Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST glasilo sindikatov slovenite # štev. 26. • 25. junija 1954 • leto xiii. • cena 10 din PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE Po plenarni seji Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije P§ Sf AMPl PA RES NE GRE VIČ Misli o družbenem položaju, nalogah, metodah dela in organizmu delavskih sindikatov viiat*rri' resne^ so, se raz-: delavskega upravljanja, je tovariš nost«, št. 2 t. 1. pod naslovom Zmotna mišljenja o družbenem lavst ln 'uveliavliati organi de- Kardelj povedal na plenarni seji i »Po starem pa res ne gre vefi ...«): položaju delavskih sindikatov . skesa —H«™ v »o*™, tole misel: ; »Kar se tiče razrednih delavskih ob teh mislih je vre da sta šunjc, ali ostajajo sindikati v sc- diKati, Kakršni so uili v podojili nepravilnega razumeva- danjih pogojih stara borbena go- državno administrativnega gospo- nj dražbenega meSta sindikatov spodarska m politična organiza- j darjenja m ki so se z majhnimi cija delavskega razreda, ki se j spremembami ohranili do danes, bori za svoje gospodarske in po- ] nimajo več svojega družbenega litične interese proti določenim' opravičila za obstoj, ker ni več silam, ki nasprotujejo njegovim1 pogojev, zaradi katerih so ob-interesom, ali se je ta njihov ‘ stajaii in opravljali tedaj važno značaj spremenil?« I in dragoceno delo... S tem, ko Na tako jasno zastavljeno so delavci začeli neposredno vprašanje je tovariš Kardelj tudi1 upravljati gospodarstvo, je od-jasno odgovoril, da v pogojih, I padla v gospodarstvu delitev na ko delavci sami. upravljajo v go- one, ki delajo, in one, ki uprav-spodarstvu, ne morejo biti delav- I Ijajo. V tej delitvi je bil nekdaj ski sindikati več nekdanja bor- j zakoreninjen tudi razredni odnos bena zaščitna organizacija, ki bi I med onimi, ki ustvarjajo dobrine sbranila delavske interese pred j (delavci), fti onimi, ki se okori-interesi nekega organizma, ki je | ščajo Z viškom dela (upravljav-nasproten delavstvu. Tega orga- j ci)... Danes je delo v go-spodar-niznp namreč ni več. Delavski ! skem podjetju in upravljanje razred z vsemi svojimi organi j istega spojeno in medsebojno podela za delavske interese. Po- | gojeno: to se pravi, vsak delavec vsem druga stvar pa je zrelost in ! sodeluje v upravljanju in vsak, sposobnost tega organizma, da to | kdor hoče neposredno sodelovati svoje družbeno poslanstvo čim! v delavskih gospodarskih' orga-uspešneje in koristneje opravlja. | nih, mora delati v nekem gospo-V takih pogojih je potem po- j darskem podjetju... Ni več boj indijski Popoirf^nk v Združenih narodih, diisiir, °Ina Pravilno ocenil kot V d°bre volje. r®ni dia1ja Rshšmi Pandit je že v todijskp a<*°sti stopila v vrste nega „.fa nacionalno-osvobodil-ljeniPgllbailia > vse svoje živ-kecini Posvetila neodvisni, svo-neinu r^, n.aPredni Indiji, mir-Ptovnem 0:|u na svetu 111 enako-toniu Pravičnemu sodelo-tohog- , narodi. Zavzemala je iaVnem -dr!a mesta v indijskem so 1oen? tlenju, lansko leto pa ■toršlnp °, za predsednico Ge-zsindikal-odbornik, ki je dejal: >Mi rudarji nih< stališčih smo zadnje čase že ne čutimo potrebe, da bi iskali precej slišali. Z njimi pa so zelo nasvetov pri sindikalnem svetu, slabe izkušnje. Nekateri odbor- saj smo imeli tajnika v Republi- niki namreč mislijo, da je stališče škem odboru, ki nam je prinašal sindikata edino pravilno in ob- vezno za vse, pa čeprav je zgrajeno na napačnih predpostavkah, na zgrešenih idejnih temeljih. Videz je, kot da si taki sindikalni odborniki prilaščajo nekakšen navodila od zgoraj Morebiti je res prav v tem vzrok, da zagorska pravda še ni končana. Rudniški sindikat je dobival osa navodila sod zgoraj*, od svojega Republiškega odbora, monopol nad socializmom, saj z njim je organizacijsko tesno po- proglašajo svoje stališče kot edi->zan, tam dobiva sindikati amkice, z njim se dogovarjajo organizacijske oblike sindikal- vezan, znamkice, za nega dela, z njim sureiajo* strokovna vprašanja od plač do zaščite dela itd. itd.! Čim se pojavi še sindikalni svet s svojimi problemi, ki opozarja, da je treba tudi v občini, okraju, skratka komuni, nekaj napraviti (včasih je tudi sindikalni svet podrezal o delo sindikalnih podružnic), že ste lahko slišali glasove: kaj hoče sindikalni svet, kaj se meša v naše zadeve. In ni bilo malokrat, da so dobili odborniki sindikalne podružnice moralno podporo za no, ki je zgrajeno na socialističnih načelih. Zato se mi zdi, da ne bo odveč, če se o takih >sindikalnih* stališčih malo več pogovorimo. Oglejmo si najprej nekaj primerov! Začnimo kar pri tarifni politiki, saj se je okrog nje v glavnem vrtelo delo marsikaterega sindikalnega organa. Stališče nekaterih sindikalnih odbornikov je bilo, da se morajo boriti za višje plače in da je le od organov oblasti odvisno, če se bodo povišale. Iz takega ^načelnega* stališča se je potem porodilo tisto licitira- ZA METODO DELA GRE Upravni odbor sindikalne po- zadnje plenarno zasedanje Zvez __7 • i _ m .'i.- — - _ ___ o ~ ~ družnice podjetja ^Planika* v Kranju je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o sklepih upravnega odbora podjetja. Z nekaterimi sklepi se sindikalni odborniki niso strinjali. Tile so: nega odbora Socialistične zveze. Prikličimo si o spomin, kaj je o tem povedal tovariš Kardelj! »Po mojem mnenju se morajo torej spremeniti metode boja. To' ne more biti odnos izsiljevanja Šesti sklep upravnega od- ali siljenja nekoga, da v kaj pribora podjetja pravi, da morajo voli. Po mojem mnenju mora biti imeti vsi novozaposleni delavci to odnos sodelovanja, pomoči, leto dni pripravniške dobe. Za ta odnos prevzemanja odgovornosti, čas se jim odbije deset odstotkov Konec koncev lahko delavci prek tarifne postavke, če je ta višja svojih organov samoupravljanja od 28 dinarjev. spreminjajo slabe sklepe in po- Sindikalni odborniki pa me- pravijajo napake. Zato ni potreb-nijo, da mora vsak dobiti izpla- no nikakršno »izsiljevanje*. Se-čano toliko, kolikor je določeno veda morajo tudi sindikati v tem za tisto delovno mesto, kjer dela, oziru prevzeti odgovornost za ne glede na to, koliko časa je že ukrep...« nje, ki nam je vsem še dobro v spominu, ali bomo prišli v šesto, sedmo ali osmo skupino. Le malokdo izmed njih pa se je takrat vprašal, kakšne so naše gospodarske možnosti in kaj kaže gospodarski izračun. Marsikdo je pozabil, da je le od produktivnosti dela odvisno, kakšne bodo plače. Takšno »sindikalno* stališče je bilo tudi na primer glede regresov v gostinstvu. »Mi smo za regres*, so govorili, »ker je to v prid delavcem. Če bodo regres ukinili, delavci ne bodo mogli na dopust, ker so cene v gostinskih podjetjih previsoke.* Pozabili pa so na to, da je na primer o Sloveniji le 2°/o delavcev in desetina uslužbencev koristila popust po hotelih in da je bil regres tisti, s katerim smo vsi dajali potuho marsikje slabemu gospodarjenju o gostinskih podjetjih. No, takšnih zgrešenih »sindikalnih* stališč bi lahko še naštel. Vsa pa so o glavnem izhajala iz zmotne predpostavke: mi smo sindikat — zaščitna organizacija delavcev. Kar je delavcem v prid, je dobro, pa čeprav na škodo skupnosti, čeprav gospodarstvo pri tem trpi in slabi moč naše, delavske države. Taki odborniki so se postavili na stališča, »ker mora sindikat vedno imeti neko svoje stališče*, kar so nekateri celo tako razumeli, da mora biti sindikat vedno v nekakšni opoziciji do delavskih organov upravljanja in dela ljudske oblasti. Vprašajmo se, kakšna pa so izhodišča, na katerih grade sindikati, delavski organi upravljanja, organi ljudske oblasti svoja stališča! Izhajajo morda sindikati iz kakšnih drugih gledišč kot ljudski odbori ali — delavski organi gospodarjenja? Izhodišča so prav ista: socialistična načela so to. Vsi si prizadevamo za eno in isto stvar, za socialistične družbene odnose, le družbena pooblastila so različna. Marsikdo pa je takole modroval: delavski svet vidi predvsem koristi podjetja in rentabilnost, sindikat pa je zato tt. da ščiti delavca pred delavskim svetom, da ne bi zašel v boju za rentabilnost predaleč. Ali pa v odnosu do ljudskega odbora: ljudski odbor vidi le koristi komune, sindikat naj ščiti pa delovni kolektiv, da mu z okraja ne bi preveč pobrali. Taki modrijani že v naprej pripisujejo i delavskim organom upravljanja, i organom ljudske oblasti protisocialistične težnje ter ustvarjajo nerazpoložen je in nezaupanje do teh organov. Iz takega gledanja se potem naravno poraja mnenje, da je edino sindikat tisti, ki stoji »dosledno* na socialističnih pozicijah, vsi drugi je prav, da se o tem malo več pogovorimo. Stvar je v tem, da je vrednost njegovega dela kot strokovnjaka pa samo gledajo, kako bi delavce mejo nekaj višje, in vzemimo ti-prikrajšali. Resnica je čisto drugačna! Prav tako kot naj izhaja sindikat pri določanju svojih stališč od socialističnih načel, prav tako tudi delavski svet ali ljudski odbor izhajata od teh istih načel. Enako kot sindikat skrbita, da ne bo prizadet niti posameznik, niti skupnost. Ne gre torej za prav nobene drugačne koristi, ki naj bi jih posebej sindikat »zastopal*. In nič drugače tudi biti ne more. Če je stvar, za katero sc je odločil delavski svet, ali kateri koli družbeni organ, dobra in koristi razvijanju socialističnih družbenih odnosov, ni potrebno nobeno posebno stališče sindikata. Njegova stvar je le, da taka stremljenja in prizadevanja z vso silo podpre in kot organizacija upravljavcev osredotoči njihove združene napore, da zamisli in sklepe uresničijo. Druga pa je seveda stvar, kadar sindikalni odborniki po temeljiti analizi spoznajo, da je kakšen sklep o škodo skupni stvari socializma, kadar so kršena socialistična načela v medsebojnih odnosih, bodi med posameznimi člani kolektiva, bodi kolektiva do posameznika in skupnosti. Takrat je sindikat dolžan, da pove, kaj ni prav in da zastavi ves svoj vpliv pri delavcih, da se tak napačen sklep spremeni in morebitna krivica popravi. Le v tem smislu, v družbenem nadzoru, v obrambi socialističnih moralnih načel lahko govorimo o posebnih stališčih sindikata. /U/ ------- X Značilno je, da govore toliko neprimerno večja kot pa orednos o tem predvsem tisti, ki več za- dela nekvalificiranega delavca-služijo. Seveda se najde tudi kdo, ki namenoma ustvarja nerazpoložen je o kolektivu do vsega, kar pri nas napravimo. So poč nergači, ki jim ni nikdar všeč, pa naj bo kakšna stvar še tako dobra. Takim pride prav seveda tudi teh šest tisočakov. Vprašajmo se, kako je s to zadevo in kako je sploh z našimi zaslužki. Stara resnica je, da lahko le toliko daš, kolikor imaš. Pri nas ni na oblasti kapitalistov-iz-koriščevalceo. Kruh si sami režemo. Od velikega hlebca lahko odrežemo velik kos, od majhnega pa majhen. To menda vsak razume. Temu se da od pomoči le na en način: več moramo napraviti, pa bomo tudi več imeli. No, marsikdo si misli: prav, če je tako, pomaknimo spodnjo to delo tudi on marsikdaj ni dovolj plačan. Če bi še ta, že seda] sorazmerno nizek razpon med pij*' čo nekvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca manjšalb bi dosegli le to, da bi padlo zanimanje za strokovno izobrazbo. !a pa je, kot vsak izmed nas ve, P0' goj za gospodarski napredek. In še nečesa ne smemo pozabo}' Ob današnji stopnji mehanizacija je ročno delo nekvalificiranega delavca velikokrat tako drago, da podjetju ne splača, ker proizvoda niti po lastni ceni ne more p}0" dati. Takrat se pokaže, da podjetje tudi šestih tisočakov s prispevkom za socialno zavarovanje ve zmore. To se najbolj jasno vidi 0 podjetju z zastarelim načinom proizvodnje, ki zaradi tega ne vzdrA konkurence z moderno opremljenim podjetjem. Le nekoliko drugače velja za vso našo skupnost- stim, ki več zaslužijo. S tem pa ___ le na druga vrata privlečemo Ker naša industrija, o celoti vze- zgrešeno teorijo o tem, da imamo —*■—-----------" vsi enake želodce. To pa ni točno! Čisto drugačne potrebe ima na primer inženir in drugačne nekvalificiran delavec. Razen tega, da to, še ni dovolj mehanizirana* primeri z industrijo drugih deželi moramo naše proizvode prodajat* na svetovnem trgu marsikdaj p°d ceno in drago plačevati svojo za-mora nenehoma študirati, če no- ostalost. Zaradi tega tudi moramo če, da ne bi zaostal, so tudi njegove kulturne potrebe večje. Toda večje plače ne dobi zaradi njega- ___ oih večjih potreb. Če bi opravljal 7000, pa 8800 in 12.000 din, za ka-nekvalificirano delo in ne napravil več kot navaden delavec, ne bi imel prav nobene pravice zahtevati večjega zaslužka. Dobil bi prav toliko kljub vsem njegovim šolam in potrebam. ročno delati marsikaj, čeprav se to ne izplača. Od tod torej tistih 6000, Pa tere vemo osi, od prvega do zadnjega, da je malo. Lahko bi bilo več — če bi več napravili. To seveda velja za vse nas, in ne mol’-da samo za tiste, ki prejemajo najmanj. 6000 DINARJEV IN ŽIVLJENJSKI MINIMUM v podjetju, seveda, če izpolnjuje vse pogoje. Delavec bi bil tudi vse leto prikrajšan, kar je po mnenju sindikalnih odbornikov v nasprotju s socialističnimi načeli nagrajevanja. Storilnost naj bo edino merilo delavčevega zaslužka. Obenem pa predlagajo, naj bi nove delavce zaposlili z naj- in dalje: »Zato naj bo težišče dejavnosti sindikatov prav o delavskih svetih, v obravnavanju razmerja med delavskimi sveti in delavci, dalje o obravnavanju dobo priučevanja in kdaj bodo začeli delati po normi. Upoštevati pa bo treba, da se nekdo lahko prej priuči in prej začne delati po normi. Deseti sklep upravnega odbora podjetja govori, da se uvede kazen za tistega, ki je zakrivil, da je čevelj defekten, in da se na vsakem delovnem mestu uvede kontrolni karton. Tega naj bi vodila mojster in obratovodja. Kazen za defekt znaša do 300 din. Odborniki tudi temu sklepu Zadnjič smo delavci gozdne Opomba uredništva: O obra-uprave Nazarje na naglo roko vre- čunskih plačah smo že podrobno gledali tarifni pravilnik. Za usluž- pisali, zato se tokrat ob tem ne bi vence je ostal nespremenjen, za dlje zadrževali. Uredba pa med vprašanj, ki se pojavljajo med delavce pa je nekaj slabši. Za na- drugim tudi pravi, da vsota oseh delavskimi sveti oziroma podjetji vodnega delavca je predvidenih zaslužkov po tarifnem pravilniku 6000 din, za p olkvalificiranega ne sme biti višja od vsote, ki jo 7000, za kvalificiranega pa 8800 J dinarjev. Kako naj gozdni delavec shaja s tem zaslužkom? Ves teden je zdoma. Kuhati si mora sam in soo- nih delavcev, morajo biti tarifne in komunami, o delu zborov proizvajalcev, o obravnavanju vseh nižjo urno postavko, jim določili problemov, ki se pojavljajo j_7_ —---------_• i j--• i--j- {gh področjih, vprašanja plač, so- cialne zaščite, zaščite dela itd. Sodelovanje sindikatov naj ne bo zgolj nekakšno sodelovanje z resolucijami, z določanjem gledišč itd., marveč s konkretnimi predlogi, sodelovanje z ukrepi, za katere bodo tudi sindikati prevzeli odgovornost in se potrudili pri delavskem razredu, da jih bo razumel in se boril za njihovo uresničitev.* Sindikalni odborniki v »Planiki* so torej prav razumeli soo-. jo vlogo. Sindikat je organizacija ugovarjajo. Predla0ajo pa, naj bi Upravijavcev> fc,- naj se zavzema, tehnično vodstvo podjetja se en- (ja prec]iagaj0 v delavskih orga-krat proučilo način kontrole ka- upravljanja socialistična na-kovosti izdelkov. I odpirajo sklep -eja g0Sp0(iarjenja. (je sindikalnih upravnega odbora o kaznovanju odborniki menijo, da organi! tistih, ki po lastni ^nudi poozro- upraDijanja slabo gospodarijo, v ce slabo kvaliteto. Menilo pa, da §jc0^0 skupnosti in posamezni-predlagani nactn kontrole naj- j.or)t ge icr§ij0 socialistična mo- boljsi, saj ne bi dobili točnega ra;na načela, so to odborniki pregleda, kdo je zakrivil defekt, povedati in si na vso moč niti ne bi bilo pregleda na« tem, prizadevati, da prevlada druga-kdo je slab in kdo dober delavec. delavski duh o teh organih. Predlagajo pa se, naj b, vodstvo Vplivajo naj nanje, pa tudi ko- podjetja zahtevalo od mojstrov, jep(jD naj prepričajo, da delavski da bi partije oziroma delovne na- sve^ a^- Upravni odbor nimata loge točno prevzemali pri čemur praD Ti7e sklepi katere je 8pre. hi se laze ugotovilo, kie ie bila jej Upraprii odbor »Planike*, seveda niso takega značaja, da bi lahko bili plat zvona. Vendar so sindikalni odborniki opozorili na boljše in smotrnejše rešitve, osvetlili vprašanja še z druge strani in bodo nedvomno pripomogli, da bodo vse zadeve temeljiteje premislili. To pa je tista neposredna dobimo, če povprečne plače za posamezne kvalifikacije pomnožimo s številom delavcev. Če je v podjetju na primer 10 nekvalificira- jo posodo mora imeti. Če noče postavke zanje tako določene, da omagati, potrebuje na teden kilo- njihova vsota ne preseže 60.000 din gram masti, pol kilograma slad- na mesec (6000 X 10). Kjer so ime-korja, dva kilograma moke, sla- H doslej višje tarifne postavke, so nine, salame ali sira potrebuje do jih morali znižati. S tem pa seoe-1 kg za južino. Potem je še sol, da ni rečeno, da bo tudi plača niž-paprika, kis, krompir, makaroni ja. če bodo tako dobro delali, kot in 2 do 3 kg kruha. Vse to nese v doslej, bodo lahko tudi AVSTRIJSKI SINDIKALNI FUNKCIONARJI NA OBISKU V SLOVENIJI »Socializmu ste odprli lepšo perspektivo« komunalnih vprašanjih in o delu ljudskega odbora in poedinih komisij. Posebej so se zanimali za vlogo zborov volivcev, volitve v mestni ljudski odbor in podobno. Pobliže so se seznanili tudi * nalogami sindikatov. Udeleženci tega potovanja so se zavedali, da so videli le majhen del naše domovine in že nad tem so bili presenečena, še več, v njih se je utrdilo prepričanje o pravilnosti našega razvoja. Ob slovesu so izročili Republiškemu svetu ZSS pismo, ki so ga podpi' šali vsi. Pismo glasi: ponedeljek na planino. No, in še svoje orodje mora imeti. Vse to pa stane lepe denarce. Le kako naj shaja? J. M. zn- ta- bodo lahko tudi več služili, kot pa je zapisano o rifnem pravilniku. Ker zelo pogostokrat lahko slišite govoriti o teh šestih tisočakih. Pretekli teden nas je obiskala skupina 22 sindikalnih in mladinskih funkcionarjev pod vodstvom Viktorja Banndorffa iz Avstrije. Večina med njimi se že dalj časa zanima za razvoj nove Jugoslavije in so ob svojem enotedenskem potovanju imeli priliko videti kakšen ie naš družbeni razvoj. Ob obisku nekaterih tovarn so se predvsem zanimali za delavsko upravljanje. Ugotoviti so mogli, da je to resnično demokratični način gospodarjenja, ki nima primere. Poleg delavskega upravljanja so se gostje še zelo zanimali za izgradnjo oblasti s posebnim ozirom na vlogo zborov proizvajalcev, nadalje za delovno pravno zakonodajo in predpise socialnega zavarovanja. Izjavili so, da smo v marsičem dosti naprednejši v primerjavi s podobnimi predpisi pri njih in v drugih državah. Skupina je obiskala tudi cono B kjer so jim ob lepem razgledu na celotno cono A tovariši iz Kopra tolmačili problem tržaškega vprašanja, v Izoli in drugod pa so mogli videti tudi ustvarjalno sodelovanje dveh narodnosti. Posebno všeč jim je bil tudi nastop slovenskega pevskega zbora v tovarni za konzerviranje rib v Izoli. Ze med potjo so imeli priliko razgovariati se z delavci in po-edinimi funkcionarji organov delavskega upravljanja. Ob koncu potovanja pa se je vršil še razgovor v Domu sindikatov ob prisotnosti predsednika MLO tovariša dr. Dermastje, ki jim je na številna vprašanja odgovoril o OB ROBU DOGODKOV bi se laže ugotovilo, kje je povzročena slaba kvaliteta. Se sedemnajsti sklep upravnega odbora, s katerim so določili 10.000 dinarjev redne mesečne nagrade računovodstvu za ažurnost! Ažurnost v knjigovodstvu je sestavni del nalog, za katere so ljudje o računovodstvu plačani, pomoč organom delavskega uprav-Zato odborniki niso za posebne Ijanja. To je opravilo sindikata, redne nagrade o ta namen. Če Sedaj se pomenimo še o neki so v knjigovodstvu prezaposleni stvari. Morda je v upravnem od-in bi morali redno delati nadure, boru podjetja tudi kdo izmed sin-da bi bili ažurni, naj rajši za- dihalnih odbornikov. Nedvomno posle še novo moč Na te sklepe upravnega odbora podjetja so torej imeli sindi- kalni odborniki svoje pripombe. Upravnemu odboru in delavskemu svetu so predlagali, naj jih še enkrat temeljito prouče ter upoštevajo utemeljena sindikata. Pustimo ob strani, ali je stališče sindikalnih odbornikov o podjetju »Planika* do teh sklepov upravnega odbora pravilno ali ni! Pogovorimo se, ali so ubrali pravo pot in ali je ta o bi se moral že na seji zavzeti za stališča sindikata. Če tam ni prodrl, če njegovih pripomb niso upoštevali, je vsekakor prav, da pokliče na pomoč organizacijo upravljavcev — sindikat, da ta preko kolektiva prepriča člane stališča upravnega odbora (ali delavskega sveta, ki ima pravico, da sklep upravnega odbora razveljavi), da niso prav sklenili. Če pa tam ni nikogar, je prav, da odborniki razpravljajo na seji izvršnega odbora in opozore člane delavskih organov upravljanja duhu načel, ki jih je postavilo na premalo premišljene sklepe. DVAJSETA POVOJNA FRANCOSKA VLADA ZADNJI UP Okrog evropske skupnosti in neodvisnosti, vojne ali miru : -.1________ I-„1 francost' Indokio'- milejšega aii ostrejšega kolonializem Maroku in Tunisu t< zasebne iniciati^ gospodarstvu, že tako globok« dajo Pariz. 17. junija. —• Iz Bourbonske do danes ni napravilo niti koraka naprej. To meščanstvo pravzaprav nikoli ni doživelo poleta in surove dinamie-sednik’ politik, Iti je prijel za vladno nosti takšnega kapitalizma, kakršen je krmilo v težkih dneh francoske zgodo- iz Nemčije napravil carstvo jekla, v vine. Odhaja kot zmagovalec... 419 po- Angliji uničil pluge in v Ameriki čez kapitali- *154 noč rodil nebotičnike in milijarderie Pred osemdesetimi leti je francoslca industrija zavzemala drugo mesto na svetu. Ko se je začela prva svetovna vojna, je bila že na šestem mestu. In o te ni na sedmem, na osmem ... Med- slanccv je glasovalo zanj, 4? proti, poslancev pa se je vzdržalo. Francoska vladna kriza je rešena. Malokaterega francoskega politika je skupščina tako izdatno podprla in malokdaj se je zgodilo, da bi vladno krizo p< tako hitro rešili. tem, ko se je gospodarstvo mnogih za- Že drugega dne so se Mendes-France hodnih držav pred drugo svetovno vojno in njegovi ministri vselili v vladno pa- in tudi po njej zelo razvilo, se Francija še vedno oklepa pol stoletja starih strojev in prav toliko starega sistema pro- lačo ... Koliko smešnih in pikrih je bilo v zadnjih dneh napisano o Franciji in njenih vladnih krizah. Koliko »modrih« ugotovitev in »prijateljskih« nasvetov. Nekateri so celo trdili, da bodo Francijo vedno pretresale krize. Takšna je pač »francosKa kri«, takšen je »značaj francoskega naroda«. »Poln lahkomiselnosti, pretirane osebnosti, izčrpanosti in brezkrvnosti«. In kaj vse so še pisali. Mnogi so predlagali, naj razpuste parlament in razpišejo nove volitve, spremene ustavo, uveljavijo nov volilni zakon. In spet drugi so menili, da bi bilo dobro »moralno spremeniti« francosko družbo, ali poiskati »močnega Človeka«. Nekateri pa so pljunili na vse skupaj in govorili, da bo Francijo rešil le čudež. Tako coski izvodnie- Industrija (lahka in srednja — težke je zelo malo) životari. Močno pa je rozvita trgovina. Vsak peti Francoz kupčuje. Nekateri proizvodi potuieio skozi dvajset trgovin, preden pridejo do potrošnika. Ta velika vojska izkoriščevalskega posredništva pada iz krize v krizo, ker je njeno inaustrijsko zaledje slabo in ker je kupna moč francoskega ljudstva zelo majhna. V današnji Franciji so našli »obljubljeno deželo« majhni buržuji: kmetje, ki delajo tako kot so delali njihovi pradedje, tovarnarčki, ki z ljubosumno dostojanstvenostjo čuvajo svoje predpotopne tovarne, in trgovci, ki tudi dernega kapitalizma. Zato se ' bije boj, oster boj v samem stičnem taboru, ki razjeda današnjo Francijo in ruši francoski imperij. Drobna buržoazija, ki nasprotuje razvoju modernega kapitalizma, je obdržala svoje pozicije le s pomočjo zaščitnih carin, posebnih subvencij in ostalih ukrepov, s katerimi jo podpirajo meščanske stranke in vlade meščanske koalicije. V tem boju za obstoj, za pozicije v gospodarstvu, pa francosko meščanstvo uveljavlja svoje ideje v političnem življenju dežele in te ideje so take, kakršen je pač njihov zagovornik: konservativne, kofebljive, polne praznih upov in nad, ideje, ki jih prepletajo številna nasprotja in vsako od teh nasprotij zopet razjedajo nova. Nasprotja v francoskem političnem življenju so res Že kar pretirano smešna. Meščanske stranke, k) jih z desnice napadajo degolisti. z levice pa iuform-birojevci, lahko vladajo le, če se združijo okrog skupnega programa in prav tega nikdar ne morejo storiti. Vse so osvojile geslo: »OČuvajino parlamentarno republiko«, a vsaka ga različno tolmači ali državne kontrole trgajo te, notranje razjedene sile, ki Franciji. ^ Uradna ideologija mnogih me „nj skih politikov je postal .tako Imeno’ f »imobilizenu (nepremakljivost). rC, Franciji storiti, nikamor stopiti. Bolje je P pustiti sebe in vso Francijo toku (j dovine, kot odstraniti gnilobo, nl5,,io. svoje poglede. Hodimo, kakor PRC dimo. danes vladajo »je poglede. Hodimo, kakor PRC no. slabo, vendar nekam grem0'.pn,u Mendes-France je takoj po sprej mandata za sestavo nove vlade n vedal vojno tej »filozofiji« in ntpo-menjavanju francoskih vlad, ki ie. ‘*- dobno »mešanju kupa kart«. On j . jj, na lanskoletnem kongresu ra, 0 na-socialistov vzkliknil: »Prva točka ‘ šega programa mora biti — prek» s preteklostjo.« Odkod se je pojavil ta meščan* j politik, ki je drugačen kot vsi vidni voditelji francosk111 »"^scan-strank, in kaj pravzaprav hoče* Francosko buržoazijo bi lahko i:i: „1------------i n -.. „ ca ' -----—, ved«0 delili na tri skupine. Prva se je duhovno živi v minulem stoletju, osvajala kolonije in komandirala 'n„ ---- Druga že spoznava, da je geslo fran- tako tovarne, in ______„ _ _. desetkrat podražijo proizvode. Vso to ko je bilo vedno, ob vsaki fran- izkoriščevalsko armado združujejo in vladni krizi. Veliko brezplodnega ločujejo številne meščanske stranke, ki govorjenja, smešnih in pikrih graj in se ogorčeno bore za oblast, ki se stalno predlogov, a malo resnih ocen, pamet- kregajo med seboj in vendar se vse nih ugotovitev, zakaj je Francija v tako strinjajo, da je treba na nek način težavnem položaju. obvarovati zaostalo konservativno me- Francosko meščanstvo se je že tara ščansko družbo, nekje pred prvo svetovno vojno ustavilo Seveda je nemogoče vskladiti težnje na svoji razvojni poti in od tedaj pa francoskega meščanstva s težnjami mo- ne morejo storiti. parlan izlično in nobena ne ve, kaj naj bi to pravzaprav pomenilo. In še to: roške meščanske stranke so že slabe, da parlamentarizma ne morejo obvarovati brez pomoči degolistov, a ti so sploh proti vsakemu parlamentarizmu. Med posameznimi strujami v različnih strankah so navadno večji prepadi, kot pa med strankami samimi. Levičarske skupine v radikalni in ljudsko-republikanski stranki so na primer bližje socialistom, kot pa desničarskim skupinam v svojih strankah. A desnica se zopet raje povezuje s konservativci iz bloka neodvisnih, kot pa z levičarji iz svojih lastnih strank. coski kapitalizem zašel v ^riz0’ja b* nima moči, sposobnosti In volje, kar koli storila za rešitev te i a. 4~ nekoliko bolj ra če* ►Napravimo krl jfl < želje in sanje, rešimo, kar se res,lv.(ino Tretja pa je Njeno geslo je: mesto voditelj __________________ . ,- Mendes-France. Ze pred petimi J. kjnj, zahteval, naj končajo v°ino .v,'Ij/aj^6 čeprav so tedaj nasprotnike indoKi ^ morije kaj hitro krstili za agent« ?eio Ija. Pred letom dni je predln*® jgih realen program za rešitev najvo* problemov, ki teže Francijo, to**« vtl sčina mu ni dovolila, da bi ■ vlado. katet*0 Njegov letošnji program, s * or je v minulem tednu nastopil (,resit()|ct-' lamentom, je zelo podoben jj-Jcta* nemn. V njem se zavzema za a Republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenijel * Pod globokim vtisom vašega gostoljubja, ki ga je bila deležna avstrijska študijska skupina ?. času svojega obiska v Slovenil1 smo dolžni izreči sindikatom Slo-venije prisrčno zahvalo. Dana nam je bila vsestranska možnost na licu mesta študirati vaš nov} družbeni red in smo prepričana da vodi pot ustmarjalne Jugoslavije o boljšo bodočnost in da odpira lepšo perspektivo za svobodo in socializem bojujočemu razredu delavcev oseh dežel Evrope. Želimo jugoslovanskemu delavskemu razredu na nadaljnJ' poti mnogo uspehov, zavedajo* se. da so uspehi napredne pom tike v Jugoslaviji tudi doprinos h krepitvi revolucionarnih sv drugih dežel. Naj živi prijateljstvo jugoslovanskih in avstrijskih delavcev- Naj živi internacionalna pr0' letarska solidarnost! Ljubljana, 19. jun. 1954. »DELAVSKA ENOTNOST« 25. JUNIJA 1954 — St. 26 SIROM PO NASI DOMOVINI OB PRAZNIKU SLOVENSKE IN HRVAŠKE MLADINE Nad sto kulturnih prireditev. — Nastopilo je več kot 4000 mladincev. — Desettisoči na zaključnem praznovanju Kolona za kolono,vozila vseh Krope, rudarji iz trboveljskih rst se vije po široki beli cesti.; revirjev z mladinsko godbo, za Dani se. Tam izpod Strmega; njimi godba iz Litostroja, fol- ■a je posijalo sonce in pozla- j klorne skupine iz Like, pevski XI lo ob --'- ----1-- TT" ! ' 1 • • ••• ' ' v ronke gozdov. Kolona je; zbori iz Ljubljane, Maribora, se številnejša. Sliši se pesem, iZagreba in Vipave. Prešerno se sPr^a nekam tiha, nato vse g’las-1 razlega glas harmonike in se ftejsa.delavska pesem, ki se pre- meša z zvoki taimiburic in go^li. llaSQ, kamiona na kamion. ! Tu pojo slovenske pesmi, tam Slovenska mladina se pelje v hrvaške. Vsi pojo,.. dino iz Pirana, Izole in drugod. Tisočero rok se je dvigalo v pozdrav. Pripovedovali so si o dnevih festivala, kr je razgibal istrsko prebivalstvo v vseh krajih. Pogovorili so se o pevskih zborih, o težavah in uspehih, ki so jih na festivalu dosegli. Veliki trg Kopra je bil prenapolnjen. Deset tisoč mladine se je zbralo. Navdušeno so pozdravili prihod Mihe Marini*, Tineta Remškarja, Nikole Sekuliča, Mice Slandrove, Janka Ru- mladincevJin mladink'so Varde-!he svo'e"a drugih gostov. e ln miaoinK so Kar Qe, j g.ailt7aoj:; v l-nltnrnih društvih Začelo se je veličastno mla-zevalp prevozurh sredstev pa ni ?, . L., rm , .u' V" 1 dinsko /hornvnn ie slovensko in bilo dovoli Toda delovni ko utd- Da. to je brlo res dejansko amsKo znorovanje slovensKe in ;lovol'J- roaa neiovni ko- uratl,tvo ■ . Pno«nos* mladine i hrvaške mladine. Govoru tova- so .•I1? Prlskocili na po- n 1 v L I I rl*a Remškarja in Mihe Marinka aoc. Ponekod so jim preskrbeli . Tam daleč za morsko obalo G sl]edil |ep 4brall kulturni spo- Prevoana sredstva, drugje pa .}p 'stal nov dan. lu pa tam si rpd Xežko‘ bi dejal kc]o je um orezplaono gorivo. Vedeli so, da je mladinec ali mladinka po...................... -- so jim dolžni pomagati saj bo : mencal oči, da bi pregnal spanec, njihov praznik velika manife- Odpirale so se aktovke, vrečice stacija mladega delavskega rodu. i'n nahrbtniki. Drug drugemu so Medpotoma se kolone ustav- ponujali zajtrk. Nihče ni hotel Uajo. V avtomobile vstopajo jesti sam. Vse je bilo skupno, last vseh. Koper na zaključni dan sloven-sko-hrvaškega mladinskega festivala. V enem izmed avtobusov si fflrladinci iz Dolenjske pripovedujejo o delu, ki so ga imeli z organizacijo potovanja. Prijave Tako je bilo vso noč. Le redki so šli k počitku. Koprčani so deMi radost in veselje z mladino. Zavedali so se, da je ta mladina njihova, da so prišli med nje zato, da jim pokažejo uspe- Delovni kolektiv Tovarne nogavic Polzela je ob neurju pohitel na pomoč Tudi mi, delavci tovarne nogavic v Polzeli, nismo ostali ravnodušni spričo nesreče, ki je za- mladino Trsta in Slovenske K0: dfk. na«e ^*°Tairiše J celjskem roške. Vse se je strnilo v eno ^rajn SimbkaLna podružnica je samo skupino, ki je hitela proti | tak<>I sklicala sestanek kolektiva, obali in prireditvenemu prosto- j ”rvi f'a'n Je odšlo odstranjevat po-ru. Prihajali so parniki' z mla- . sledice poplave 30 delavcev, drugi mladinci' iz istrskih vasi. ki so se Peš namenili v Koper. Zagorelim dekletom se raztezajo usta na smeh. Kmalu se mehko istrsuo V mesto so prihajale kolone tistih, ki so prenočili v Nikolaju. Prisrčno je bilo snidenje z Oglejmo si lepote našega morja, ko potujemo na dopust. Rab tmrečje meša z dolenjskim, ljubljanskim, štajerskim. Pogled na morje in del Trsta ' pristaniščem je čudovit. Vsi •trmi,mo v daljavo. , Koper. Z vseh strani prihaja mladina. V zgodnjih popoldanskih urah je mesto eno samo mravljišče. Videti je, da ne bo dmglo sprejeti vseh, ki prihajajo. In res tnora dobršen del oditi v i Uiro oddaljeni Nikolaj, fovsod veselje in radost. Prisr-p110 si stiskajo roke mladinci iz vale in Kramja, Ob pomolu so 5® srečali mladinci rz Like in “Olja. Pred sedmimi leti so se poznali na mladinski progi rcko-Ranoviči. Danes so se ®Pet sešli. Drug drugega dvigajo i. zrak. Pripovedujejo si o živ-Jenju prj nas jn v Liki. Neprestano narašča reka mladih — 6 so prišli kovinarji iz Jesenic, V Čigav! služb (Nadaljevanje s l. strani) kar pa ne rodi dobrih sadov. Delovnim kolektivom, upravljalcem podjetij, odtegujejo namreč možnost, da bi sami ob primeru drugih spoznali, na kaj naj pri gospodarjenju pazijo. Gre za resnično uveljavljanje gospodarskega sistema. Vedeti pa je treba tudi, da gredo vse kazni za prekrške gospodarskih uredb v breme sklada plač in je kolektiv na ta način neposredno zainteresiran, da se upravno vodstvo podjetja točno drži predpisov. S tem namenom sem obiskal te ustanove, toda odšel sem praznih rok. V. J. pa je bil bilo dan pa lt5 delavcev. Skupno smo napravili 580 ur. ■ Delavski svet naše tovarne je podaril poplavljencem 200.000 dinarjev, razen tega pa smo v naši tovarni očistili večje količine z vlago nasičene preje in nekaj elektromotorjev, ki so nam jih poslale celjske tovarne. Korbar Avgust Nestrpno je mladina pričakovala začetek regate jadrnic PO VELIKIH POPLAVAH V CELJSKEM, KRŠKEM IN Š0ŠTANJSKEM OKRAJU HOČ DELAVSKE SOLIDARNOSTI ■najboljši. Nepopisno navdušenje, ko so na postran oder stopili pevci iz Slovenije in Hrvaške. Iz okrog 1100 mladih grl je zadonela Pesem o Titu, Zastava Partije, — nala .. . Vse tovarne so začele obratovati. — Kmalu bodo odstranjene zadnje posledice povodnji Kar prehitro je vse minilo. Popoldan je mladina pohitela na razne prireditve. Povsod bi hoteli. Toda,, če si opazoval motociklistične dirke, si zamudil tekmovanje jadrnic, ki so kot galebi drsele po koprskem zalivu, in tekme modelarjev in kaj vem. kaj še vse. In kako bi se vrnili ne da bi se predali' v naročje valovanju našega slovenskega morja...! Življenje v opustošenih krajih celjskega, šoštanjskega in krškega okraja se vsak dan bolj Internario- normalizira. Vsi poplavljeni kralji so bili v teh dneh eno samo Pismo, ki ga je Republiški' svet sindikatov za Slovenijo naslovil na sindikalne organizacije, je naletelo na vsestranski odziv. In ne le to. Na predlog sindikalnih podružnic so v tem času zbrali' delovni kolektivi v tovarnah in podjetjih znatne prispev-' 1 1 Llektrar- delovišče. Domovi so že večji del očiščeni. Skoraj vse, tudi najbolj prizadete tovarne in pod- , , - jetja so po zaslugi svojih kolek- ke v denarju in blagu trvov zaceli obratovati. »Cinkar- -________ na«, »Metka«, Tovarna emajlirane posode v Celju, kjer so bile poplave največje in še mnoga druga podjetja, ki jih je prizadejala povodenj, že delajo z vsemi stroji in spet nadaljujejo a ponesre- čencem posebne nosilnice, ki jih delavci v teh krajih upo- Zopet so zabrneli motorji.1® proizvodnjo. Hitra pomoč do-Raizhajali smo se s toplimi ob-j mala vseh delovnih kolektivov čuitlki im prijetno zavestjo, da je I je omogočila, da bodo posledice naš praznik lepo uspel. nesreče mnogo manjše, kot smo M sprva pričakovali. OBISK SLUŠATELJEV »SOCIAL AKADEMIJE« Z DUNAJA Delavska zbornica na Dunaju prireja vsako leto 10 mesečni tečaj predvsem za funkcionarje strokovnih organizacij. Po končanem tečaju prirejajo študijska potovanja in za letos so se odločili za 3-dnevni obisk v Sloveniji. Potovanje je organiziral Walter Scherr, član, mestne občine v Celovcu, skupino 35 absolventov pa je vodil docent prof. dr. Klimpt. Ogledali so si Železarno na Jesenicdh in Litostroj, počitniški dom v Gozd Martuljku, VELIKODUŠNA ODPOVED Sindikalna podružnica založbe Kmečka knjiga je nameravala napraviti v mesecu juniju izlet. Ob veliki nesreči, ki jo je povzročila poplava je sindikalna po- fiodo rabili za popravilo mostov in brvi. Delovni kolektiv tovarne mizarskih izdelkov »Sora« je s prostovoljnim delom izdelal dve kuhinjski opravi in dve spalnici, ki jih bo podaril najbolj prizadetim družinam. Tudi rudarji iz trboveljskih revirjev so na sestankih - sindikalnih podružnic sklenili darovati izkupiček enega delovnega dne. Rudarji premogovnika Laškega in Velenja bodo nakopali 1500 ton premoga. Delovni kolektiv »Odpada* je obvestil okrajni ljudski odbor v Celju, da so zbrali enodnevni zaslužek. Podjetje Slovenija ceste je darovalo 1 vagon cementa, s katerim bodo popravi Ljubljani pa so imeli v Domu vili najbolj porušene domove, sindikatov s funkcionarji Repu- Pred dnevi so Celje obiskali bliškega sveta razgovor. V tem predstavniki jeseniške železarne razgovoru so pokazali izredno za- in obvestili komisijo za pomoč nimanje in razumevanje za našo poplavljencem, da bo njihov ko~ i- lektiv p< ' ’ stvarnost. Kar so videli in spoznali pri nas, bodo koristno uporabljali v svojem delu, predvsem pa bo to močan prispevek k učvrščevanju vezi delavcev Avstrije in Jugoslavije. poslal betonsko žele >, žeblje in drug železni material v vrednosti 4 milijone dinarjev, in še 4 milijone dinarjev v gotovini. Tkalnica v Vižmarjih je poslala nad 1000 metrov blaga in 50.000 dinarjev. Skratka, ni tovarne ali podjetja, ki ne bi pomagala. Kulturno - umetniška društva, zlasti pa »Svobode« prirejajo kulturne prireditve; izkupičke le-teh pa so namenili poplavljencem. Tudj Zvezni izvršni svet je sklenil darovati 500 milijonov dinarjev kot nujno pomoč za popravilo poškodovanih javnih objektov, ki jih popravljajo gospodarske organizacije v prizadetih krajih. Razen tega je zvezni državni sekretar za posle narodnega gospodarstva sestavil komisijo, ki bo preiskala, katere gospodarske organizacije v teh okrajih so utrpele škodo zaradi poplave in kolikšen je njen obseg. Dane bodo posebne olajšave, kot na primer: odlaganje plačila anuitet za dolgoročne kredite, brezobrestne kredite, uporalba lastnih deviznih sredstev za obnovo poškodovanih zalog in opreme z uvozom iz inozemstva. In to brez uporabe inštrumentov, predpisanih za uvoz. Komisija bo tudi ugotovila, kje je zaradi poplave zmanjšana vrednost osnovnih sredstev. Na podlagi teh ugotovitev bo Zvezni izvršni svet izdal odločbe o meških, za katere se vrednost poškodovanih osnovnih sredstev zmanjša v knjigovodstvu gospodarske organizacije in evidenci banke. Denarni zneski, ki jih darujejo delovni kolektivi poplavljencem, se lahko dajejo iz sredstev za samostojno razpologanje. Ta pomoč in navedene olajšave bodo znatno pripomogle k čimprejšnji ublažitvi nesreče. KOLEKTIV LITIJSKE PREDILNICE BO LETOS SLAVIL 70-LETNICO OBRATOVANJA PODJETJA Novo skladišče gradijo Litijski predilci bodo letos _____________________________, if podjetju je sedaj zaposle- den, vse do nedelje zjutraj se družniioa enodušno sklenila, da se slavili sedemdesetletnico, odkar nih 811 delavcev, od tega 563 vrle vretena v predilnici. Včasih v letošnjem letu odpoveduje iz- °oratuje njihovo podjetje. V sed- žena. Pred letom dni so del ’ ' • •' ek, ' 1 ------ ' — ......... v letu in ves prihranek, namenjen za izlet, 10.000 din daje kot skromen prispevek za poplavljence v Celju. Sindikalne podružnice, posnemajte jih! .... avci1 so imeli težave s surovinami. Še- mrli desetletjih je tovarna več- zgradili sredi delavskega naselja j daj je že bolje. Bombaž dobi-krat pomnožila število predilni- lepo dvorano. V njej ima pri-1 vajo rz Turčije, Amerike in Bra-ških vreten (od 3-250 na 28.120 reditve delavskoprosvetno druš-j zilije. Veliko ga predelajo v pre-vreten). V tem času si je prido- tvo »Svoboda«. Večkrat pa pride-j jo. Vsak dan izdelajo desetton-bila s kakovostnimi izdelki slo- jo v goste tudi prosvetne igral-Iški vagon preje. Litijske predil-ves tudj izven naših meja. ske družine, obiskali so jih celo j ke si sedaj predvsem prizadeva- igralci ljubljanske Opere in Dra-i jo, da bi še izboljšale kakovost P SS"4 i„v ^alo 1u.ainerava obvarovati vsaj daljo položaj v Indokini. Na- °sa" vZJtV gospodarsko in politično Pomiriti ^aro*co *n Tunis in s tem eijo i*®:«*«0 Afriko; z moderniza-dvigniti proizvodnost Postin ?p.sP°darstva in s proizvod- T0likokr»4l6mtl- življenjsko raven. •bonski i ,lat;eto burno razpravo o kasneiš*. 0J)jambni skupnosti prelaga na nie eLn0^dobje’ bo Francija notra- 0dločilnijejSa ,a°čnejša, ko bo lahko e,*e ln b°lj neodvisno nastopala A1 sc . ev,ropskih držav. Mendes- spričo je odločil, jla bo z demokra- Fj^upnosti K-ncV i~n£ rlo—. r,Ze meščanske HpiiJh«. lo «ro«:«o_ mnogi so ga podprli le zato, ker je obljubil »čudež v Indokini«. Mendes-France tudi ni bil zahteven. Hotel je le, naj mu skupščina dovoli, da bo štiri tedne krmaril Francijo in pokazal, kaj zna. In sam bo odstopil, ce v tein roku ne bo uspel urediti kolonialnih problemov. Buržoazna Francija je v razsulu. Vse povojne vlade so jo reševale, a nobena je. ni rešila. Mendes-France je njen zadnji up. Hitra rešitev francoske vladne krize je vplivala tudi na ženevsko konferenco, je v začetku i pariških dogoc prejšnjega tedna, oakov, znašla tik pred polomom. Sedaj ni več vprašanje: ostati v Ženevi ali ne, nadaljevati razgovore ali ne, ampak — kaj storiti, da bi Čimprej sklenili premirje v Indokini. Ko boste brali te vrstice, bo misija novega francoskega ministrskega predsednika že nekoliko bolj jasna, danes pa lahko napišemo le, da so v Parizu in tudi v Ženevi kar močno prepričani, da bodo našli neko skupno formulo, neko skupno izhodišče za indo-kitajski mir. Zmaga Mendes-Fraurea pa je tudi nekoliko zmešala amerikanske štrene v Zahodni Evropi. Washin£ton je vso svojo politiko v Franciji gradil na močni nega ki ga je ops Ijudsko-republikanskegu gibanja, je pridobil za enega izmed naj-l)olj~ odločnih zagovornikov evropske obrambne skupnosti. Novi francoski ministrski predsednik pa je znan nasprotnik te skupnosti. Doslej je res še zelo nejasno in pomirljivo nastopal. Obljubil je le, da bo predložil skupščini svoj načrt o gospodarskem, političnem in obrambnem sodelovanju Francije z drugimi zahodnimi evropskimi državami O evropski vojski ni hotel govoriti, zakaj glavno vprašanje, ki se ga mora Francija lotiti, je le Indokina. če bi pred parlamentom zagovarjal evropsko vojsko eli nastopil proti njej, bi prav gotovo propadel. V Parizu menijo, da bo kasneje (seveda če ga bo narodna skupščina pustila na krmilu) poskušal najti rešitev, ki pa bo skoraj gotovo nasprotovala ameriškim načrtom v tem delu sveta. Pariški dogodki so zelo vznemirili /ahodnonemško prestolnico, ki želi, da bi Francija čimprej ratificirala pogodbo o evropski obrambni skupnosti in s tem omogočila nemško oborožitev. Vznemirili pa so tudi IVashiiigton. Predsednik Eisenhower je poslal predsedniku francoske republike svojo poslanico, v kateri zagotavlja, da bo Francija enakopraven član »skupne akcije« v jugovzhodni Aziji, in opominja francoske državnike, naj ničesar samostojnega ne ukrenejo v Indokini. Kot kaže, se Wa~ shington zelo boji, da bi po indokitaj-skem premirju izgubil pozicije, ki si jih je v zadri'lih letih priboril v * ' , J-: ... me. Letos dokončujejo poleg to-■ preje. Zato želijo čimprej dobili usmerjenosti kleriknlA varlje veliko stavbo — novo pre-1 nove stroje, da bi lahko to željo k* bilo odgovoriti na vpra-1 bo uspel ali ne bo uspel «v<»_ «Vlti *v°jih načrtov. Vedeti moramo, Člofn^^-Franee kljub Kse7‘SToji Ai en ,AV_.0Se.b.n.1 poštenosti in ugledu, ea oseb«i p Priston« ZLVa’ .k,jub realnosti, s katero Vesa rfSeyanju problemov in slo- vanskih najboljših francoskih me-b°litik , ^oHtikov, vendarle meščanski Pteesel nikdar »e bo popolnoma Ni se S' 'line is katere Uhaja. ho«, in lu,P«iju - 'e rešiti ga " Ve pomladit? ga M?*' kaPi‘ali*mu Vsi *oc/aU0p? .'"vestiluro so glasovali poslanci (toV vsi J'- MeniJ.i,- ~ "• lovlm glasovom Clnia s„Jii?S',Fra"ce odrekel), 72 radi-Poslanci ,-.‘1S ov', večina degolovcev, vsi skoraj vsi j1zm.orslle neodvisne si-anke. dalje o(tno?OS ancl demokratske socialne ?! »nk. TI? “ posamezniki iz drugih bodski ri,.j1’ glasovali celo nekateri Pabliknnci ^ - lkanc’ 'a neodvisni re-l*r«nk oa„;-Cepra' stn vodstvi njihovih k«ndidata i? ? naPadali predsedniškega Toda s'" ?Je*»ve P”*'ede. vsi (i JLi™68."0 V! kilo misliti, da so kl jo namir!C1 Pr,-I".telii "ove politike, je' Mnog? , “veljaviti Mendes-Fran-ne bo i? glasovali zanj, ke- upajo, *..seboj vt-T® ’ ua *10 kmalu padel in 2,ie«. \pi . . Pokopal tudi svoje »ilu- 1° « zbali . '0 .se .odlo5ili “"j. ker **s»rotujein *o,r"-lne krize in ker ajejo razpustitvi skupščine, la Indokina, Tunis, Maroko, tri kolonialne dežele, trije svobodoljubni narodi, ki se bojujejo za svojo neodvisnost in s svojim bojem rušijo francoski imperij Indokini. Razen tega pa Eisenhcnver na skoraj zafrkljiv način hvali »zgodovinsko francosko zamisel« o evropski skupnosti in vojaški zvezi. S to smešno hvalo in neresničnimi trditvami je precej jasno povedal, da Amerika Franciji nikdar ne bo odpustite, če se bo ta odrekla sodelovanju v evropski obrambni skupnosti. Ameriški senat pa je bil še bolj jasen. Na enem izmed zadnjih seslan-v je zagrozil, da Franciji in Italiji ne bo več pošiljal pomoči, če ne bosta v doglednem času ratificirali pogodbe o evropski vojsk'. Mendes-Francea Čakajo torej težavne naloge in kmalu bomo videli, kako jih bo reševal. ko dilniško skladišče Podjetje Teh-' uresničile in ustregle kupcem, ki nika, ki gradi še druga poslopja ’jih je vsak dan več. v Litiji, gradi tudj to novo skla-1 ge nekaj teži litijske predilce. dišče. ki bo stalo tik tovarne; S stanovanji je stiska kakor še prevoz bo znatno cenejši, saj |marsikje drugod. Res so prav-bodo bombaž pripeljali z loko- i kar dogradili dve štiristanovanj-motivo kar do skladišča. Skladi- j ski hiši na Dobravi, vendar pri-šče bo stalo 32 milijonov dinar- haja nad 180 delavk več kakor jev, ki si jih je kolektiv prihra-! uro daleč v službo ali pa se venil z vestnim delom. So-dijo, da zijo z vlaki celo iz Zagorja in bodo gradbena dela dokončana Trbovelj. Hoja m vožnja je se-že do 22. julija, ko bosta kolektiv veda za delavke zelo utrudljiva, predilnice in gradbeni kolektiv Upajo pa, da bodo sčasoma'tudi slavila obletnico Dneva vstaje, ti dve stvari uredili. Od ponedeljka zjutraj ves te- i Jože Zupančič lasno je prizadela velika nesreča Voda je zalila jaške v rudniku Banoviči in TIgljeviku ter terjala okrog 30 smrtnih žrtev. — Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo je dal družinam ponesrečenih rudarjev pol milijona din. najet pa je doletela ob tej strašni nesreči smrt. Takoj so prihitele na kraj nesreče reševalne ekipe, ki so nudile prvo pomoč obema rudniko ma. V jaških je ogromna količina vode, ki jo bodo morali črpati več dni. Republiški svet za b'ovenijo je ob tej priliki izrazil svojo globoko žalost nad strašno nesrečo in družinam ponesrečenih rudarjev poklonil kot prvo pomoč pol milijona dinarjev. 18. junija je divjalo nad tu-zlanskim področjem ter bij el jin-skimin roga trškim okrajem silno neurje, ki je težko prizadejalo zlasti Titove rudnike v Rano vrčih in rudnik Ugljevik. V nekaj minutah je voda z vseh strani zalila jašek »Omoži-ci« rudnika Banoviči in povzročila smrt desetih rudarjev. Nekaj ur kasneje je neurje pridrlo nad rudnik Ugljevik. Voda, ki je prihrumela iz okoliških hribov je pritisnila v jašek »Mlina« in ga v nekaj ni>nutab popolnoma zalila Le enemu delu rudarjev je uspelo, da se reši Šest- Koliko novih naročnikov U pridobil ta mesec? Po plenarni seii Socialistične zveze delovnega liudstva Jugoslavije po mmn pa kes m gre več (Nadaljevanje s 1 iirani.) . nad tem, da se o vseh zadevah ne družbene odgovornosti. Jasno sklepa in presoja s stališča skladje, da takih brezizraznih sindika- nosti osebnih interesov in intere-tov delavci-upravljavci ne potre- sov skupnostL Pri tem pa je se-bujejo. Oni potrebujejo organi-1 veda nujno računati, da bo ob 'taki presoji često naletel sindikat na odpor tistih posameznikov v naši skupnosti, ki skušajo svoje tem sistemu tudi organsko svoje osebne interese uveljaviti ne gle-mesto. de na naše družbene možnosti V drugo skrajnost pa zapa- in ne glede na posledice, ki bi dajo tisti, ki menijo, da ostajajo jih povzročilo uveljavljanje nji-sindikati še vedno borben zaščit- ! hovih interesov bližnjemu. Ob zacijo, ki aktivno živi in diha s sistemom samoupravljanja in nanj vplivajo, ter imajo tako v ni organ delavcev pred državo, oziroma pred družbo kot celoto. Ti predvsem ne čutijo in vidijo družbenih sprememb, ki so nastale v zaščitnem delovanju delavskih sindikatov sedaj, ko delavci sami upravljajo gospodarstvo. O tej slabosti sem v članku »Cernu so potrebni sindikati« (glej »Delavska enotnost« štev. 3 t. 1.) zapisal tole misel: »Marsikje sindikalne organizacije s svojim »zaščitnim« delom in z načinom, kako to delajo, ohranjajo v glavah delavcev občutek mezdnih delavcev, ki nimajo nobenih družbenih pravic in ki jih mora »ščititi« organizacija, to je odborniki.... Tako se ustvarja vzdušje, kot da obstajajo delavci na eni strani, uprava pa na drugi strani. Ta, v oblake nekdanjih socialnih bojev zgrajen most je treba podreti! Upravni aparat je prav tako kot vsak delavec za svoje delo odgovoren organom delavskega upravljanja v podjetju in zboru proizvajalcev ... V tem smislu morajo sindikati temeljito korigirati svojo zaščitno prakso, sicer družbeno več škodujejo, kot pa v posameznih primerih koristijo.« Metode dela Je treba spremeniti S tem, ko se menja družbeni položaj sindikatov in njihova zaščitna vloga, to nujno zahteva, da sindikati spremene tudi svoje metode v delovanju. V času, ko sindikati ščitijo interese delavskega razreda pred interesi njemu nasprotnih družbenih sil, je povsem naravno, da se v boju za dosego svojih zahtev poslužujejo metode prisiljevanja, pritiska na protidelavske sile, da sprejmejo njihove zahteve. V naših pogojih, ko pa sindikati pomagajo graditi in izpopolnjevati sistem samouprave proizvajalcev, je naravno, da morajo pri tem delu tvomo sodelovati, to pa se tudi pravi, prevzemati nase odgovornosti, del splošnih bremen. Torej, namesto starega odnosa do organov, ki so nekaj izven delavskega razreda in zaradi česar sindikati vedno pritiskajo od zunaj nanje, grajajo njihovo delo in podobno, se mora sedaj razviti sodelovanje sindikatov v sistemu organizma delavskega upravljanja, sodelovanje v tem smislu, da bodo sindikati pomagali pri sprejemanju določenih sklepov in ukrepov, da bodo prevzeli določeno odgovornost in skrb za njihovo uresničenje itd. Tako tvorno sodelovanje sindikatov v sistemu delavskega upravljanja edino opravičuje obstoj delavskih sindikatov, zaradi takega sodelovanja so tudi potrebni. Povsem razumljivo je, da bodo sindikati morali predvsem bedeti tem morajo sindikati pokazati delavcem, kje je bistvo naših družbenih težav in kako jih je moč reševati. V članku »Cernu so sindikati potrebni«, sem zapisal tole misel: »Dobršen del delavcev, ki se še ne zaveda svojih upravljalnih pravic in ki ga tarejo objektivne materialne težave, še gleda v upravnem osebju podjetja one, ki odločajo, in meni, da je njegova življenjska raven odvisna od tega, koliko mu prizna ta upravni aparat. S prej omenjeno prakso intervencij pa se ta zavest samo še krepi, brez ozira na to, kaj delavcem taki odborniki potem predavajo o samoupravnih pravicah. Praksa je pač močnejša! Praksa sindikata pa mora biti taka, da krep>i v delavcih samozavest in spoznanje, da je od njih odvisna ureditev posameznih zadev. To je izhodišče za spoznanje, da je povečanje ravni delavcev odvisno od proizvodnje in od načina gospodarjenja s proizvodi, da je torišče današnjih družbenih nasprotij konkretna gospodarska stvarnost: boj med boljšo, naprednejšo gospodarsko prakso, njenimi nosilci in zagovorniki in med zaostalejšo, neperspektivno prakso in njenimi zagovorniki... In sindikati morajo biti vest naprednih, dobrih delavcev in upravljavcev.« Organizacijo obrniti k licem v komuno Spremenjen družben položaj sindikatov in drugačne metode dela pa nujno zahtevajo, da se temu prilagodi tudi organizacijski mehanizem sindikatov. Pri nas smo domala ohranili še takšno organizacijsko zgradbo sindikatov, kot jo poznajo v kapitalističnem sistemu, kjer je prva in osrednja naloga sindikatov: frontalna razredna borba proti sovražnikom delavskega razreda. Pri nas pa je težišče družbenega delovanja sindikatov v samoupravnih organih v podjetjih, komunah, ker se tam sploh odvija ga nekdaj opravljale. Tudi mednarodne zveze naših sindikatov ne morejo biti razlog, da ne bi organizacije prilagodili delavskemu upravljanju, saj smo mi temeljito spremenili družbeno ureditev naše domovine, p>a to v ničemer ne slabi našega mednarodnega sodelovanja. Prav tako ne more biti opravičilo za nadaljnji obstoj centraliziranega organizma sindikatov čuvanje enotnosti delavskega razreda, ko vemo, da se, nasprotno, ta dejansko krepi v samoupravnih organih, da v njih dozoreva ta enotnost na solidnih osnovah zdravega socialističnega sodelovanja. O konkretnih organizacijskih spremembah na plenarni seji ni bilo govora; o tem bo vsekakor, na temelju splošnih družbenih ugotovitev, to je, da centraliziran sistem sindikatov ne odgovarja več in da je organizacijo treba obrniti z licem v komuno, govora na bodočem plenarnem zasedanju Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo predvidoma 23. junija v Beogradu in ki bo v tej smeri p>odvzel potrebne ukrepe. In šc današnje naloge sindikatov Na kraju pxa še nekaj besed o tem, kakšne naloge bodo v bodoče predvsem morali opravljati delavski sindikati, da bodo čimbolj koristno in plodno sodelovali v sistemu družbenega upravljanja. Vsekakor bo njihovo prvo opravilo v tem, da bodo tvomo sodelovali v organih delavskega upravljanja, da bodo pomagali vsklajevati odnose med delavci in delavskimi sveti, da bodo sodelovali pri urejevanju zadev, ki se javljajo med delavskimi sveti, oziroma podjetji in zbori proizvajalcev, oziroma komunami. Drugo njihovo opravilo bo, da bodo vzgajali delavce za delo v samoupravnih organih s tem, da jih bodo predvsem gospodarsko in strokovno izobraževali in jim pojasnjevali gospodarske ukrepe in jih obveščali o stanju gospodarstva. Smisel takega vzgojnega dela bo moral biti v tem, da bodo delavci bolje poznali svoje pravice, da jih bodo znali prav presoditi, to je, da ne bodo nasedali posameznim demagogom, temveč da bodo znali svoje pravice prav uporabljati, da bodo aktivno sodelovali v delu in da bodo vse bolj čutili, kako je njih položaj res odvisen od njihovega lastnega osrednje družbeno dogajanje. Zato je povsem razumljivo, da i dela-temu poslanstvu sindikatov ne. Tretje opravilo sindikatov pa odgovarja več naš centraliziran I ^>0:v bodo nenehno skrbeli za sistem strokovnih zvez, ampak I zvišanje splošne družbene ravni da bodo morali sindikati najti delavcev, to je za njih prosvetno ' udejstvovanje, za razvedrilo, oddih in podobno. To delo v nekaterih organizacijah sicer zanemarjajo, vendar pa je prav to tisto področje, na katerem bodo v sistemu delavskega upravlja- svoje organizacijske oblike v komuni, to se pravi, da se bodo morali predvsem orientirati na sindikalne svete. Seveda pa bo v tem smislu potrebna določena sprememba organizacijskega ustroja celotne organizacije. Pri tem seveda ne gre le za to, katere zveze so ali niso potrebne, kot nekateri menijo, ampak gre za to, da ne more biti več poudarek na centraliziranih strokovnih zvezah, ki naj z vrha nekaj urejajo. Ni več družbene potrebe za delo, ki so Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! nja imeli sindikati še najdlje najbolj polne roke dela. To je nekako zaključeno področje dela sindikatov v našem sistemu delavskega upravljanja; izvrševanje teh nalog opravičuje obstoj sindikatov kot važnega družbenega in političnega čini-telja. Odveč pa bi bilo, če bi v sindikatih gojili tisto splošno politično delo, ki po svoji prirodi sodi v Socialistično zvezo. Ponekod namreč podcenjujejo velikanski pomen opravil, ki jih v naši stvarnosti imajo izvrševati sindikati, in pretirano naglašu-jejo politično delovanje sindikatov. Sindikati z izvrševanjem omenjenih svojih nalog predstavljajo važnega političnega či-nitelja in njihovo politično vrednost je treba soditi po tem, kako izvršujejo svoja opravila. To so nekako osrednji družbeni napotki, ki jih je pred nas vse skupaj postavilo zadnje zasedanje Socialistične zveze in ki nam dajejo dragoceno orientacijo za bodoče delo sindikatov. Ena glavna misel diha iz vseh teh napotkov: ne nazaj, naprej moramo gledati! Roman Albreht KMALU BO POTEKEL ROK kolektivnim pogodbam z zasebnimi obrtniki Konec junija bo potekel rok kolektivnim pogodbam, ki so jih lani sklenile sindikalne organizacije z zasebnimi obrtnimi mojstri. Zato pripravljajo že sedaj nove pogodbe, da bi jih lahko sklenili vsaj do konca julija. Vsekakor je prav, če ob tej priliki opozorimo na nekatere zadeve, da se ne bi ponovile stvari iz lanskega leta. Predvsem bi bilo prav, če bi se sindikalni sveti zavzeli za to, da bodo s kolektivnimi pogodbami zaščiteni vsi delavci, ki delajo pri zasebnih obrtnikih. Lani namreč — tako so povedali na Republiškem odboru sindikata obrtnih delavcev — niso sklenili pogodb v stvar sindikalnih odbornikov Pf je, da se to določilo tudi uresniči'. Republiški odbor je skupno z inšpekcijo dela pripravil po' drobna navodila, kako naj ’ bila sestavljena koilektivna pogodba. Vanjo so vnesli v glajT nem vse veljavne predpise, ki urejujejo delovne odnose. Sindikalni odborniki, ki bodo pogodbe sklepali v imenu članov, pa seveda ne bodo mogli mim0 mnenja le-teh. Zato bi oilo vsekakor prav, če se s člani pogovore o določilih kolektivne po" godbe še preden jo bodo šli podpisat. Nikakor >a ne bi smelo biti nobenega delavca, zaposlenega pri zasebnem obrtniku, ki bi ne poznal določil kolektivne Pogodbe lahko sklepa sindi- Marsikateri mojster je grobo kr' kalna podružnica obrtnih delav- šil kolektivno pogo- o, ni dal cev za vse svoje člane, ki delajo | delavcu dopusta, podal jševal je pri zasebnih mojstrih, bodi za 1 delovni Čas ali delavcem na kak-vse ddavce, bodi po strokah (na šen drug način kratil s pogodbo primer za čevljarje posebej za določene pravice. Večkrat se j® krojače posebej itd.) Lahko pa! to zgodilo s pristankom samega jih sklene tudi sindikalni svet z delavca, ker pač ni poznal ko-okrajno (mestno) obrtno zbor- j lektivne pogodbe. Prav zato bi nico, če se mojstri za to spora- morali sindikalni odborniki do-zumejo. Gre le zato, da bodo bro poskrbeti, da bo vsak dela-povsod sklenili kolektivno po- vec vedel, kakšne pravice ima godbo. Obstoja namreč uredba, pč kolektivni pogodbi. Le takrat da morajo kolektivno pogodbo bo lahko kolektivna pogodba do' skleniti vsi zasebni delodajalci, segla svoj namen. KORISTNA POBUDA MARIBORSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KLUBIH PROIZVAJALCEV bodo člani delavskih svetov razširjali in utrjevali svoje znanje Mariboru ustanavljajo prvih dvanajst klubov proizvajalcev. — vsakem klubu bo včlanjenih povprečno 138 članov delavskih svetov. — Za stalno delo kluba bo skrbel poseben odbor Letos po izvolitvi nove skupščine zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru so člani skupščine ustanovili svoj klub. Na rednih 14-dnevnih sestankih kluba so dobili člani skupščine vsaj najosnovnejši vpogled v široko in zapleteno področje predpisov in dela socialnega zavarovanja. Stalne razprave v klubu so v veliko oporo delu skupščine it} njenih članov, saj se vzgajajo na praktičnih proučevanjih. Na osnovi izkušenj kluba članov skupščine zavoda za socialno zavarovanje smo začeli v Mariboru razmišljati še o tem, da ustanovimo tudi klube proizvajalcev. Sindikalni svet je zato sklical posvetovanje nekaterih predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov in sindikalnih odbornikov ter predlagal ustanovitev klubov. Udeleženci posvetovanja so predlog pozdravili. V prvih dvanajstih klubih, ki jih sedaj ustanavljamo, bo včlanjeno v vsakem povprečno po 138 članov. Klube ustanavljamo na teritorialnem načelu. Združevali bodo več podjetij, oziroma delavskih svetov ne glede na stroko. V klub se včlani delavski svet kot celota. Na prireditve kluba, to je na sestanke, predavanja in razprave pa lahko prihajajo tudi vsi ostali delavci in uslužbenci, predvsem pa sindikalni odborniki s področja, kjer je klub ustanovljen. Za stalno delo kluba proizvajalcev bo skrbel poseben odbor. Odbor bo skrbel Ijal predavanja, razprave itd. Klub proizvajalcev bo v stalnem stiku z vsemi sindikalnimi podružnicami na svojem področju in s sindikalnim svetom. Vsak klub mora tudi obvezno sodelovati z odborniki zbora proizvajalcev mestnega ljudskega odbora in z odborniki skupščine zavoda za socialno zavarovanje ter tudi s poslanci republiškega in zveznega zbora proizvajalcev s tem, da jih vabi na svoje sestanke. Klubi bodo seveda potrebovali za svoje delo prostor, ki ga bo mogoče najti v enem izmed podjetij. Tudi sredstva za ureditev in vzdrževanje prostorov, za na-~ grade predavateljem in za druge 1 potrebe bodo lahko sporazumno prispevali delavski sveti oziroma Glavna naloga klubov proizvajalcev bo, da bodo skrbeli za vsestransko politično, gospodarsko in strokovno vzgojo članov. Ta vzgojni smoter bo nedvomno dosežen, saj bo v enem klubu včlanjenih več delavskih svetov sorodnih in tudi različnih panog in ti bodo v razpravah izmenjavali svoje izkušnje. Dosedanje izkušnje nas opozarjajo, da se delavski sveti marsikje še niso povsem vživeli s pojmom in potrebami komune, skratka, da so videli le ozko področje svojega dela in koristi svojega podjetja, ne p« koristi našega gospodarstva kot nedeljive celote. To smo videli predvsem pri delitvi dobičkov, sprejemanju družbenega plana, urejanju tarifne politike in podobno. Pričakujemo, da bodo prav klubi proizvajalcev, s širšim obravnavanjem, odpravljali omenjeno podjetja — člani kluba proizva- ozkost v glediščih delavskih sve-jalcev. tov. Franc Zorko ZBORI VOLIVCEV V PODJETJIH nai se večkrat sestanejo Nedavno so se posvetovali sindikalni odborniki iz Domžal in okolice o delavskem gospodarjenju. Posvetovanje je sklical Kra-jevmi sindikalni svet v Domžalah, udeležili pa so se ga razen sindikalnih odbornikov tudi direktorji nekaterih podjetij. Odborniki so med drugim ugotovili, da so se že večkrat sestali zbori volivcev-proizvajalcev v ti- stih podjetjih, kjer je kdo od čla- , za program dela, priprav-j nov kolektiva izvoljen v okrajni opaziti * ali republiški zbor proizvajalcev, nju. Tam pa, kjer je več podjetij skupaj izvolilo člana za zbor proizvajalcev, doslej še niso sklicali zbora volivcev. Odborniki menijo, da bi se morali zbori volivcev-proizvajalcev večkrat sestati in razpravljali o gospodarjenju, delovnih odnosih v kolektivu in drugem. Odborniki so med drugim ostro grajali pojave pijančevanja v nekaterih podjetjih in slabosti, ki jih j® v delavskem gospodarje-D. Rudolf Gobec: OBRATNA SREDSTVA gospodarskih organizacij Ce bi danes dozidali kakršnokoli proizvodno podjetje, ki smo ga opremili z vsemi potrebnimi stroji, napravami in prevoznimi sredstvi, mu uredili delavnice, skladišča in pisarne, ter sprejeli delavce in uslužbence, bi morali ugotoviti, da za sam začetek proizvodnje še ni vse storjeno. Da bo lahko podjetje začelo z delom, bo potrebovalo še nekaj bistvenega, namreč denarna sredstva, s katerimi bo plačevalo za proizvodnjo potrebne surovine, pomožni material, kurivo, gorivo, droben inventar in podobno. In še preden bo podjetje uspelo izdelati in prodati svoje prve izdelke, bo moralo izdajati denarna sredstva za porabljeno električno energijo, za poštnino, za razna popravila, za zavarovalne premije, za plačo delovnega kolektiva, za potne stroške in tovorni.no in za neštevilne druge izdatke, ki se dnevno pojavljajo v vsakem podjetju. Podoben primer je v trgovskih podjetjih, ki potrebujejo denarna sredstva predvsem zato, da si ustvarijo potrebno zalogo blaga, kakor tudi za kritje najrazličnejših stroškov. Iz (ega sledi, da potrebuje vsaka gospodarska organizacija določena denarna sredstva, ki jih, bodisi v materialni obliki, bodisi v obliki plač ali drugih izdatkov, vlaga v svojo proizvajalno ali trgovsko dejavnost, in ki torej prehajajo v ceno izdelkov oziroma v ceno trgovskega blaga gospodarske organizacije. Vsa ta sredstva — ne glede na to. ali zavzemajo denarne ali materialne oblike — sestavljajo obratna sredstva gospodarske organizacije. Ce bi jih skušali razčleniti, bi rekli takole: Materialna sredstva (zaloge surovin, materiala, trgovskega blaga in izdelkov) in denarna sredstva, ki so gospodarski organizaciji potrebna v proizvajalnem procesu oziroma o njeni dejavnosti, imenujemo stalna obratna sredstva. Od stalnih obratnih sredstev moramo strogo ločiti osnovna sredstva, za katera je značilno, da služijo kot delovna sredstva gospodarske organizacije in se uporabljajo vrsto let, medtem ko se obratna sredstva porabijo v vsakem proizvodnem procesu o celoti. Za lažje razumevanje te bistvene razlike med stalnimi obratnimi in osnovnimi sredstvi si poglejmo tak primer: Na šivalnem stroju tovarne za konfekcijo izdelamo iz 100 m tkanine 300 oblek. (Zaradi enostav- nosti prezrimo, da je za izdelavo oblek potreben še dodatni material in da je treba razen šivanja še blago prikrojevati itd.) Tkanina, ki smo jo uporabili za izdelavo oblek, je v celoti prešla v izdelke — v obleke, in jo torej ne moremo več uporabljati. Za izdelavo druge serije oblek bomo morali najti drugo tkanino. Tkanina, ki jo je podjetje poprej nakupilo, predstavlja za podjetje obratno sredstvo. Šivalni stroj, na katerem smo obleke izdelali, se je pri izdelavi sicer več ali manj obrabil, vendar bo podjetju služil za izdelavo drugih oblek še skozi vrsto let. Šivalni stroj služi v podjetju torej kot delovno sredstvo in ga zato štejemo med osnovna sredstva podjetja. Razlikovanje med obratnimi in osnovnimi sredstvi je tako pomembno zaradi tega, ker sta to dve bistveno različni kategoriji sredstev, ki imata popolnoma različne značilnosti in zavzemata v skupnem sestavu sredstev gospodarske organizacije popolnoma različni mesti, zaradi česar jih moramo tudi vselej ločeno obravnavati. To razlikovanje pa ni važno le za posamezno podjetje, marveč tudi za našo celotno gospodarsko skupnost. Zato se denarna sredstva za obratovanje (obratna sredstva) odobravajo gospodarskim organizacijam po povsem drugih vidikih in pod drugimi pogoji kot pa denarna sredstva za investicije (o sr orna sred- stva) ter re prepovedano uporabljanje določene vrste sredstev v druge namene. * V našem gospodarskem sistemu podjetja nimajo lastnih obratnih sredstev, temveč dobivajo ta sredstva na podlagi pogodbe v obliki kratkoročnega kredita (posojila) pri banki. To se izvrši na ta način, da prejme podjetje, ki je sklenilo kreditne pogodbe, denarna sredstva na svoj bančni račun in z njimi samostojno, po svoji uvidevnosti razpolaga. Iz teh denarnih sredstev kupuje podjetje potrebne surovine in material ali trgovsko blago, izplačuje plače delovnemu kolektivu in krije vse svoje izdatke s proizvodnjo edino s svojo dejavnostjo. Podjetje torej vlaga denarna sredstva v svoje izdelke. Ko izdelke proda, jih vnovči, se denarna^ sredstva zopet vračajo na bančni račun podjetja. Vidimo torej, da obratna sredstva v podjetju krožijo (se obračajo) in prehajajo iz ene oblike v drugo: denar — material in drugi stroški proizvodnje — izdelki — denar. Zato imenujemo ta sredstva obratna sredstva. Kakor smo že omenili, zavzemajo obratna sredstva v podjetju najrazličnejše oblike. Navadno je tako, da je manjši del obratnih sredstev naložen na bančnem računu, kjer čaka koristne uporabe, medtem pa je večji del sredstev razporejen v podjetju v obliki za- log surovin in materiala ali pa v obliki nedokončane proizvodnje. Tudi terjatve in obveznosti podjetja do zunanjega sveta imajo svoj vpliv na višino stvarnih obratnih sredstev podjetja, kar si razložimo zopet na primeru. Tovarna čevljev kupi v tovarni usnja za 100.000 dim usnja. Za tovarno čevljev pomeni nakup usnja nakup materiala, ki ga bo uporabila v svoji proizvodnji, pomeni torej nakup obratnih sredstev. Za tovarno usnja pa pomeni ta prodaja prodajo izdelkov, torej prodajo obratnih sredstev. Dokler račun ni poravnan, izkorišča tovarna čevljev (kupec) tuja obratna sredstva za svoje potrebe, tovarni usnja (prodajalcu) pa ta sredstva primanjkujejo. Šele ko bo račun poravnam, bo zadeva urejena. Tovarna čevljev bo nakup usnja krila iz svojega obratnega kredita, tovarna usnja pa bo za prodane izdelke prejela obratna sredstva povrnjena v denarni obliki in bo z njimi zopet lahko razpolagala. Na tem primeru smo videli, da pomeni vsaka obveznost podjetja povečanje obratnih sredstev iz tujih ov (izven obratnega kredita), oziroma, da pomeni vsaka terjatev podjetja primanjkljaj lastnih obratnih sredstev. Praktično pomeni to tisto, kot če posodil o nekemu 1000 dinarjev. Dokler nam dolžnik posojila ne vrne, nam ta denar primanjkuje in ga ne moremo uporabiti za svoje potrebe, medtem pa se on z njim okorišča. Seveda se sedaj vprašujem®' koliko kredita za obratna sredstva potrebuje podjetje, da bi lahko nemoteno poslovalo. Preden odgovorimo na to vpra’ šanje, si poglejmo še dva razloga' ki rekujeta podjetjem varčevanje z obratnimi sredstvi Prvi razlog je v koristi P0®! jrija samega. Za najeti obratni kredit mora namreč podjetje pla-čevati banki obresti, ki so tem v vje. čim večji je kredit. Pr®'®' merno najemanje obratnih sredstev bi torej slabo vplivalo na.kI' nanč. uspeh podjetja in bi T h Tem primeru prizadejalo P0®' jetju izgubo. Drugi razlog, ki narekuje pjm; ji! j''m varčevanje z obratnim’ sredstvi, je v korist družben* sk"pnosti. Krediti, ki jih odobrava družba posameznim gospodar; skim organizacijam, so omej®® s kreditnim planom. Odobravanj® kreditov nad predvideno višino D lahko povzročilo motnje v celo’" ne denarnem sistemu držav*; Zato družba z raznimi omejuje dodeljevanje teh kr®d' ’ ' primeru pa, ko posamer® gospodarske organizacije n.....in brez trebe izkoriščajo obratna sredstva v svoje namen ; odtegujejo ta sredstva korist uporabi drugod. Iz obeh omenjenih ji n vilna razdelitev kred«®, sredstev za gospodarske organ, z ' je in za družbo kot celoto ou ločilnega pomena. (Nadaljevanje prihodnjič) GOSPODARSKE NOVICE m ; ka} ]e to antifon? Stvar «1°. preprosta: nekaj bombaža, sKa m še nekaj primesi. Iz vse-f l^Sa je napravljena nekašna , SUea — antifon ji pravijo — „ S1.J° vtakneš v uho. Proizvodnja i -t! kroglice stane 90 par, za obe Us^ torej 1,80 din. v '^ttfon je res čudovita zade-l | • . Jo ušesu ti lahko razbijajo s 1(> at“v°m po pločevini, slišal boš > kot da nekje prav daleč cim-na'1 zyj>nc"°k- Ce se s tovarišem v Jhujšem ropotu šepetaje pogo-r pa boš vse razumel. Med , »ibažniiimi vlakni je namreč ta-] oialo prostora, da jih stresejo nia.ilini zračni valovi, čim je j. P0*; večji, se vlakenca stisnejo v zračno valovanje, ki ga po-ropot, ne prodre do boto-j.'03- Antifon si bo torej z vese-Jem kupil vsak delavec, ki dela ropotu, saj v takih pogojih sča-i ,n)a sluh močno oslabi. Kroigilico il. uporabljaš tudi mesec dni, • 8 oistimi rokami jo moraš pri-^kajp* ^ *30 SPraviti v čisto Antifon je plod dolgotrajnih j jtzkušamj Instituta za higieno > ,a v Zagrebu. In ta institut sem Uskal pred nekaj dnevi. Komaj pet let... ‘Bj šel jutri z nami? Institut /“ higieno tlela v Zagrebu si bomo foedali,« me je oni dan vabil zna. Kako ne bi šel! Takšna pri-znost se ti ne nudi vsak dan. Ni mi biilo žal. Da, presenečen j/hi bil, močno preesnečen, saj si ^kaj takega še zdaleč nisem pred-lavljal. Naj še vam povem, kaj s®m slišal in videl! Le hočem biti čisto odkrit, mo-am roči, da o notranjosti insti-’la ne vem dosti povedati, če-Prav sem bil v vseh oddelkih. V ''sakom oddelku je polno apara-™v, instrumentov in vseh mogo-(!|h naprav, med katerimi je pre-CeJ takih, ki so vredne po več ^il.ijanov din. Tega mi najbrž ne “Oste zamerili. Pač nisem strokov-hjak in še ta bi morebiti poznal garate le v nekaterih oddelkih. ri'a'f'Ka zanimale nekatere stva-’ bzika druge, zdravnika, ki se . havi prav posebej s proučeva-Nm delovnega okolja, spet dru-l'C 'hi. Eno pa lahko povem, da ko 86 kje v Evropi našel ta. , ? .Bogato opremljen institut za o&len« dela in da bi bili njegovi »jelki tako smotrno združeni. Ko ]j,'HsUtut ogleduješ, spoznaš, ko- dajemo pri nas za delavčevo t» . vie’ sa’i smo ga ustanovili le-,l . z delom je pričel pa leto uai kasneje. Pohod na mangan u K0* že ime samo pove, pro-p “]6i° znanstveniki instituta lovnVSe,n zaščito delavca na de-Vsenein mestu; proučujejo, kaj jj! , vphva na delavčevo zdravje riti^ ,v h tori^ jeBna skupina znanstvenikov po- 'n VnrT'“ 1U1 uvmvucvu iuia.vje .j y ter kako bi bilo treba sto-!kokiu ler raziskuje-iičine vplivajo že neznatne ko- V ”a, delavčevo zdravje. atrnr«fem i oddelkih proučujejo zgradili 0 dafovnih mest. Lani so Pribij*,, Bansko celico, ki drži fijoj ]aL? d kubičnih metrov. V 2tak. u./.oapravVT0 prav takšen lla dcU,K,sn<'na vdihava delavec vnem mestu z vsemi pri- mesmi plinov, dima, prahu, ob določeni temperaturi, vlagi itd. Vanjo zapro poskusne živalice-miši. Potem pa proučujejo, kakšne spre-membe nastajajo na organizmu in v krvi teh živalic. Zato so med znanstveniki tudi veterinarji, ki delajo v dobro opremljeni secirnici. Plin je kriv prometne nesreče? V enem izmed številnih oddelkov se zadnje čase bavijo z vplivom ogljikovega monoksida na človeško telo. Nekateri znanstveniki ipo svetu namreč trdijo, da prav majhne količine tega plina človeku niso škodljive in da ne vplivajo na delovno sposobnost. Drugi pa trdijo, da že prav majhne količine lega plina zmanjšujejo brzino reagiranja, slabe moč hitre presoje itd. Vse to je zelo pomembno, saj gre na primer za stopnjo šoferjeve odgovornosti za prometno nesrečo. Ta namreč vdihava ostanke izgorelih bencinskih plinov, med katerimi je tudi ogljikov monoksid. Znanstveniki v institutu so vzeli vzorce krvi velikega števila kurjačev pri centra luih kurjavah m na železnici in proučujejo, kdo ima prav. Že sedaj pa prevladuje mnenje, da tudi majhne količine ogljikovega monoksida v krvi vplivajo na . zmanjšanje razsodnosti, kar je j lahko vzrok za velike nesreče pri ! delu. Razen tega proučujejo še Jdiruge pline, ki jih pogosteje srečujemo v industriji in rudarstvu. Med njimi zavzema metan, ta nevarni jamski plin, posebno mesto. Kaj naj zamenja azbest? Zadnje čase so preizkušali tudi, kako vpliva zmanjšanje kisika v zraku na človeški organizem. To pride v poštev zlasti za pilote, potapljače, delavce v kesonih itd. Razume se, da imajo posebne oddelke, kjer preizkušajo zaščitne maske, ventilacijske naprave in zaščitna sredstva. Tu so na primer ugotovili, da imajo azbestne obleke precej slabih strani. Res so negorljive, zato pa obleka ni voljna, težka je, zelo dober prevodnik toplote, to je, da pred vročino človeka ne ščiti dovolj in — zelo draga je. Sedaj iščejo snov, ki bi ne imela teh slabih lastnosti. Lan povzroča raka? V institutu za medicinska raziskovanja so prišli že do presenetljivih zaključkov. Raziskovali so, zakaj se pojarvi predicam tako pogosto rak na spodnji ustnici. Opazovali so jih pri delu in ugotovili, da predice oslinijo nitko tako, da jo potegnejo po spodnji ustnici. In so začeli raziskovati lan. Sežigali in preparirali so ga ter cepili z njim miši. Rezultat je bil presenetljiv. Vse miši, kar so jih cepili, so obolele ali za rakom ali pa so dobile levkemijo (belokrvnost — rdeča krvna telesca razpadajo in bolnik kmalu umre). Ker je cigaretni papir, zlasti boljše vrste, skoraj samo iz lanu, so preskusili še tega. Spet kemična obdelava, cepljenje miši in rezultat isti: rak ali levkemija. Vračilo z obrestmi Dvoje vrst pripomočkov je, ki spodbujajo k delu, je pripovedoval vodja oddelka za psihologijo dela: farmakološki in psihološki. V obeh primerih človek več napravi, če vzame tableto ali če ga spodbudiš z besedo. Le posledice so različne. Tisti, ki je vzel tableto, mora pozneje ves napor »vrniti« z obrestmi vred. Čisto druga pa je stvar, če vpliva nanj kaj drugega. Vzemimo za primer stavo. Janez in Peter stavita, kdo od njiju bo v določenem času več napravil. Oba se ženeta, utrujena sta res, toda ne dosti bolj kot sicer. Napravita pa veliko več. Sploh pa, pravijo znanstveniki, bi bilo dobro, če bi našli pri delu kakšno posebno spodbudo. Ta deluje osvežujoče, čeprav bi človek tega prvi hip ne verjel, saj človeka spodbuja k intenzivnejšemu delu. Zlasti se ogrevajo za tekmovanje in ne bi bilo slabo, če bi sindikalni odborniki o tem kaj več razmišljati. Red je pol življenja V Zagrebu .je institut pregledal 34.000 otrok v starosti od 14 do 16 let. Kaj so ugotovili? Otroci z dežele so za 5 do 7 cm manjši in 4 do 5 kg lažji od mestnih otrok. Način življenja je drugačen. V mestu so več ali manj navajeni na red: zajtrk, kosilo, večerja so ob določenem času, delo in počitek sta enakomerno raz- Čim pride v vojsko, se skoraj vsak kmalu zredi v glavnem zato, ker redno živi. Ob določenem času api, točno ob uri je itd., da ne bom na široko razlagal. Seveda proučujejo tudi način prebrane. Premalo rib jemo pri nas, pravijo, čeprav smo dežela, kjer ulovimo zelo veliko rib. V pogovoru sem zvedel, da bi človek živel samo ob siru in vinu. Džin-giskanovi vojaki so prepotovali po 2000 km daleč ob samem siru. Dva deoi po kosilu se prav prileže in telo spremeni ves alkohol v sladkor, kisline pa pospešujejo prebavo. Počivaš samo osem minut Kdaj, koliilko časa naj traja odmor med delom? V institutu so tudi na ta vpraašnja našlli odgovor. Najboljše je, če se človek odpočije, še preden utrujenost občuti. In za več odmorov so, ne le za enega. Ugotovili so namreč, da počiva človek le prvih 7, 8 minut. V tem času se mu povrne okoli 70 % delovne zmogljivosti, v pol ure pa 80 c/o. Smotrno je torej, da je med delom več odmorov. Prvi odmor naj traja 7 minut, drugti 8, tretji pa četrt ure. Vse to velja za osemurni delavnik. Prav presenetljivi pa so zaključki instituta, da napravi človek v 12 urah celo manj kot v osmih. Zato odločno odsvetujejo tak delovni čas. Glasba osvežuje Zlasti pri enoličnem delu priporočajo glasbo. Sploh vpliva glasba ugodno na delovno storilnost. Človeka ne moti, lahko se delu ves posveti, glasba pa ustvarja prijetno razpoloženje. Seveda ni vsaka glasba dobra. Tudi za to obstajajo pravila: ne sme biti hreščeča, z nenadnimi fortissiimi. Močno pa odsvetujejo petje, ker posluša človek besedilo, kar odvrača pozornost od dela. Najpriporočljirvejša je torej lahka glasba (ne jazz/), uverture k operam, glasbene slike, sploh le umirjena glasba, polna lepih melodij. Uživaj med delom toplo hrano! Morda se spomnite, da je Republiški svet Žveze sindikatov za Slovenijo na zadnji seji priporočil, naj bi v podjetjih odprli obratne kuhinje, da bi dobili delavci topel obrok hrame v podjetjih. Takega mnenja so tudi znanstveniki v institutu, ki se ogrevajo, naj bi delili hrano med odmorom. Takrat pa zaradi tega, da bi delavec nadoknadil pri delu porabljene kalorije, zaradi česar bi se manj utrudil in telesu ne bi bilo treba premagovati toliko naporov. Po odmoru bi z novimi močmi prijel za delo. Seveda bi lahko še pripovedoval o drugih izsledkih instituta. Tokrat naj bo dovolj! Sedaj vsaj približno vemo, s čim se znanstveniki v tem institutu ukvarjajo. Še to naj povem, da daje institut nasvete brezplačno, prav tako pa pridejo znanstveniki prav radi proučit razmere v tovarno, če jih boste za to prosili. Svetujejo pa, da se obrnete najprej na Centralni higienski zavod v Ljubljani (na dr. Lajovca), da jih po nepotrebnem ne bi nadlegovali pri delu. Velika požrtvovalnost Da, nečesa ne smem pozabiti. Znanstveniki dobe za svoja proučevanja zlasti ob študiju psihologije dela študente, da na njih ■ V. , preskušajo delovanje možganov itd. Vendar je treba včasih napraviti poizkus, za katerega se ne bi nihče rade volje sam odločil. Proučiti je na primer treba, k alko delujejo možgani, pljuča in srce takrat, kadar je človek tako izčrpan, da pade v nezavest. Takrat preizkusijo znanstveniki to na sebi. Njihovo delo terja torej veliko požrtvovalnosti in velike ljubezni do človeka-deiavca saj so delavcu in njegovemu zdravju namenjeni znanstveni izsledki tega instituta. Vlado Jarc DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV 26. junija 1945, mesec in pol po zmagoviti vojni nad fašizmom, je v San Franciscu 55 držao, med njimi tudi Jugoslavija, podpisalo zacije združenih narodov. men, nad katerim mir med narodi. ustanovno listino Organi-Postavljen je bil temeljni ka-bi se učvrščevalo bratstvo in USTANOVITEV SNOS 27. junija 1942 je bil z odlokom Izvršnega sveta Osvobodilne fronte ustanovljen Slovenski narodnoosvobodilni svet. Za njegovega predsednika je bil izvoljen tovariš Josip Vidmar. Slovenski narodnoosvobodilni snet je otrok naše ljudske revolucije. V sami borbi je rasla in nastala nova oblast — oblast deloonih ljudi. KLUSOV JOŽA Medtem ko je na ozemlju, zasedenem po fašističnih vojskah, zavladal globok kulturni molk, je med borečim se ljudstvom plamtela nova uporna beseda in misel. Eden izmed oblikovalcev take misli in besede je bil Klusov Joža — Bogo Flander. Njegove pesmi so navdihovale borce širom gozdov. Sredi plodnega dela je 50. junija 1944 o Drenovcu pri Vinici omahnil. Ostale pa so nam njegove pesmi in novele, ki so bogatile našo revolucionarno kulturno zakladnico. 0 SESTAVLJANJU PRAVIL PODJETU V NEKATERIH LJURLJANSKIH TOVARNAH STVAR, KI JE NE KAŽE ODLAŠATI Če se odbor tri mesece ne sestane... Nekateri sindikalni odborniki še vedno ne vedo, kje je naše mesto. Minuli teden sem obiskal nekaj ljubljanskih tovarn. S sindikalnimi odborniki sem razpravljal, kako poteka pri njih sestavljanje pravil podjetij. Zakaj s sindikalnimi odborniki, saj je vendar to posel pravnih referentov, ki imajo zakone in uredbe tako rekoč v mezincu? Ze zadnjič smo zapisali, kaj so in kaj pravzaprav pomenijo pravila podjetij. Ne bo odveč, če nekaj teh misli zopet ponovimo in po tem ocenimo ravnanje sindikalnih odbornikov v nekaterih podjetjih. Pravila gospodarskih organizacij, kot smo zapisali, morajo vsebovati vsa bistvena načela in smisel našega socialističnega gospodarskega sistema. Iz pravil bo lahko vsak posameznik in kolektiv kot celota razbral in občutil, kako so v podjetju uveljavljena načela gospodarjenja in upravljanja, kako so urejena delovna razmerja itd. Naloga sindikatov pri sestavljanju tako pomembne listine, ni v!tem, da listino samo sestavljajo!, temveč da prouče, kako so načela socialističnega gospodarjenja že doslej uresničena in kaj je treba spremeniti. Pretresti morajo torej družbena načela in norme, na katerih morajo pravila sloneti in če hočejo to storiti, se morajo seveda dodobra seznaniti z gospodarskimi predpisi in družbenimi načeli, na katerih temeljijo predpisi. Teh stvari seveda ni mogoče spoznati v eni uri, v enem dnevu ali na eni sami seji. Sindikat kot organizacija upravljavcev pa mora vse to poznati in pretehtati, razložili pomembnost pravil in vsak delavec bo videl v tej listini res temeljni zakon podjetja. Na žalost je treba zapisati, da odborniki marsikje še zdaleč niso pomislili na vse to odgovorno opravilo. Nekateri so celo sedaj prvič slišali, da je treba sestaviti pravila, in da ima tudi sindikat nekakšen opravek ob tem. V pivovarni »Union« se je na primer tajnica sindikalne podružnice zelo čudila, ko sem jo spraševal, kaj je sindikat že storil, da bodo pravila res takšna, kot morajo biti. Izvršni odbor te sindikalne organizacije ni na svoji seji prav nič razpravljal o teh stvareh, saj se je od izvolitve v februarju do sredine maja komaj dvakrat sestal. če se odbor tri mesece ne sestane in če o pravilih ne ve prav ničesar vodilni odbornik sindikata, kaj naj potlej vedo o tem ostali odborniki in člani organizacije. Sestavljanje pravil podjetij je potlej seveda prepuščeno zelo ozkemu krogu ljudi, kar ni prav, saj so pravila listina, ki zadeva v pravice in dolžnosti slehernega člana kolektiva in ki jo mora vsakdo v podjetju poznati, spoštovati in uresničevati. O načelih, ki jih pravila vsebujejo, kaže torej razpravljati že kar takrat, ko so se v podjetju odločili za ta posel. Prelaganje razprav o načelih in pravilih na poznejši čas, takrat ko je osnutek pravil že v splošni razpravi, pomeni vso stvar zavlačevati. V »Saturnusu«, »Kemični tovarni«, »Pletenini«, »Zmaju« in drugod, | misija valo, če bi sindikat komisiji, ki izdeluje pravila to ali ono svetoval, prej kot je osnutek povsem gotov. Trdfjo, da bi ti predlogi delo samo zavirali, in da bodo oni povedali svoje pripombe takrat, ko bodo pravila »po upravni liniji« že sestavljena. Odbornike tudi nič ne moti, če si strokovnjaki olajšujejo svoj delo s kopijami sorodnih podjetij. (V »Kemični tovarni« so dobili na posodo pravila dveh sosednih podjetij, v »Pletenini« pa imajo »prototip« pravil celo iz Zagreba.) To »presajanje« pravil je prej škodljivo kot koristno, saj so vendar v vsakem podjetju neke posebnosti, čeprav so osnovna načela socialističnega gospodarjenja res veljavna za vse. Bolje so ravnali v »Izolirki«. Tu sta se vodstvo podjetja in sindikat temeljito pripravila na sestavljanje pravil. Pravila podjetij so začeli sestavljati takoj po izidu uredbe (Uredba o ustanavljanju podjetij, Uradni list FLRJ št 51/53). Sindikat je med sestavljanjem osnutka večkrat razpravljal o načelih, ki jih morajo vsebovati pravila in predlagal ustrezne spremembe. V vseh obratih je tudi priredil razpravo po osnutku. Plod tako vestnega dela se jim je obrestoval. Kolektiv je z malenkostnimi spre-minjevalnimi predlogi odobril osnutek in delavski svet je pravila podjetja že tudi potrdil. Tako kot so ravnali v »Izolirki«, bi morali povsod ravnati. O tej stvari kaže pravi čas in skrbno razpravljati in pretehtati kaj je dobro in kaj je slabo. Zmerjanje z »birokrati«, če ko- pa so krenili prav na to pot. Od- sestavila takšnega da lahko svetuje tistim, ki prak-! borniki trdijo, da bo izvršni od-tično pravila sestavljajo, kako I bor organizacije razpravljal o naj bodo uresničeni socialistični načelih oziroma b osnutku pra-proizvodni odnosi v podietju. Ca vil, potlej, ko jih bo predložila bodo sindikalni odborniki tako komisija v splošno razpravo. Ali pojmovali svoje naloge, bodo lahko tudi članom kolektiva ob- ne bo to malo prepozno? Ponekod menijo, da bi škodo- skega sistema. osnutka, kot ga kolektiv želi in zvonenje po loči je vselej prepozno, če sami nismo že kar spočetka sodelovali pri sestavljanju pravil in si prizadevali da le-ta temelje res 'na duhu in načelih našega socialističnega gospodar- P. D. n ie be O SKIP je naše dnevno časopisje že veliko pisalo. In čeprav so bili včasih ljudje, ki so pisali netočno — ali celo slabo poučeni — je jasno, da je SKIP že dolgo vzbujal pozornost. Vzrok temu so bile »originalne zamisli«, kako je mogoče »nekoliko obrniti kak paragraf«, kakor se je v šali izrazil delavec iz SKIP, ali pa zgrešeni pojmi o stvareh, kot je delavsko samoupravljanje. Ce natanko zasledujemo vse te KAJ BODO GRADILI LETOS IN DRUGO LETO V JESENIŠKI ^TTT A 'RIMT NAD PET MILIJARD DINARJEM za modernizacijo in večjo zmogljivost podjetja Za modernizacijo in večjo za 90 metrov. Zmogljivost jeklar- zmogljivost obratov jeseniške že. lezame je bilo doslej potrošenih že nad 8 milijard dinarjev. Četrtino teh sredstev je vložil v kapitalno graditev sam železarski kolektiv. Investicijska dela seveda še niso končana. Letos in naslednje leto bodo jeseniški železarji potrošili še nad 5 milijard dinarjev za modernizacijo obratov. Trafo in dinamo pločevino še vedno uvažamo. Jeseniška valjarna tanke pločevine namreč še ne more zadovoljiti vseh potrošnikov. Ko bo valjarna povsem dograjena, bo dobila predelovalna industrija za 120 % več tanke pločevine, ki jo med drugim potrebujejo za dinamo in trafo naprave. Jeklarno, ki nenehno izboljšuje ne bo poslej za 30 % večja. Razen tega pa bodo preuredili tudi topilnice surovega železa. Preurejanje bo znatno vplivalo na zboljšanje topljenja železa in na pocenitev. Za jeseniško železarno bo tudi zelo pomembna končna dograditev modeme kalorične centrale V predelovalnih obratih, predvsem pa v hladni valjarni, bodo začeli izdelovati belo pločevino, ki jo veliko potroši predelovalna industrija. Razen investicij, vloženih v modernizacijo obratov, pa bodo jeseniški železarji potrošili še nad 1 milijardo dinarjev za nova sta- dogodke, ki so vzbujali hrup — i referent in nihče drugi. In ne-tu jih ne bomo znova naštevali, I skončno komplicirano nabav-saj se je, kot že rečeno, o tem | Ijanje postane iznenada enostav-veliko pisalo — se moramo ne-1 no in jasno. Dalje šušljajo v to-hote nasmehniti, češ zamisel in | varni o spremembi plač. Nekateri izvedba sama, sta presenetljivo godrnjajo, drugi pa molče. Do domiselna, po drugi strani pa poučna. Se tako skrbna pripravljenost in brisanje sledov navidez tudi sodelovanje delavskega sveta — saj delavcev ni bilo težko prepričati, da je vsa zadeva samo, recimo, malo zasukana — ni pomagala, da stvari ne bi prišle na dan in še prihajajo. Toda vse to je preteklost. Poglejmo, kaj se godi danes. V obratu je vse kot vedno. Ljudje in stroji oblikujejo kovino, zrak je poln drobnega kovinskega prahu, prebliskov električnih varilcev in grmenja težkih kladiv. Pred obratom se pojavljajo novi in novi mešalci cementa, ki pa čez noč zopet izginjajo — kdo ve, na katera oddaljena gradbišča. Inženirji rišejo nove načrte. Ce pa nekdo poizveduje po tem ali onem, dobiva vedno enake odgovore: »Ne vemo, ne da se reči...« In ko odhaja, ga spremljajo nezaupljivi pogledi. Človek ima občutek, da je prišel tja, kamor bi bilo bolje, da ne bi prišel. V zadnjem času se gode stvari, ki kažejo, da se je v ozadju pojavila močna roka. V obratih se pojavljajo določeni delavci, ki prinašajo material iz skladišča — nič več ni sprehajanja po tovarni, kot v času, ko si je vsakdo sam deljena itd. Le poglejte vojaka, kakovost jekel, bodo podaljšali še novanjska poslopja. V naslednjih iskal material. Točno uzakonjeni letih mislijo namreč zgraditi 350 predpisi o nakupovanju materiala novih stanovanj. | povsem nesporno določajo: za na- Uroš Zupančič I bavo ie določen samo nabavni izginilo. sedaj se je često dogajalo, da je kvalificiran delavec zaslužil znatno manj, kot nekvalificiran. Recimo, da sta se oba učila ob Istem času. Prvi je bil delaven, položil izpite in postal kvalificiran, drugi pa ne. V tovarni pa je kvalificiran prišel na mesto, kjer ni norme, medtem, ko je drugi prišel na mesto, kjer ima možnost presegati normo in njegova plača je v primeri s tovariševo veliko večja. Ali se ne gode podobne stvari tudi drugje pri nas? Ali ni to vzrok, da danes srečavaš ljudi, ki trde, da ni vredno študirati, češ, tako se dosti bolje zasluži. V SKIP bodo s kontrolo norm, delovnih pogojev in plač to spremenili. Vodstvo podjetja ima danes težko nalogo urediti stotine stvari iz preteklosti in narediti načrte za bodočnost. Da, na bodočnost je treba misliti. Danes SKIP svoje izdelke lahko prodaja. Kaj pa bo jutri? Ali ne bi bilo dobro pomisliti, kaj bo izdeloval, ko mešalci ne bodo šli več tako v promet. Najvažnejša in najtežja naloga pa je brez dvoma ustvariti tako vzdušje, da bodo delavci in uslužbenci čutili, da je tovarna njihova in da so zanjo odgovorni. Ko bo to doseženo, ne bodo gledali nezaupljivo, če se bo kdo zanima) za njihove uspehe in tudi nešteto drugih nevšečnosti bo UTRINKI BHE0BO (Odlomek iz romana japonskega pisatelja N. Tokunage »Cesta brez sonca«) sovitfc Takae je tekla kar so jo nesle noge po nasipu nizdol, ne da bi se enkrat samkrat ozrla. Prej so bežali tod že drugi tovariši, pa so se kmalu porazgubili. Tudi O ja, ki je nekaj časa tekla poleg nje, je zaostala. Iz globine, kjer se=>je bleščala vodna gladina, se je dvigala moreča sopara. Gola peta jo je silno skelela. Cim bolj se je oddaljevala od nevarnega področja, tem hujše so bile bolečine. Kmalu so postale tako strašne, da se ni mogla več premikati. Splazila se je v senco nasipa. V peto so se ji bili zapičili koščki razbitega stekla. Ko jih je potegnila ven, jo je prešinila nova bolečina. »Halo!« je zaklicala senca, ki je hitela za njo po nasipu. Od strahu je za hip pozabila na bolečine. Stisnila se je v grm in buljila v temo. Ko je šinila senca mimo nje, je od veselja kriknila: »Hetjan, ti si?« Senca se ji je približala. »Tjakan!« Bila je Heso Hisahita, vajenec. »Ah, jaz pa sem že mislil, da so tudi tebe aretirali.« Fant jo je prijel za roko; od teka je bil ves zasopel. »Cuj, O jo in Kijose so pravkar aretirali.« Na nebesu so hitele zvezde mimo ko lise na starem filmu. Veter je prinašal trušč iz dobrega A bo ozelenela Trditev francoskega znanstvenika in raziskovalca Leboina, da je pod puščavo Saharo ogromno vode, se je zdela še nedavno pravljica, ki ji nihče ni verjel. Kasneje so drugi francoski znanstveniki podrobno proučili geološko strukturo Sahare ter z globinskimi vrtanji dokazali, da se pod puščavskim peskom nahaja ogromno jezero, ki zbira vodo z Atlasa ob severozahodni Afriki. Jezero obsega na tisoče kvadratnih kilometrov. Strokovnjaki trdijo, da je jezero na nekaterih mestih globoko tudi 120 metrov. Britanski strokovnjaki, ki so pomagali francoskim pri raziska-vanju, so ugotovili, da sega jezero vse od Atlasa do Tadmarta, se pravi 600 kilometrov daleč. Po njihovih trditvah se širi tudi dalje proti jugu. Počez pa sega jezero od Tripolisa do maroških planin. Vodo so odkrili celo pod velikim peščenim morjem Velikim Ergom in pod porozno plastjo najbolj pustega in najbolj nevarnega dela Sahare, v dolini R’ Hir. S temi odkritji se je začel ukvarjati tudi posvetovalni odbor UNESCO, ki je začel objavljati zemljevide puščavskih podzemeljskih voda. Zemljevidi se redno spreminjajo, ker odkrijejo zmeraj več vodnih ležišč. V zadnjem času so objavili, da so vodna ležišča celo v puščavskem delu Egipta ter v Libiji. Po mnenju strokovnjakov dobivata veliki zelenici Siva in Kufra vodo iz podzemeljskega jezera. Velika odkritja znanstvenikov bodo povzročila v tem delu sveta pravo revolucijo. Voda bo zemljo povsem preoblikovala in ji dala novo gospodarsko sliko. S tem pa bo konec bede in siromaštva tamkajšnjega prebivalstva. Voda bo pa tudi važen političen in strateški činitelj. pol kilometra oddaljene tovarne most; menda jima je odsev luči prav do njiju. i nad mestom kazal pravo pot. Takae si je obvezala peto z »Nee!« robcem in se naslonila na Hisa- hitino ramo. »Kaj naj storim s temle?« Takae je stegnila roko in pokazala fantu nekaj črnega, zmečkanega. »Kaj pa imaš?« V temi je spoznal kokardo. Bila je policijska čepica. Pod njima se je penila reka v belih progah in pljuskala ob bregove. »Na, vsaj ti se napij vode!« Kakor netopir se je zmečkana čepica prekopicnila in čofnila v vodo. * Ne pustite si iztrgati zastave! Dve postavi sta v polnem diru čvrsto držali zastavo. Skupinski vodja Marohači in Kamei sta bila zavila s poti. Sredi teka pa sta iznenada opazila, da tečeta prav tja, kjer je bilo največ sovražnikov. »Počakaj«, je pošepnil Kamei. Na desni strani je tekla de- roča, kake štiri metre široka reka. »To bo gotovo pritok Ojikawe.« Morohači se je v teku ozrl na penečo se vodo. Stekla sta čez Morohači je nenadoma obstal in dregnil Kamela z zastavnim drogom; malo je manjkalo, da ni padel. »Kaj pa je?« Kamei je dvignil oči in zagledal štiri ali pet policajev, ki so se jima bližali z razdalje kakih dvajsetih metrov; po bleščečih sabljah jih ni bilo težko spoznati. Stekla sta nazaj k mostu. 2e sta se hotela skriti v bližnjo ozko ulico, ko je Kamei prestrašeno kriknil. Iz stranske ulice je planil kriminalni policaj, zgrabil Kameia in mu hotel zviti roko. »Psi!« Da jima niso prišli policaji za pete, bi z lahkoto ušla, tako pa je bilo že prepozno. »Halo, semle!« je kriknil kriminalni policaj, ko je zaslišal na mostu korake policistov. Kamei je vzel zastavo in zapustil tovariša. Utrujenost in bolečine, ki mu jih je povzročal pravkar zadani udarec, so mu težile hrbet ko zid. Ko je začutil na rami polica-jevo roko, je stisnil zastavo in se pognal v deročo reko ... «11*11» Sonce, sonce .. .1 Zdeoule In elektrika Kazalo bi spregovoriti tudi o koristi elektrike v zdravstvu, toda pogovorimo se tokrat le o nevarnostih, katerim smo zaradi vedno večje uporabe električnega toka izpostavljeni Vsakdo, ki ima z električnim aparatom opravka, mora vedeti da sme upravljati z njim le, če ima suhe roke. Suha koža je namreč 40-krat slabši prevodnik elektrike kakor mokra. Zato nas im CHS If II Profesor kemije na Medicinski fakulteti v Beogradu Petar Matavulj je bil do študentov zelo strog, toda pravičen. Pred vojno je pri izpitu brez dolgega razmišljanja vrgel sina dvornega maršala, ker ni znal. Ze naslednje jutro zabrni v Mata-vuljevi pisarni telefon: »Halo, tukaj kraljeva pisarna. V V KNJIGARNI Prodajalec: — Vzemi tale slovar. Vsaj za polovico ti bo prikrajšal učenje. Dijak: — Tako? Potem mi dajte kar dva. Pri telefonu maršal dvora. Kako ste mogli mojega sina vreči? Moj sin zna kemijo.« »Pri telefonu maršal kemije. Vaš sin ne zna kemije in dokler se je ne bo naučil, ga bom metal!« odgovori Matavulj in energično odloži slušalko. Dvojni napor Predsednik upravnega odbora: Zahtevate visoko plačo, čeprav se v delo prav nič ne spoznate. Novi uslužbenec: Prav zato zahtevam več. Upoštevajte, da se bom moral učiti in še delati zraven. že pri uporabi kuhalnika in likalnika lahko strese, če imamo vlažne roke. Najmanj prevodna je koža na dlaneh in podplatih. Znano pa je, da je elektrika nevarnejša bolnikom in izčrpanim ljudem kakor zdravim. Odpornost proti električnemu toku zmanjšujejo zlasti alkoholizem, živčnost in srčne bolezni. Učinek je tem večji, čim manj smo na nevarnost pripravljeni. po navadi slabše vidi in sliši i*1 postane zelo živčen. Na zunaj je nesrečo dolgo vi' deti po opeklinah, ki so zelo P°' dobne navadnim opeklinam, s° pa globlje. Električne opeklin6 je mnogo teže zdraviti kakor n«' vadne. Kaj rade se namre6 ognoje. Posledice nesreče pridejo izraza včasih šele, ko je ponesi' čenec na videz že zdrav. Kaj ra' Zdravju nevarnejši je izme- do se zgodi, da ne more spati, & nični tok, ki ima 4-krat večjo ga pogosto moč kakor istosmerni. Zanimivo je, da zdravju najbolj škoduje srednjemočan tok, to je tok, ki ima okoli 200 voltov napetosti. Seveda je lahko tudi tok z večjo ali manjšo napetostjo smrtonosen. Sicer pa je učinek odvisen, kakor smo že rekli, ne le od napetosti, ampak tudi od odpornosti organizma. Posledice električnega toka so boli glava, da dob1 vrtoglavico in da mu sporni11 opeša. Lahko postane celo bO' žjasten. Lahko pa dolgo čuti bt>' lečine v prizadetem mišičevju v žilah. Kako naj pomagamo ponesi' čencu? Najprej ga moramo sevč' da rešiti stika z električnim kom. Tega nikoli ne delajmo, be da bi imeli izolirane roke ^ noge. Gumi je za tako delo nai' lahko smrtne, ali pa so prizadeti priporočljivejši. Seveda reševanj® z opeklinami le tisti deli telesa, ni lahko, ker povzroči električb1 kjer je šel tok v telo in kjer je izstopil. Ce elektrika uniči važne možganske centre ali povzroči paralizo srca oziroma močne krče v dihalnih organih, ponesrečenec umre. V lažjih primerih pa izgubi zavest. Včasih je nezavest tako globoka, da je ponesrečenec videti mrtev. Če pride spet k zavesti, se ničesar več ne spominja, tok po navadi močne krče v m1' šičevju. Ce rešenec ne diha vej: ga poizkusimo spraviti k zaves*’ z umetnim dihanjem. Zgodilo 5 je že, da so nesrečnika po 12 ure*1 umetnega dihanja spet »oživel**' Opekline pa zdravimo podoba kakor vse druge opekline. Preb' vsem je rane zavarovati pred ib' fekcijo. MORDA SE NISI VEDEL PERPETUUM MOBILE sanja nina Nešteto zanesenjakov se je ukvarjalo z mislijo, kako bi skonstruirali tak stroj, ki bi delal večno. Veliko premoženj so zapravili, da bi omogočili nemogoče. Oglejmo si le nekaj takšnih strojev. Večinoma se zde razlage iznajditeljev prepričljive. Vedno pa se izkaže, da je kakšen njihov račun zgrajen na napačni oredpostavki. In stroj se ustavi že po neicaj trenutkih. Si lahko sami razložite, zakaj stroji, kot jih vidite na slikah, ne delujejo? Kolo za črpanje vode Iz rezervoarja B padajoča voda po-ja lopatasto kolo A (turbino) Tur-a poganja črpalko, ki naj črpa vodo iz spodnjega rezervoarja C v zgornjega. Od tod naj voda spet pada na turbino. To se dogaja le malo časa. Črpalka preneha delovati zaradi trenja in vsa voda zastane v spodnjem rezervarju. Gobe — gosenice Iz morskih gob je napravljen brezkončni trak in pritrjen med dva prenosna pasova. Zunanji pas nosi enakomerno porazdeljeno breme. Gobe na levi strani se zaradi kapilarnosti napolnijo z vodo, teža se poveča in sistem se premakne v smeri puščice. Čim preidejo gobe na poševno ravnino, voda iz njih odteče, ker pritiska breme na gobe. S tem izgube na teži in gibanje se nadaljuje. Konstruktor te naprave pa ni pomislil. da voda ne odteče iz gob takoj, marveč šele čez določen čas. Zato je mokrih gob več kot suhih. Sistem torej ne drži. Sklenjena veriga Med škripci je speljana sklenjena veriga. Ker je desni napeljalni škripec premaknjen, je torej desna stran verige daljša. Sklep: ker je veriga daljša, je tudi težja. Žato se zaradi razlike v teži škripec premakne in sproži gibanje naprave. Zakaj to ne drži? Višek v teži desne strani naprave se uniči zaradi reakcije desnih škripcev. Vrteči se prstan Med dvema valjema, ki sc brez trenja vrtita okoli svoje osi, je vpet kovinast prstan. Nameščen je tako, da ga njegova lastna teža sili k neprestanemu vrtenju. Napravimo si tak model za zabavo, pa bomo videli, da se ne bo vrtel. Zakaj? Za vzdrževanje prstana potrebni reakciji obeh valjev izenačita razliko v teži. Pogoj za gibanje torej izgine. desni, zato se kolo zavrti v smeri puščice. Vrtljaj povzroči premik leve krogle proti dnu krivine in premik desnih proti srediui, s tem pa vzdrževanje kolo zavrti v smeri fr®*?*??#: Kletka s kroglami To je vzvodni problem. Kolo je razdeljeno na posamezne oddelke s po eno kroglo. Na levi strani so krogle od središča bolj oddaljene kot tiste na proti sredini, gibanja. To modrovanje računa le na dnu leve krivine, pozablja pa krogle, ki so desno spodaj in ki nov/ro-čijo premik v nasprotni smeri. Učinek, rogb »odp pa vzdrževanje kroglo daj in ki povzro-premik v nasprotni smeri, ki podpira krogle na levi, se uniči učinkom, ki podpira desne krogle. Kolo se liste vi Teža zraka Naprava je sestavljena iz votlega gumijastega obroča (A), vrste priključ-kov (B), ki so prav tako votli in jajo iz obroča v obliki žarkov. Vsak priključek nosi drobno gumijasto membrano (O s kovinsko kroglico (D)- *',a desni pritiskajo kroglice na membrane, iih sploščijo, na levi pa kroglice membrane raztegnejo. Te se napihnejo zaradi zraka v obroču (A) in priključkih (B). Leva stran naprave je torej težja od desne za vso težo zraka v membranah. , Teoretično bi stroj lahko deloval, le trenja ne upošteva, zaradi Česar s stroj ustavi. KULTURNI ZAPISKI S PRVE DELOVNE SEJE GLAVNEGA ODBORA ZVEZE DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« Nove pobude in ideje Novo izvoljeni Clavni odbor , brošur, namenjenih za seminarje, eze DPD »Svoboda« si je na1 Zveza že ima, nekaj pa jih bo ^oji prvi delovni seji zadal ve- I dala še tiskati. Tovariš Regent k0 nalog. Med prvimi, ki naj bi je omenil, naj bi že avgusta, to je pred delovno sezono pritegnili l*!l izvedel, bo dogovor z založ-tškimi podjetji glede nekurant-knjig. Zgodilo se je namreč, Je neka ljubljanska založba ddala knjige, ki jih ni mogla predavatelje za seminarje in redna splošno izobraževalna predavanja. Zveza jih bo pod jesen povabila v Ljubljano in se z njimi Prodati, vevški papirnici kot star! pomenila, kako naj bi potekalo Papir. Da so bile med izločenimi knHgami tudi take, ki bi naše ralce zanimale, je dokazal izlet ^legatov kongresa jugoslovan-založnikov v vevško papir-?'Co- Iz kupa knjig na tovarni-kem dvorišju so z veseljem je-^ali zanimive, lepo vezane zvez-ke in jih odnesli s seboj... Med knjigami, ki obtiče v skladiščih zoiožb, so politične in strokovne, Pa tudi leposlovne, ki ne gredo v Prodajo bodisi zato, ker je bila naklada previsoka, ali pa ker na-Sln delovnih ljudi nismo dovolj zainteresirali zanje. Zveza Svobod Se bo dogovorila z vsemi založbami da ji take knjige odstopijo P? ceni kot jih ponudijo papirnici. ^afcor vemo, so naše knjižnice v Precejšnji denarni zagati. Zato naj bi si »Svobode« zagotovile stalno pomoč okrajev in občin. 2e na drugem kongresu Zveze “Svobod« je tovariš Regent, njen ?‘ari in nori predsednik, med stevilnimi pobudami omenil tudi Pradnjo kulturno prosvetnih do-rnov. Člani Glavnega odbora pa sa na prvi delovni seji o tem ob-lrno razpravljali. Domenili so Se> da bodo predlagali Glavnemu °aboru Ljudske prosvete Slovenje, naj bi ljudskoprosvetna ^stva in »Svobode« prispevale °a vsake vstopnice po dva di-nnrja v sklad za gradnjo kulturnik domov. Z denarjem bi gospodarila komisija, sestavljena iz klanov obeh predstavništev. Vsekakor pa bo v ta fond največ kanilo med Cvetličnim tednom, ki naj postane tradicionalna vsakoletna prireditev. Člani naših kulturnoprosvetnih društev naj bi v tem tednu, zlasti pa v nedeljo, Prodajali cvetje in izkupiček vložili v omenjeni sklad. Znesek ne bo majhen, saj imamo v Sloveniji več kot 700 kulturnoprosvet-društev. Po vsej verjetnosti dneh mo Cvetlični teden že letos. V teh pa svobodaši ne bodo sa-prodajali. Sleherni ideološko in splošno izobraževanje. Sklicala pa bo tudi predsednike in tajnike »Svobod« in se z njimi posvetovala o bodočem delu. Do jeseni bo že ponatisnjeno kongresno gradivo, s čimer bo društvom delo precej olajšano. Videti je tudi, da poslej ne bo več zadrege pri izbiri umetniških del. Glavni odbor zveze bo namreč »Svobodam« svetoval, kaj naj Himna svobodi Sužnji dnevi so minili, radost sije nam v očeh. Večno smo se zdaj združili, prosti smo na svojih tleh. Nismo več tlačani bedni, delo naš ponos je, čast. V čvrsti, bratski slogi zgledni čuvamo edinstva rast. družinam bo Zveza pomagala tudi pevskim in instrumentalnim skupinam. Z organizacijo ideoloških tečajev se bo sedanja dejavnost nedvomno še bolj približala predvojni. Približala pa se bo tudi z medsebojnimi gostovanji, z obiski na podeželju in skupnimi izleti »Svobod«, ki naj postanejo stalne manifestacije delavske kulturne dejavnosti in solidarnosti. Vsekakor pa bo Zveza »Svobod« poslej nenehno poživljala kulturnoprosvetno prizadevanje svojih društev z organiziranjem tekmovanj. Rezultate sedanjega tekmovanja že zbira, tako da bomo kmalu zvedeli, kje so svobodaši najbolj prizadevni . in kje najbolj skrbijo za pre- j bodi«, ja bila nagrajena tudi tale Novo nam življenje klije, silna volja je in moč. Žar svobode zlate sije, jasna sta nam dan in noč. Sončna gora je, dolina, pesem spremlja nas povsod. Srečna je vsa domovina, srečen naš svobodni rod. V natečaju, ki ga je razpisala Zveza »Svobod« za »Himno svo- igrajo. Podobno kakor igralskim vzgojo našega delovnega človeka, pesem Viktorja Markiča. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA „K L 0 V N“ osem kadar gre za prikazovanje tople, globoko človeške tragike, pretresljiv jok skozi smeh in človečnost. Če film ne zasluži, da ga prištejemo med velike umetnine, pa prav gotovo zasluži, da si ga ogledamo. V. T. O »SVOBODI« V STARI CERKVI Ko po filmu »Klovn« zapušča- nekoč slavnega komika Dodoja, mo dvorano, si moramo priznati, ki prodaja svoje burke kjerkoli da solza, ki smo si jo skrivaj med in komurkoli, samo.da si zasluži smehom obrisali, ni posledica tu denar za žganje in pozabi na in tam res melodramske, na ču- krutost življenja. Medtem ko ve-stvene efekte preračunane zgod- Ija pri znancih le za pijanca, pa be, temveč predvsem vseskozi iz- je o očeh svojega sinčka najboljši redno prepričljive in globoko pre- človek in najboljši komik na tresljioe igre Reda Skeltona v svetu. In prav sin vrne Dodoju vlogi klovna Dodoja. Tega veli- moč in samozavest. Dodo nastopi kega igralca smo doslej srečevali celo v televiziji, uspe in zaslovi, v vrsti bolj ali manj ali celo toda napor, ki ga je vložil v svo-zelo burkastih filmov. Tudi film jo zadnjo točko programa, je bil »Klovn« o mnogih trenutkih po- za iztrošeno telo prevelik. Kakor trjuje, da ameriškim filmskim meteor zažari in takoj potem za producentom še zdaleč ni toliko zmeraj ugasne, za umetniški razvoj tega nad ar-1 čeprao skeltonovega >Klov- jenega komika, kolikor za finanč- na< „e moTemo primerjati s Cha-m uspeh, ki ga pri svoji povpreč- : pUnovimi saj mu ni niti ni filmski publiki žanjejo s pleh- igraisko ne idejno kos, ima ven- kimi, resnično klovnskimi, malo- darle aledalor nhčufpk dn Hm - , - ------------, - ----- kdaj duhovitimi, tako imenova- je komik vrecei nriblilal nrod Med razgibanimi dru- baraki. Med vojno so jo toliko nimi zabavnimi filmi z Redom : 1 precej Pred- Stvenimi sekcijami je dramska uničili, da ni primerna niti za Skeltonom o glavni ali stranski vlogi. Pri »Klovnu« pa se že vsebina precej razlikuje od običajnih Skeltonooih filmov, še veliko bo'lj pa njegova igra. Le-ta včasih z globoko pretresljivostjo prehaja o Jurij Šubic: Stara mati šiva KULTURNI DROBIŽ Veliki kipar — velikemu pesniku Prekooceanska ladja sHroalskat . - cvetja proaajau. oienerm o------------------r-----p.------------------■'7 ^ I S izpopolnjen s kulturnimi J resignirano obtožbo vseh, ki se ho-\ n Reditvami — javnimi koncerti čejo za obljubljeni denar nakro- Fmodel NjegoSeD/gapsi;omeniklIi ki ga VOdl) pihala in pevskih zbo- ! hotati na račun človeka, ki skozi izdelal naš najoečji sodobni kipar Ivan r°v in nastopi vseh društvenih solze prodaja ponižujoči smeh. sekcij. ■ I Zlasti pa bi gradbena akcija' a9lo napredovala, če bi okrajne : n mestne ljudske skupščine po, ^Sledit Celja in Postojne skle- j v ta namen obdavčiti vstop- j Film pripoveduje o trdih časih Meštrooič. Po MeštroDičeDcm modelu bo spomenik izdelal Andrija Krstulooič, Me-štrooičeo učenec. Spomenik bo iz naj- nice za vse prireditve, ali če bi: on volivcev pristali na samo-ispevek za gradnjo kulturnih, ntov. Razumljivo, da bo tudi HkVn* odbor Zveze »Svobod« ko-ri °r bo v njegovi moči, pomagal stustvom, ki nimajo lastnih pro- Koi°k pa ne ustrezaj°- j ‘V00 si že prizadeva pomagati, ’ Cq° videti na prvi njegovi seji. i je PraV Zveza nima dosti denarja, 5 °d0bril najpotrebnejšim »Svo-I)1q }trn«, ki so zaprosile za po-relativno visoke zneske. Precej je Glavni odbor raz-Vprih-a} tudi 0 organizaciji in iz-so i [deoloških tečajev, na kar nuivni “Svobode« vse premalo prg,lte- Letos naj bi poskrbeli str;-,s?171 za seminarje v indu-Poht-x središčih. Okoli tisoč leno vzgojnih knjig oziroma IWIIl!|ll"im"llll'”lll|lllllllllllll,!ll!...... M H Prizor iz filma »Klovn« ......... Kljub pomanjkanju prostorov so delavni Lani ustanovljeno delavsko najboljša. Le-ta je priredila že vaje, še manj seveda za kulturne prosvetno društvo »Svoboda« v več iger, med njimi tudi »Dese- prireditve. Da bi to barako postan cerkvi šteje že več kot 400 tega brata«. pravljali, ne kaže. Za adaptacijo člcinov. Predvsem so včlanjeni Seveda bi bili uspehi še veliko zunanjosti in prostorov bi potre-delavci iz tamkajšnje Kmetijske večji, če bi imela »Svoboda« pri- bovali ogromno denarja vzlic m Gozdne uprave in tisti, ki so merne prostore. Vse umetniške temu pa prostori ne bi ustrezali, zaposleni po različnih podjetjih v skupine se gnetejo zdaj v stari ker so premajhni SnobodaSi so že ob ustanovitvi društva mislili na gradnjo novega kulturnega doma, da bi s tem pomagali tudi osmim bližnjim vasem, ki so brez primernih kulturnih prostorov. Ker se tudi mladina nima kje sestajati, zahaja v gostilno in se z odraslimi vred opija. To pa seveda niti mladini niti družbi ni v prid. Pomanjkanje prostorov je otežkočalo tudi delo ljudske univerze. Ce bi se ne znašli in ne prirejali predavanj kar v gostilniški sobi, bi vse delo zamrlo. Zaradi težave s prostori ne more »Svoboda« odpreti knjižnice. Knjige, ki jih ima društvo precej, leže na vseh koncih in krajih in nihče jih ne bere. Svobodaši se zato na vse mogoče načine trudijo, «ta bi prišli čimprej do ustreznih prostorov. Čeprav ima društvo tolikšne težave, število članov narašča. D. V. boljšega juhi ari iškega granita in bo po-staoljen o Njegošeo mavzolej na Loo-čenu. Japonski film o Hirošimi žanje velike uspehe Japonski film »Otroci iz Hirošime< žanje povsod po Evropi, kjer ga vrtijo, veliko priznanje. Film na pretresljiv in prepričljiv način opozarja človeštvo na grozote atomskega vojskovanju, llirošima, kjer je pred devetimi leti padla atomska bomba, je sedaj mesto brez smeha. Opozorilo, da lahko doživi podobno usodo katero koli mesto na svetu, če ga prizadene atomska eksplozija, je o filmu jasno, vendar nevsiljivo. Svečan začetek dubrovniških letnih iger V prisotnosti velikega števila doma-čijiov in Številnih tujcev je bila v Dubrovniku 20. junija pred palačo Sponza svečana otvoritev dubrovniških letnih iger. Svečanost so posneli naši kinooperaterji, snemalci radijskih postaj in Di-Bi-Si-ja iz Londona. Nov način razdeljevanja filmov Zaradi kočljivega gmotnega položaja naših kinematografov so predstavniki le-teh sklenili, da si bodo poslej nabavljali filme neposredno od uvoznih pod-jeti j. Na ta način bodo skoraj za 50 od- , stoikov znižali najemnino. Spomenik in muzej Borisava Stankoviča Spomini na velikega srbskega realista, književnika Borisa Stankoviča, ki je zaslovel po svojih delih >Koštana< in »Nečista krit, so neločljivo povezani z njegovim rojstnim mestom Vranjem. Da bi se svojemu rojaku oddolžili, bodo meščani Vranja postavili spomenik in uredili o njegovi rojstni hiši muzej. Naše lutke na švicarski razstavi Na mednarodno rasztaoo lutk o narodnih nošah, ki bo o Švici od 25. avgusta do 15. septembra, bo poslala naša Komisija za kulturne zveze z inozemstvom večje število lutk v narodnih nošah iz raznih krajev naše države. Razen lutk bo Jugoslavija razstavljala tudi izdelke domače obrti. Na razstavi bo sodelovalo okoli 30 držav. a-j lini outriiia s.nuiijc «_n?.st^0 z^hteva tudi de-Popečn lzacii° našega šolstva in stičnih710., skrb za razvoj sociali-pr . 0dtt°sou v šolstvu. stoejp*. fcora^i n tej smeri so bili UstanomtP-ref dvema letoma z tere tlI° Šolskih svetov, v ka-dijafc starši učencev oziroma Profponr .V1 učiteljski oziroma Predstn,. •. 2b°ri izvolili svoje 0bdob,Q nlke'., Izkušnje iz tega u šoiau aruzbenega upravljanja v latern S° .narn Pokazale smer, ^anje m na^ se družbeno uprav-®oi'i'ebmv,Z-Vya' da bo v skladu s «e družh m zahtevarni naše Ve družh" ln zatltevnmi naše no-skirni Med dosedanjimi šol-nib uri™ naidemo precej zgledni ti iJ7?-77' Vendar četudi so n*so *e tak° prizadevni, bi talilen 1 vselni storiti to, kar bila kar so želeli, ker so njihova pooblastila zelo majhna. Nič čudnega torej ni, če so nekateri šolski samoupravni organi skrbeli predvsem za materialna sredstva in materialno upravljanje šol, a zanemarjali bistveno stvar — skrb za pravilno vzgojo, za vsklajevanje pouka s potrebami naše družbe. Svet za prosveto in kulturo LRS je zato začel pripravljati zakonski osnutek o družbenem upravljanju v šolah. Kakšno naj bi bilo to upravljanje, so več mesecev razpravljale naše politične in družbene organizacije ter strokovna društva prosvetnih delavcev. Razprava je pokazala tri različna stališča. Del pedagoških delavcev je bil mnenja, naj bi šole upravljali pedagogi, kakor upravljajo tovarne delavci, drugi del javnosti pa je menil, naj bi izvolili v šolske odbore predstavnike staršev šolskih otrok in pedagoške delatwe, precej zagovornikov pa ja imelo tretje stališče, po katerem naj bi šole upravljala predstavništva vsega prebivalstva, ker razpolagajo šole s splošnimi družbenimi sredstvi in ker je vsa naša skupnost zainteresirana na tem, kako se vzgaja in uči naš mladi rod. Na osnovi teh razprav, ki so končno razčistile pojmovanje družbenega upravljanja v šolah, je Svet za prosveto in kulturo LRS sestavil osnutek odloka o družbenem upravljanju v splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah, po katerem naj bi v šolskih organih samoupravljanja sodelovali predstavniki družbenih organizacij ,zlasti Socialistične zveze, in staršev. Sekretariat Sveta za kulturo in prosveto je nato povabil predstavnike Glavnega odbora Socialistične zveze, Zveze prijateljev mladine, Centralnega komiteja Ljudske mladine Slove- Solske odbore bodo imenovali brazbo tudi skrb za zadostna občinski ljudski odbori za dobo gmotna sredstva in njih pravilno dveh let. Le-tem bodo tudi od- uporabo. Da bi se mladina lahko govarjali za svoje delo. Če posa- nemoteno izobraževala in vzga-mezni člani svojih dolžnosti ne jala, se bodo šolski odbori posve-bodo vestno opravljali, jih bodo tili tudi zdravstveno socialnim zbori volivcev, družbene organi- j problemom. Skrbeli bodo za zdra-zacije, podjetja ali gospodarska' ve učne prostore, za ustanav-združenja, skratka tisti, ki so jih ! Ijanje šolskih kuhinj, kjer se bo predlagali v šolski odbor, lahko pokazala potreba, za vzdrževanje odpoklicali. Posamezne člane ali internatov in primerno oskrbo in ves odbor bo lahko zamenjal le slično. Odborom bo zaupana tudi občinski ljudski odbor, če njih naloga, da omogočijo nadarjeni, delo ne bo v skladu z našimi socialno šibki mladini nadaljnje splošnimi vzgojnimi in izobrazbe- , šolanje. nimi smernicami. V tem prime-1 Osnutek odloka daje šolskim ru mora občinski ljudski odbor odborom pooblastilo, da rešujejo najkasneje po dveh mesecih ime- pritožbe staršev, učnega ali teh-novati nov šolski odbor. | ničnega osebja, če bi rešitev le- Glavna naloga šolskih odbo- teh bila pomembna za občo de- osebje. Če pa ne bi bili v skladu z zakonskimi in drugimi pravnimi predpisi o organizaciji šolstva ali če bi nasprotovali učnim in vzgojnim smotrom šole, jih pedagoški delavci in šolsko vodstvo niso dolžni izdajati. V tem primeru se morajo seveda takoj pritožiti svojim ljudskim odborom in obrazložiti oziroma utemeljiti, zakaj sklepe odklanjajo. Šolski odbori bodo vsaj dvakrat na leto poročali občinskim ljudskim odborom o svojem delu, zbore volivcev in vse druge gospodarske organizacije, ki so zainteresirane na šoli, pa bodo redno seznanjali s šolsko problematiko. Tako bo rov kot družbenih organov bo, javnost na šoli. Kadar bo potreba Tako bo vsa naša družbena skrbeti, da se uresničijo izobra- j pokazala, bo šolski odbor lahko i skupnost vedno seznanjena z ževalni vzgojni cilji, ki jih po- določil posebno komisijo za proslavlja šoli naša socialistična učevanje posameznih vprašanj nije in strokovnih društev pro- ] družba. Da bodo to lahko oprav- Da bi novi šolski samoupravni svetnih delavcev ter z njimi raz-! Ijali, se bodo morali seznanjati organi prišli problemom kar naj-! pravljal o osnovnih tezah osnut- | z vsemi važnejšimi vprašanji bolj do dna in si ustvarili jasno gmotnim položajem naših šol, z uspehi in neuspehi v učni m vzgojni politiki našega šolstva. To pa bo budilo zanimanje zanj in omogočalo, da bomo nepravilnosti ka. Šele potem je Svet sprejel vzgoje in iskati pot, kako ta sliko o razmerah v šoli, jim j “L težave, ki zavirajo socialistiš-osnutek kot predlog odloka z za- j vprašanja rešiti in vskladiti z osnutek odloka dovoljuje, da raz- no rast našega šolstva, z uspehom kansko močjo in ga predložil] vzgojo doma in z vzgojo v šoli, pišejo ankete ali zahtevajo po- odstranjevali. Ljudski skupščini. Le-ta bo pol skratka, kako doseči skladnost ročila inšpekcije. Dovoljuje pa Z uvedbo šolskih odborov bo-temeljitcm pregledu osnutka in j šolstva z družbenimi interesi, za jim- tudi, da prisostvujejo razred- mo torej prekinili s starim orga-morebitnih popravkih izdala od-! fcar doslej žal nismo dovolj skr- ^ nemu pouku in sejam šolskega nizacijsko upravnim sitemom na-lok, ki bo imel tako po objavi ( beli. vodstva. šega splošno izobraževalnega ’?i w Uradnem listu LRS v Sloveniji ] Na ramah šolskih odborov pa j Sklepi šolskih odborov bodo strokovnega šolstva, ki je doslej zakonsko veljavo. ‘ bo poleg skrbi za vzgojo in izo- obvezni za šolsko upravo in učno oviral dem-)/- ratizacijo v prosveti IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO NAPAD NA GUATEMALO OBSOJAMO podle naklepe reakcije Iz Hondurasa je vdrlo v Guatemalo več tisoč vojakov, oboroženih z ameriškim orožjem. — V agresijo so zapletene tudi Združene države. — Varnostni svet je sklenil prepustiti vso zadevo Organizaciji ameriških držav, ki je agresijo povzročila. — Svetovno javno mnenje je ogorčeno Dulles, ameriški zunanji minister, je rožene intervencije. V Hondurasu so 10. junija govoril pred člani >Rotari oborožili več tisoč ljudi in jih poslali kluba«; »Prepričan sem, da bo Organi- čez mejo. Guatemalsko ljudstvo se je zacija ameriških držav pomagala guate- v teh usodnih dneh strnilo okrog svo- pošteni, napredni ljudje, obsojamo podi malskemu ljudstvu, da se osvobodi jega vodstva. Tisoči se prostovoljno jav- naklepe reakcije, ki hoče nasilno vreči radi oborožene agresije, je sklenil, naj o tem vprašanju razpravlja Organizacija ameriških držav, torej tista organizacija, ki je v agresijo zapletena. Napad na Guatemalo je vrgel zelo temno senco na ameriško politiko, polno lepih besed, ki pa ne morejo skriti njihove odgovornosti za taka umazana dejanja. Vsi miroljubni ljudje sveta, vsi škodljivih sil, ki so se vrgle na Guate- Ijajo v armado, da bi se bojevali____________ malo . . .< ... novo življenje, ki se jim je v zadnjih Osem dni kasneje je iz Hondurasa letih prvič nasmehnilo, vdrlo v Guatemalo več tisoč vojakov, Varnostni svet, ki je v nedeljo oboroženih z ameriškim orožjem. Iz razpravljal o guatemalski pritožbi za-Nikarague pa so priletela ameriška letala, ki so jih vodili ameriški piloti in bombardirala guatemalska mesta. Dul-lesove napovedi so se uresničile . . . Guatemala je^ majhna dežela v Srednji Ameriki in ima komaj 3 milijone prebivalcev. Znana je po svoji kavi in bananah. Poljedelstvo je zaostalo, industrija je slabo razvita. Do 1944. leta je v deželi vladal diktatorski režim, ki se je opiral na zakonito guatemalsko vlado in pahniti to prebujajočo se deželo nazaj v temo. Obenem pa zahtevamo, da napadalca obsodi in kaznuje Organizacija združenih narodov, ki je prva za to poklicana. veleposestnike in trgovce. Po nekaj re- j izjavil, Da< ali »N8<* Jugoslavija se je v zadnjem Icf1 močno uveljavila v svetu. Jugoslavija Je dala pobudo za ustanovitev balkanskega pakta in danes ta pakt že deluje, le dni pa pripravljajo sklenitev balkansk6 zveze. Italija pa je s svojo iraperiah' stično politiko odbila sosede, se osmešila v svetu in ostala sama. Italijanski politiki se mrzlično zaletavajo v začaranem krogu imperialističnih spletk 1° diplomatskih groženj. Res je, da javnosti ni znano uradno stališče italijanske vlade do predloga o rešitvi tržaškega vprašanja, toda i* pisanja nekaterih italijanskih listov lahko sklepamo, kakšen jc bil ta odgovor. Italijanski tisk piše. da je Italija zahtevala, naj Zahod sprejme neke njf' ne »protipredloge«. Razprava o t?*1 »protipredlogih« pa se bo »verjetno zavlekla«. Zdi se. kot da italijanska vlada noče rešitve tržaškega vprašanja zaradi nekih svojih posebnih, notranjepolitičnih ali zunanjih namenov. Zakaj ti proti-predlogi, saj so vendar amerikanski m OSVOBODILNI BOJI v V TUNISU ZADNJI KRCI IMPERIJA Agencija France Presse sporoča, da je v osvobodilni armadi najmanj 2000 borcev. — Iz Francije, Maroka in Alžira vozijo okrepitve. — V bojih sodelujejo letala in tanki. — Bo nova francoska vlada pomirila Severno Afriko? Na pomoč so poklicali enote iz. Alžira Newyorški pomoli so še vedno poprišče hudih sporov med staro sindikalno organizacijo, v katero so se vrinili kriminalci, in novim sindikatom pomolskih delavcev. Slika prikazuje spopad med stavkajočimi delavci in policijo. Pred dobrimi petimi tedni je francoski generalni rezident trdil, da je upornikov, ki sami sebe imenujejo »osvobodilna armada«, le dve sto do tri sto. V minufem tednu pa je agencija France Presse javila, da je v osvobodilni armadi najmanj 2000 borcev. Panika, ki je nastala v Tunisu, in vojaški ukrepi francoske vlade ter kolonialne uprave v tej afriški deželi pa dokazujejo, da je »upornikov< še veliko več. V začetku pretejdega tedna so poslali iz Francije v Ttmts več enot pehote, mobilne garde in celo padalcev. darski razvoj, svobodo govora in združevanja, socialne dajatve, osvoboditev žena itd. Parlamentarne volitve 1933. leta so še bolj utrdile vladno koalicijo predsednika Arbenza, v kateri so štiri meščanske in delavske levičarske stranke. Opozicija je dobila le dve mesti v parlamentu. Prva znamenja spora med Guatemalo in Združenimi državami so se pokazala, ko je guatemalska vlada nacionalizirala ogromno področje dežele, ki je bilo last ameriške družbe »United Fruit«. Ta družba je prva obtožila guatemalsko vlado, da je »komunistična«. Njene obtožbe so kasneje podprli celo odgovorni ameriški državniki. Organizacija ameriških držav, v kateri imajo Združene države glavno besedo, je začela napadati Guatemalo. Njeni agentje so hoteli vreči zakonito guatemalsko vlado. Vsak tedim smo lahko čitali o raznih zarotah, toda ljudstvo je vlado podpiralo in zarotniki so ostali sami. Ameriške države so hotele uničiti Guatemalo tudi z gospodarsko blokado, toda junaška dežela ni klonila. Končno so se poslužile drugega sredstva — obo- MLADI SOCIALISTI O NEMŠKIH LEGIONARJIH V FRANCOSKI TUJSKI LEGIJI NEMCI M INDOKINI V Tujski legiji je četrt milijona Nemcev. — Pri Dien Bien Fuju padlo 3500 nemških legionarjev. — 920.000 brezposelnih mladeničev. Mladi socialisti grajajo vlado Vodstvo zahodnonemške mladin- nialnim gospodom. Potem jih skri- sk© socialdemokratske organizacije je -—1-- 'T—x:-!- - ^----s v posebni brošuri objavilo podatke o Nemcih, ki se v francoski Tujski legiji vojskujejo za francoski imperializem. V Zahodni Nemčiji delujejo številni agenti, ki zbirajo mlade Nemce za službo v francoski vojski. Ti ljudje so poslali v povojnih letih že 232.5C0 Nemcev v Tujsko legijo, ki se vojskuje v severni Afrikj in v Indokini. Samo pri Dien Bien Fuju je padlo 3.500 nemških legionarjev. Mladeniči podpišejo, da bodo pet let zvesto služili francoskim kolo- je. Izdaja Republiški uvel Zveze sindikatov za Slovenijo Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani, ave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. voma odpeljejo iz Nemčije v Francijo, iz Francije pa v severno Afriko, kjer se nekaj mesecev urijo y posebnih šolah. Fantje so večinoma stari od 18 do 20 let. Nekateri so zapustili domove in šli v svet, ker so si zaželeli avantur mnogi pa so podpisali prijavnico za Tujsko legijo, ker v domovini niso mogli dobiti kruha. Mladi socialisti trde, da je v Zahodni Nemčiji 920.000 mladih ljudi brezposelnih In mnogi legionarji, ki so odšli v francoske kolonije, so nekoč pripadali tej brezposelni armadi. Mladinska sekcija socialdemokratske stranke graja Adenauerjevo vlado, ki ni ničesar storila, da bi iv a pomoč so po in Maroka. Kolonialne oblasti so poklicale v vojsko več letnikov, razen tega pa mrzlično pozivajo, naj se javljajo prostovoljci. Iz južnih predelov Tunisa se selijo francoski farmarji in trgovci v severna mesta. Več oblasti so proglasili za vojna področja. Felagi (tako imenujejo borce osvobodilne armade) nenadoma napadajo, uničujejo nasprotnika, če pa so preslabi, se zopet naglo umikajo. Uporniki napadajo tudi francoske farme in profrancosko usmerjene Tunizijce. Kolonialna vojska uporablja v boju celo tanke in letala. Medtem ko v Tunisu divjajo boji, pa so v novi francoski vladi ustanovili ministrstvo za Tunis in Maroko. Namen tega ministrstva je. da prouči položaj v obeh kolonijah in predlaga parlamentu reforme, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi zadovoljili osvobodilnim težnjam kolonialnih narodov, obenem pa obdržali vsaj najvažnejše pozicije v Tunisu in Maroku. Osvobodilni boj je torej le prisilil francosko buržoazijo. da je začela nekoliko resneje reševati kolonialna vprašanja. V ENEM DNEVU SO UBILI 44 KENIJCEV Štab angleških kolonialnih enot v Keniji je v začetku minulega tedna sporočil, da je bilo »v zadnjih 24. urah ubitih 44 upornikov«. Nekaj so I 1. .T o | v tl angleški diplomatjc zastopali v London'* interese Italije? Zakaj to cincanje okrog tržaškega vprašanja? Čas bi že bil. da italijanska vlada enkrat odkrito pove. ali hoče, da hj tržaško vprašanje sporazumno rešili ah noče tega. ali hoče mir na svojih mC' jah. sodelovanje' z Jugoslavijo, ali tud* tega noče. In čas bi že bil tudi, da hi London in Washington začela nekoliko bolj realno gledati na Italijo. O ODNOSIH MED AMERIŠKIMI SINDIKATI »NENflPUMLNI PIKT« Prvi koraki k enotnosti ameriškega delavskega gibanja Ameriška federacija dela (AFL) In Kongres Industrijskih organizacij (CIO), dve največji sindikalni organizaciji v Združenih državah, sta podpisali »nenapadalni pakt«. To .1® prvi korak k združitvi sindikalnega gibanja v Ameriki. Sporazum je podpisalo pet organizacij Ameriške federacije dela in 29 organizacij Kongresa industrijskih organizacij. Predsednika obeh sindikatov sta izjavila« jih ubili v odkritih vojaških spopa-I da je v organizacijah, ki so podpisale dih, drugo pa pri preiskavah v vaseh. ' sporazum okoli 20 milijonov članov. Glasilo sindikatov Slovenije. Odgovorni urednik France Bc . Naslov uredništva in uprave; Ljubljana, Čufarjev Telefoni; uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni -- Kek.1 fokopi»vnnerivračTmLhMe”ečna n\mčtinrioMdin!),čVtH]e.nLi’\MhliJ. pok TkuTmiadeničfv y ^uTsko Ljudstvo francoskih kolonialnih posesti v Indiji se upira kolonialni gospodi in zahteva priključitev letna 240 din, celoletna 480 din: posamezna štecilka 10 din. ških legijo. k matični deželi. Na sliki vidimo tipično indijsko vas STEFAN ZIVE1G 18 Prevedel J. Zupančič, ilustriral F. Slana Dvignil je svoj motni pogled — za hip me je s steklenimi zrkli tuje pogledal ko pijanec, ki ga s težavo dramijo iz spanja in čigar pogledi so od notranje zameglenosti še topi in zaspani. Potem me je menda spoznal. Njegova usta so se drhte odprla, ves srečen je uprl pogled vame in z zmedeno zaupljivostjo tiho zajecljal: JDobro gre... Takoj, ko sem vstopil, sem vedel, da je tu ... Tako j sem vedel...’ Nisem ga razumela. Opazila sem samo, da je bil pijan od igre, da je ta norec pozabil na vse, na svojo prisego, na dogovor, name in na ves svet. Toda celo v tej obsedenosti je bila njegova ekstaza zame tako privlačna, da sem »e nehote podredila njegovemu govoru in ga presenečeno vprašala, kdo je tu. .Tamle, tistile stari enooki ruski general,' je zašepetal stisnjen čisto k meni, da ne bi nihče slišal čarobne skrivnosti .Tamle, tisti s sivimi zalisci in slugo za hrbtom. Dobiva kar naprej. 2e včeraj sem ga opazoval. Imeti mora svoj sistem. In jaz stavim zmeraj enako kakor on... Tudi včeraj je kar naprej dobival... samo jaz sem napravil napako, da sem igro nadaljeval, ko ie odšel... to je bila moja napaka ... včeraj je dobri najmanj dvajset tisoč frankov... in tudi danes z \sako potezo dobi... zdaj mu zmeraj gledam na prsta... Zdaj...' Sredi pripovedovanja je iznenada umolknil, kajti croupier je. hripavo zaklical: .Pripravite svoje žetonel’ in že je odvrnil pogled in željno pogledal t ja, kjer je široko in brezbrižno sedel sivobradi Rus in premišljeno položil na četrto polje najprej en cekin, potem pa oklevajoče še enega. Takoj so vročične roke pred menoj segle po kupčku in vrgle na isto mesto polno pest cekinov. In ko je croupier čez dobro minuto zaklical .Ničla!', ko so njegove grabljice z enim samim posegom pospravile z igralne mize ves denar, je gledal za pograbljenim denarjem, ko da vidi čudež. Toda nikar ne mislite, da se je obrnil k meni: ne, name je bil čisto pozabil; jaz sem bila padla iz njegovega življenja, izginila, vsa njegova napeta čutila so bila negibno uprta v ruskega generala, ki je popolnoma brezbrižno spet potežkal na dlani dva cekina in malo pomislil, kam bi ju položil. Ne morem vam opisati svojega ogorčenja in obupa. Toda mislite si moje čustvo: v očeh človeka, ki si mu žrtvoval vse življenje, nisi vreden niti tolike kakor muha, ki jo, nadležno, z roko zapodiš od sebe. Spet me je prešinil val jeze. Čvrsto sem ga zgrabila za ramo, da se je kar zdrznil. .Takoj morate vstati!' sem mu zašepetala tiho, toda ukazujoče. ,Mar se ne spominjate, kaj ste mi prisegli, nesrečneži' Ves presenečen in bled me je debelo pogledal. Njegove oči so nenadoma dobile izraz tepenega psa, njegove ustnice so drgetale. Kazno je bilo, da se je iznenada spomnil vseh dogodkov in videti je bilo, ko da ga je groza samega sebe. ,Da ... da ...' je zajecljal. ,0, bože moj, bože moj ... Da ... sa j že grem, oprostite ...' In že je njegova roka pograbila na kupček vse cekine, najprej hitro, z grabečim, silnim sunkom, potem pa pojemajoče, ko da jo potiska nazaj nasprotna sila. Njegov pogled se je spet ustavil na ruskem generalu, ki je prav tedaj stavil. ,še trenutek...’ in naglo je vr^el na isto polje pet cekinov... .Samo še tole igro ... Pri- segam vam, takoj potem odidem z vami... samo še tole igro ... samo še ...' In spet je njegov glas ugasnil. Kroglica se je že trkljala in neutegoma ga je potegnila za seboj. Spet se je bil norec izmuznil meni, izmuznil sebi, spet ga je bila strast potegnila v gladki žlebič, po katerem se je trkljala in poskakovala kroglica. Spet je croupier- zaklical, spet so njegove grabljice potegnile izpred njega pet cekinov; izgubil je. Ni se pa obrnil. Po- .M?! zabil je bil name, na svojo prisego, na besedo, ki mi jo je bil dal pred dobro minuto. Že spet je njegova poželjiva roka segla po skopnelem kupčku cekinov in njegov pijani pogled je bil uprt samo v ta magnet njegove volje, samo v srečo obetajočega ruskega generala. Mojega potrpljenja je bilo konec. Se enkrat sem ga stresla, toda takrat na vso moč. .Takoj vstanite! Neutegoma!.., Rekli ste, samo še ta igra...' Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Naglo se je obrnil. Toda obraz, ki sem ga zagledala, ni bil več obraz ponižnega in zbeganega, marveč podivjanega mladeniča, pogled plamena srda v plamtečih očeh in od jeze drgetajočih ustnic. , .Pustite me pri miru!' me je nahrulil. ,Pp' berite se od tod! Nesrečo mi prinašate! Zmeraj, kadar ste tu, izgubljam. Tako ste napravili včeraj in danes spet. Poberite se!' Za hip »em okamenela. Toda spričo njegove blaznosti tudi svoje jeze nisem več mogla krotiti. .Nesrečo vam prinašam?' sem se zadrla nanj. ,Vi lažnivec, vi tat, vi, ki ste mi PrI' segli...?' Nisem pa mogla nadal jevati, kajti obsedenec je planil pokonci in me ne glede na splošno osuplost pahnil od sebe. .Pustite me pri mirm je kričal na ves glas kar naprej. ,Saj nisem pod vašim varuštvom tu... tu... tu imate svoj denar! In zalučal mi je v obraz nekaj stotakov... ,Zdaj me pustite pri miru!' Na ves glas. ko obsedenec, je kriknil te be; sede, ne nveneč se za kakih sto ljudi okoli naju. Vsi so ostrmeli, zašepetali, vsi so jel’ namigavati in se smejati, celo iz sosednje dvorane so pridrveli radovedneži. Bilo mi je, ko da so strgali obleko z mene in da stojim naga pred vsemi temi radovedneži .. . .Tiho, gospa, prosim!' je zaklical na ves glaS in ukazujoče croupier in potrkal z grabljic8”11 po mizi. Menj so bile namenjene te besede, meni, besede tega bednega lipa Ponižana J1 globoko osramočena sem stala pred mrmrajoč in vsevprek šepetajočo množico radovedneže ko cipa. ki so ji vrgli denar v obraz• D' ’ tri sto nesramnih oči se je zapičilo v moj 0 .j?a in tedaj . ko sem kakor izogibajoče, ' , skrušena pod težo ponižanja in sramote 0 , vrnila pogled, sem zagledala naravnost P1®" seboj dvoje oči, ki so tudi rezale od Pr®sen e čenja — bila je sestrična mojega moža. ki ” je vsa iz sebe široko odpitih ust i" cd krr0 dvignjene roke gledala.