaj bo okolica odreagirala. To je tudi obdobje, ko dvomijo v stvari, ki jih postavijo avtoritete. V mladih je tudi visoka napetost, saj so v obdobju, ko se v njih dogajajo zaključne telesne spremembe, ki ima- Na podlagi 56. člena in v skladu s 1. odstavkom 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3 Uradni list RS št. 63/07) OBČINA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta direktorja občinske uprave občine Žalec (v besedilu objave uporabljeni izrazi, napisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati še naslednje pogoje: - biti morajo državljani Republike Slovenije; - imeti morajo univerzitetno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri; - imeti najmanj sedem let delovnih izkušenj; - imeti opravljen državni izpit iz javne uprave; - aktivno morajo obvladati uradni jezik; - obvladati delo z računalnikom in računalniškimi programi; - ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; - ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee. Od kandidatov se pričakuje, da imajo organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, poznajo problematiko in pravno ureditev lokalne samouprave in uporabe proračunskih sredstev. Poznavanje delovanja lahko kandidati izkažejo tudi s pisnimi dokazili in referencami. Zaželeno je, da prijava vsebuje kratek življenjepis, v katerem kandidat navede tudi drugo znanje in veščine, ki jih je pridobil. Ponudbi z življenjepisom morajo kandidati predložiti naslednja dokazila: 1. Izjavo kandidata: - o izpolnjevanju pogoja zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila pridobljena; - da je državljan Republike Slovenije; - da ima opravljen državni izpit iz javne uprave; - o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in o tem, da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; - da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje; - izjavo, da za namen tega natečaja dovoljuje Občini Žalec Savinjske čete 5, Žalec pridobitev podatkov o izpolnjevanju pogojev tega razpisa iz uradnih evidenc ali pa predložiti fotokopije dokazil o izpolnjevanju pogojevtega razpisa. 2. Opis in navedba delovnih izkušenj, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj iz razpisa. Kot delovne izkušnje se štejejo delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja strokovne izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji strokovne izobrazbe, ne glede na to, ali je delovno razmerje oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobraz-be. Kandidat, ki nima opravljenega državnega izpitéfc& javrt'é upräve, iü&ra ta pogoj izpolniti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Okvirna vsebina dela: - neposredno vodenje občinske uprave, organiziranje in koordiniranje dela oddelkov občinske uprave; - opravljanje najzahtevnejših del in nalog občinske uprave, vodenje ter sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini; - zagotavljanje opravljanja strokovnih in drugih nalog, ki so skupne oddelkom občinske upra- - odločanje v upravnih stvareh. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s potrebnimi dokazih v zaprti ovojnici z označbo »zajavni natečaj za direktorja občinske uprave« na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec v osmih dneh po objavi. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: obcina.zalec@eunet.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Na predlog natečajne komisije bo kandidata na položaj direktorja občinske uprave imenoval župan Občine Žalec za petletni mandat. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. V izbirni postopek se v skladu z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS št. 139/06) ne bodo uvrstili kandidati, ki bodo poslali nepopolne prijave oziroma bo iz prijave izhajalo, da ne izpolnjuje nate-čajnih pogojev. Kandidati bodo o izboru javnega natečaja obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno tudi na spletni strani Občine Žalec. Informacije o izvedbi javnega natečaja so na voljo vsak delovni dan po telefonu (03) 713-64-12 (Darja Orožim). [ S Palmo JM weht... 03/89 84 370, 02/48 03 900, 01/52 02 700, 05/67 10 6 80 www.palma.si '^Bnodüooaas '"' d.d. edit IZLETNIK/A turistična A^LNCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si NAKUPOVANJE V ARIZONI (BiH) 24.11. • DUNAJ (1.,8..15. in 22.12.) • SALZBURG (8.in 15.12.) • MÜNCHEN (8. in 22.12.) • CHRISTKINDL (22.12.) • GARDALAND (15., 22. in 29.12.) ZA ROGLO, KRVAVEC, GOLTE IN CELJSKO KOČO. DO 20 % CENEJE! PLAČILO NA OBROKE II!!! ■ J'l^MH^Ji-H'tMiirrü UMAG htl Sol UMAG 2-dnevni paket.polp od 64,00 EUR/osebo • OPATUA htl KRISTAL, htl KVARNER in htl ADMIRAL 2-dnevni paket polp že od 59,50 EUR/osebo • POREČ htl Parentium 5-dnevni paket polp od 153,00 EUR/osebo CPL - VESZPREM 18.11. in CPL - GÜMMERSBACH 24.11. HTl HOSTMAHK ""sup - Posebna cena za prvE odhoda 25 11 ,2.,9 in 16 12 2007 pol 4596« Boični termr.. odtind 23 12. 200/ pol 549 EUR - Novoletni termin, odhod 30: 12. 2007 poi. 628 EUR 1 S 2. otrok 2-12 let na dodatnem iežiSčo pavšal od 259 8JR OPATUA, HtLBMlUA», 2ä 12.-2.1., 1/2TWC. pol., že od 229 EUR Vabljeni na XLV. Salonski večer v petek 16.11.07 ob 20. uri. Preživite prijeten večer ob glasbi ansambla ZlATI MUZIKANTJE in se nasmejte humoristu TONIJU 6AŠPERIČ Okušali boste slastne martinove jedi kuharskih mojstrov Zdravilišča Laško. Za vstopnino in večerjo s kozarcem izbranega vina k vsaki jedi boste odšteli 35 €. Rezervacije In informacije: 03 7345 122 PRAGU, 16.11.; BOKIH, 17.11., MUUZ Z LETALOM, 16.11., BUBAJ, 29. NEW YORK IN PREBBShCNI NAKUPI. 28 I i ISTANBUL. 21 11 EGHT ia KM&UMEME PS BUB, 18. in 25.11.. 8.. 9. in IB. 12. ......W"" Privlačna domačnost turističnih kmetij je zaposleni od jutra do večera, ko se v mestih ne pozdravljajo več, ko pogosto niti sosedov ne poznajo, je kmetija kraj, kjer te sprejmejo kot svojega, kot člana družine. Na deželi se lahko na sprehodu pogovoriš s sosedom, stiki med ljudmi so še pristni. To je tisto, kar ljudje potrebujejo. Če pa lahko najdejo še kaj več, če si lahko izberejo kmetijo po svojih željah, je zadovoljstvo še večje. Zaradi tega smo se odločili tudi za specializacijo ponudbe. Z znakom specializirane ponudbe se ponaša že 27 kmetij. Med njimi so kmetije, prijazne otrokom, vinogradniške, kmetije s konji, za zdravo življenje, za goste s posebnimi potrebami... Na začetku delovanja je združenje veliko svoje energije vlagalo v spremembo zakonodaje, ki je ovirala razvoj turističnih kmetij, namesto da bi ga vzpodbujala. Ste zdaj zadovoljni? Ne vsi, a v povprečju smo. S strpnostjo in z vztrajnostjo, dogovarjanjem in s pregovarjanjem smo uspeh, tako da smo lahko vsi zadovoljni. Država zato, ker ima nekaj lepega podeželja in lepih kmetij, mi pa tudi, ker lahko ostajamo na kmetijah, delamo in sprejemamo goste. Združenje vodite že od začetka. Kaj vas žene naprej? Uspehi? Zagotovo so uspehi velika vzpodbuda. A najbolj sem zadovoljna, ker prihajajo gosti na naše kmetije, nas cenijo in ker jih je vedno več. Prav tako je pomembno, da smo vse kmetije povezane, da mi upravni odbor ves čas stoji ob strani. Vsi se razumemo in to je ključ uspeha. MILENA B. POKLIČ ~ Jaroslav Morave*, dr. med., spec, radiolog izvaja ULTRAZVOK (dojke, trebušni organi, prostata, ...) ~ Marija Oevirk, dr. med., spec, ginekologije in porodn. izvaja AKUPUNKTURO ZA NOSEČNICE T: 03 78 08 140. Vljudno vas vabimo na SVEČANO MARTINOVO VEČER30, ki bo v soboto, 10.11.2007 ob 18. uri, v restavraciji Cena: 15 evrov na osebo Združenje turističnih kmetij Slovenije ta mesec praznuje desetletnico uspešnega dela. Slovesno prireditev so pripravili v sredo v večnamenski dvorani Term Zreče, prav tam, kjer je bila ustanovna skupščina združenja. Ustanovnih članov je bilo 142, danes jih je v združenju že 310. A število članov še zdaleč ni edino merilo uspešnosti dela. Kot je na prireditvi poudaril kmetijski minister Iztok Jarc, so prav turistične kmetije s svojo bogato ponudbo tisto najboljše, kar slovensko kmetijstvo lahko ponudi, uveljavile pa so se tudi v celotni turistični ponudbi Slovenije. Pot do tega ni bila lahka, kar najbolje ve Vilma Topolšek, ki predseduje združenju vseh deset let. Združenje je v desetih letih pripravilo šest izdaj barvnega kataloga slovenskih turističnih kmetij v petih jezikih, svojo ponudbo predstavljate na spletnem portalu www.slovenia.info, sodelovali ste v mednarodnem projektu Počitnice brez meja na kmetijah ... Se je zaradi tega povečal obisk slovenskih turističnih kmetij kar za tretjino? Vse to nam je pomagalo k prepoznavnosti, a če ne bi bile naše turistične kmetije tak- šne kot so, ne bi bilo dovolj. Turistična kmetija mora biti živa kmetija. Imeti mora živali, doma pridelano hrano, hišne specialitete in predvsem domačnost. V času, ko so ljud- "t*! Terme Dobrna ìJi'&K* Masažno-lepotfi! center Hiša na travniku MESEC AFRIKE: ~ masaža Afriški dež (50 min.) 30 avrov ~ ritual Modrost Afrike Sß^fbv 71 evrov ; Posebna ponudba: vsa kozmetika Modrost Afrike-20% Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Darovali so kri V Novem tedniku št. 86 z dne 30.10.2007 je bil na strani 9 z naslovom Darovali so kri objavljen prispevek, ki ne prikazuje pravih podatkov o organizatorju krvodajalske akcije in o številu darovalcev. Območno združenje RK Celje kot glavni organizator krvodajalskih akcij za Transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje organizira tudi akcije za srednješolce, ki dopolnijo 18 let starosti. Pred tem jim na posamezni šoli pripravimo 2-urno predavanje o krvodajalstvu. Tako smo 22. oktobra organizirali akcijo za Srednjo vrtnarsko šolo Celje, ki se je je udeležilo 22 dijakov. Naslednji dan, 23. oktobra, pa smo organizirali akcijo dijakov Šolskega centra Celje, ki se je je udeležilo 34 dijakov. Na Šolskem centru Celje smo izvedli akcije tudi 9. oktobra, ko je kri darovalo 90 dijakov, in 16. oktobra, ko je kri darovalo 41 dijakov. 15. oktobra je bila akcija izvedena preko Poslovne komercialne šole Celje, ko je kri darovalo 61 dijakov. Plan krvodajalskih akcij srednjih šol se uskladi vedno na začetku šolskega leta s transfuzijskim oddelkom. Če je bila organizirana akcija s strani Kluba študentov občine Celje, potem ni bila v rednem planu OZRK Celje. Iz podatkov o odvzemu krvi za omenjeni teden je razvidno, da so kri darovali samo 4 študenti. IGOR POLJANŠEK, sekretar OZRK Celje ZAHVALE Pomoč v poplavi Čeprav bosta od poplave v Vojniku minila že dva meseca, se naše življenje šele približuje normalnemu. Grozen je spomin na tisti večer 18. 9. 2007. Šele sedaj se zmoremo zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo Jerneju Bojanoviču za požrtvovalno pomoč na našem domu, saj je pripomogel, da škoda ni bila še veliko večja. Mnogo več škode bi nastalo, če bi ne bilo požrtvovalnih fantov, ki so sinu Urbanu, kljub vodi, ki je segala do pasu, pomagali reševati vse v ulici, kar se je še rešiti dalo. Iskrena hvala tudi Simonu Kovaču, Tilnu Podergajsu in fantom, ki so pomagali rešiti prašička! Zahvaljujemo se tudi Ka-ritasu Vojnik in predsednici Darinki Preložnik s sodelavci za vso pomoč. Kdor hitro da, dvakrat da! Verjemite, pomagali ste nam, ko so bili trenutki najtežji, zato smo vam neizmerno hvaležni. Družina Anice P. □ DRI TELEFON BUČKE 1.5-2,2 BUČNO OLJE 2,5-3 BUTVA 3 CVETAČA 3 ČEBULA 1.3-1,5 ČESEN 56 FIŽOL V ZRNJU 6-7 FIŽOL STROJI 2-3 JAJCEVCI 1.5-2,5 KOLERABA 1.5-2 KORENJE 1-1,5 KROMPIR 0.6-1 0HR0VT 1-1,5 PARADIŽNIK 2-2,2 PETERŠIU 46 PESA 1.5-2 POR 2,5-3,5 RE0KEV CRNA 1,5-2 RADIČ 2-3 SOLATA GLAVN ATA 2 ENDIVJA 2,5 MAJNIŠKA 2 SPINACA 3 REPA 0.8 REPA KISU 1,8 ZELJE PRESNO 0,7-1 KISLO ZELJE 1,67-1,7 ZELENA 2,5-3 SADJE ANANAS 1-2,5 BANANE 1.1-1.4 GROZDJE BELO 1.5-2,9 GROZDJE RDEČE 1.5 GRENIVKE 1.7 HRUŠKE 1.52 JABOLKA 0.8-1,4 KAKI 2 KM 3 LIMONE 1.7 MANDARINE 1-2 OREHI CELI 4 OREHI JEDRCA 6-10 POMARANČE 1.8 Pomoči še..ni Bralca (posredovala sta podrobne osebne podatke), ki sta pred dvema letoma zaradi plazu izgubila hišo na območju občine Laško, omenjata, da še vedno nista prejela denarne pomoči. Na ministrstvo za okolje in prostor sta zato pred mesecem poslala dopis, vendar odgovora še nista dobila. Mateja Gornik Mrvar iz Službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za okolje in prostor odgovarja: »S težavo omenjenih zakoncev, ki sta v neurju 21. avgusta izgubila hišo, smo seznanjeni. Z drugim delnim programom odprave posledic neurja na širšem območju Slovenije (z dne 22. julija in med 21. in 24. avgustom 2005) je predvidena zagotovitev sredstev državnega proračuna za sofinanciranje rešitve stanovanjskega problema omenjenih zakoncev. Z njima so bili že v letu 2006 opravljeni razgovori, na katerih smo jima predstavili možnosti v okviru določil Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Skupne rešitve do danes še nismo našli, saj se zatika pri podaji predloga s strani oškodovancev glede nadomestne gradnje ali nakupa nadomestnega stanovanja (konkretnega predloga o nadomestnem stanovanju ali gradnji s strani oškodovancev še nismo prejeli) in s tem ostaja odprta višina zagotovljenih sredstev s strani državnega proračuna. V sklopu is- kanja nadomestnega stanovanja in s tem rešitve stanovanjskega problema predvidevamo vključitev lokalne skupnosti, da bi lahko zakoncema ponudili več možnih rešitev, skladno z določili sistemskega zakona.« Parkiranje Pod gabri Bralka Maja opozarja na težave s parkiranjem v ulici Pod gabri v Celju, pri hišnih številkah od 21 do 33. Najbolj jo moti, ker so tamkajšnje parkirne označbe zbledele, zato opaža nered. Prav tako jo moti, da parkirajo na tem parkirišču kombiji zasebnikov iz bližnjih lokalov. Mitja Dvornik iz Nepremičnin Celje, strokovni sodelavec za gradnjo in vzdrževanje, odgovarja: »Družba Nepremičnine Celje lahko kot lastnik objekta Pod gabri 21-33 na željo uporabnikov obnovi označbe parkirnih mest, vendar je to strošek, ki ga bodo uporabniki morali plačati kot obratovalni strošek. V zvezi s parkiranjem tujih vozil pa je fizično preprečitev praktično nemogoče zagotoviti.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Martin vas čaka v PianetuTuš! MARTINOVANJE V petek, 9. novembra, ste tako od 17. ure naprej vljudno vabljeni na veselo martinovanje, ki bo letos še posebej slastno in radostno. Pripravili vam bodo pravo martinovo pojedino, ob kateri boste krstili mošt ter uživali v tradicionalni slovenski glasbi in plesu folklorne skupine. MANCA ŠPIK V PLANETU Vse do 15. novembra pa si lahko z malce sreče priskrbite jeklenega konjička za adrenalina poln konec tedna. Vse, kar morate storiti, je da izpolnite nagradni kupon, ki ga dobite na blagajni kina, in ga vržete v Dodge Nitro, ki je razstavljen v avli kinematografov Planeta Tuš Celje. Žrebanje se bo zgodilo v petek, 16. novembra, v avli kinematografov s posebno gostjo Manco Špik. ZA LJUBITELJE DOBRIH ZGODB f -^B^ Wi Največje filmske zvezde sveta f flk pa prihajajo v Planet v sredo, 14. novembra, s svečano ! ^aSf fttÉB % premiero filma Jagenjčki in aPk ®6> ,evi s Pričetkom 0,3 19- uri-ÌSe Legendarni oskarjevec Robert Redford se je tokrat znova dokazal kot režiser in glavni igralec obenem, ob njem pa blestita še odlična Meryl Streep in Tom Cruise. KONCERT COLONIE * Planetov bowling vas vabi na . zabavo v družbo vročih, I» poplesujočih teles, in sicer v soboto, 24. novembra, ob 23. uri. Takrat bo oder (zasedla atraktivna hrvaška zasedba Colonia, ki bo z 5 energičnim nastopom . poskrbela, da nobene pete ne ; I bodo mirovale. Vstopnine ni! STAND UP KOMEDIJE In ne pozabite vikend se v Planetu začne v četrtek z večerom smeha in zabave. Tudi tokrat bo Planetov bar odmeval od smeha, ki vam ga bodo privabili stand up komedijanti. Zabava pa se bo nato nadaljevala na bowlingu, kjer vas čakajo številni popusti, vsi udeleženci stand up komedije pa si boste lahko čevlje izposodili brezplačno. 1W VRTILJAK POLK IN VALČKOV TEDENSKI SPORED RADIA CELJE v ^r^pHMIp 5 00 Začetek jutranjega progtama,5.30 NZ melodij tedisi 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaŠlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vašeskrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - srečanje z Lojzetom Slakom,(pišite na NT&RĆ? Prešernova 19;"Celje - za skrite želje), 11.00 Kul-turni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja, 12,00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice,, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.001, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Lučsveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - vitez vina Drago Medved, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TT 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, Z00:2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8:25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack: predstavitevskladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice; 14.30 Poudarjeno, 15-00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Znanci pred mikrofonom -vitez vina Drago Medved - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel Spev in Gojko Jevšenak, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jtitranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.0Ò 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.2S Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice; 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaikil&00 Noviee,T2.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regij'ške novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi-župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermoloni, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tednav6;00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 .Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 915 Časovni sttoj;:10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Növice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mali O.-' poŠta, 13.30 Mali O-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Alenka Gotar, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukur jem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kuni Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Murskiral) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester vakciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), lO.OO Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15); 14.30 Poudaijeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00. SNOP (Murski val) Oddaja Znanci pred mikrofonom je nastala v gostilni Franci: Aljoša Bončina, Mateja Podjed in Drago Medved (z Ibvb). O vinu in Martinu Oddajo Znanci pred mikrofonom, ki bo na sporedu na Martinovo nedeljo ob 10.15 uri, smo posneli v pristnem okolju gostilne Franci v Zagradu, kjer so nam ljubeznivo odprli vrata. Mateja Podjed pa je za omizje v sodelovanju s tehnikom Aljošo Bončino povabila viteza vina, avtorja številnih knjig o vinu in vinski kulturi, tudi o kulturni dediščini in kulinariki slovenskih stoletnih gostiln, pesnika in slikarja Draga Medveda. O vinu in Martinu, pa o tem, kako mu pravilno nazdraviti, o kulturi pitja vina, o stoletni trti in še o čem bo tekel zanimiv pogovor ob glasbi po izboru gosta. Andrej teče maraton Andrej Krajne vsako soboto teče maraton. V dopoldanskem času ga sicer ne boste srečali v trenirki tekati po mestu, mu boste pa lahko na več načinov pomagali, da ga preteče uspešno. Med 11. in 13. uro na frekvencah Radia Celje v oddaji Maraton glasbenih želja namreč Andrej uresničuje vaše glasbene želje, ki mu jih lahko sporočite v živo na številko 49-00-880 ali 49-00-881, lahko pišete preko spletne strani www.radióce-lje.com ali pošljete vašo željo v sms-nabi-ralnik 031-760-461. TUJA LESTVICA 1. ABOUT YOU NOW-SUGABABES (3) 2. 2HEARTS-KYUEMINOGUE (2) 3. NEWDAY-THE SHAPESHIFTERS (7| 4. NO ONE-ALICIA KEYS (4) 5. TAKING CHANCES-DION CELINE (6) 6. BLEEDING LOVE-LEONALEWIS (1) 7. ONE MORE CHANCE-WILLIAM (3) 8. BONAFIDEGIRL-SHAGGYFEÄT. . RIKR0K&T0NYG0L0 (4) 9. THE QUEEN AND I- GYM CiASS HEROES (1) 10. VALERIE - MARK RONSON FT. AMYWINEH0USE (2) DOMAČA LESTVICA 1. MOJA-TOŠEPROESKI (2) 2. OBLAKZADVA-TABU (6) 3. LESANJE-EVAČERNE (3) 4. AVEŠ-ALYA (1) 5. HELLO HELLO-BILLYS (1) 6. HIJENE-TINKARA (5) 7. VAŽNDAZADANE- BIG FOOT MAMA (4) 8. P0VEJ-KARMEN STAVEC (2) 9. KROG-NODUS (3) 10. MOJA-FLU FLU (4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GOODBYEMR.A-THEHOOSIERS LET METHINK ABOUT IT-IDA CORR VS. FEDOE LE GRANT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: RUMEN0ZLAT0 -OOMZA SANJE CELASLOVBJUAJEŽGALA ROCK-ROCK PARTYZANI Nagrajenca: PeterModus. Polzela 267b. Polzela Izidor Manjšek, Badovinčeva 78, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaija ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. CELJSKIH 5 plus t: NAMART1NOVO-ANS.POET (2) ■E MAMINE SOLZE - MODRIJANI (6) 3t NAOHCtg.SLOVENSKIZVOfO v><3) 4. NI VAŽNO KAKO-SPEV (1) 5. BLIZU SRCA- ŠMARSKI MUZIKANTJE (41 SLOVENSKIH 5 plus 1. ČEŽ PLOT -AJDA, ' (4) 2: KAKO PREBOLETI-ANS. NAVEZA (2) 3. ŽLAHTA JE KOT STARA PLAHTA -PARIŽANI (1) 4. NAM0J1 POTI - MEH IN SMEH (6) 5 DARILO NEVESTI-SNEŽNIK (3) Franc Košmrlj, Kersnikova 56b, Celje Trna Preložnik, Koroška 89, Žalec Radio Celje tudi v ZDA Glas Radia Celje seže po celem svetu. Svoje zveste poslušalce ima tudi v ZDA. Med njimi je tudi Joseph Paulic iz New Jersey-ja, sicer po rodu Teharčan. Joseph vsako leto obišče svoj rodni kraj in med dopustom v Celju vedno posluša Radio Celje. Ko se je tokrat vračal v ZDA, mu je bilo kar malo hudo, ker je mislil, da bo ostal brez Radia Celje. Pa smo ga hitro razveselili, ko smo mu povedati, da lahko njegove frekvence posluša tudi preko spleta na www.radioce-lje.com. »Da sem do Celja oddaljen 4.000 milj, ni več pomembno, z dogodki v celjski regiji sem seznanjen, kot da bi bil tam,« je zadovoljen sporočil pred nekaj dnevi. Robi več kot tehnik Robert Tornar je tonski mojster Radia Celje. Včasih, ko ga kakšna izmed voditeljic izzove, pa lahko slišite tudi, kako zveni njegov glas. www.radiocelje.com mM ~ Petek, 9. november: Dopoldne prestopi Luna v Leva, zato bo dan energično in ognjeno obarvan. V ospredju bosta toplina in ra-dodarnost, zelo bo izpostavljen tudi ponos. Dan bo ugoden za komunikacijo in povezavo z različnimi ljudmi. Za podrobnosti ne bo časa, zato boste hiteli neprestano naprej, novim zmagam naproti. V tem času jih lahko kar nekaj osvojite. Pazite, da ne boste preveč ne-popusüjivi do ljudi okoli sebe. Pazite se domišljavosti, kasneje se vam lahko neprimerne reakcije maščujejo, še posebej glede ljubezni. Ob 23.04 nastopi prazna Luna v Škorpijonu. Noč bo tudi tokrat bolj nemirna. Sobota, 10. november: Dopoldne bo Luna v trigo-nu z Marsom, zato pazite, kaj počnete. Razum in čustva bosta v sporu, lahko se pojavijo nepredvidljivi zapleti, na katere ne boste mogli vplivati. Delovati morate mirno in preudarno, paziti na vsak korak. V ljubezni boste čutili, da se vrtite v začaranem krogu, iz katerega ne vidite izhoda. Do partnerja ste lahko v tem času sumničavi in nezaupljivi, kar lahko privede do spora ali napetosti. Od živ-. ljenja boste pričakovali veliko in zaradi kvadrata Lune z Neptunom boste ugotavljali, da niste zadovoljni. Zvečer se bo pojavila velika odločnost, da težavam naredite konec. Nedelja, 11. november: Počutili se boste negotovo, lahko celo nesrečno. Luna bo že ponoči prestopila v optimističnega Strelca, vendar se kljub temu ne boste sposobni boriti proti negativnim občutkom. Ukvarjali se boste predvsem s čustvi in notranjimi občutki, ki so povezani z ljubezenskim odnosom. Merkur, planet komunikacije vstopa ob 8.42 v Škorpijona, kar pomeni, da se bo izredno izpostavilo delovno, poslovno področje. Marsikdo bo prav v tem času dobil svojo novo priložnost. Energija bo zelo prodorna. Merkur bo v Škorpijonu vse do začetka decembra. Ponedeljek, 12. november: Luna v Strelcu bo zadeve kar otežila. Do vsega boste izredno kritični, vse neurejene stvari pa boste hoteli na vsak način urediti. Samozavest bo velika, nihajoče pa bo počutje. Pojavijo se lahko nerazrešene težave iz preteklih treh mesecev. Dan bo ugoden za analizo vsega, za podrobno preučevanje naslednjih korakov. Popoldne bo minilo v nenehnem hitenju, večer pa bo zelo osrečujoč, saj se bosta srečala Luna in Jupiter. Torek, 13. november: Jutro bo obremenjeno s sre- čanjem Lune in Plutona. Pojavi se lahko nezadovoljstvo in slabo počutje. Dopoldne bo kljub vsemu malce bolj umirjeno, energijo boste tokrat lahko usmerili na finančno področje, saj lahko prav v tem času dosežete lep uspeh, ali pa uredite zaostale zadeve. Luna opoldne prestopi v resnobnega Kozoroga. Prepletale se bodo negativne impulzivne energije, zato poskrbite, da boste umirjeni in boste znali iz vsega potegniti najboljše. Naporni dnevi, ki jih preživljate, bodo dobili epilog, saj lahko naredite veliko pozitivnega in vzpodbudnega za naprej. Sreda, 14. november: Priporočljivo je, da višek energije sprostite s fizično zahtevnim delom, kakršni koli napori bodo izredno dobrodošli, saj bosta Luna in Mars v opoziciji. Nikar se ne zapletajte v kakršne koli spore in ne prepirajte se zaradi malenkosti. Previdnost velja na vseh področjih. Zaradi delovanja Lune v Kozorogu boste iskali ravnotežje med različnimi dejavniki, ki so bili moteči v preteklih dneh. Samozavest bo zmanjšana, zato naredite kaj, da bo počutje prijetno. Za sprejemanje odločitev ne bo ravno najbolj pravi čas, saj boste neodločni in ranljivi. Četrtek, 15. november: Dopoldne boste polni novih idej in veselja do življenja. Zaradi bivanja Venere v Tehtnici se boste dobro počutili, prijazni boste in polni upanja. Izpostavljeni bodo odnosi, ljubezen, zato se povežite s partnerjem, mimogrede lahko nadoknadita zamujeno. Mars že zjutraj preide v retrogradno gibanje, zato bo stopnja čustvene energije izredno izpostavljena. Na poslovnem področju morate preučiti, kako lahko napredujete, saj bo dan odličen za navezovanje novih stikov in razreševanje zapletenih finančnih situacij. Dan je tudi ugoden za krajše poti in srečanja v zasebnem in tudi v poslovnem smislu. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si sti tega uspeha in ugotoviti, zakaj so denimo povsem raz-cefrane in luknjičaste hlače, podpisane z zvenečim imenom, vredne pravo malo premoženje. • Letošnji trendi so se že malce naveličali bleščavosti, zbledelosti in luknjičavosti ter se vrnili k prečiščenim linijam in preverjeni temno modri barvi. Pravzaprav se džins evolucije prijazno spogledujejo z igrivo mladostnimi vzdušji, pa tudi eleganco, sprejemljivo celo za le- ta, ki so že zdavnaj prešla najstniško obdobje. Tipični delovni kombinezon je lahko skrajšan v kratke hlačke, džins jakna v zanimiv bolero, obleka se prelevi v džins plašč. Da je krilo in krajše krilce, pod katerega v hladnejših dneh navlečemo paj-kice, modra naložba, že veste, kajne? Pa tudi manjša, a zato še bolj efektna pritikli-na v podobi ročne torbice, šala, kape..., lahko prav prikupno popestri naš modni vsakdan. Modna evolucija z džinsom Še pred leti bi se zgražali ali v najboljšem primeru to obravnavali kot neroden oblačilni zdrs, če bi se kdo pojavil v pisarni, galeriji ali celo na večerni prireditvi v džinsu. Kar je bilo nekoč nedoumljivo, je danes samoumevno - džins si je s svojo nenehno prisotnostjo in nepogrešljivostjo skozi desetletja priboril prost vstop v sleherni ambient. Skoraj sleherni, saj govorimo o materialu, ki je od svojega rojstva pred več kot 160 leti, ko je bil namenjen zgolj delovnim hlačam, doživel neverjetne vizualne evolucije - od pop-kulturnega fenomena mladih v 50. letih prejšnjega stoletja do MTV- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK jevske stilistične podobe z mešanico repa, popa in roka. Nato sta se lepega dne pojavili še Jenifer Lopez in Britney Spears ter s kavbojkami, spuščenimi globoko na boke, povzročili plravo norijo med mladimi. Da bi ta trend čimbolj kapitalizirali, so začeli proizvajalci na džins dodajati še razne okraske, aplikacije, bleščeče vezenine, izumljati nova pranja, uporabljati lasersko tehnologijo rezanja in spajanja ter ga plemenitih z elastičnimi vlakni. Vse te variacije so ponudile tej modni zgodbi nove možnosti razvoja in jo popeljale do modnega fenomena, kakršnih zgodovina oblačenja ne pomni. Džins se je iz tipičnega predstavnika poceni delovnega oblačila prelevil v modno avantgardo. Seveda danes še bolj kot včeraj vrhunski modni oblikovalci tekmujejo med sabo, kdo bo izstrelil na tržišče bolj izvirne in dražje kavbojke, ki so še vedno paradni konj med džins oblačili. Marsikomu zlepä ne bo uspelo razrešiti skrivno- ävropsii iftifiiFi V Mariborsko Si, Celie tel.: (03) 428-62-70 wwv/.BvtodeHregnemer. MERILCI PRETOKA ZRAK» VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESWJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE novca sams 1 Gaberšck Milan šbnt-hjh Šmarje " Os, C ŠČNTJUft 03/746 11 00, ŠMflfU€ 03/819 02 40 VCUKA IZMftfl PNCVMATIHN^,/^ PO UGODNIH CCNIÌH JS^ ^ vwww.radiocelje.com Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzročeni prometni nesreči v tekočem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa. Brez točk! Če se vam zgodi, da naberete najvišje število izrečenih kazenskih točk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vam z zavarovanjem Brez točk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Pravna zaščita vozniškega dovoljenja in 24-uma pomoč na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplačila zagotovite pravno zaščito vozniškega dovoljenja in 24-urno pomoč na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu! Maserati granturisma EuroNCAP: smartu štiri zvezdice Pri EuroNCAP so opravili preskusno trčenje z novim smartom fortwo. Kot je bilo pričakovati, malček ni dobil najvišje ocene, se pravi petih zvezdic, pač pa štiri. Pri EuroNCAP pravijo, da je šlo največ zamer dejstvu, da bi lahko ob trčenju ostri deli armaturne plošče poškodovali voznikove in sovoznikove noge. Hkrati so ugotavljali, koliko je smart nevaren v primeru, ko bi udaril v pešca. Smart se ni posebej izkazal, saj je dobil dve zvezdici od štirih možnih. Januarja maserati grantursimo Januarja bo na domačem nino 4,2 litra in 298 kW/405 loma dovolj prostora za štiri trgu na voljo tudi maserati KM, zraven bo 6-stopenjski potnike, računajo, da bodo granturismo. samodejni menjalnik, kije na prodali šest avtomobilov, pri Kupe bo poganjal V8 ben- voljo tudi v limuzini quattro- čemer je najcenejša izveden- cinski motor z gibno prostor- porte. V kupeju je vsaj nače- ka na voljo za 129 tisoč evrov. Hyundai bo gradil v Rusiji Rusija je dolgo časa veljala za obetaven avtomobilski trg, vendar se napovedi v zadnjih 15 letih niso uresničile. Sedaj se Rusija očitno avtomobilsko prebuja. Južnoko-rejski Hyundai se je odločil, da bo tam zgradil tovarno, v kateri naj bi letno naredili do 10 tisoč avtomobilov. Južno-korejska avtomobilska hiša računa, da bo investicija vredna okrog 300 milijonov evrov, letos pa so na tem trgu že prodali kakšnih 80 tisoč hyundaijev, s tem pa prehiteli recimo Chevrolet, Ford, Toyoto ... Sicer pa drži, da je letošnja prodaja v Rusiji za skoraj 70 odstotkov večja od tiste v lanskem enakem obdobju. R50 je najmočnejši touareg R50 je oznaka najnovejše izvedenke VW touareg, ki se hoče dokazovati predvsem z veliko zalogo moči. Za pogon skrbi turbodizel-ski desetvaljnik iz znane serije TDI, ki ponuja 258 kW/350 KM. Glede na to, da ima avto dizelski motor oziroma pogon, utegne biti še bolj vznemirljiv podatek o navoru, ki ga je za 850 Nm. Tovarna trdi, da zmore touareg R50 do 100 km/h pospešiti v 6,7 sekunde in je najvišja hitrost 235 km/h, medtem ko naj bi bila povprečna poraba vsega 9,6 litra dizelskega goriva. Navzven se ta najmočnejši touareg od drugih izvedenk razlikuje po 21-palčnih platiščih omanyt, zavornih čeljustih v modri bar- vi, širših stranskih pragovih, drugačnih odbijačih, drugačni prednji maski... Sicer bo ta avto na voljo samo v biskajsko modri barvi, za doplačilo si bo mogoče omisliti še športno podvozje z zračnim vzmetenjem. Na slovenski trg se touareg R50 pripelje januarja prihodnje leto. 100 % ZAVAROVANJE ZA 45 % CENE Ker vaš avto ni igrača Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. IČIJE Casino Faraon Celje, Ljubljanska 39, Celje zaposli internega nadzornika. Pogoj je V. stopnja izobrazbe in 6 let delovne dobe ali VI. stopnja izobrazbe in 3 leta delovne dobe. Vloge sprejemamo do srede, 14.11.2007 po pošti na naslov: Marwin d.o.o.. Ljubljanska 39, Celje; e-mail: casino.faraon@siol.net. PRODAM PEUGEOT 206, letnik 2003, reg. do julijo 2008, 37.000 km, s klimo, prodom. Telefon 031 353-634. seoe R5compus, letnik 1992, rdeče barve, ugodno prodom. Telefon 040 882-795. sesa VWtouron 1,9 Idi, letnik 2004,7 sedežev, usnje, dvojno ovtomotsko klimo, 10-oirtog, 6 prestav, hladilni predol in druga oprema, prodom. Cena 12.900 R5, letnik 1995, prodam. Telefon 040 857-303. 5707 PASAT 1.9 tdi, letnik 2003, karavon in golf 1.9 sdi, letnk 1999, limuzina, prodom. Telefon 041 642-070. 5732 ŠKODO favorit gbt, letnik 1994, registrirano do 14.2.2008, z nekaj rezervnimi deli, prodam. Telefon 031 314-831, (03) 5773-526. 5747 CITROEN ax U.i spot, letnik 1997, reg. marec 2008, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. S763 PRODAM ŠEHTJUR, prodamo nedokončano hišo. Cena 125.000,00 EUR. Telefon (03) 7190 885. Marija Mastnak, s.p., Cesta Milošo 7idnnško 21, Šentjur. n IAŠK0. Stanovanjsko hišo, na parceli 617 m2, uporabne stanovanjske površine je ' 95 m2, hišo je podkletena, z garažo, nohajo se blizu zdravilišča in nove šole, približno 600 m, vseljivo takoj, ugodno podamo. Telefon (03)5731-875,031 318-315. 5493 NEPREMIČNINE STAVBNO zemljišče, 472 m2, v neposredni gradnjo in spremljajafc de-' ~ " 0417B4-6'i2 1 HEKTAR zemlje (nji., in trovnik, ! nelcoj ind.qn drevja), mož.ofl gradnje, na lepi sončni lokaciji vMesti-nju, ob cesti, prodam. Telefon 5824-622. ' 5565 parcela 700 m2, ravna, sončna ugodno prodam ali menjam za stanova- Ž215 d, na turistični tođd, prodam večjo stanovanjsko hišo, 340 m2, cezzemljB-čem. Telefon 04120D657. 5646 HIŠO v Lemberg« pri Novi Cedivi, prodam. Ceno 90.000 EUR. Telefon 051 331-877. 5760 .Telefon I. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p.. Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gojba.net. n NOVA Cerkev, Lemberg, prodamo stano- 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n PRODAM 'TRAKTOR torpedo 45, prodom. Telefon 040 866-479. 5683 TRAKTORSKO kosilnico gaspardo, dvojni rez, prodam. Telefon 041 324-256. Š760 TRAKTOR Antonio Cernirò tigrone 3700, letnik 2002, kot nov, 353 d. u., prodam. Cena 9.000 EUR. Telefon 031372-745. 5746 ŠR0TAR, molo rabljen, prodam po ugodni ceni. Telefon 5740-619. Š767 [3QCPQ2QE3D©fSDE3 Linhartova 22, Celje 034924222 vsak dan od &3Ö do 13.00 ŽAlEC-center, prodamo monjšo heo 115 m2, vseljiva takoj. Telefon 041389-238.5665 ARCUN. Poslovno stanovanjsko stavbo, letnik 1974, na parceli 707 m2, storitvena oli druga mirna dejavnost, prodamo za 160.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremiaiine, Dobrova 23 a, Celje, n CELIE, skladiščno halo 1.200 m's pisarnami 300 m2, prodamo Cena 890.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n KUPIM STAREJŠO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečna), takoj kupim. Telefon 041 672-374. 5390 PARCELO ali nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 VIKEND ali hišo, do 20 km izCelja, do 100.000 EUR, kupim. Telefon 041397-211.5598 V Celju al okofc kupim manjšostavbno parcelo ali hišo. Telefon 041 774-999. 5720 PARCELO zo vikend vokolid Žolča ali vikend kupim. Cena do 25.000 EUR. Telefon 041 807-060. ž 218 V Celju z okolico kupim hišo, brez posredni- ka. Nudim pošteno plačilo takoj. Telefon 031 309-555. 5768 V strogem centru Celja kupimo ulični lokol. Telefon 041 601 555. Borzo Nepremičnin d.o 0., Linhartova 22, Celje. t ODDAM po celotnega objekta. Informacije po telefonu 041 731-787. 5634 VOJNIK, poslovni lokal za cvetličarno, trgovino, atelje in podobno, 51 m2, domov najem za mesečno najemnino 450,00 EUR + tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, (elje; http://svetovanje.gajba.net. n OPATUA, Lovran. Prodamo hiško, počitniški objekt nedaleč od centra naselja, 50 m2 površine, 250 m oddaljeno od morja, zgrajeno 1930-1940, prenovljeno 2004-2005, za 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. ROGAŠKA Slatina, Rotanska vas. Prodomo gradbeno parcelo 965 m2 z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt. Cena 35.000,00 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac, s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. ri KOZJE, Pilštanj. Prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim objektom in drvarnico. Leto gradnje 1920, adaptirana 1995, cca 100 m2 stanovanjskih površin +1 hektar kmetijskega zemljišča, za 60.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 t, Celje; http://svetovanje.gaj-ba.net. n CEUE, prodamo več poslovnih prostorov na Kosovelovi 16,vVI. nadstropju, 14,10 m2, 14,10 m2,13,90 m2,13,80 m2,1,40 m2, pocefiil.000EUR/m2.Telefon041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovonje.gajbo.net. n €)limia V Termah Olimia, Podčetrtek, oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti. Poslovni prostori se nahajajo v novem Hotelu So-telia in v apartmajskem naselju Lipa in so primerni za dejavnosti, kot so frizerstvo, trgovina, trafika ... Za informacije glede cene in pogojev pokličite 03/829-78-17 (kontaktna oseba Florjan Vasle) ali pišite na TRISOBNO stanovanje v centru (pri gledališču) 96 m2 + klet 20 m2, prodamo. Zaprto 731-787 ali 041614-083. 5633 CEÜE, enosobno stanovanje v Novi vasi, prit- CEUE, Iršičeva 8, nje, 43 m2 68.250 EUR. Telefon 041 711-012. WiHìM'Kfr KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSliNE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS in UPOKOJENCE DO 50 % obremenitve, stare obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozila in leasing!. Možnost odplačilo na položnice. Pridemo tudi na aom. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop "TTTTTTmr TAKOJ!!! ski hiši, približno 30 m2 povnin, prenovljeno 2006, za 37.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p.. Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; CEUE, Nova vos. Dvosobno stanovanje, 67,02 m2, visoko pritličje, prodamo za 92.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n LATK0VA vas. Novo trisobno stanovanje, I. 2006, z garancijo, 1. nadstropje 72,60 m2, vsi priključio, dvigalo prodamo po ugodni ceni za 88.950 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. n LAŠKO. V dvostanovanjski stavbi, 1.1958, obnovljeni 1. 1982, prodamo stanovanje, 95 m2, s kletjo 95 m2 in poslovnim prostorom, 56 m2 ter s funkcionalnim zemljiščem cca 500 m2. Cena 115.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946. 5390 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolici, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727-330. 5390 NUJNO kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Celju, po možnosti v bloku. Telefon 031 578-700. Š761 V Celju kupim dvosobno stanovanje. Nujno, brez posrednika. Sem resen kupec. Pinolo takoj. Telefon 031309-555. .5768 ODDAM DVOSOBNO stanovale, veliko 50 m2, scentral- VGRADN0 zakonsko posteljo, zelo ohranjeno, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 637-234. 5659 KOMPLETNO spalnico, staro 2 leti, kombinacijo bukve in modre barve, ugodno prodam. Telefon 041767-863. 5712 HLADILNIK 1201, star 3 leta, prodam za 120 EUR. Telefon (03) 5481-023.5705 IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU Mizarstvo Milan Ojsteršek, 3270 Laéko; tel.: 040 425-514 HLADILNIK Candy, rabi jen samo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-201. Kliäte ad 18.30 do 20.30 ure. 5713 TV, hladilnik, francosko posteljo, 2 kavča, posteljo, štedilnik 2 + 2, mizo in stole, prodam. Telefon 040 869481. 5758 ŠIEDILNIK, hladilnik, kavč, trosed, fotelja, mizo, stole, posteljo in kuhinjo, prodam. Telefon 051 424-303. 5767 USB hiši v Vojniku, pritličje, z vrtom, oddom. Prednost imajo nekadilci. Cena 200 EUR ♦ PRODAM BUKOVA drva - klaftre, prodam. ,Cena 38 EUR za tekoči meter. Telefon 031 538-627. ž 217 DRVA za kurjavo, tudi za štedilnik, v okolki Vojnika, prodam. Telefon 041 932-160. 5726 SUHE hrastove deske 25 in 30 mm ter borove deske 25 in 50 mm, prodam. Telefon 5732-355,040 827-587.5718 DRVA mešana, metrsko, suha,-prodam. Telefon 031 660-743. 5766 KUPIM JELŠEVE »plohe« ali deske, kupim. Telefon 031 621-283,(03)5794-704. 5693 DOBRNA, v novozgrajenem bloku, prodamo mansardno stanovanje, velikost 80,58 m2, cena 90.700,00 EUR. Telefon 041 367-142. Marija Mastnak s.p., Cesta Miloša Zidanško 21, Šentjur. n fro vseljivo, prodamozo 290.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž212 PRODAM NOVI trg. Garažno mesto v garažni hiši, pritličje, zemljiškoknjižno urejeno, prodam za 9.000 EUR. Telefon 041 605-786. ž 212 V pritličju garažne hiše v Žolču prodom garažo v izmeri 13,02 m2. Informacije po telefonu 041587-457. 5769 PRAŠIČE, od 25 kg dalje, domača vzreja, prodom. Možna dostava. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863. 5573 TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon (03)5798-103.5609 TELICE, breje 8 mesecev, prodam. Telefon 5488-158. 5672 KRAVO in 3 tedne staro telöa prodam. Telefon 5778-117 ali 031 233490. 5710 BIKCA črno-belega, starega 6 tednov in teličko simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5739-289. 5685 PETEUNE store 5 mesecev in kopune, najboljši za Martinovo pojedino, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Naročila za žive ali očiščene sprejemamo na telefon 031617-892. 5689 DVA bikca simentalca 450 kg in 100 kg prodam. Telefon 031 538-627, (03) 5845-258. Ž217 ŽREBICO, staro 8 mesecev, za zakol oli nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 417-048,051470419. Š759 TELICO simentalko, težko 480 kg, prodam. V račun vzamem tudi mlajšo teličko. Telefon 5728-352 ali 031 732-869.2214 DVE telici simentalki, ena breja 8 mesecev, druga »prazna«, prodam. Telefon (03) 5739-076. 5716 KRAVE simentalke, dobre molznice, po izbiri, prodam. Telefon 031 745-548, (03) 5733-232. L522 VEČ bikcev in teličk simentalske pasme, težke od 120 do 300 kg, prodam za nadaljnjo rejo.Telefon 041 951-808. 5701 TELICO limozin, težko 700 kg, za zakol, prodam ali menjam za lažjo. Možen ogled od 8h do 16h. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 835-720. 5702 BIKCA simentalca,180kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5793-242. ""v ' . J' 5733 TEUCO simentalko, brejo 7 mesecev, prodom. Telefon 040 746-970. 5730 ' TELICE od 200 kg naprej, po izbiri, šakaste pasme, prodam. Telefon 5778-265. ŠVICARSKI planšarski pes, appenzeller, mladiče čistokrvne, cepljene, brez rodovnika, prodam. Telefon 041 208-999. 5753 OSU, starega 6 mesecev, prodom zo 450 EUR. Telefon051 215-863. 5745 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, četrto tele, prodom. Telefon 041827-231. L 524 SVINJO krmačo, težko približno 270 kg, prodom. Telefon 041797-052. Š764 TELETA simentalca in pujske, težke 15 do 70 kg, prodam. Telefon 041836-398. Š765 BIKCE in teličke, stare od 10 do 30 dni, po izbiri,. prodam. Telefon 031 782-956. Š766 KRAVO s teletom, bikca 130 kg, prašiča 150 kg, ovce, ovna, jagnjiče in telico 500 kg, brejo ali za zakol, prodam. Telefon 5743-143. Š768 MLADEGA kozlička za zakol ter 6 kuncev prodam. Telefon (03) 5792-002.5771 . BURSKE rodovniške kozo in kozice ter dve smasli kozi, ekološko rejo, prodam. Telefon 040304477, {03)5771-096. Š762 BIKCA rj/sha, težkega 150 kg ter žrebico posovko, staro 2 leti, lepo, mimo, prodam. Telefon (03) 5725-115. 2221 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in tasta VILCIJA KRANJCA iz Marijine vasi 12, Jurklošter (23.6.1918-2.11.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala medicinskemu osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, dr. Janezu Šmitu s Planine, patronažni sestri Alenki, prevozom bolnikov Berginc, kolektivu podjetja Tajfun Planina pri Sevnici in 1. izmeni KN Štore Steel. Hvala KS Jurklošter, Društvu upokojencev in Zvezi borcev Jurklošter, Rdečemu križu Jurklošter, OŠ Planina pri Sevnici, gobarskemu društvu Jurček Planina in čebelarskemu društvu Planina. Zahvala patru Karlu Geržanu za opravljeno sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Janezu Brečku za besede slovesa ob grobu. Moškemu pevskemu zboru Jurklošter, vsem praporščakom, Komunali Laško in družini Beve. Žalujoči: žena Ida, sinova Vilko in Marjan z družinama in sin Darko z Bredo TVoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, prababice in sestre TEREZIJE KRAJSEK roj. Roje, s Prekorja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju Špesovega doma v Vojniku, g. župniku in pogrebni službi Raj. Vsem še enkrat iskreno hvala. Hčerka Slavica ter sinova Vinko in Slavko z družinami ter sestra Tilka z družino KUPIM TELIČKO simenlalko brez številke in bikca simentalca, težkega 150 da 200 kg, s številko, kupim. Telefon (03) 5731-788. 5774 PRODAM KORUZO in pšenico, suho, prodam. Telefon 041742-334. 5554 EKOLOŠKA jabolka starih avtohtonih sort, obrana za ozimnico ali otresena za sok, prodamo. Vladimir Petek, Strmca 5, laško. Telefon 041 785-445. P NARAVNI kostanjev in cvetlični med prodam. Telefon (03) 5774-133. 5749 Mvir1 "'ffS PRODAM BRUNARICO, velikosti 8»4 m, starina, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 637-234. 5659 PORAVNALNIK »abrihter«, širine 40 cmx 160 cm in posteljo, 200" 160, masivne izdelave, novo, prodam. Telefon 5743-576. 5731 DVE kletki za glodalce in dele za avto Maruti, prodam. Telefon 031 855-843. 5729 REZAN suh les, smreka, 2,5 cm, 5 cm in 8 cm, približno 10 m3, seno v kockah, 250 kom. in kravo za zakol prodam ali menjam. Telefon 5774-806. 5722 TOPLOTNO črpalko 6,5 KW, zrak-voda, za ogrevanje hiše in vode, Toshiba, novo, zelo ugodno prodam. Telefon 041 628-666. Ž220 ZAL0G0VNIK vroče vode, 1000l,ssolamim izmenjevalcem 4 m2, z izolacijo, novo, zelo ugodno prodam. Telefon 041628-666. Z220 ZIMSKE gume Goodyear, malo rabljene, dimenzij 155/70/13, ugodno prodam. Telefon 041 805-235. 5718 OBLAČILAin obutev za fantka od 6 mesecev do 2 let, dobro ohranjena, prodam po simbolični ceni ali po dogovoru. Telefon 040 556-458. 5709 DVA prašiča, težka okrog 120 kg, krmljena z domačo kuhano hrano in domače rdeče vino, ugodno prodam. Telefon 031860-480 oli 031 260-568. 5716 PET pujskov, težkih 35 kg, 2 prašiča, težka 100 kg, vino in mošt ter zgrabljalnik za seno, ugodno prodam. Telefon (03) 5821-978,041 857-645. 5706 SUHA bukova drva ter krompir za ozimnico, prodam. Telefon 5739-055. 5744 ZIMSKE gume 165/65 R14 Eskimo S3, zelo malo vožene in snežne verige Rival compact, velikost 5, prodam. Telefon 059927-312. 5762 BIKCA in teličke, kravo za zakol ter suha smrekova drva, poceni prodam. Telefon 031463-977. 5774 KUPIM STARE sl&e, pohištvo, kipce, svečnike, rti, odkupujem. Telefon 041 382-967. 5669 PEČ na diva, z velikim kuriščem ter malo rabljeno opeko ali salonitke, kupim. Telefon 031463-977. 5773 Iskreni fantje Iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopold Oreinft. ip„ Dolenja vas 85. Pebold. ZENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 636 378 essnna ORGANIZATOR transportnih storitev. Vsvoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posameznika-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TIS, d. o. o., Trubarjeva 5, Loško, telefon (03)734-3316. n mutui brezplačna številka (((•080 12 17) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - VOZNIKE - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celie \___L/ ZAPOSLIMO delavca za polaganje gips ploščin stropov Armstrong. Neto plača od 3 da 4,5 EUR na uro. Andrej Kavka, s. p., ÜI: L celjske čete 22,3230 Šentjur, telefon 041 684410. Š699 Zaposlimo natakarico v dnevnem baru, redno delovno razmerje inf.: 031 539-637 TJ POSREDNIŠTVO, Janez Turnšek, s.p.. Mariborska cesta 86,3000 Celje PIZZERIA Taurus iz Levca, zaposli žensko za samostojno delo v kuhinji. Delovni čas od 7. do 15. ure! Nedelje prosto. Telefon 031 714-990. Miran Kajtna s.p., Leveč 40, Petrovče. n Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 4 osebe za delo v komerciali In telefonskem studiu. Začetek takoj. Inf. pon. do pet. od 8. do 15. ure. Tel.: 03/425-61-50. Jakoma. d.o.o.. Mariborska c. 44, Celje GOSTILNA pri Medvedu, Ul. Grila Debeljaka 7 a, 3000 Celje redno zaposli samostojnega kuharja ali kuharico in natakarja ali natakarico. Telefon 041 3264)19. 5691 V Celju zaposlimo žensko za lažje delo v kuhinji, za 4 ure. Telefon (03) 4255-100. Hotel Gmnde, Bežigrajska 7, Celje. 5700 RESTAVRACIJA IN PIZZERIJA v Laškem razpisuje prosti delovni mesti ZA DELO V STREŽBI z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas in pomoč pri strežbi - študentsko delo. Pisrie prijave sprejemamo do 16.11. 2007 na naslov Trg svobode 7, 3270 Laško ali nas pokličite na telefonsko številko 041/788-467. TRGOVSKI poslovodja išče delo no svojem domu (sortiranje, pakiranje, sestavljanje). Blago tudi razvozi. Telefon 031 755-624. 5708 EKONOMISTKO, z znanjem angleščine in nemščine, zaposlimo. Zaželene delovne izkušnje. Informacije pa telefonu (03) 7812-310, ga. Greta. Greta Pušnik, s.p., Ivenca 30, 3212 Vojnik. n. SIMPATIČNO žensko da 40 let, zaposlimo za strežbo v dnevnem baru. Delovni čas do 20.h. Vikendi prosti. Telefon 041 547-996. Društvo obrtnikov in podjetnikov, Trnoveljska c 2, Celje. 5755 Gostinstvo Hochkraut zaposli: 1. natakarico (študentko) za pomoč pri strežbi v Laškem, 1. natakarico (študentko) za . pomoč pri strežbi v Celju DASI, d.0.0., Globoko 1, 3272 Rimske Toplice. Informacije: 041 /639 602 DEKLE za delo v gostinskem lokalu iščem. Gostinstvo Irena Zdolšek s.p., Svetelka 10 a, 3222 Dramlje. Telefon 031 819-270. 4570 PIZZERIJA Verdi Verdi, Tomaž Jonkovič s.p., Griže 125, zaposli kuharja - picopeka in 2 osebi za pomoč v kuhinji. Telefon 041 602493. 5772 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Pod- LAŠKD CENTER Otvoritev trgovine v ponedeljek 12.11.2007 NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje, telefon (041) 629-644, (03) 5414311. n ADAPTACIJE, zidarska dela, obnova streh, barvanje stanovanj, hiš, fasad, napuš-čev, v Celju in okolici, v letu 2007 z 10 % popustom. Telefon 041 578-917, BEE Plestenjaks.p., Planina 144, Planina. KABINO za Univerzal 45 kupim in prodam tri brazdni jarkar. Telefon 041 971-638. 5714 PREMOG zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksilit). Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pemek, s.p. Sedlašek 91, Podlehnik. n TJAŠARobič se opravičujem Jasmini Duruko-vič za dejanje dne 14. 10. 2007 v Lembergu.. 5704 STAREJŠI moški išče gospodinjo, staro 60 do 70 let, prijetno in zanesljivo. V zameno za pomoč nudi hrano in stanovanje. Oglasite se na naslovu Pušnik Balek Kolman, Kraigherjeva 26, Celje. 5770 KOMBI, prevozi 8 ali 16 oseb (izleti, zabave), lahko tudi jutranji prevozi delavcev, po dogovoru. Telefon 041 807-060. Posredništvo in prevozništvo Aleš Grum s.p., Kidričeva 1, Žalec. Ž219 V Celju (Hudinja) Sčemo pošteno in vestno gospo(dično) za pomoč v gospodinjstvu (tedensko čiščenje in likanje) in gospo za občasno varstvo 6-letnih dvojčic, ki bi šla po njiju v šolo in ju pazila na našem domu do naše vrnitve iz službe ter po potrebi skuhala. Telefon 031 683-971. 5776 DVA toplovodna kotla proizvajalca Vies-smann letnik 1998, tip Paromat Triplex moči 1120 kWter 720 kW, kombiniran gorilnik (zemeljski plin, lahko kurilno olje) Weishaupt tip G5/1-Đ, letnik 1998 ter gorilnik (zemeljski plin) Weishaupt tip GL-7/1-0, letnik 1998, pripadajočo regulacijo ter nekaj armature, prodam. Zo dodatne informacije kličite na GSM: 041/416-555 (Andrej). n www.railiocelje.coin | ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 29. 10.: Dušanka SOLA-ROV iz Vranskega - dečka, Sabina JEZERNIK iz Žalca -dečka, Marija RAMŠAK iz Pristave pri Mestinju - dečka, Stanislava KOVAČIČ iz Pristave pri Mestinju - dečka, Nataša ESIH iz Šentjurja - Celja - dečka, Stanka ARMIČ iz Nove Cerkve - dečka. 30. 10.: Marjeta GOMIN-ŠEK iz Petrovč - dečka, Vanja HOL s Polzele - dečka, Barbara GOLIČNIK iz Mozirja - deklico. 31. 10.: Manja ŠTORMAN iz Šempetra - dečka, Sonja ŽNIDARŠIČ z Vranskega -deklico, Nataša DOBERŠEK s Planine pri Sevnici - dečka, Natalija JOKIČ iz Prebolda - dečka. 1. 11.: Brigita KOTNIK iz Zreč - deklico, Damjana KRISTAN iz Velenja - dečka, Petra PLEVNIK iz Podplata - deklico, Brigita POSL iz Rogatec - deklico, Helena CEROV-ŠEK z Grobelnega - deklico. 2. 11.: Nina DUDINA iz Celja - dečka, Arvina BUKVIĆ z Vranskega - deklico, Jožica ZAGORIČNIK iz Žalca - dečka, Karmen MLAKER KUMER iz Celja - deklico, Mateja ŠUFLAJ iz Celja - deklico, Polona AJDNIK BENIĆ iz Slovenskih Konjic - dečka. 3. 11.: Polona KOŽELJ BORIN iz Celja - dečka, Nataša SKLEDAR iz Velenja - deklico, Katica HLUPIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Simona SEVER PUNČOH iz Celja - deklico, Veronika MELAVC iz Šempetra - dečka, Suzana GRADIŠNIK iz Žalca - dečka, Vanja ŠMID iz Slovenskih Konjic - deklico, Slađana KOŠTOMAJ iz Celja - deklico, Matejka GORJANC z Grobelnega -dečka. 4.11.: Darja SKOK iz Vitanja - deklico, Tatjana TRAU-NER iz Šentjurja - deklico, Damjana DOBNIK s Ponikve - deklico, Saša Katja KOTAR iz Celja - deklico. _ S. 11.: Sandra KURET iz Žalca - dečka, Veronika KNEZ iz Celja - deklico, Nataša PODMIUŠAK iz Levca - dečka. 6.11.: Mateja DERSTVEN-ŠEK iz Prebolda - dečka, Ksenija TRČEK iz Mozirja - deklico, Katja KOSMAČ iz Šentjurja pri Celju - deklico, Suzana LENART iz Dramelj -deklico. Romana PLANKO iz Gorice pri Slivnici - dečka. SMRTI Celje Umrli so: Marija KOLAR iz Celja, 85 let, Marija LUBEJ iz Zadobrove, 92 let, Ferdinand ZAGERNIK iz Celja, 83 let, Frančiška ŽOHAR iz Celja, 83 let, Marija GOLOB iz Celja, 87 let. Dragica PRE-MOš iz Celja, 71 let, Vjeko-slav STIPLOŠEK iz Javorni-ka, 78 let, Ljudmila ARZEN-ŠEK iz Ločice ob Savinji, 83 let, Ema SKALE iz Bukovja pri Slivnici, 89 let, Magdalena KANJIR iz Ljubije, 58 let, Silva VOŠNJAK iz Pari-želj, 75 let Šentjur pri Celju Umrli so: Mihael POVH iz Šentjurja, 61 let, Franca GRAČNER iz Šentjurja, 87 let. Velenje Umrli so: Liza KRAJNER iz Mozirja, 94 let, Jožef VELER iz Podkraja pri Velenju, 68 let, Ivan ZUPAN iz Radeč, 77 let, Oton MRAV-UAK iz Velenja, 87 let, Anton MATIČKO iz Dravograda, 77 let, Aleksander VUČINA iz Podvleke, 67 let, Mladen PERADOVIĆ iz Velenja, 50 let, Katarina MRAVLJAK iz Velenja, 78 let, Ivana RAK iz Velenja, 81 let. INFORMACIJE Žalostni sporočamo, da nas je v 85. letu zapustila ŠTEFANIJA PERKO Slovo od nje je bilo 24. oktobra 2007 n za raztros v Celju. Žalujoči vsi njeni kako brezupno si trpel. Želel si z nami Se ostati, a moral vzeti si slovo. Ničesar mi ti nismo mogli dati, da izpolnili bi ti željo to. Zdaj čas nam bridke ceU rane, nazaj te nikdar več ne bo, spomin pa v srcih neun ostane, dokler se spet ne snidemo. V SPOMIN Še vedno nas spremlja tih in boleč spomin na 8. november, ko si nas pred petimi leti za vedno zapustil dragi mož, ate, stari ate, brat, stric in svak ANTON PAJK iz Brecljevega 39 (8.1.1936-8.11.2002) Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in mu prižigate svečke. S spoštovanjem in ljubeznijo njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj, aman vsi dnevi tvojega trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, dedek in brat PAVEL VENGUST s Proseniškega 11 a, Šentjur (27.6.1925-31.10.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, iskrena sožalja ter darovane sveče, vence, cvetje in svete maše. Hvala vsem sodelavcem kolektivov Splošne bolnišnice. Celje - TV službe, gostiščem in hotelu Štorman ter Mercator SP Polule, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku, g. govorniku, pevskemu zboru, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi Že leto je minilo, odkar od nas si odšel, a srce ni še pozabilo, kako si ti trpel. Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo. V SPOMIN 10. novembra 2007 bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil FRANC KOŠTOMAJ (18.2.1918-10.11.2006) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Milči, Franci, Nada in Irena z družinami, vnuk Mirko z družino in ostalo sorodstvo _5754 zdaj čakamo, da nas boš v nebesih objel. ZAHVALA Zlomila so se jadra na barkf življenja našega ljubljenega atija, moža, sina, brata, nečaka, strica in botrčka FRANCIJA KUGLARJA iz Homca 14 pri Novi Cerkvi (3.3.1963-24.10.2007) Ob njegovem mnogo prezgodnjem slovesu se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam pomagali in nas tolažili. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, za darove, svete maše in molitve. Posebno pa se zahvaljujemo župniji Nova Cerkev, g. dekanu Alojzu Vicmanu za posebej izkazano sočutje ob slovesu, za molitve, tolažbo in tako lepo opravljeno pogrebno svečanost s sveto mašo. Hvala tudi kolektivu Remonta Celje za izkazano pomoč, župnijski Karitas Nova Cerkev, KS Nova Cerkev, Občini Vojnik, pogrebnima službama Zagajšek in Raj, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru župnije Nova Cerkev, ge. Sabini Majcen, moto klubu Blissful, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gostišču Pr'Mark, kolektivu in učencem OŠ Nova Cerkev ter ge. Vidi Ovčar za aranžiranje. Hvala tudi ge. Katici Pešak za besede slovesa. V neizmerni žalosti - vsi njegovi: žena Dragica, hčerki Adrijana z Jožijem in Rebeko, Suzana z Dragom, sinova Gašper in Matic, mama Jožica, brat Joži z družino in vsi ostali sorodniki Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi Delo za vselej končati, v hišo Očetovo ŠU. (bi Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega MARTINA KUDRA iz Levca (31.10.1934-1.11.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala sosedi Fančiki za pomoč, patronažni sestri Milici iz ZD Žalec, g. župniku Janezu Zupancu za opravljen obred, govornikoma Antonu Javorniku in Fran-ciju Gajšku za lepe poslovilne besede, vsem gasilcem, še posebej PGD Leveč ter pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Solza in bolečina nas v prsih tišči, sedaj se zavedamo, draga mama, da tebe med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE KUGLER iz Nove Cerkve (27.2.1919-3.11.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala gospodu Vicmanu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj in gospodu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Ko tvoje je utrujeno srce obstalo, je upe vse iz naših src pregnalo. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki nas neskončno je ljubilo do zadnjega je dne. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, zeta, brata, svaka in strica FRANCIJA ROTARJA z Lopate 15 a (2.8.1938-21.10.2007) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše ter drugo pomoč in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospe Tratnik za molitev. Posebno zahvalo izrekamo dr. Eriki Jesenšek in sestri Betki iz Zdravstvenega doma Štore ter gospe Marini Srebočan za.ganljiv govor. Zahvalo izrekamo sodelavkam trgovine Mercator iz Trubarjeve ulice v Celju, pogrebni službi Veking, pevcem Idila, trobentarju in gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in lepe besede slovesa. Žalujoči: žena Mihca, hčerka Romana z možem Stankom ter vnuka Grega in Sašo. Srce tvoje ne bije, bolečin ne trpiš, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubečega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica FRANCA RAVNAKA iz Stražice 17, Frankolovo (15.11.1931-28.10.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem števjlu pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalje. Prav posebna zahvala pogrebni službi Raj, patru Branku Cestniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, pevcem prosvetnega društva Anton Bezenšek in govornici Albini za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Franci in Darko z družinama, Veronika z družino in brat Tone Dve leti je minilo, odkar prezgodaj si odšel, a srce ni še pozabilo, kako, kako si ti trpel. Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo. V SPOMIN VINKU BOBNARJU iz Trubarjeve 53 a v Celju (15.4.1965-9.11.2005) Vsem, ki se ga spominjate z :lepo mislijo, postojite pri njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoča: žena Marija in sin Roki VODNIK KINO □a Kinematografi si pridržujejo pravico do : s spremembe programa. Termin predvajanju od petka. S. 11. do srede, 14.11 2007 Zvezdni prah : ponedeljek, torek, sreda> četrtek, sobota, ned* 1)3:17.30 nedelja: 12.00 ' ' domoznansko predavanje in ma ' tìnovcmje 18.00 Kulturni dom Vojnik ■: ". V svojem srcu sem ga našel recital poezije Antona Novača- 16.00 Kulturni dom Ponikva pri ; Šentjurju________ Zaključek Martinovih dnevov vsakdan: 16.00,18.30,21.00 petek, sobota: 2.3.30 sobota, nedelja: 11.00,13.30 Ugrabitev vsak dan: 15.40,18.20,21.10 petek, sobota: 23.50 ■Zip vstaja vsakdan: 21.40 petek, sobota: 23.35, Kraljestvo vsak dan: 16.10.18.40,21.20 petek, sobilla: 23.40 sobota, nmlnlja: 13,00 . Nevidno zlo 3 vsakdan: 16.20 ponedeljek, torek,Č8trtek,petek. sobota.nefe Ija: 20.40 ponedeljek, torek, četrtek, sobota, nedelja: 18.35 petek, sobota: 23.00 petek; 18.36 sreda: 21.00 Varuškin dnevnik ponedeljek, torek, sreda, četrtek, sobota, nedelja: 20:10 petek: 21.05. 23.25 sobota: 22.30 vsak din: 15.50,18.10.20.30 petek, sobota: 22.40 sobota, nedelje: 12.50. Jagenjčki in leiri. svečana premiera sreda: 1900 19.00 Galerija Velenje - ;______ Anton Herman: dela 1977-2007 odprtje pregledne kiparskerazsta- 19.00 Knjigarna KulturnicaVelenje ■ Hadžem Hajdarevič: pesnik, pisec, publicist, urednik pogovor bo vodil Josip Osti, pesnik in prevajalec 19.00 Galerija Mozirje_ 13. ex-tempore Mozirski gaj 2Ó07 odprtje razstave, ki jo bo predstavila akademska slikarka Terezija Bostel] ___________ . ;'■;. 19.00 Kulturni dora Ponikva pri Šentjurju ■___ Šolstvo na Ponikvi odprtje Martinovih dnevov inraz- Kajetan Kovič: Maček Muri izven abonmaja Univerza za III. življenjsko obdobje Boris Muževič: Spremembe pod- 18.00 Vila Mojca Velenje_________ Samopodoba šola za starše - začetni program 19.00 Kristalni salon Hotela Evropa Besede miru 19.00 Dom krajanov Vrbje __ • Harmonikarji DD Vrbje in KD Vrbje slavnostnikoncert 19.00 Savinova hiša Žalec '_ Barbara Jelen: Cvetovi Časa 19.00 Dom sv. Jožefa_ Škof dr. Marijan TUrnšek: Sodobni človek in paranormalni pojavi, l. del predavanja o nadnaravnih poja-. vih, okultnem... . 19.30 Zdravilišče Laško 19.30 Dom kulture Velenje_ Boom teater Kranj: Popravni izpit, komedija 20-00 Slikarski atelje Željko OpaČak Predstavitev Judeževega polju- petefcf 19.00 Ko žogice pobesnijo vsak dsn: 17.00.18.50.20.50 petek, sobota: 22.50 sobota, nedelja: 12.30 20.00 Grajska kašča Planina pri Sevnici Vokalist Slavko Ivančič koncert 20.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Nina Gradič in Matej Planko: Peru potopisno predavanje SOBOTA, 10, ti.__ 8.00 Cankarjeva ulica Velenje______ 18.00 Nekaj dni v 20.30 V kraljestvu orgazmov NEDELJA 18.00 Nekaj dni v septembru 20.30 V kraljestvu orgazmov : SREDA. 20.00 Planet terorja 8.00 Atrij KSC Velenje Kmečka tržnica miHUMIHI 9.00 Diagnostični center Šentjur _\>£_ Dan odprtih vrat demonstratìja ročnih intnehanskih masaž 10.00 Pisarna TOD Ponikva_ Likovna dela Janje Kajba odprtje razstave likovnih del 10.00 Pri obrambnem stolpu Žalec Martinovanje pri vinskem Keu- PRIREDITVE 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Igre naših babic etnološke ustvarjalnim 10.00 Dom kulture Velenje_ Maja Končar: čarobni prah 10.00 Šentilj pri Velenju 17.00 Galerija Mozirje _________ Tajna geometrija slikarjev aH umetniško delo kot naloga okroglo mizo in pogovor bo vodil dr Jožef Muhovič 18.00 Galerija Mozaik_____ Dela Rajka deMàrtija odprtje razstave . ■.: 18.00 Knjižnica Laško__ Dr. Zinka Zorko: Jezik v naši gorci - šentrupertski govor X. tradicionalno martinovanje 18.00 Cerkev sv. Martina na Ponikvi Komorni zbor Emanuel pod vodstvom Bernarde Kink ■koncert 18.00 Kulturni center Laško : _ 6. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi iu godcev ljudskih viž in laške okolice ter prikaz Ko bo mošt vino postal 20.00 Dom Svobode Griže Martinovanje pod brajdo zabavno-glasbenaprireditev 21.00 Mladinski center Velenje__ Uradne ure: pisama Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19-00, pisama Rdečega laiža, Mestni trg 5, Šentjur. XV. NOVAČANOVA GLEDALIŠKA SREČANJA 2007 Kulturni dom Trnovlje Celje PETEK, 9.11. ob 19.30 Tone Partljič: Slikar v Martinovi vasi komedija Gledališče Pod kozolcem Šmartno ob Paki SOBOTA, 10.11. ob 19. 30 Dario Fo: Vse zastonj, vse zastonj komedija farsa Gledališkaskupina KUD Predoslje priKranju DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18 00 do 22 00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-so5. si DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duše vnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 : 492 57 50, CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 Ott 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 rry= Petek, 9.11. ob 21.30 Hardcore koncert Nastopajo: Nothing gold can stay. Curse of instinct. Zero tolerance Redno doeaianie v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. smoii ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733 87 44, 051 425 953 in na info@smocl.com (s pripisom »za UP«). Po novem fahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIMkupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani www.eventim.si. V okviru ŠMOCL-a iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo pri dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti), ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala vosnovnih šolah znotraj celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno. www.radiocelje.com PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 18. novembra, na Viševico, 1428m. S postajališča pred garažno stavbo ob Ljubljanski cesti se bomo odpeljali z naročenim avtobusom ob 5.00. Prijave za izlet sprejemamo v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesèc. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še »se posebne izdaje Novega tednika. Naročnik! imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. II.VV.I:» tudi letnik2007 ^ JiV/»];l ^ fVJlFs prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani te iti iz sveta glasbe in zabave. NT&RC d.o.o. bo podaifa uporabljal samo za potrebe narotnižke službe Novega lednita www.novitednik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednikizhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR Za tujino je lema naročnina 180 EUR Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi) ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.comE-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, ZJatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si HOROSKOP Orto: Le zakaj se zapirate in oddaljujete od resničnega življenja? Poskusite se raje malo razveseliti - ne bo vam žal. Va- V posteljnih rečeh, kjer ste trenutno resnično nenadkriljivi. On: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popraviti storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumnjičenja. Ona: Vaša ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, saj se bo kar nekaj stvari zarotilo proti vam. Nikar ne obupujte, saj je popolnoma jasno, da je to le trenutna hiba, ki bo minila prej kot slej. On: Potrudite se in pokažite resnična čustva do svoje partnerke, ki si res žeti, da zgladita nesoglasja iz preteklosti. Težek bo le prvi korak, nato pa bodo čustva preplavila tako njo kot tudi vas. ■ ŠKORPIJON Ona: Delo, ki se ga boste oprijeti, bo zahtevalo celega človeka in proste roke, zato raje vse še enkrat premislite. Ne spuščajte se v zadevo brez predhodnega načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh. On: Prišlo bo do navzkrižja interesov, vendar se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi in ne nasprotna stran. To vam bo dvignilo samozavest in pridobili boste tudi nekaj novih prijateljev. Ona: Partner vam bo naredil precejšnjo zmedo v poslovnih načrtih, kar se vam lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo skušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, a se boste prepričali predvsem u nasprotno. On: Ne smete se več zanašati le na eno osebo, v prihodnje se boste morali obrniti tudi na druge, saj boste na ta način uspeli veliko hitreje. In to velja tako za ljubezen kot tudi za poslovne načrte! DVOJČKA I STRELEC # Ona: Delovali boste brezskrbno in samozavestno, a bo v vas divjal pravi vihar ljubosumja. Poskusite še obrzdati, sicer bo nekdo to pošteno izkoristil za uresničitev svojih ciljev, ki pa nikakor niso v vašo korist. On: Ljubosumni boste vse dokler ne boste našli načina, kako uresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj z glavo kot srcem. Ljubezen je presneto lepa stvar, vendar je to le-ena-platmedalje. Ona: Zašli boste v rahlo finančno stisko, vendar vam bo ljubljena oseba kaj hitro pregnala nastale skrbi. Seveda na svoj način. Prav je, da poskrbite tudi za duševno plat življenja, saj denar ni vse. On: Vaše pretiram angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v Jiaravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil Ona: Končno prihaja obdobje, ko boste dobili priložnost da popravite nesporazume, ki ste jih ustvariti s prehitrimi odločitvami na poslovnem področju. Uspel vam bo veliki met in to predvsem po zaslugi prijateljev. On: V ljubezni boste igrali na karto presenečenja in s tem tudi dosegli tisto, kar se vam je tako dolgo izmikalo. Nova partnerka bo sicer nad takšnim pristopom precej presenečena, a ne bo imela prav nič proti. KOZOROG Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v prijetni družbi, ki jo boste kar nekako očarati z domislicami in s komentarji. Bodite pozorni na neznanca, kisebokotponaključjuvedno znova znašel v bližini. On: Končno boste dočakali konkretno potezo s strani prijateljice, ki se že vse predolgo obotavlja izraziti svoja čustva do vas. Prve besede bodo sicer precej nerodne, a se bosta kaj hitro nadvse dobro ujela. Ona: Zaman, boste čakali princa iz sanj, saj pač obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa vam bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, a je zato njegova ljubezen toliko bolj iskrena in resnična. On: Kritizirali bodo vsi povprek, pomagali pa boste le vi in tako razrešiti sicer izgubljeno poslovno situacijo. To bo napredovanje v vaši karieri, kar se vam bo pošteno obrestovalo tudi na denarnem področju. DEVICA Ona: Spoznali boste osebo, ki bo precej vplivala na vaše življenje, torej se potrudite in naredite kaj tudi zase. Čaka vas prijeten vikend, poln zabave, ljubezni in majhnih presenečenj. Uživajte, dokler še lahko! On: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitna, presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot se vam. je to dozdevalo na prvi pogled. Ona: Teden bo minil v prijetnem razpoloženju, kar vam lahko prinese prenekatero korist. Predvsem v ljubezni, četudi bo partner imel sto in en vzrok, zakaj ne. Ne delajte si skrbi, na svetu je toliko ugodnih priložnosti. On: Pomagati boste prijatelju v stiski in mu s tem naredili ogromno uslugo, ki je sploh ni pričakoval. Presenečenje bo zato le še lepše. Proti koncu tedna se obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice. Ona: Če boste hoteli prisiliti partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga boste kmalu izgubili. Poskusite biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno vaša... On: Ljubezensko razmerje se bo popraviti do te mere, da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami in se lahko nadejate počasne vrnitve zadev v mirne tokove. Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in knjiga Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe 2. nagrada: bon v vrednosti 8 evrov za nakup izdelkov v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega in knjiga Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot 3. - 5. nagrada: karta za bazen s savno na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. novembra 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 2. novembra 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 87 Vodoravno: PLOH, RIGA, MACEN, OKEL, ZO, NB, SOPHIA, LIL, SKAJ, POLJE, RADUHA, SPORA, HOD, NAROD, MIKE, SOBOREC, RA, EKONOM, OLAF, SUM, TAL, LESK, KODEKS, AD, MIHA, TUNEL, NOSAN, AMANDMA, AREH, FRAN, AIDA, VZA, IKT, MONI, AZ, GORAN, AMONAL, HONORAR, CLIO, NI, ARENA, OPEKARNAR, TATIN, NEVA, EKS. Geslo: Filmski zvezdi v zrelih letih Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 30 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško, prejme: Majda Golavšek, Velika Pi-rešica 12 b, 3310 Žalec. 2. nagrado - triurno karto za kopanje v Termah Olimia za 4 odrasle, prejme: Drago Kuserbanj, Trnovlje pri Soc-ki 13 a, 3203 Nova Cerkev. 3. - 5. nagrado - bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut, prejmejo: Marija Hiš, Ljubljanska 62, 3000 Celje, Simona Jeram, Prekorje 90,3211 Škofja vas in Betka Piki, Polzela 209, 3313 Polzela. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 f 6 7 8 9 10 11 12 113 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 33 34 35 36 37 Ime in priimek: Naslov: Nagradna križanka Večer z odlično kapljico Za tradicionalno degustacijo vin slovenskih vinogradnikov vsako leto poskrbita Tanja Vovk Petrovski in njen mož Gregor, državni svetnik, ki se za to funkcijo poteguje tudi v naslednjem mandatu. Tokratna prireditev v Hotelu Štorman je bila že osma po vrsti, predstavili pa so dvanajst vin desetih vinogradnikov. Foto: GREGOR KATIČ Lepo je videti zaljubljene in srečno poročene: modna oblikovalka Maja Stamol in njen izvoljenec Stane Drolc, ki sta si poleti obljubila večno zvestobo. Na takšnih prireditvah je skoraj nujno, da je zraven tudi Drago Medved, vinski vitez in avtor številnih knjig o vinu, ki se mu običajno pridruži žena Ivana. Kakovostna slovenska vina so zbudila zanimanje Staneta Meleta, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah kandidat za celjskega župana. Tanja Vovk Petrovski in vodja Hotela Štorman Sabina Vrane PLESKARSTVO FASADERSTVO 4 KUGLER J; Kosovelova 16 I ;i; I , 3000 CEUE ..;. GSM 041 6SI [Ur Tel 03 490 o ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E. Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14 IporaVN Aleksander Jančar je na prireditev prišel po uspešnem obisku v afriških deželah, medtem ko se Matej Vovk službeno mudi v glavnem kar v naši deželici, ob tem pa še pridno zlaga verze. Gregor Vovk Petrovski in gostinec Miran Ojsteršek, ki se je pred kratkim razveselil naraščaja v družini.