Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojnßWo Želite zmanjšati Icomplelcsnost. Zahtevate enostavne procese. Mi smo vaša pot k enostavnosti. ^ WE ARE THE ENGINEERS OF PRODUCTIVITY. Mi vam pomagamo poenostaviti vaše delo, od prve ideje in izbire izdelkov do pomoči po prodaji. Z novimi generacijami izdelkov in programskimi orodji za izbiro in konfiguracijo izdelkov zmanjšujemo kompleksnost - enostavnost je naša filozofija. Tako vam ostane več časa za res pomembne stvari: vaš osnovni posel in vaše stranke. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si Sensor Intelligence ^omRon ^ DISTRIBUTOR Elementi in sistemi za industrijsiiD avtomatizacijo FANUC KlDLSL^ÄWD^DDSÄ itEViJiA lifiA l=LUII[]^ISI([l TIEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO OPL ISSN 1318 - 727^ OKTOBER 20 / 2014 / 5 O :[nt:(Eirvju oSJ-:Jol:)nilsta)ia pesč ra:zli(inih urednotenj kakbvo-:tL jposam^zniln Lzobražt^\ialnth u^ttanov, fokunt^t in unsv^nz. ^ja/b^sl//Dk/^an ista Šanghafjska lestvica nAWZ^^) (/n /^srii(PC7 Cn^. /^(s pn^ijj^ U^v^^zn ip Qe-bjan^ o ^cadn^rh l^^ih usfr^^^oca v razred mfd 401. in 5500F. mestom an pps druggi v i-^zr^du m^d 551. rn ^^0. me^^oui. /ba/teajl ek ojnnj^v(nn_je kcakoDosti se v obeh sistemih nefoliko rfzlrkuijn^o^ V ob^h si^^^mih ce oce-or'u/'e znansEveno caziskova^no delür ci^ironost objav, število objav v eminentnih revijah, inovacije, nagrade (Nobel, Fidel medija) in podobno. Merila za uvrstitev na lestvico QS so nekoliko širša in bolj rtakančns d^finiraaa koit za Šnrn(]haj^kül lestvico. Med merila za lektvico QS so ppo-kg anej naštutih men'j ^arje^i še krateirj:, kot ro zapos/jsitosp dap/orzdantovi šSeviro izme-n^av štud^ntiojv, ki ar^hal'a/ü irt odhaijajo, številoo in ol}seg mednaaodoih partnerstev z .ru-(jimi univerzami 'in (drugp, štavile inprasDrukturnihi ob_jektov, kotsoa knbtjnlce, snfopmnrci_jsln^j^ in S^ng((|^ur)ja. P||es^n^^^j^vül.je, dape tlal'^)ü)//'ša domška univ^Dzaa uvrštio^na šele na 5^. mesto in daa so med 100O un^verz((mi le 3 n^mškv aniverzz^, ^aamo dve; Južno l^o||^j^kl in iz Franelje, le enaa iz Finske in Belgi:je in kar (S (^ INizozemske. Še mnocjo bolj čudnape Šanghajska lestvica. Naa njenl lestdl'vi_/'e med prvih 50 najboljših univlrz keršaeaih kar 32 ameziških, (P arFgleških, 2 fnaa ncoskl, )injaokski, nemškl in khnadski ter aik ^na iz Švedske, AAvstraiijn, Šviso in Danske. Ob zaFn^ih znanih uezuit(Ltih razvrstitve Univ^r^e v Ljubl^ani oh aestbici QliS ^o bile izjave vaših \todilnih oseb oa onirerzi. Foln^ zadovoljstva. Tndi komentarji v (Coevnem (ödeopisju so bili zolo pohvaln1 Säsali smo c^lcD s^javai da vf lUniverze v bjublljn(ni uvrščena nff^d ^^l^n^ un^ '^v^er^e na ^v^^u. Tooda a^^L^^ aä 5^0: mze^^^ nz ^vie^ov^i l^^^v^ci te^ vel^k usji^h ^n vz^^k ^rr ckd^eolD^^vo'^ ^U smo no ro mesto mec^ rt|■il}iižno 22D00 ü)cen^l0vbanim^. univerzzami i-os aahko ttono^ki. l'Fi^^imi da nel Uuprrt'^lev Univerze v Ljubkani po^tan^ še nekoliko manj bl^steHa^ če b.i zcenlD^vanje un^vesz tto^enkio ppo zgaedu špor^n^h t^kmovanj^ V tem psimezu 1)1 nila na les^vicl zza-s^ovana ^e ^na^ ^k^e nai^bolj;;a univezka iz vsake državer^ Če bi vsaka (država poklala na oveej(ovanje ie svoo.// na^bü:lVšo univ^azo, bd b/lD Stoivenjja s svojo i^ulbVansao univerzo uvršoena ne 52. mes to skupaj z Venezuelo in Belorusijo. Pred nami bi se razvrstile vse evoopsk^ dcžave s ^vo^imi na^lno//DVimi unIveczami, razen Slovaške, Romun je, Bolgarije in dežavi btivsiFJzgk nla vije. Te podatek pa ^e že ka s zaskrbljujoč. l^a^ Ibi ^f z(]odilo, če nli re naš. VFZJtniki hvaliä z enoko ali poFol}not uvr^titvpo? Ali pa, čv bi s^ nana pod|D^tja hvanila z uvrstitvi_Düi na 4ant. m^sto na svetuf \oerjetno takega špoir)nika ne bi porlaä na nülVnno tekmcovanje, da bi zastopal državo. V gospodarstvu pa ne Iliizoozilioii celo ftrocJa|| noben^(ja izdelda. Ka^^re u^cepe na^iša Unrder:^(^ ^ahFo stsrovm^ zaš ^zbo^j;iienn^ Ljrc^Vi^ve? Najtt^^^ b^ ^e Univrer^a it IJubj^n^ morala raz^de^^it^. na v^č: podr(ünnLh uni^e^zz^ Ča b^ ae ustaro^ila T^haieka Univerza L^LJb^Dana, d b^la v^zetno na obeh ^estvl^ah uj^^š^^na ^noigo višje. Vez^^no je ^aeba v^č narediti za izmenjavo študentov iz drugih držav. A tu je težava. Ve^^vn študentov v vaeh ovr(üp^kLa drvavoO doli dobili nadomestni študij na ^vaeru in zahocJu. f^^av gotovo bi se mnogo več dalo narediti pri povezovanju z industrijo in prllag(((Jitvi š^u(Jij:skih proogramov petreeam lokalne indLrstri_De, kar^e biia če veičkrat spre:D^^k zkduda vs^h minl^^r((v evr^prkih držav za /^obraževan,^e^ Vezjetno je cen, da ^e nemogoče ktonkurirati n a primer e Untv^rzoo v Cam bridgz, na ka-tepfvo študiralo 61 IZüfbvlovih nagrajencev, 15 predsednikov vlad, trenutno študira 35 % ^ojih ;)tLlVentov, š^nden^i so teOnsko obromen^eni s K urami neF■onreOnega peda(]ošVe-ga cre)z akaS pa pri ^0?) in 9V °%s Cplomatitov crobi zaFlosfLto\a v 6 mesecih po diplomi. In, fvr jc verjetnüü za našo Univervo nvmogoče: Ridni proVesorj| se dnbijo vsak torek na neeorz^aiaf b^češj'l, n^ kateri izmzenjajo rvoVa mnen^a) predbge in cJrug^ tekoče zadeve. Jancz Tušek Ventil SS)0 /):2014/5 Vodna krila ali kako združiti aeronavtiko in navtiko -Tomaž Zore, intervju Aleksander CICEROV »Tomaž Zore se je rodil 31. avgusta 1965 v Ljubljani. Šolal se je na gimnaziji v Kamniku in nato na Fakulteti za strojništvo. Kot zmajar je začel leteti leta 1983. Šolanje je nadaljeval v letalski šoli Adrie Airways, v prostem času je bil učitelj letenja v AK Ljubljana ter Alpskem letalskem centru Lesce Bled. Napisal je skripto za področje mehanike leta za potrebe šolanja pilotov. Poleg na letalih generalne kategorije (vključno z dvomotornimi letali) je letel na letalih DC9, CRJ in A320, ki je trenutno 'njegovo' delovno letalo. Skupno je naletel 13.000 ur." Ventil: Kaj vam pomeni letenje - je to samoobvladovanje veščine letenja ali pa nekaj več? Tomaž Zore: Klasično klišejsko vprašanje. Nanj bom odgovoril malo manj klišejsko. Letenje mi po toliko letih pomeni plačo, vendar upam, da se bodo stvari spremenile in bom spet letel za svojo dušo. Ventil: Ali ste se med šolanjem in pozneje, po pridobitvi ratinga, srečali z dogodki, ki so zahtevali od vas popolno koncentracijo in znanje, da ste jih lahko rešili? Prosimo, da opišete nekaj najbolj kritičnih dogodkov. Tomaž Zore: V človeški naravi je, da se spominja samo lepih reči! Če pa kljub temu pobrskam malo po predalčkih, se spomnim kar nekaj izrednih dogodkov. Vsi ti neljubi Gremo na morje! dogodki so bili odleteni v skladu z našimi procedurami in so mi ostali v spominu kot nekakšne simulator-ske vaje v živo. V 28 letih letenja se je nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov - od nesreče pri letenju z zmajem do dekompresije na letalu DC-9, bližnja srečanja z drugimi letali, izredne vremenske razmere, _ Ventil: Letenje je po vaših besedah preveč kompleksno, da bi bilo dosegljivo vsakomur. Koliko k tej kompleksnosti pripomorejo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), predpisi Evropske unije in slovenska nacionalna zakonodaja? Tomaž Zore: S to izjavo sem mislil na razvoj letalstva kot osebnega transporta. Sodobna tehnologija omogoča, da bi se letalstvo lahko razvilo v smislu dosedanjega avtomobilskega razvoja. Vendar se to še ni zgodilo. Industrijsko gledano: v mislih imam malo letalstvo, smo še vedno na nivoju avtomobilske industrije pred Henryjem Fordom. Ni masovne proizvodnje, ker ni trga, ki bi to potreboval. Med občinstvom še vedno velja, da so letala za pilote, po drugi strani Z vetrom v laseh pa že skoraj vsak najstnik leti »flight simulator« na svojem računalniku. Mislim, da tu nekaj ne »štima«! Mislim, da je problem v tem, da je pravni in birokratski sistem narejen za trenutne velike igralce, in to vse pod pretvezo varnosti. Ventil: V zadnjem času lahko v dnevnem časopisju zasledimo številne prispevke, ki zelo kritično obravnavajo delo Javne agencije za civilno letalstvo. Ali menite, da so ti prispevki upravičeno kritični, ali pa gre za poizkus rušenja avtoritete te agencije in njenih zaposlenih? Tomaž Zore: V to se ne spuščam in tega tudi ne sledim. Ventil: Priča smo nenavadnim letalskim nesrečam in sestrelitvam civilnih potniških letal. Kaj bi lahko naredila ICAO? Tomaž Zore: ICAO bi gotovo lahko naredila kaj na dolgi rok, kaj točno v tem trenutku, ne vem, vendar sem tr -dno prepričan, da so operativne pre-prečitvetakihdejanj,dogodkovpred-vsem v rokah obveščevalnih služb. Ventil: Vaša ideja o kombiniranju letenja in jadranja je omogočila enkratno izkušnjo za vse tiste, ki bi v isti sapi želeli imeti občutek letenja in jadranja. Kako se je rodila ta ideja? Tomaž Zore: Lahko se navežem na eno od zgornjih vprašanj. Razvoj novih konceptov in novih tehnologij v letalstvu zahteva ogromno denarja, ki pa se po drugi strani zaradi relativno majhnega trga zelo težko povrne. Velika sredstva so potrebna predvsem zaradi zahtev birokracije. Na drugi strani pa imamo velik nav-tični trg, ki je sicer tudi v krizi, ampak po mojem mnenju predvsem zaradi relativno neinovativnega pristopa do kupcev in razvoja samega. Z našim projektom wFoil postavljamo popolnoma nov pristop do uporabnikov in obenem počasi začenjamo spreminjati miselnost v enem od mogoče najbolj konservativnih načinov transporta - pomorstvu. Uporabnikom ponujamo nizko letenje nad morsko gladino, letenje, ki ga spoštujejo tudi piloti lovskih letal. Vse to pa nudimo na varen in izredno enostaven način. Druga dobra plat našega projekta pa je, da letalsko tehnologijo razvijamo praktično brez birokratskih omejitev, in to v enem od najbolj agresivnih okolij - slani vodi. Ugotovili smo, da smo dobili odličen poligon za razvoj letalskih tehnologij prihodnosti. Ko bomo pripravljeni in močni, pa vstopimo tudi na letalski trg. Ventil: Koliko vam je pri materia-lizaciji ideje koristilo znanje, pridobljeno na Fakulteti za strojništvo in letenje samo? Sopwith Camel je bilo britansko enosedežno dvokrilno lovsko letalo, ki ga je konstruiral Herbert Smith. Prvič je poletelo 22. decembra 1916, upokojili pa so ga januarja 1920. Bilo je zelo težko vodljivo, za izkušenega pilota pa je predstavljalo neizmerno svobodo letenja. Temu tipu letala pripisujejo 1.294 zračnih zmag. Več o letalu: http://en.wikipedia.org/wiki/Sopwith_Camel Tomaž Zore: Seveda, Fakulteta je bila osnova za vse moje »podvige«. Letenje mi je pa dalo občutek uporabniške izkušnje in s tema dvema popotnicama je veliko lažje razvijati in, če hočete, konstruirati nove produkte - plovila. Ventil: Na vaši spletni strani omenjate, da ste inspiracijo za wFoil 18 Albatros Zero dobili pri dvokrilnih letalih prve svetovne vojne. Nam lahko poveste, kaj je bilo tisto, kar vas je pri teh letalih ali bolje razmerah, v katerih so leteli piloti v prvi svetovni vojni, tako pritegnilo? Tomaž Zore: Svo boda!!! V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so bila letala že razvita do take mere, da so zagotavljala solidne polete, ni pa še bilo predpisov in ostalih omejitev. Enostavno si sedel v letalo in poletel novim dogodivščinam naproti. Bilo je veliko bolj ali manj uspešnih »kreacij« letalskih inženirjev, ker vse še ni bilo podrejeno takojšnjemu dobičku! Skratka: bila je svoboda na vseh področjih letalstva in, kar je najpomembnejše, duh letalstva je cvetel v vsej svoji veličini, letalci pa so izžarevali svojo strast in vsakodnevno premikali meje. Ventil: Kako je v tem trenutku v svetu z razvojem vodnih kril? Se uspešno kosate z drugimi? Zdi se, da vas v tujini bolje poznajo kot tu, v Sloveniji. Tomaž Zore: Da, res je, da nas v tujini poznajo bolje kot v Sloveniji. V Sloveniji je skoraj vse podrejeno takojšnjemu dobičku ali pa želji po samoohranitvi. Vsi se ukvarjajo s svojimi problemi in enostavno še nisem srečal človeka, ki bi mi resno prisluhnil in se podal na sicer tvegano, vendar zanimivo in, če hočete, tudi dobičkonosno pot premikanja meja v visokih tehnologijah. Taka pot je dolgotrajna, vendar če delaš pošteno in z vsem srcem, na koncu tudi radodarna. Pa tu ne mislim samo na finančno plat. Včasih je zavest, da si premaknil meje do sedaj znanega, več vredna kot denar. Spomnim se prvega testnega dne z našim Albatrossom. Ko sem dojel, da sem pravkar utemeljil in dokazal popolnoma nov koncept vodnih kril, sem rabil kar nekaj dni, da sem se znebil vzhičenja. Nepozabno! Naša prepoznavnost po svetu raste. Tu lahko navedem nekaj najbolj odmevnih primerov našega oglaševanja oziroma predstavitev: The Gadget Show - oddaja angleškega kanala 5 o nas (5 min., šlo naj bi poleg Velike Britanije še v več kot 100 držav zahodnega sveta), Experimenti, oddaja ruske federalne televizije, Russia 2 (8 min., 56 ponovitev na njihovih federalnih kanalih ter v ostalih državah, ki kupujejo njihove oddaje), The Daily mail, Times of London, The Daily Telegraph, Norwegian financial daily, ameriški, francoski in drugi spletni portali ter tiskani mediji o visokih tehnologijah, dizajnu ter luksu-su. (Fast Co design, Paris Match, Science Ilustrated, L'equipe, Gear Patrol, Gizmag, Seveda smo bili prisotni tudi v skoraj vseh evropskih navtičnih revijah in na spletnih portalih. Predstavili so nas tudi na Japonskem, Kitajskem, v Turčiji, na Šrilanki, _ Ravnokar sem se vrnil z dogodka »The Foiling Week«, na katerem smo svoje delo predstavili vsi, ki v tem trenutku delujemo na področju razvoja vodnih kril (hidro foilov). Svoje delo so predstavili razvojniki ekip Ameriškega pokala, kot sta Oracle in Luna Rosa, kot tudi vsi ostali, ki v tem trenutku predstavljamo vrh svetovnega razvoja vodnih kril. Zaključek po vseh predavanjih in predstavitvah je, da naša ekipa predstavlja enega od, na žalost, samo delno dokazanih, vendar teoretično najbolj naprednih konceptov vodnih kril do sedaj. Poleg ekipe Hydroptere, ki jo podpira Airbus, smo edini, ki gremo v smeri trans- in superkavitacijskih vodnih kril. Z drugimi besedami: delamo podobne stvari, kot so jih počeli razvojni inženirji takoj po drugi svetovni vojni na področju letalstva, ko so »prebili zvočni zid«, le da mi to sedaj delamo v vodi. Bolj natančno: smo edini, ki uvajamo princip puščice krila na vodnih krilih ter tako premikamo mejo pojava kavitacije, največjega sovražnika velikih hitrosti na vodnih krilih, proti mnogo višjim hitrostim. Z našim konceptom lahko podvojimo do sedaj možne najvišje hitrosti. Smo pa tudi edini, ki nudimo koncept vodnih kril s konstantnim vodnim uporom čez celoten razpon operativnih hitrosti. V zadnjih trinajstih letih, kolikor se ukvarjam z razvojem vodnih kril, je bilo opaziti ponoven razcvet plovil na vodnih krilih. Razvoj poteka predvsem na jadrnicah, tako da je Oblikovanje trupa wfoila Mizarska dela naš projekt že kar nekaj let edini projekt razvoja motornega vodno-krilnega plovila prihodnosti na svetu. Svet navtike se definitivno premika v smer vodnih kril. Kot primer naj navedem, da ekipe Ameriškega pokala namenjajo ogromno denarja za razvoj svojih bolidov, na drugi strani pa smo zasledili, da je Ruska federacija namenila nekaj milijard dolarjev za ponovni razvoj vodnokrilnih plovil kot osnove njihovega transportnega sistema, predvsem na rekah njihovega Daljnega vzhoda. Povzamem lahko, da se pojavlja nov val vodnokrilnih plovil in mi smo pripravljeni, da zajahamo ta val. Upam, da še pravočasno najdemo pravega partnerja in postanemo enakovreden svetovni igralec. Postavili smo definitivno trden temelj za naš nadaljnji razvoj, naš logo in slogan »We Make Boats Fly« pa tudi že poznajo po celem svetu. Rek »drznim se sreča smehlja« preverjeno drži, zato tudi nadaljujemo po naši poti. Ventil: Kakšne so vaše izkušnje s pridobivanjem dovoljenj za »plovnost« Albatrossa? Tomaž Zore: V Sloveniji nimamo urejenih osnovnih stvari za razvoj plovil prihodnosti. Pri nas ne obstaja kategorija »experimental« in tako ni mogoča kakršna koli registracija za potrebe testiranj in nadaljnjega razvoja novih plovil, ne da bi pridobili kompletno certifikacijo plovila. Vsi, ki se ukvarjamo z razvojem, vemo, da obstajajo različni nivoji v nastajanju novega produkta. Najprej imamo prototip. Na osnovi tega in testiranj izdelamo predprodukcijske modele ter šele nato produkcijski model, ki pa ga tudi certificiramo. V Sloveniji opisani standardni model razvoja ni mogoč. Svoj problem z nadaljnjim testiranjem našega prototipa Albatross sem rešil s pomočjo italijanskih prijateljev, ki so mi razložili, da pri njih obstaja nekakšen prototipni razred, za katerega ni potrebno plačati nikakršnih pristojbin, da ga povsem legalno registriraš. Plačal sem samo zavarovanje in na velik ponos svojih prijateljev in znancev na prototipni čoln obesil italijansko trobojnico. Priznam, da sem bil po eni strani vesel, ker sedaj lahko plujem, po drugi strani pa nekako zmeden in žalosten, ker sem ugotovil, da v Sloveniji ne morem opravljati nadaljnjega razvoja zaradi miselnosti nekaj birokratov. Ventil: Domnevamo, da imate ekipo zanesenjakov, ki svoj prosti čas namenjajo razvoju vodnih kril. Ka- kšne strokovnjake imate v vaši ekipi in kako se vanjo vključiti, še posebej pri tem mislimo na študente Fakultete za strojništvo? Kje si zainteresirani lahko ogledajo vaš izdelek? Tomaž Zore: Ekipa wFoil zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev deluje kot nekakšen klub. Sestavljena je iz strokovnjakov in študentov, ki svoje delo opravljajo z zares velikim zanosom in srčnostjo. Stvari kljub nemogočim razmeram potiskamo naprej. Vsi smo prostovoljci, vendar obenem tudi strokovnjaki, ki verjamejo, da bodo nekega dne živeli le od tega. Projekt wFoil je precej obširen, tako da smo v ekipi zbrani ljudje različnih profilov. Največ je strojnikov, potem imamo elektronike, dizaj-nerje, menedžerje, finančnike, ... Dobrodošli so vsi, ki jih naše delo zanima, še posebej pa tisti, ki bi se radi pridružili naši ekipi. Dela na projektu sedaj potekajo počasi, vendar konstantno iščemo rešitve, ki bi naš projekt pripeljale v profesionalne vode, kjer se bo tudi zaposlovalo. Želim si tudi strokovnega sodelovanja s Fakulteto za strojništvo. Na področju hidrodinamike velikih hitrosti bi lahko skupaj naredili še veliko stvari, ki bi resnično premaknile svet. Tu pa so še možnosti skupnega delovanja na področjih materialov, predvsem kompozitnih, konstrukcij in obdelovanja. Skupaj bi lahko kot projektni partnerji sodelovali tudi na raznih razpisih. Če nič drugega, pa lahko študentom in ostalim nudimo vpogled v čudovit svet razvoja novih tehnologij in premikanja mej znanega. V tem svetu ni lahkih poti, so pa trenutki, ko naredimo in preizkusimo nekaj povsem novega, čudoviti in nepozabni. Dobrodošli v Kamniku! Ventil: Zahvaljujemo se vam za vaše odgovore in vam želimo uspešno razvijanje projekta vodnih kril. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo Poletna šola strojništva Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani smo letos poleti prvič organizirali poletno šolo strojništva. Poletna šola je bila namenjena učencem 8. in 9. razreda osnovne šole in dijakom prvih treh letnikov srednjih šol. Razpisanih je bilo 11 delavnic, ki so vsebinsko pokrivale različna področja strojništva, od robotike, konstruiranja, letalstva, obdelovalnih tehnologij do obnovljivih virov energije. V avgustu smo tako organizirali tri delavnice, za katere je bilo največ zanimanja: Mobilni robot, Gradnja letala na daljinsko vodenje in Osnove programiranja obdelovalnih CNC-strojev. Sveže pridobljeno znanje so hitro pretopili v prakso, saj so zadnji dan pred občinstvom na fakulteti orga- njem. Pri tem so odkrivali zakonitosti generiranja računalniške kode za obdelavo ter tiskanje izdelkov ter v Delavnico Mobilni robot so organizirali sodelavci Laboratorija za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo (LAKOS) in Laboratorija za digitalne sisteme in elektrotehniko (LDSE). Vsak izmed udeležencev je sestavil svojega malega mobilnega robota, ki ga je po zaključku tudi odnesel domov. Udeleženci so spoznali vse glavne komponente platforme in osnove njihovega delovanja. V nadaljevanju so osvojili še osnove načrtovanja mehatronskih sistemov, od konstruiranja, načrtovanja in razumevanja elektronskih sistemov do programiranja mikrokrmilnikov. Nekaj izdelkov udeležencev delavnice nizirali tekmovanji v sledenju črti ter v izmikanju oviram. V Laboratoriju za odrezavanje (LABOD) so se udeleženci delavnice Osnove programiranja obdelovalnih CNC-strojev najprej seznanili z osnovami CNC-strojev ter njihovim delovanjem. Nato so že prvi dan na stružnici izdelali lastne izdelke. Poleg zasnove lastnih izdelkov so spoznali tudi možnosti strojnega graviranja in si gravirali osebne kovinske ploščice ter USB-ključke. V nadaljevanju delavnice so se udeleženci spoznali še s 3D-skeniranjem, tako optičnim kot dotičnim, ter 3D-tiska- Tekmovalna steza za mobilne robote praksi spoznali testiranje s simulatorji obdelave. Vse svoje izdelke so na zaključni prireditvi tudi pokazali in predstavili postopek izdelave. Udeleženci tretje delavnice, ki so jo organizirali sodelavci Laboratorija za aeronavtiko, so izdelali letalo na daljinsko vodenje. Prvi dan so se spoznali s teorijo o tem, kako in zakaj letalo leti (aerodinamika, mehanika leta letala, stabilnost letala, položaj težišča). Sledila je izdelava zasnove letala vrste »leteče krilo« v programu SolidWorks, kjer so udeleženci najprej izdelali virtualni 3D-model letala. Zatem je bila na vrsti izdelava delavniških risb delov letala in izvoz risb v zapis, ki ga prepozna rezkal-ni stoj. Sledilo je pridno rezanje, lepljenje in sestavljanje. Udeleženci so pred vgradnjo in ob vgradnji spoznali vlogo številnih sistemov na letalu in pomembnost njihovega sodelovanja. Vsi so se preizkusili tudi na simulatorju letenja. Nato so v naravi preizkusili še svoj izdelek in njegove tehnične karakteristike. Poleg resnejših dopoldanskih aktivnosti smo za udeležence, ki so spali v dijaškem domu, organizirali tudi popoldanske družabne aktivnosti. Tako smo v petih popoldnevih med drugim obiskali Ljubljanski grad, se Izdelava letala razgibali na bowlingu in preizkusili veščine vožnje z gokartom. Zadnji dan poletne šole so vsi udeleženci poletne šole na predstavitvi, na katero smo povabili tudi starše in prijatelje, predstavili pridobljeno znanje in pokazali izdelke. Dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Branko Širok, jim je za uspešno opravljeno delo podelil priznanja. Upamo, da se prihodnje leto spet vidimo. Suzana Domjan, UL, Fakulteta z a strojništvo Miran Varga Foto: Darko Švetak, sodelavci laboratorijev UL, FS Udeleženci in organizatorji poletne šole strojništva Dober obisk 47. MOS-a morda tudi napoved bolšjih gospodarskih razmer 47. MOS si je po ocenah več kot 80 % obiskovalcev prislužil najvišji oceni na 5-stopenjski lestvici. Sejem, ki ga je v šestih dneh obiskalo dobrih 121.000 obiskovalcev, je izpolnil pričakovanja več kot tri četrtine poslovnih in splošnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Tudi približno tri četrtine razstavljavcev je svoj nastop ocenilo za zelo uspešen oz. uspešen. »Najbolj pomembno je zadovoljstvo naših razstavljavcev in obiskovalcev,« je ob zaključku 47. MOS-a povedala izvršna direktorica družbe Celjski sejem, d. d., Breda Obrez Preskar. Zato v družbi minuli sejem ocenjujejo kot uspešen. Pridružujejo se besedam predsednika oZs Branka Meha, da dober obisk 47. MOS-a morda le nakazuje, da bo Slovenija izšla iz recesije. »Poteza s cenejšo vstopnico na prvi dan je bila izjemno dobra, kar je bil dober uvod v sejem. Malce nam je sicer ponagajalo tudi vreme, zlasti, ko je pozno popoldne začelo deževati in se je zato sejmišče prehitro izpraznilo,« je že na tradicionalnem zaključnem zajtrku z novinarji zadnji dan sejma pojasnila Breda Obrez Razstavljavci so bili zadovoljni z obiskom na svojih razstavnih prostorih 47. MOS je izpolnil pričakovanja obiskovalcev Preskar. Čeprav so v Celjskem sejmu praktično vsak sejemski dan zabeležili večji obisk kot v enakem dnevu v letu 20l3, jim ni uspelo v celoti nadoknaditi enega sejemskega dneva manj. V Celjskem sejmu so prepričani, da je to tudi delno posledica res slabega vremena in razmer, ki so vladale v številnih krajih po deževni ujmi, kar je odvrnilo še kakšnega potencialnega obiskovalca. So pa zato tisti, ki so obiskali celjsko sejmišče, sejem odlično ocenili. Rezultati raziskave med razstavljavci in obiskovalci potrjujejo optimizem organizatorja Praktično tri četrtine anketiranih razstavljavcev je 47. MOS ocenilo za uspešen oz. celo za zelo uspešen. Več kot polovica razstavljavcev je bila zadovoljna z obiskom poslovne javnosti na svojem razstavnem prostoru, delež zadovoljstva z obiskom splošnih obiskovalcev je bil še višji in je znašal skoraj 70 %. Poleg poslovnežev iz Slovenije so razstavljavci na svojih razstavnih prostorih gostili podjetnike iz držav bivše Jugoslavije, Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, Poljske, Francije, Velike Britanije, Švice in Turčije. V primerjavi s sejmom v letu 2013 se je delež razstavljavcev, ki so potrdili sklenitev novega poslovnega dogovora neposredno na sejmišču, zvišala za več kot 6 odstotnih točk na dobrih 38 %. Dober odziv obiskovalcev se odraža tudi v napovedi ponovnega sodelovanja na MOS-u, ki se je v primerjavi z zadnjim sejmom prav tako zvišala za več kot 5 odstotnih točk na dobrih 65 %. Delež tistih razstavljavcev, ki so odločeni, da ne bodo ponovno sodelovali na sejmu, je manjši od 2 %. Zelo zadovoljni s sejemskim dogajanjem so bili obiskovalci, saj jih je več kot 76 % navedlo, da jim je sejem izpolnil pričakovanja. Več kot polovica anketiranih je sejemsko dogajanje na petstopenjski lestvici ocenila z oceno štiri, več kot četrtina pa celo z oceno pet. Več kot 56 % obiskovalcev namerava obiskati tudi prihodnji MOS, praktično vsi preostali se o prihodnjem obisku ta trenutek še ne morejo odločiti. Delež tistih, ki so odločeni, da prihodnjega sejma ne obiščejo, je manjši od 7 %. Sejemsko dogajanje odmevalo 47. MOS je tudi letos ponudil mladim, tujim predstavnikom in inova-tivnim slovenskim podjetnikom, da se predstavijo z vrhunskimi dosežki. Razstavljavci so pokazali, da je slovenski prispevek k svetovnemu gospodarskemu razvoju pomemben, čeprav položaj Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti ni ravno blesteč. To dokazuje tako vrhunski dosežek slovenskih vesoljskih raziskovalcev, ki s projektom nanosateli-ta dokazujejo, da slovenska vesoljska tehnologija sledi splošnemu trendu miniaturizacije. Nanosatelit 3-SAT si je bilo mogoče ogledati na razstavnem prostoru odbora za znanost in tehnologijo pri OZS. Tudi odzivi petih MOS-ovih podjetnih talentov so bili zelo dobri. Povedali so, da se je MOS izkazal za dobro odskočno desko za navezovanje stikov s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji. Da so gospodarske priložnosti v prometni infrastrukturi, so poudarjali govorniki na okrogli mizi o strategiji razvoja prometnih poti v Sloveniji v naslednjih 15 letih, ki jo je Celjski se- za napredek države včasih potrebno tudi pozabiti nase. Cerar se je sprehodil med razstavljavci po sejmišču in po ogledu dejal, da sejem nudi zelo dober in raznolik pogled na področje malega gospodarstva. Po njegovih besedah je v prihodnje potrebno spodbujati delovanje tega sejma in kar je z njim povezano. Priznanja za najboljše Na 47. MOS-u so bila podeljena še sejemska priznanja za najbolj kakovostne in inovativne izdelke ter storitve oz. celovite sejemske predstavitve razstavljavcev. Skupaj je bilo podeljenih 20 priznanj Celjskega sejma, Mestne občine Celje in OZS. Prejemniki sejemskih priznanj Celjskega sejma jem pripravili s časnikom Finance prvi sejemski dan. Prometna infrastruktura je eden izmed temeljev podjetništva in obrti, ob tem pa omogoča tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kot so ugotovili vodilni v družbah Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Slovenske železnice in DARS, bi slovenska infrastruktura potrebovala novo Marijo Terezijo. Osebo, ki bi odločno pristopila k projektom in začela uresničevati projekte, ki imajo strateški pomen za razvoj Slovenije, saj denar za projekte je, projekti so pripravljeni, čaka pa se na odločitev odgovornih. Slovenske županje in župani so se letos na MOS tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev srečali neformalno, vendar zato vsebinsko nič manj bogato. Nagovoril jih je novi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki je med drugim povedal, da je Mednarodni utrip pomembno sooblikoval dogajanje MOS je tudi letos upravičil svoj mednarodni pomen. Največjega mednarodnega poslovnega srečanja obrtnikov in podjetnikov iz Slovenije, držav EU in JV Evrope v regiji, ki ga je organizirala OZS, se je tako udeležilo več kot 200 predstavnikov podjetij iz 10 držav. Skupno so opravili okoli 500 individualnih razgovorov, ki so temelj za sklepanje novih poslovnih priložnosti. 4. Dneva gospodarske diplomacije, ki ga je Celjski sejem pripravil v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve, se je udeležilo 34 predstavnikov veleposlaništev iz 21 držav v Sloveniji. Osrednja pozornost je bila namenjena predstavitvi znamke I feel Slovenia. Njeno prepoznavnost bi morala Slovenija v svetu bolj okrepiti na vseh področjih, predvsem je mogoče še veliko izkoristiti na gospodarskem področju. Da bi bili uspešni na globalnem trgu, si z okrepitvijo sodelovanja želijo regionalne gospodarske zbornice na območju bivše Jugoslavije, ki so se srečale v petek, ko je na sejmišču potekal tudi Dan Vojvodine. Vojvo-dinci so tudi letos zabeležili nekaj konkretnih poslov. Tako je podjetje PGP Rapid, ki se ukvarja s proizvodnjo silikatne fasadne opeke, že prvi dan sejma prodalo določeno število svojih izdelkov. Veliko zanimanje je bilo tudi za kolesa podjetja Capriolo in za marmelade Jam & Jelly iz Iriga. Pričakujejo, da bodo dogovori sklenjeni v nekaj tednih. Brazilci so iskali zastopnika za ste-vijo, korak naprej sta že slovensko podjetje Gama System in indijsko podjetje Netspider India, ki sta na MOS-u podpisali partnersko pogodbo o sodelovanju na področju informacijskih tehnologij. Kitajska za prihodnje leto napoveduje veliko nacionalno predstavitev v svoji sejemski dvorani. Podjetji Hebei Metal Enterprise in Shengri, prvo izdeluje kovinske mreže in ograje, drugo litoželezno posodo in žare, sta tik pred sklenitvijo poslov s slovenskimi podjetji. Venezuela pa vidi priložnosti za sodelovanje na področju nafte, naftne kemije, gradbeništva, industrije, ribiške industrije, kmetijstva in turizma. www.ce-sejem.si M M05G^/l TALEN1 Letos seje ne sejmu predstavilo pet MOS-ovih podjetnih talentov PolyTrib 2014 11. in 12. septembra je na Bledu potekala 1. Mednarodna konferenca o tribologiji polimerov - PolyTrib, ki jo je organiziralo Slovensko društvo za tribologi-jo. Čeprav je bila to šele 1. konferenca, se je je udeležilo preko 70 udeležencev iz 11 evropskih držav. Pomembno je tudi dejstvo, da je od udeležencev iz 17 različnih raziskovalnih inštitucij in 20 podjetij kar 34 udeležencev prišlo iz podjetij, ki so tako ali drugače povezana s tribolo-gijo polimernih materialov. Kot pove že ime konference, je bila glavna tema tribologija polimernih materialov. Pri tem je bil pomemben poudarek namenjen zobnikom iz teh materialov. Danes predvsem zaradi dobrih lastnosti in relativno nizke cene v množični proizvodnji vse pogosteje nadomeščajo jeklene zobnike v velikem številu različnih aplikacij. Na konferenci je bilo predstavljenih 20 prispevkov, od tega je bilo 6 predavateljev vabljenih. Dodatno je bilo v posterski sekciji še 5 prispevkov. Naj za prikaz vsebine konference izpostavimo vsaj vabljena predavanja. Prof. dr. Patrick De Baets (Gent University, Belgija) je razpravljal o izzivih in priložnostih v tribologiji polimerov. Poudaril je, da je tu še veliko neraziskanih področij in problemov, ki jih bo potrebno razvozlati, če bomo želeli poglobiti znanje o Otvoritev konference PolyTrib 2014 obnašanju polimernih materialov v triboloških aplikacijah. Drugi vabljeni predavatelj je bil prof dr. Sergei Glavatskih (Royal Institute of Technology, Švedska), ki je govoril o možnosti uporabe polimernih materialov v drsnih ležajih. Polimerni materiali lahko, v primerjavi s klasičnimi materiali, bistveno izboljšajo njihovo nosilnost in tudi obratovalno dobo. Vabljeno predavanje je imel tudi g. Daniel Merken (Erlangen University, Nemčija), ki je predaval o trenju in obrabi polimernih materialov ter o njihovi prenosljivosti na obrabo polimernih zobnikov. Temu predavanju je sledil dr. Bernd Wetzel (Institute of Composite Materials, Nemčija). Dr. Wetzel je govoril o analizi triboloških lastnosti materialov PEEK in o merjenju temperatur v drsnih kontaktnih. Drugi dan so sledila še tri vabljena predavanja. Vabljeni predavatelj prof. dr. Patrick De Baets Prvo je imel dr. Stefan Beermann iz podjetna KissSoft. Govoril je o novem standardu za polimerne zobnike (VDI 2736). Zadnjih 20 let namreč ni bilo veljavnega standarda za polimerne zobnike, tako da je novi standard prava osvežitev. Temu predavanju je sledil nastop prof. dr. Igorja Emrija (Univerza v Ljubljani, Slovenija), ki je predstavil možnosti napovedovanja utrujenostnih poškodb pri elementih iz polimernih materialov ter osvetlil njihovo fizikalno ozadje. Zadnji vabljeni predavatelj je bil prof. dr. Mitjan Kalin (Univerza v Ljubljani, Slovenija), ki je razpravljal o posebnostih in s tem povezanih izzivih, s katerimi se srečujemo pri triboloških lastnostih polimernih materialov, saj se polimeri zaradi mehanskih in termičnih lastnosti razlikujejo od konvencionalnih materialov. Podal je nekaj možnih pristopov in smeri izboljšanja triboloških lastnosti polimerov za realne aplikacije. Udeleženci so lahko na konferenci dobili veliko novih informacij s področja tribologije polimernih materialov, predvsem pa navezali nova poznanstva in poslovne kontakte. Ob nadvse pozitivnih odzivih in uspehu konference verjamemo, da se čez 2 leti v še večjem številu srečamo na 2. konferenci PolyTrib. Več info na www.tint-polytrib.com. Prof. dr. Mitjan Kalin, Dr. Aljaž Pogačnik, oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo inaarTT. LmfflMll Vas vabijo na posvet: SLOTRIB 2014: POSVETOVANJE O TRIBOLOGIJI, HLADILNO MAZALNIH SREDSTVIH IN TEHNIČNI DIAGNOSTIKI Torek, 11.11.2014 od 9:00 do 16:50 ure V dvorani Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani Kotizacija za posvetovanje znaša 150 €. Kotizacijo je potrebno nakazati do 03.11.2014, na transakcijski račun Slovenskega društva za tribologijo, štev.: 02045-0018107278, s pripombo "Priimek in Ime -Podjetje". Ob predhodni prijavi bo plačilo v gotovini možno tudi na dan posvetovanja. Kontaktna oseba: Joži Sterle, tel: 01/4771-460, fax: 01/4771-467, e-mail: slotrib@,tint.fs.uni-li.si. Več o posvetu si lahko preberete na internetni strani: http://www.tint.fs.uni-li.si/sl/konference/slotrib/slotrib-2014 PROGRAM POSVETOVANJA 8:00 - 9:00 REGISTRACIJA 9:00 - 9:15 OTVORITEV KONFERENCE Uvodni nagovor, J. Vižintin; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. SEKCIJA I: UVODNA PREDAVANJA Predsedujoča: J. Vižintin, U. Gorjanc 9:15 - 9:40 9:40 - 10:05 10:05 - 10:30 10:30 - 11:00 Tribološke lastnosti polimerov, M. Kalin; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Nanos MoS2 nano-cevk za suho mazanje z uporabo roliranja M. Remškar12, J. Jelenc1'2, F. Pušavec3, B. Žarkar3, J. Kopač3; ^Institut Jožef Štefan, Ljubljana, 2Nanotul d.o.o., Ljubljana, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Razvoj olja za profilno brušenje, B. Kus1, J. Mohorko1, B. Kržan2, M. Kalin2; 'Olma d.d., Ljubljana, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. ODMOR / POSTERSKA SEKCIJA SEKCIJA II: TEHNIČNA DIAGNOSTIKA 1 Predsedujoča:B. Kržan, M. Kambič 11:00 - 11:25 11:25 - 11:50 11:50 - 12:15 12:15 -13:00 - 13:00 13:40 Zlivanje tehnik spremljanje stanja v diagnostiki poškodb mehanskih pogonov, G. Peršin1, J. Vižintin2; ^Cranfield University, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Primerjava laboratorijskih analiz in on-line metod spremljanja stanja hidravličnih tekočin, V. Tič1, B. Kus1, D. Lovrec2; ^Olma, d.d. Ljubljana, 2Univerza v Mariboru. Sprotno napovedovanje življenjske dobe elektromehanskih pogonov, B. Juričic1, P. Boškoski1, D. Petelin1, M. Gašperin1, B. Dolenc1, J. Pfajfar2, J. Vižintin3; ^Institut Jožef Štefan, Ljubljana, 2Domel d.o.o., Železniki, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. SKUPŠČINA SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA TRIBOLOGIJO KOSILO / POSTERSKA SEKCIJA SEKCIJA III: NOVI IZZIVI V TRIBOLOGIJI Predsedujoča: M. Kalin, J. Kogovšek 14:00 Tribološka karakterizacija tesnil znotraj vodnega hidravličnega valja, F. Majdič, M. Kalin; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. 14:20 Kožno-senzorične interakcije v kontaktu med kožo in tekstilnim materialom, S. Jevšnik1, F. Kalouglu1, D. Žebeljan2, J. Vižintin3; ^Istanbul Technical University, 2HSE d.o.o., Ljubljana, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. 14:40 Površinska energija in omočljivost inženirskih površin z mazalnimi olji, M. Polajnar, M. Kalin; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. 15:00 Nevtronska reflektometrija in adsorbirane plasti na DLC prevlekah, R. Simič1, M. Kalin1, T. Hirayama2; ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, 2Doshisha University, Kyoto. 15:00 - 15:15 ODMOR / POSTERSKA SEKCIJA SEKCIJA IV: TTEHNIČNA DIAGNOSTIKA 2 Predsedujoča: D. Cafuta, A. Arnšek 13:40 -14:00 -14:20 -14:40 - 15:15 -15:35 - 15:55 -16:15 - 15:35 15:55 16:15 16:35 Zaznavanje jamičenja zobnikov z uporabo spektralnega kurtosisa in adaptivnega filtriranja, G. Peršin1, J. Vižintin2; ^Cranfield University, ^Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Vrednotenje vzdrževalskih strategij s pomočjo Monte Carlo simulacij, F. Nikolovski, B. Juričic, B. Dolenc, P. Boškoski; Institut Jožef Štefan, Ljubljana. Naprava za merjenje čistoče olja, B. Dragoš, F. Majdič; Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Sistem za avtomatsko analizo olja, J. Vižintin1, J. Salgueiro1, G. Peršin2; 1Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, 2Cranfield University. 16:40 ZAKLJUČEK KONFERENCE 7. mednarodna Konferenca o prenosu tehnologij in Dan inovativnosti 2014 Center za prenos tehnologij in inovacij je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije 17. septembra na Brdu pri Kranju organiziral 7. mednarodno Konferenco o prenosu tehnologij. Konferenca je potekala skupaj z dogodkom Dan inovativnosti 2014 in je bila namenjena raziskovalcem iz javnih visokošolskih in raziskovalnih institucij, podjetjem, oblikovalcem nacionalnih politik, privatnim investitorjem, inovatorjem, mladim podjetnikom, študentom s podjetniškimi ambicijami ter drugi zainteresirani javnosti. Razstavljavci so bili zadovoljni z obiskom na svojih razstavnih prostorih Na letošnji konferenci sta nas kot uvodni govornici počastili gospa Violeta Bulc, nova evropska komi-sarka za transport in gospa Vesna Stankovic Juričic, direktorica Urada republike Slovenije za intelektualno lastnino. Ga. Violeta Bulc je govorila o potrebi po celostnem razvoju, ki nedvomno pomeni povezovanje vseh aspektov in sfer v vijačnico napredka. Ga. Stankovič Juričič je govorila o pomenu intelektualne lastnine za podjetja ter o nujnosti vzpostavitve sodelovanja med gospodarstvom in JRO. Obe sta navdušili navzoče goste. V dveh krogih z vmesnim odmorom se je nato več kot 150 udeležencev udeležilo naslednjih predavanj: • Roland Feinäugle, Unit Manager Patent Information Training, Eu- Slovenija je preko ministrstev za gospodarstvo in znanost ter visoko šolstvo v zadnjem desetletju izvedla številne finančne ukrepe, usmerjene k povezovanju gospodarstva in akademske sfere v še bolj pretočen sistem. Med njimi najdemo tako več desetmilijonske panožno usmerjene ukrepe (npr. centre odličnosti, kompetenčne centre) kot majhne enoprojektno usmerjene ukrepe (npr. inovacijski vavčer) ali horizontalne ukrepe za celostno podporo (npr. konzorcij za prenos tehnologij). Vsi ti ukrepi so zajeli intelektualno lastnino in z njo povezane postopke na poti od raziskav do trga. S poudarkom na podpori raziskavam na eni ali na tržnem uspehu gospodarstva na drugi strani se je izgubil poudarek na strateško pomembnem, a pomanjkljivo razumljenem delu »doline smrti«. Tam je eden bistvenih elementov raziskava trga in priprava plana trženja za novo znanje oz. novonastalo intelektualno lastnino in kot posledica tega tudi zaščita intelektualne lastnine. Nemara v »dolini smrti« primanjkuje tako znanja za izvedbo ciljanih, na prioritete in špice slovenskega gospodarstva in znanosti prilagojenih tržnih raziskav kot denarja za izvedbo »proof of concept« faze razvoja teh tehnologij. Samo s povezavo obeh, torej tržnih raziskav in »proof of concept« pa bi šele lahko vrzel uspešno premostili. ropean Patent Office, Germany - IP Creation - Sources for New Ideas, Products, Technologies, • Alexander G. Welzl, Senior Researcher, ECONOMICA Institute of Economic Research, Austria - IP Valuation in Companies and Business Transactions, • Matej Golob, 30Lean, Slovenija -Start-up Workshop, • Sara Giordani, Technology Transfer Program & Laboratory, Italy -Start-up Workshop, • Peter Olesen, President of the European Institute of Innovation and Technology, Denmark - Developing and Marketing of Innovation Through International Partnering Networks (European Institute of Innovation and Technology and Horizon 2020). • V želji po čim bolj transparentni, odprti, množični in uspešni povezavi vrhov slovenske znanosti s slovensko in tujo gospodarsko sfero ter po zgledu nacionalnih posvetov v zvezi s prenosom tehnologij v različnih evropskih državah in mednarodnega združenja Association of Science and Technology Professionals (ASTP) v sklopu konference Konzorcij za prenos tehnologij organizira tudi prvi Nacionalni posvet o prenosu tehnologij v Sloveniji. Na posvetu, ki je potekal med celotnim trajanjem konference, smo želeli - skupaj z zainteresirano strokovno javnostjo in deležniki, ki so vključeni v problematiko prenosa znanja in tehnologij ter komercia-lizacijo tržno zanimivih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela JRO v Sloveniji s ciljem pomagati razvojni moči in tržnemu uspehu slovenskega gospodarstva - širše spregovoriti o tej tematiki. • Ali kaj manjka v strukturi ukrepov države za uspešen prenos znanja in tehnologij iz znanstvene sfere v gospodarstvo? • Ali v Sloveniji gospodarstvo kupuje znanje iz JRO? • Ali je proces prenosa znanja iz JRO v gospodarstvo transparenten in dobro organiziran? V okviru posveta smo prejeli več kot 70 vprašalnikov, ki nakazujejo odnose med gospodarsko in znanstveno sfero. Tudi letos smo na konferenci podelili nagrado za inovacijo z največjim komercialnim potencialom v višini 2.000 evrov po izboru domačih in tujih strokovnjakov s področja prenosa tehnologij ter predstavnikov tveganega kapitala. Ocenjevalno komisijo so letos sestavljali mag. Alexander G. Welzl iz inštituta ECONOMICA Institute of Economic Research, g. Branko Drobnak, Poslovni angeli Slovenije, mag. Sara Giordani, Technology Transfer Program & Laboratory TtP Lab, g. Uroš Glavan iz podjetja DTK Murka, g. Rok Habinc iz sklada STH Ventures, mag. Komisija je bila nad predstvaljenimi idejami navdušena in je najboljši dve ideji nagradila. Zmagoviti ideji sta prišli s strani raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ter mag. Nina Maz-gan iz podjetja META Group. Nagrada je bila razdeljena na dva dela in podeljena naslednjim dobitnikom: 1. nagrado v vrednosti 1.500 evrov so prejeli dr. Gregor Primc iz Odseka za tehnologijo površin in op-toelektroniko na Institutu »Jožef Stefan« za inovacijo z naslovom: »Laser Fiber Optic Catalytic sensor«; 2. nagrado v vrednosti 500 evrov so prejeli prof. dr. Boris Turk, dr. Olga Vasiljeva in Georgy Mikhaylov iz Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biokemijo na Institutu »Jožef Stefan« za inovacijo z naslovom: »Liposom based targeting of tumor cells«. Nagrajencem iskreno čestitamo! Vzporedno s konferenco smo organizirali spoznavne sestanke med podjetji in raziskovalci, ki se jih je udeležilo zelo veliko ljudi. V štirih urah vzporedne sekcije je potekalo kar 61 sestankov. Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta Ljubljana, Nacionalnega inštituta za biologijo in Univerze v Ljubljani so se imeli priložnost sestati s predstavniki 20 uspešnih podjetji, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati, Letrika, Metal Ravne, Eti, Domel, Ortotip in drugimi. Informacije o konferenci so dostopne na: http://tehnologije.ijs.si/7ittc/. Za vse nadaljnje informacije smo vam na voljo na naslovu tehnologi-je@ijs.si ali tel. št. 01 477 3224. Dr. Špela Stres, Lea Kane obe Center za prenos tehnologij, IJS Ljubljana Konferenca SIEMENS PLM 18. septembra je na gradu Mokrice potekala konferenca Siemens PLM, ki je bila namenjena podjetjem iz Slovenije in Hrvaške. Organiziralo jo je podjetje ITS, d. o. o., skupaj z vodilno programsko hišo Siemens Industry Software. Podjetje Siemens Industry Software je v naši regiji prvič predstavilo svoje rešitve v tako velikem obsegu - tako za svoje zahtevnejše uporabnike kot tudi za preostala podjetja, ki želijo izboljšati procese pri razvijanju in proizvodnji svojih izdelkov. Na konferenci so strokovnjaki Siemensa in drugi predavatelji prikazali najnovejše aplikacije in pristope, ki lahko pomembno pripomorejo k učinkovitosti in konkurenčnosti razvoja in proizvodnje izdelkov, ter smernice za prihodnost. Predmet prvega dela konference je bilo upravljanje s podatki in procesi pri razvijanju izdelkov. Prikazane so bile možnosti programa Teamcenter, v katerem se lahko istočasno uporabijo različni sistemi CAD (Multi-CAD). Pristop omogoča, da se skozi celoten življenjski cikel izdelka vodijo in grafično preverjajo kosovnice več različic izdelka in ne nazadnje oblikujejo proizvodne kosovnice (Multi-BOM). Prikazano je bilo, kako lahko pri velikih sklopih z vizualizacijo po atributih iz baze PLM hitro in pregledno pridobimo vse želene projektne podatke (HD--PLM). Predstavljene so bile tudi usmeritve razvoja programov NX in Teamcenter. V drugem delu so bili predstavljeni različni vidiki in metode izboljšanja kakovosti in nadzorovanja kakovosti izdelkov ter tudi, kako povezati te postopke in jih, kolikor je to mogoče, avtomatizirati. Pri tem so v veliko pomoč proizvodni in tolerančni podatki (Product Manufacturing Information - PMI), če so zapisani že v samem 3D-modelu. V tretjem delu so bile predstavljene nove možnosti učinkovite PLM-organiziranosti okolja CAM s centralno vodeno knjižnico orodij (vključno z različnimi pripomočki) ter nadzorovan prenos podatkov v proizvodnjo. V zadnjem delu konference so bile predstavljene možnosti analize in izboljšanja procesov proizvodnje. Temu so namenjene vrhunske aplikacije sistema Tecnomatix, ki so skupaj z rešitvijo PLM Teamcenter pravzaprav že standard v avtomobilski industriji, vodilne pa so tudi v številnih drugih segmentih industrije. Tako je v tem delu predstavnik Fakultete za strojništvo v Lju- Process Simulation/Robotix, ki ga v podjetju uspešno uporabljajo za off-line simulacijo delovanja krmilnih programov na robotih. Programsko orodje je dokazano dovolj dobro, da lahko testirane krmilne programe uporabijo neposredno v proizvodnji. Verjamemo, da je ta enkratni dogodek vsem udeležencem ponudil koristno možnost izmenjave izkušenj in ustvarjanja novih poslovnih stikov z vodilnimi podjetji iz Slovenije in Hrvaške. Dr. Mihael Debevec UL, Fakulteta za strojništvo Utrinek iz predavanj bljani, laboratorij LASIM, predstavil več razvitih simulacijskih modelov v programskem orodju Plant Simulation, ki so bili izdelani v sodelovanju s slovensko industrijo in jih podjetja uspešno uporabljajo. Modeli so namenjeni optimizaciji proizvodnega procesa in pretoka materiala v skladišču. Za konec pa je predstavnik podjetja Multinorm, d. o. o., iz Hrvaške predstavil praktično uporabo programskega orodja de«»» FLUIDNO TEHNIKO. AVrOMATIZACUO h MEHAIRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http://www.fs.uni.lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Uspeh se prične na Dnevnih podjetništva! Dnevni podjetništva, tradicionalni podjetniški dogodek v Ljubljani, so tudi tokrat privabili več kot 1.500 udeležencev vseh delavnic, željnih dodatnih podjetniških znanj in veščin. Že sedmo leto zapored Data, d. o. o., v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana organizira Dneve podjetništva. Letošnji dvodnevni dogodek v Tehnološkem parku žij za trženje. Na delavnicah, ki so jih tematsko povezovale finančne vsebine, so se udeleženci seznanili s posebnostmi prijave davčne olajšave za raziskave in razvoj, na kakšen način izbrati najbolj primerno obliko zaščite intelektualne lastnine, s ponudbo finančnih produktov Slovenske izvozne in razvojne banke ter financiranjem razvojnih in raziskovalnih projektov v okviru evropskega programa Obzorje 2020. Ob uspešnem zaključku sedmih Dnevov podjetništva je Vera Nu- TomažBučar, prokurist DATA, d.o.o., je dodal: »Tudi letošnji dvodnevni dogodek smo organizirali z namenom predstavitve ključnih vsebin podpornega podjetniškega okolja, krepitve podjetniške kulture in posredovanja sodobnega znanja s področja podjetništva. Veseli smo, da so udeleženci s pomočjo naših predavateljev osvežili in poglobili svoja znanja, ozavestili ključne usmeritve za uspešno podjetniško poslovanje in nadgradili svoje poslovne odnose za bodoča sodelovanja.« Udeležba je bila številčna Ljubljana je zaznamovalo 12 brezplačnih delavnic in predavanj o posameznih fazah razvoja podjetja in poslovanja. Nameni dogodka so predvsem deljenje najnovejših informacij in podjetniških izkušenj, mreženje in povezovanje med udeleženci dogodka. Prvi dan smo oblikovali trendovsko, saj smo pripravili nabor delavnic s področja dizajna, metod in izbora načina plačevanja ter poslovanja prek spletne trgovine, prodajnih tehnik in uporabe družbenih omre- nic, vodja Start-up centra v Tehnološkem parku Ljubljana, izpostavila: »Veseli nas, da smo tudi tokrat v sodelovanju z našimi partnerji organizirali izvrsten podjetniški dogodek, ki dodatno obogati naše ustaljene programe za preverjanje podjetniške ideje Start:up Geek House in prispeva k hitremu razvoju in internacionalizaciji poslovanja Go:Global Slovenia. Podjetniški vrvež, ki je še posebej viden ta dva dneva v Tehnološkem parku Ljubljana, je dokaz, da je Ljubljana pravo podjetniško mesto!« Dnevi podjetništva so tudi zaključni dogodek projekta INO 2013, ki se izvaja v okviru javnega razpisa v podporo nacionalnemu sistemu inovacij, ki ga sofinancirata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT. Posamezne delavnice, ki so se vsebinsko nanašale na intelektualno lastnino, davčne olajšave in vitko podjetništvo, so se izvedle v okviru transnacionalnega projekta PROFIS, ki ga sofinancira South East Europe Programme. www.tp-lj.si Kemijski inštitut se je predstavil na Noci raziskovalcev 2014 26. septembra je na več kot 850 lokacijah, v več kot 200 evropskih mestih in v 25 državah hkrati potekala Noč raziskovalcev. Glavne teme letošnje slovenske Noči raziskovalcev so bile energija, ekologija, zdravje & IKT. Noč raziskovalcev je projekt, ki poteka v okviru programa Horizon 2020, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. »Raziskovalci in znanstveniki v središču vsakdanjega življenja« je bil fokus vseh aktivnosti v okviru letošnje Noči raziskovalcev 2014. Kemijski inštitut se je predstavil na osrednjem dogodku, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prof. dr. Roman Jerala je na glavnem odru predaval o celičnem računalniku. Na stojnicah sta se predstavili dve ekipi: • Laboratorij za kemijo materialov je prikazal možnosti uporabe organskih termokromnih materialov. Včasih lahko vidimo, kdaj se je temperatura predmeta spremenila. Kako? Uporabiti moramo posebne snovi, na primer termo-kromne materiale, ki spremenijo Živahno dogajanje na stojnicah barvo, ko se spremeni njihova temperatura. Take snovi lahko pokažejo zanimive efekte, tudi take, ki so sicer očem skriti. I Laboratorij za biotehnologijo je predstavil, kako lahko na podlagi principov sintezne kemije oblikujemo proteinsko verigo tako, da se sama od sebe zvije v obliko ogrodja v obliki tristrane pira- mide. Obiskovalci so lahko sami poskusili iz žice oblikovati potek verige tako, da so nastali tetraeder ali modeli drugih novih bio-nanostruktur. Obiskovalci so si z zanimanjem in v velikem številu ogledali naši stojnici. www.ki.si ,a«9urnapotdo«žisca www.iiicbstrija,rs Pokliötenas: (a»>pislB(lustriJa LaT^ia ^u^nlimfiS, 1 TUnilMtgcaiL Srbija tel/ia. +SI 1130^2 mali38160iWÖ428 e-malh^l^üfe^ihcfufti:'^^ jf Celjski sejem, 21.-24. april 2015 FORMP TOOL orodja, orodjarstvo, stroji GRPF&POGK grafika, papir, stroji, embalaža, pal E potem: a. pošlji regresorski vektor in vrednost yd enoti eI. 4. Če je proces poslal nazaj novi GP-model: a. sprejmi novi GP-model, sicer: b. obdrži stari GP-model. 5. Za i = 1 do m: a. Pošlji referenčni signal in GP-model enoti eRi 6. Sprejmi vrednosti u^ in J*od vseh enot eRi in jih sestavi v vektorja u* = [u1',...,u *] in J* = [J1*,...,Jm*]. m a. Izberi tisto vrednost regulirnega signala u(k), ki pripada najnižji vrednosti vektorja J*. 7. Sinhroniziraj se na časovni korak k. 8. Pridobi novo vrednost izhodnega signala y(k) in 9. nastavi vhodni signal na izračunano vrednost u(k). Neprestano ponavljaj: 1. Pridobi množico novih regresorskih vektorjev Un (od enote eN). 2. Če Un ni prazna množica: a. dodaj k aktivni učni množici U množico U . n b. Dokler je velikost(U) večja od Mu regresorskih vektorjev: i. Odstrani iz množice U najstarejši regresorski vektor. c. Izračunaj nov GP-model iz množice U, d. pošlji novi GP-model enoti eN. Neprestano ponavljaj: 1. pridobi vektor referenčnih vrednosti r in GP-model (od?? enoti eN), 2. razdeli območje regulacijskega signala na m podintervalov, kjer je vsak dodatno razdeljen na c podintervalov tako, da tvorimo matriko: U = u,i ... uic um1 ... umc Iz matrike U izberi i-to vrstico regulirnih vrednosti U. = [ua,u,2.....u,C]. 3. Za j = 1 do c: a. simuliraj proces za Hp korakov z GP-modelom pri vhodnem signalu s konstantno vrednostjo u^, b. ovrednoti uspešnost poteka simulacije vodenja s kriterijsko funkcijo J in shrani vrednost funkcije J^.. 4. Izberi tisto vrednost u* = u., ki daje najnižjo vrednost J* = J. in pošlji vrednosti u^ in J* enoti eN. lovanje smo preslikali tako, da smo analizirali komunikacijo na vodilu USB med delovanjem originalnega gonilnika. Izdelani gonilnik smo nato nadgradili za vodenje na daljavo preko omrežnega dostopa. 4.2 Izvedba algoritma Algoritem za vodenje nestabilnega sistema je bil izveden na osebnem računalniku z 8-jedrnim procesorjem hitrosti 3,5 GHz in delovnim pomnilnikom velikosti 16 GB z operacijskim sistemom Linux. Ta operacijski sistem je ugodnejši za operacije v realnem času, ker je prioriteta posameznih operacij strogo določena. S tem se izognemo časovnim zakasnitvam pri zajemu in zapisu podatkov na vhodno-izhodni enoti. Koda algoritma je bila izvedena v skriptnem programskem jeziku Matlab®. eN Izberi tisti u. , ki daje najmanjšo vrednost^.' Vhodno-izhodni vmesnik GP-model el GP-mod rik), x(k- u-j; Kmitev aktivne učne množice t Izračun GP-modela eRl zay = 1 do C <1 y Simulacija in vrednotenje izberi najboljši j eRi ... eRm Slika 8. Paralelizacija algoritma na procese: nadzorna enota (eN) sproti prejema GP-model identifikacijske enote (el). Enota eN sproži iskanje optimalnega vhodnega signala tako, da pošlje več regulirnim enotam (eRi) trenutni GP-model, trenutno stanje procesa in želeno vrednost izhoda procesa. fSilitiifi-iP-^'*^ -J Slika 9. Potek prediktivnega vodenja s samorazvijajočim se GP-modelom. Zgornji graf prikazuje višino rakete: izhod procesa (rdeča krivulja), enokoračna napoved modela (črna krivulja) z dvakratnim standardnim odklonom (siv pas okrog črne krivulje), referenca (črtkana modra krivulja). Detajl (zgoraj) zajema potek med 97. in 132. sekundo. Spodnji graf prikazuje regulirni signal PID-regulatorja (modra krivulja), nato regulirni signal prediktivnega vodenja s samorazvijajočim se GP-modelom (črna krivulja). Algoritem vodenja smo pohitrili tako, da smo ga paralelizirali. Razdelili smo ga po samostojnih enotah: nadzorna enota (eN), identifikacijska enota (eI) in več vzporednih regulacijskih enot (eRi), kjer i pomeni indeks regulacijske enote. Omenjena delitev algoritma na enote omogoča izrazito modularnost, ki omogoča izvedbo sistema za več procesorskih jeder, vendar taka izvedba zahteva medseboj"-no komunikacijo in sinhronizacijo. Porazdeljeni algoritem omenjenih enot je prikazana v preglednici 1. Shema izvedbe algoritma v obliki enot je prikazana na sliki 8. S pa-ralelizacijo izvedbe algoritma smo dosegli zadosti majhen čas izraču- Slika 10. Časovna obremenjenost nadzorne enote med vodenjem z delitvijo na komponente časovne obremenjenosti posameznih nalog. Izstopajoče konice skupne časovne obremenjenosti so označene s piko. navanja vhodnega signala, ki mora znašati manj kot 0,1 sekunde. Izračunavanje znotraj časovnega okvira se zahteva le za nadzorno in re-gulirne enote. Identifikacijski enoti smo dovolili daljši časovni okvir izračunavanja, kar pomeni, da lahko nov GP-model pridobimo šele po nekaj časovnih korakih. 4.3 Eksperimentalni rezultati Potek vodenja nestabilnega hidravličnega sistema je prikazan z regulacijskim signalom u in izhodnim signalom procesa y (slika 9). Poleg izhoda procesa je prikazana napoved GP-modela z dvakratnim standardnim odklonom v obliki sivega pasu. Oscilacija signala izhoda procesa na sliki 9 je posledica kvantiza-cije izhodnega signala. Na sliki 10 je prikazana kumulativna vsota časa izračunavanja v nadzorni enoti eN. Zaradi varnosti smo sistemu najprej zagotovili stabilno ustaljeno stanje s PID-regulatorjem. V 10. sekundi je pričela delovati sprotna identifikacija modela, nato smo v 60. sekundi spremenili vodenje tako, da smo zamenjali PID-regulator z adaptiv-nim prediktivnim regulatorjem. Iz slike lahko sklepamo, da od 10. do 60. sekunde samorazvijajoči se GP-model pridobi dovolj informacije o sistemu, ker vodenje ostaja vhodno-izhodno stabilno v trenutnem področju delovanja. Zaprto-zančni sistem je stabilen tudi po 94. sekundi, ko smo referenčni signal nastavili v območje delovanja, ki ga ne poznamo. ■ 5 Zaključek V prispevku smo predstavili algoritem za adaptivno prediktivno vodenje s samorazvijajočim se GP--modelom. Metodo vodenja smo preizkusili na hidravlični modelni napravi. Iz rezultatov lahko razberemo, da je bila izvedba uspešna kljub brez vnaprej znanega modela za nestabilni, nelinearni proces s kvantiziranim izhodnim signalom. Pri izvedbi vodenja smo morali biti pozorni na čas izračuna optimalnega regulacijskega signala, ki je moral biti krajši od časa vzorčenja. Računska zahtevnost algoritma za vodenje ni zanemarljiva in kratek čas vzorčenja otežuje izvedbo vodenja sistema. Ta problem smo rešili z izdelavo vzporednih sistemov za hitrejši izračun optimalnega regulacijskega signala. Viri [1] Juš Kocijan. Modeliranje dinamičnih sistemov z umetnimi nevronskimi mrežami in sorodnimi metodami. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica, 2007. [2] Kristjan Ažman. Identifikacija dinamičnih sistemov z Gaussovimi procesi. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2007. [3] Alojzij Pavlinič. Modeliranje in računalniško vodenje nestabilnega laboratorijskega procesa. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 1991. [4] Drago Matko. Identifikacije. Založba FE in FRI, Ljubljana 1998. [5] D. Petelin, J. Kocijan. Control system with evolving Gaussian process models. IEEE Workshop on Evolving and Adaptive Intelligent Systems (EAIS), 2011, str. 178-184, 2011. [6] D. Petelin, J. Kocijan, A. Grancharova. On-line Gaussian process model for the prediction of the ozone concentration in the air. Simulation Modelling Practice and Theory, Vol. 33, str. 68-80, 2013. [7] D. Petelin and J. Kocijan. Evolving Gaussian process models for predicting chaotic time-series. IEEE Conference on Evolving and Adaptive Intelligent Systems (EAIS), 8 str., 2014. [8] Jan M. Maciejowski. Predictive control with constraints. Pearson Education Limited, Harlow, 2002. [9] C. E. Rasmussen, C. K. I. Williams. Gaussian processes for machine learning. MIT Press, Cambridge, MA, London, 2006. [10] J. Kocijan. Control Algorithms Based on Gaussian Process Models: A State-of-the-Art Survey, Proceedings Volume from the Special International Conference on Complex Systems: Synergy of Control, Communications and Computing - COSY 2011, str. 69-80 2011. [11] Martin Stepančič. Vodenje s samorazvijajočimi modeli na podlagi Gaussovih procesov. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2013. [12] User guide and specifications NI-USB6008/6009, National Instruments Corporation, 2005. Dosegljivo: http://www.ni.com/ pdf/manuals/371303m.pdf [Dostopano 24. 4. 2014]. [13] Libusb-1.0 API reference. Sourceforge. Dosegljivo: http:// libusb.sourceforge.net/api-1.0/ [Dostopano 11. 7. 2013]. Model predictive control of an unstable dynamic system with online probabilistic identification Abstract: A model predictive control algorithm with probabilistic model is presented which enables the control of open-loop unstable dynamic systems. The role of this method is to determine a suitable control signal of the process by minimizing a predetermined cost function. The cost function should reflect the performance of the closed-loop system. It depends on the horizon of the input signal, the reference signal, and a multi-step prediction of the system output. The latter's accuracy depends on the quality of the model which in our case is a Gaussian process model that is a probabilistic and black-box model. Its advantage is the prediction with a measurement uncertainty, and the modelling without knowing the physical or chemical background of the process. The prediction uncertainty is given as the variance of the prediction distribution. The estimated variance helps to avoid leading the process into unknown operating regions. On the other hand, the model adapts to a new operating region with an online model identification. Keywords: dynamic system, automatic control, model-predictive control, Gaussian-process model, online identification -i J LEKTRO/POJ Slovenska pištola REX zero 1 Tadej KOSEL Pred nami je nov izdelek - polavtomatska pištola slovenskega podjetja Arex d.o.o. iz Šentjerneja, ki bo navdušil marsikaterega športnega strelca v Sloveniji in v tujini. Zagledala je luč sveta konec meseca septembra po več letih razvoja. Razvoj izdelka s slovenskim znanjem je prispeval k marsikateri noviteti v svetu polavtomatskih pištol. Pištola je izdelana za naboj 9 x 19 (označeno tudi kot: 9 mm, 9 x 19 mm, 9 mm Parabellum, 9 mm Para, 9 mmP in 9 mm Luger). Pištola - splošni pogled Ta pištolni naboj je leta 1902 izdelal Georg Luger v nemški tovarni orožja DWM (Deutsche Waffen-und Munitionsfabriken) za njihovo polavtomatsko pištolo Luger. Ime Parabellum je dobil po latinskem izreku Si vis pacem, para bellum, ki pomeni: »Če želiš mir, se pripravi za vojno«. Naboj 9 x 19 je standardni naboj NATO po standardu STANAG 4090. Je najpopularnejši in najbolj uporabljan vojaški pištolni naboj na svetu. Razširjen je tudi kot pištolni naboj za športne pištole v večini držav. Oznaka 9 x 19 pomeni, da je premer krogle 9 mm (noranji premer cevi 8,8 mm) in dolžina tulca 19 mm. Dolžina celega naboja je 30 mm. Izr. prof. dr. Tadej Kosel, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Pištola REX zero 1 je polavtomatska pištola z blokiranim zaklepom in John Browningovo nihajočo cevjo s kratkim odsunskim delovanjem. Polatomatska pištola izkorišča od-sun pri izstrelitvi krogle za izmet tulca in polnjenje pištole z novim nabojem. Kratko odsunsko delovanje pomeni, da se gibljeta zaklep in cev le kratek čas skupaj, nato se ločita in potuje nazaj samo zaklep, cev pa ostane spredaj ter nagnjena navzgor. Ko prihaja zaklep ponovno v prednjo lego, povleče cev s seboj do prednje lege. Cev se poravna z zaklepom in se blokira v zaklepu. Tako je orožje pripravljeno na naslednji strel. V trenutku sprožitve strela sta zaklep in cev spojena med seboj, zato je izguba plinov, ki nastanejo z gorenjem smodnika, in s tem padec tlaka, zanemarljivo majhna. Pri pištoli REX zero 1 sta cev in ležišče naboja narejena iz enega kosa, kar poveča življenjsko dobo tega sestava za 30-40 %. Večina pištol ima ta del narejen iz dveh delov, ki sta zaradi manjše porabe materiala spojena s krčnim nasedom. Cev je hladno kovana, klasično risana z vijačnico dolžine 250 mm (1 : 9,84 inch) in ima 6 utorov. Ogrodje pištole, tako zaklep kot zaklepišče in ročaj, so izdelani iz aluminijeve zlitine 7075-T6 z rezkanjem. Zlitina ima natezno trdnost med 510 in 572 MPa in se lahko primerja po trdnosti z jekli, s tem, da je lažja od jekla. Vsi aluminijasti deli so trdo eloksirani v črni barvi, medtem ko so barvni deli še prevlečeni s keramično barvo Ceracoat. To je mokra keramična barva na podlagi nano-tehnologije, kjer pride na površini po izhlapevanju tekočine do samoorganizacije nanodelcev, ki ustvarijo barvni zaščitni sloj, na katerega se ne primeta voda in umazanija. Možne so tri barve: črna, olivno zelena in peščeno rjava. Platnici na ročaju, v katerem je nabojnik, sta iz črne plastične mase in skrbita za dober oprijem pištole z narebričenjem in ergonomsko obliko. Možni so trije nabojniki, s 15, z 18 ali 20 naboji. Zaklep ima zaradi večje varnosti pri upravljanju s pištolo na zgornji strani indikator naboja v cevi. Za varnost je poskrbljeno še z varovalko, katere ročica je na obeh straneh zaklepišča, kar je priročno za desničarje in levičarje. Varovalka odklopi sprožilec od sprožilnega mehanizma, tako da se premika v prazno in varuje pred nenamernim proženjem. Varovalka je Cev s sedežem vklopljena, ko je ročica v zgornjem položaju. Ko je ročica varovalke v spodnjem položaju, je na zaklepu vidna rdeča pika, ki opozarja na aktivno pištolo, pripravljeno na strel. Varovalka omogoča, da pištolo hranimo v toku z napetim kladivcem, kar ni navadno pri ostalih klasičnih pištolah. To omogoča strelcu, da prvi strel izstreli hitreje in z večjo natančnostjo, kajti pištola takoj deluje v enojnem načinu delovanja (SA - Single Action). Klasične polavtomatske pištole delujejo na dva načina, enojno delovanje (SA -Single Action) in dvojno delovanje (DA - Double Action). Pri enojnem delovanju mehanizma proženja je kladivce že napeto in ga s sprožil-cem samo sprostimo, zato je sila Zaklep (meritev natančnosti izdelave) Ventil 20 /2014/ 5 proženja majhna in pot sprožilca kratka. Pri dvojnem delovanju mehanizma proženja kladivce še ni napeto, zato ga moramo napeti s sprožilcem. V tem primeru je sila proženja večja in pot sprožilca daljša. Pri pištoli REX zero 1 je sila proženja v enojnem delovanju 20 N in pot sprožilca 5 mm, v dvojnem delovanju pa je sila 55 N in pot sprožilca 14 mm. Pri veliki sili proženja in dolgi poti sprožilca je strel manj natančen, ker je premik roke med proženjem navadno večji. Na zaklepišču so tri ročice. Poleg ročice varovalke sta še ročica za blokado zaklepa v zadnjem položaju in ročica za snemanje zaklepa iz zaklepišča. Ročica za blokado zaklepa ima dve funkciji, kar je posebnost pri tej pištoli. Če ročico dvignemo, ko je zaklep v zadnjem položaju, blokira zaklep v tem položaju oziroma se dvigne samodejno, kadar je nabojnik prazen, tako med streljanjem kot med ročnim potegom zaklepa nazaj. Če ročico pritisnemo navzdol, ko je zaklep blokiran v zadnjem položaju, se zaklep sprosti in skoči v prednji položaj. Istočasno, ko gre zaklep v zadnji položaj, se napne kladivce in ko gre zaklep naprej, kladivce ostane napeto. Če je naboj v ležišču naboja, je pištola pripravljena na strel. Za zavarovanje pištole pred neželenim proženjem imamo v tem trenutku dve možnosti. Ali dvignemo ročico varovalke v zgornji položaj, da sprožilec ne more sprožiti kladivca, ali pa potisnemo navzdol ročico za blokado zaklepa in spustimo kladivce v prednji položaj (ang. Decocker), tako da kladivce ni več napeto in ne moremo sprožiti pištole z enojnim delovanjem. V prvem primeru je pištola v največji stopnji pripravljenosti in jo po sprostitvi varovalke lahko sprožimo z enojnim delovanjem, torej manjšo silo in zato bolj natančno. V drugem primeru je pištola tudi v pripravljenosti, vendar jo po sprostitvi varovalke lahko sprožimo v dvojnem načinu delovanja, tako da sprožilni mehanizem najprej napne kladivce in nato kladivce tudi sproži. Za to je potrebna večja sila Stroj za hladno kovanje cevi in posledično manj natančen strel. Po prvem strelu v dvojnem načinu delovanja pištola samodejno preide v enojni način delovanja, torej je v teh dveh opisanih primerih razlika samo v prvem strelu. Primer z napetim kladivcem in aktivirano varovalko je priročen predvsem za športne strelce, ki se udeležujejo tekmovanj v dinamičnem streljanju. Cev je izdelana iz kvalitetnega jekla, po končni obdelavi jo še nitrirajo in naogljičijo v slani kadi po postopku Tenifer. S tem je cev korozijsko zaščitena in površinsko utrjena. Površinska zaščita zmanjša tudi trenje na drsnih površinah med delo- vanjem pištole. Surovec za izdelavo cevi je okrogla jeklena palica, ki jo najprej odrežejo na dolžino cevi, nato zvrtajo v cev luknjo, luknjo ho-najo in nato gre cev na stroj za hladno kovanje. Ta naredi tudi vijačne utore (ang. Rifling), ležišče naboja ter prehodni konus iz ležišča naboja v risano cev. Na koncu cev še obdelajo z zunanje strani, postru-žijo in porezkajo ležišče naboja na končno obliko. Manjši deli pištole, ki so vidni, kot so ročke, varovalke, kladivce, so narejeni po postopku prašne tehnologije (ang. Metal Injection Molding). Zaklep v zadnjem položaju, kjer je vidna nagnjena cev navzgor Pištola ima zanko za možnost vpe-tja na varnostni pas za policijske in vojaške potrebe, na sprednjem spodnjem delu zaklepišča ima vodilo za dodatno opremo, kot je laserska namerilna naprava ali baterijska svetilka za nočno delovanje. Oba mer-ka, sprednji in zadnji, sta zamenljiva, tako da lahko serijsko vgrajena merka z belo piko nadomestimo z merkoma, ki vsebujeta svetlobno vlakno. Zadnji merek je lahko tudi nastavljiv. Branik sprožilca je dovolj velik, da lahko streljamo tudi v rokavicah. Zaklep je za enostavnejše repetiranje pištole od zgornje ali spodnje strani narebren na dveh mestih, spredaj in zadaj. Komplet je sestavljen iz kovčka, v katerem je pištola, dva nabojnika za 18 nabojev in čistilni komplet. Po želji se bo dobilo tok iz Cordure ali Kydexa. V podjetju lahko pištolo prilagodijo zahtevam kupca, kar pomeni, da lahko zmanjšajo maso zaklepa za hitrejše delovanje, prilagodijo povratno vzmet za manjši odsun, spo-lirajo naležne površine sprožilnega mehanizma za mehkejše proženje in ostale fine nastavitve, ki jih cenijo športni strelci. Pištolo trži podjetje SLOVARMS -trgovina z orožjem in opremo za lov in prosti čas, Kraška cesta 67, 6215 Divača. Začetki podjetja Arex d.o.o. segajo v leto 1994, ko so začeli s proizvodnjo orodij in izvajanjem orodjarskih storitev za trg. Dejavnosti podjetja so proizvodnja vojaške opreme, izdelava orodij za brizganje in obdelavo kovin. Poleg tega izdelujejo komponente za avtomobilsko in smučarsko industrijo. Trenutno imajo 80 zaposlenih. Moč podjetja se odraža v prepoznavanju in razvoju poslovnih priložnosti za razvoj v majhnem obsegu, tako za namensko kot tudi za ostalo industrijo. So proizvajalci namenske opreme že skoraj 20 let in paleta izdelkov vsako leto še naprej raste. Sestavljena je iz naslednjih glavnih proizvodnih linij: • Plastično trening strelivo (do kalibra 7,12 X 99 mm); Uporaba pištole, kladivce v napetem položaju • Plastično maneversko strelivo (do kalibra 7,12 x 99 mm);, • Neubojno strelivo (do kalibra 7,62 x 51 mm); • Kovinski in plastični povezovalni členi za redenike (Links) M27, M13, M9 in MK15; • Izdelava sestavnih delov za orožje (so eden od glavnih dobaviteljev za FN Herstal); • Izdelava pištole REX Zero 1 kalibra 9 x 19 mm; • Strankam prilagojene proizvodne linije (kot so linije za povezovanje streliva, vizualne kontrolne linije za strelivo itd.). Široka paleta njihovih izdelkov predstavlja željo in obvezo, da nadaljujejo rast proizvodnih programov. Redno uvajanje novih izdelkov v ponudbo izdelkov, ki so plod lastnega razvoja, želje kupcev in zahteve, služi kot njihov moto "Razvoj kot način življenja". ■ IPROING d.o.o. Varilna oprema in varilni materiali vodilnega svetovnega proizvajalca LINCOLN ELECTRIC Varilna oprema proizvajalca MERKLE - Nemčija Širok izbor dodajnih materialov za varjenje Industrijsko odsesovanje in odpraševanje -NEDERMAN Hitro zaporne spojke za vse aplikacije in različne medije Avtomatizacija varjenja Implementacija in integracija varilnih sistemov in tehnologij na robotskih aplikacijah g mStiHH^* Ii/i/aU-her Quick Coupling Systems Lezaji, ki ne potrebujejo mazanja Stojan DROBNIČ Danes so proizvajalci strojev in opreme pod večjim pritiskom kot kdajkoli prej, kako zmanjšati proizvodne stroške, ne da bi s tem žrtvovali zmogljivosti strojev. To ravnovesje je zelo težko doseči. Proizvajalci originalne opreme (OEM) pogosto spregledajo preprosto rešitev, ki lahko pozitivno in dolgoročno vpliva na njihovo dobičkonosnost in prav tako prihrani stroške njihovim kupcem: z odpravo maziv. Z odpravo mazalnih sistemov, kjer je le mogoče, lahko proizvajalci originalne opreme zmanjšajo proizvodne stroške, hkrati pa svojo opremo naredijo tržno bolj zanimivo in cenejšo za končne uporabnike. ga uporabnika. Istočasno se lahko zmanjšajo stroški, povezani s pravilnim odstranjevanjem mazalnih olj in maziv. ■ Prednosti samomazalnih polimernih ležajev Samomazalni plastični ležaji so izdelani iz visokozmogljivih polimerov in za razliko od kotaljenja kroglic v krogličnem ležaju priha- za uporabo v laboratorijih in pre-hrambni industriji, kjer se za delovanje zahteva čistoča, brez prisotnosti olja ali masti. Polimerni ležaji se dobro odrežejo tudi v umazanih okoljih (kmetijske dejavnosti), ker bi maziva pritegnila prah in umazanijo. Uporabljajo se lahko tudi na oseh iz mehkejšega materiala, kot npr. eloksirani aluminij, ki je zelo odporen proti koroziji in je načeloma tudi cenejši in lažji kot kaljena ali nerjavna jekla. Slika 1. Mazati ali ne mazati Kakšne so posledice težav z oznako »mazanje ležajev«? Glede na mnenje večjega podjetja za izdelavo krogličnih ležajev je kar 54 odstotkov poškodb ležajev povezanih z nepravilnim mazanjem (slika 1). V študiji, ki jo je opravil Massachusetts Institute of Technology (MIT), je bilo ocenjeno, da ameriška industrija vsako leto izgubi približno 240 milijard $ zaradi izpadov v proizvodnji zaradi popravila poškodovane opreme, ki je posledica slabega mazanja. Nepravilno mazanje ležajev ali ponovno mazanje predstavlja od 40 do 50 odstotkov strojnih napak. Z odpravo mazanja na strojih lahko proizvajalci originalne opreme zmanjšajo stroške in tveganja, povezana z vzdrževanjem za končne- Slika 2. Vrste napak, povezanih z mazanjem. Vir: SKF, USA Inc Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o., Podnart ja v polimernih ležajih do drsenja. Sestavljeni so iz polimerne osnove, ki je optimizirana in ojačana z vlakni in homogenimi mazivi. Ojačana vlakna povečujejo odpornost proti obrabi in obremenitvam, hkrati pa homogena maziva iz ležaja tvorijo mikroprevleko na gredi, ki zmanjšuje trenje. Za delovanje ne potrebujemo nobenega olja ali masti, saj samomazalni ležaji delujejo popolnoma na suho. Samomazalni polimerni ležaji so idealna rešitev • Odprava stroškov vzdrževanja Uporaba visokozmogljivih samomazalnih ležajev lahko bistveno zmanjša stroške vzdrževanja kot tudi število nenačrtovanih izpadov zaradi poškodb ležajev. Proizvajalci originalne opreme, ki uporabljajo samomazal-ne plastične ležaje, lahko predpišejo vzdrževanje sistema, ki ne potrebuje mazanja, kar pomeni določeno prednost pred proizvajalci, ki v svojih navodilih za vzdrževanje predpisujejo LEŽAJI KROGLIČNI LEŽAJI POLIMERNI LEŽAJI + nizek koeficient trenja + neobčutljivi na umazanijo + suho delovanje, brez mazanja + dušenje vibracij + majhna zračnost + kratki linearni hodi + visoke dinamične obremenitve + visoke statične obremenitve - visoka cena + linearno ali rotacijsko gibanje - slabo dušenje vibracij + nizka teža - potrebuje mazanje + ugodna cena - glasno delovanje + neobdelane osi - obdelane osi - visok koeficient trenja - velika zračnost Slika 3. Primerjalna tabela krogličnih in samomazalnih polimernih ležajev cikle mazanja. Če samomazalni ležaji potrebujejo zamenjavo, so stroški nadomestnega dela (majhna, poceni plastična obloga) zanemarljivi. • Nižji stroški proizvodnje Plastični ležaji ne potrebujejo obdelave in drugih procesov, potrebnih za namestitev krogličnih ležajev. Ti so cenejši in ne zahtevajo maziv in mazalne opreme, kot so mazalne linije ali črpalke. Plastični ležaji se lahko uporabljajo tudi na oseh iz cenejšega materiala, kot so aluminij ali hladno valjana jekla. Nekatera podjetja ponujajo spletne kalkulatorje, ki lahko izračunajo pričakovano življenjsko dobo. Taki programi so idealni, ker odpravljajo potrebo po testiranju in prihranijo čas in napake pri izbiri materiala. • Ekološke prednosti polimernih ležajev Študije so pokazale, da več kot polovica strojnih maziv, uporabljenih Slika 4. 8000 cistern, toliko maziva se porabi v Nemčiji v enem letu Ventil 20 /2014/ 5 Slika 5. Potrebna energija nafte za proizvodnjo posameznih materialov v Nemčiji (podobni, če ne celo slabši, so podatki za Evropo), pronica v zemljo, vodo ali izhlapi v ozračje. Raziskave okoljevarstvenih strokovnjakov inštituta univerze RWTH iz Aachna kažejo, da samo v Nemčiji porabijo okoli 250.000 ton maziv na leto. S to količino lahko napolnimo 8000 avtocistern. Energijsko ravnotežje pri proizvodnji plastike je zelo pozitivno: • za proizvodnjo 1 l aluminija je potrebna energija 15 l nafte, • za proizvodnjo 1 l jekla je potrebna energija 11 l nafte, • za proizvodnjo 1 l plastike je dovolj energija 1,8 l nafte. Slika 6. Količina surove nafte, ki se porabi za proizvodnjo plastike Medtem ko letna poraba surove nafte iz leta v leto narašča, pa za proizvodnjo plastike porabimo samo 4 % skupne nafte. To razmerje bo s časom še padalo, mogoče tudi zaradi povečane proizvodnje rastlinskih olj. • Ekološko usmerjena proizvodnja Prav tako je bil že izdelan prvi bio-polimerni ležaj, ki temelji na 54 % obnovljivih surovin. Osnova novega polimera »iglidur N54« so rastlinska olja in ne surova nafta. Po predvidevanjih evropskega združenja Bioplastic se pričakuje, da se bodo proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike povečale s cca 700.000 ton v letu 2010 na cca 1.700.000 ton do leta 2015. ■ Zaključek Polimerni ležaji so na tržišču že zelo uveljavljeni, tudi v marsikateri zelo zahtevni aplikaciji, tako v industriji kot tudi v domačih rešitvah. Z uporabo polimernih ležajev obenem pozitivno skrbimo za varstvo okolja. Z uporabo polimernih ležajev se skupni stroški proizvodnje in tudi Slika 7. Varovanje in ohranjanje okolja z uporabo obnovljivih virov vzdrževanja znižajo. V tem lahko najdemo prednosti tako za proizvajalce kot za uporabnike. In to za vse skupaj pomeni lepšo prihodnost. Viri [1] Matt Mowry, The True Cost of Bearing Lubrication, 2011 [2] Dokumentacija podjetja Igus PowerLuber 18 V ročna mazalka ima več kot drugi • LCD zaslon kaže ^ količino dozirane masti ^ nivo masti v kartuši ^ stanje baterije • LED osvetlitev omogoča mazanje tudi v temnih kotičkih • 18 V litij ionska baterija zdrži do 3x dlje od običajnih Koliko masti prihranite zaradi novega zaslona, si oglejte na www.hennlich.si/PL sw^^tj^ö) -_- Pokličite 04 532 06 04. HENNLICH / HENNLICH d.o.o., Podnart 33, 4244 Podnart LABORATORIJ ZA P0G0N5K0-KRMILN0 HIDRAVLIKO Smo laboratorij z dolgoletno tradicijo na področju pogonsko-krmilne hidravlike. Ukvarjamo se z oljno in tudi ekološko prijazno vodno PK hidravliko, pri tem pa uporabljamo sofistidrano in sodobno merilno in programsko opremo. To se odraža v večjem številu uspešno zaključenih projektov in sodelovanju z uspešnimi slovenskimi podjetji. Obrnite se na nas, če potrebujete: -• razvoj in optimiranje hidravličnih sestavin in naprav -• izdelavo hidravličnih naprav izboljšave in popravilo hidravličnih naprav in strojev -• izdelavo sodobnega krmilja za hidravlične stroje -0 izobraževanje na področju hidravlike ekološke hidravlične naprave za pitno vodo izdelavo ali izris hidravličnih shem itd. Univerza v Ljubljani Fal 1» 1» EO 0 JfiT »04 »oj ^ Z09C aoT itot 3DO jolo »TI »12 3913 Lrtö Slika 2. Ocenjena l^^na prodaja industrijskih rotbotowSlav^aji. Podotkiza leta pred 2004 temeljijo na ocenah. (Vir: l0orr^tios jo leta 19^0 do ^^nctoi lnE-tci :201;ä je bilo v svetu prodi^niln psribližm:) ^ 605:1 000 industrijskih robotov, v/kcljuiiSno z robotu poc|obnimi n^p)riad^mi na Japonskem. Veliko teli robjottcov ni več v uporabi. F'o oDc^ni sta1:i^;til^nega oddelka pri IFR od Aeli še jaIi^Iu^^ o^d 1 332 000 do 1 600 000 dc^bio^ov. Oce- parimerno oceno o industrijski razvi^ tosti neke države, vsaj z v/idika avto^ matizacije, daje število delujočih in^ dustrijskih robotov na 10 000 zapo^ slenih v predelovalnih dejav/nostih. Leta ^013 je bila Republika Koreja z gostoto 437 robotov na 1.0 000 zaposlenih ponovno na samem vrhu. Vzrok za to so nenehna velika vlaganje v robote v zadnjih letih. Japonska je gostoto robotov leta 201:3 zmanjšala na 323, Nemčija pa povečala na 282 enot na 10 000 zaposlenih. Sledijo Švedska s 174 t^r Belgija in Danska s 169 oziroma 166 roboti na 10 000 zaposlenih. Gostota robotov je v teh državah oomembno večja v zadnjih letih oziroma kot leta 2012. Rast se je nadaljevala tudi v Združenih država h Amerike, ki je imela leta 2013 vv pz^delovalni dejavnosti 152 robo-2ov na 10 000 zaposlenih. Tajvan je imel 142, Španija 141, Francija 125, Fin^k^ 122, Av/strija 118 in Kanada 116 industrijskih robotov na 10 000 zaposlenih. Na Nizozemskem, v ^lov^niiji, n^ ss|Qwašl