1111
i"-'-:-:
llllllil 'v
Coštmma plačana v ¡nionui
liltei li
Dobro nam .je še v spominu predvojna slik3, kako Hitler steza svoje kremplje po jugoslovanski zemlji, ki si jo je hotel za vsako ceno za večno podrediti, njene narode pa spremeniti najprej v sužnje najnižje vrste, nato pa v gnoj. Vsaj tako je napovedovala njegova knjiga »Moja borba«.
Enako se je sanjalo tudi zadnjemu namišljenemu rimskemu imperatorju, Hitlerjevemu kompanjonu dučejn, tej zverski fašistični veličini, ki jo je zgodovina za njegova »slavna« dejanja nagradila z vrvjo, njegovo hrabre divizije pa razkrila kot hrabre mesarje naše nedolžne krvi.
Kazvoj dogodkov v svetu kaže, da ni nacifašistična miselnost še sht3-pcla in so še krviželjne glave, ki bi rade obnovile naeifašistične straho. te in igrale vlogo dučeja in firerja. Menda pa se nikjer drugje ne porajajo tako močne fašistične težnje kot v Rimu, kjer so si vše politične skupine v tem bratje v vatikanskem imperialističnem gospodu.
Kje so vzroki tega pojavil ali tega našega najbolj nesrečnega sosedstva, ki nismo pred njim nikoli varni? Ne bo odveč, če se vsaj bežno peraudimo pri anarhiji te zemlje, kjer se je nagrmadilo toliko protislovij kot v nobeni drugi deželi — protislovij, ki morajo prej ali slej sprožiti val državljanskega spopada. Eno največjih protislovij pa je v produkcijskih odnosih glede na poljedelstvo. Najvišji odstotek zemlje je privatna lastnina knezov, gro. tov, vitezov, markezov, cerkve in petičnega meščanstva. Torej pravi srednji vek ali pravcata fevdalna odvisnost delovnega človeka (kmeta) od grajske gospode in tako, kot je bilo pri nas pred dobrimi sto leti.
Razume se, da so takšne razmere ali bolje rečeno takšni proizvodni odnosi največja ovira gospodarskemu ;n drnžbenemu razvoju ter napredku Ln niso povsem istovetni niti z interesi današnje razvojne stopnje kapitalizma, oziroma njegove najvišje oblike •—■ imperializma. Koliko časa bo le-ta še nosil v svojem trebuhu to starino, ki je že davno ob svojo zgodovinsko upravičenost in se celo sam že bliža star-čevski dobi? Menda dovolj veliko protislovje, nabito z dozorelimi pogoji za socialni prevrat!
te temu dejstvu dodamo še niz drugih nasprotujočih pojavov, kot n. pr. razvito industrijo, na drugi pa pomankanje surovin, naraščajo-če tržne težave (konkurenčna nezmožnost),'težko breme birokratič-tiega aparata, rastočo brezposelnost, zaostalost itd,, potem lahko razumemo, zakaj in čemu italijanska faši-stično-imperialistiena družba, ki so ji razen Haile Selasija in ostalih a-friških dežel zaprli vrata tudi njeni evropski sosedje, tako poželjivo steza kremplje po naši zemlji. Naša Narodnoosvobodilna borba je italijanskim lončevinastim imperiali-slom dovolj nazorno pokazala, kaj se pravi stezati grabežljive prste po tuji zemlji. Ni jim še dovolj in še imajo skomine po tej za njihove težke notranje prilike kot nalašč u-stvarjeni na vseh materialnih dobrinah bogati deželi. Ta naj bi po njihovo pomagala rešiti notranjo krizo in podaijašati življenje senit. ni imperialistični gospodi.
Po njihovih sicer zelo zelo zastarelih računih naj bi bil Trst le prvi korak za ta pohod. Zato Trst Ita-li ji, sicer... No, sicer bomo (namreč Italija) zavihteli meče, odpovedali sodelovanje v atlantskem paktu, načeli barantanje z Rusijo in vrag vedi še kaj, kar bi iz tresoče se gore rodilo.., miško, kot se je zgodilo že večkrat.
Da postavijo tržaško vprašanje pred gotovo dejstvo, oziroma da si tukaj zagotovijo zmago, se jim mrz-zlično mudi z vlaganjem kapitala in naseljevanjem vsega mogočega iredentistieno nastrojenega življa predvsem po tistem kosu slovenske zemlje, ki leži ob obali med Trstom in Tržičem. Posebno jih skeli clevin-sko-nabrežinska obala. Pričeli so pri Timavu (Stivanu), kjer so zabili steber sv. Marka, ki ga razen istrskih italijanskih ezulov čnva tudi nekaj slovenskih poturic. Prav tako privlačno jih mika Sesljan, to tako privlačno kopališče. Iredenti-stična organizacija računa, da bo Uvic . -51 i ..!•■ ;r,jM-V!V » .,;.•;.;'!•> (grofi Turn-Taksisvifaterih posestvo sega od Sesljana cjo Sti.vana med morjem in cesto) "kot pa do one ondotnih slovenskih kmetov. Ob cesti, ki vodi od Sesljana proti Trstu, so kupili od gTaščine več tisoč kvadratnih metrov zemljišča zSr naselitev 400 družin. Tudi nab reži ris bregi so jim zelo pri srcu, a Nabr^ žinci pravijo, naj se njihova zemlja raje pogrezne, kot pa dajbi jo dali italijanskim ekspanzionistom.
Z eno besedo: Rim n&tiierava po,-' staviti vsako toliljo po^-ešio celico z določenimi nalogami-';v. .razločevalni in raznarodovalrii akciji; ■—„ celice, ki naj z vidnimi ugodnostmi i italijanskih naseljencev izzivaj''pri našem ljudstvu videz moči in vdor-ne sile Italije.
Drugo poglavje v njihovem raz-narodovalnem načrtu je o.bubbžanle našega življa, se pravi izločanje naših rok iz delovnega procesa, da bi nas na ta način laže razlastili (kupovali našo zemljo).
Torej sama čednostna visokokr-Seanska in visokonioralna dejanja, vredna visoko-kulturne rase plave krvi, ki niso po njihovo (poslušajte drznost pokvarjencev) nič drugega kot »najčistejši« n'amen civilizac:je naše zemlje, seveda po Musolinije-vem načrtu, ki smo ga že bridko izkusili in ga je naše ljudstvo že tisočkrat preklelo in želi, da bi tak. šno rmsko civilizacijo v našem in inieresu italijanskega delovnega ljudstva raznesla strela.
Naj za boljše razumevanje teh »krščanskih« namenov Rima tudi omenimo, da so pri tej akciji najbolj odlikujejo razni ,talarji., ki s svojo jezuitsko sladkobnostjo prepričujejo črede zapeljanih izkoreninjenih ovčič o njihovem visokem in boga dopadljivem poslanstvu med nami — otrovanci z nevernim duhom. Mi. pa jim vnovič povemo, kar smo podčrtali že neštetokrat: Namesto nas, raje civilizirajte svoje (italijanske) v skrajno težke razmere potisnjene in zaostale delovne množice! Dajte jim namesto sladkih krščanskih besed zemljo, delo in pravično plačilo ter namesto sovraštva do nas objektivno spoznanje zgodovinske resnice! Ce niste tega zmožni, boste prepozno spozna-{Nadaljevanije na 2. strani)
ŠTIVAN — ZADNJA SLOVENSKA VAS NA STO Z REKO T1MAVO. LE NEKAJ STO METROV OD TU JE MEJA MED ITALIJO IN STO. IZZA TE MEJE VEJE ISTI DUH KOT MED »FAŠISTIČNO ERO«. V STIVANU SAMEM PA NA SKA LI OB CESTI ZEVAJO BRONAST 1 RIMSKI VOLKOVI PROTI NAŠEMU \KRASU... NAŠ ODGOVOR: »NE, CONE A NE BOSTE OKUPIRALI.'« - (TITO na OkrogMoi)

po končanih manevrih
Maršal Tilo je po paradi poudaril, da je JLA trden instrument
neodvisnosti in mirnega razvoja
Maršal Tito je na paradi enot JLA, ki so sodelovale na manevrili poudaril, da je na teh manevrih prišla do polnega izraza enotnost in celovitost JLA. Ta enotnost — je dejal maršal Tito — me je neverjetno globoko prevzela, ker se delo služečih v kadru ni moglo razlikovati od dela rezervistov. To je bilo prvo veliko presenečenje vseh nas, ki smo od začetka ustvarjali to armado.
Drugo, kar nam je zapustilo globok vtis, je bil neverjetni elan, ki je prišel do izraza na manevrih. Kljub velikim težavam, maršem, nevšečnostim, dežju in mrazu smo ta elan in to odpornost občutili pri naših enotah od začetka do zaključka manevrov.
Tretjič naši ljudje so v polni meri obvladali vojaško tehniko, in to tako, da nam lahko zavidajo moderne in razvite armade. Tovariši, to je bilo zaradi tega, ker ste vi armada ljudstva, armada države, kjer se gradi socializem. Vd ljubite svoje delo, ljubite dolžnosti, ki vam jih ljudstvo nalaga.
Naša armada je mlada. Morda so prav zaradi tega nekateri nekoliko «skeptično gledala, kako se bodo zaključili manevri tako velikega obsega. Videl sem že manevre, toda poudariti moram, da sem bil prijel no presenečen, ko sem gledal celoto eamijsli in. izvedbo te zamisli na manevrih. Tukaj je prišla do izraza lastna iniciativa komandantov e-not. Ti manevri so tudi šola za našo armado, ki je že na visoki stopnji in- se bo na osnovi zabeleženih izkustev dvigala še na višjo stopnjo. Mislim, da so se o tem prepričali tudi inozemci, ki so se udeležili manevrov.
To so ljudje, to je komandni kader, ki je po večini šel skozi vojno. Ti ljudje imajo bogate ¿izkušnje iz bojevanja. Opremljena z najmodernejšim orožjem, je postala naša armada nepremagljiva armada socialistične države. Naši narodi so lahko srečni in ponosni da imajo tako armado. Njihova bodočnost in mirni razvoj sta zagotovljeni. Mi smo ustvarili trden inštrument naše neodvisnosti in mirnega razvoja. Mi ne ogrožamo nikogar, toda imamo sredstvo, ki bo znalo udariti po tistem, ki bo skušal seči po našem mirnem življenju, po naši prelepi domovini.
Na koncu se je maršal Tito, ki so mu navzoči burno vzklikali, zahva^ /lil vsem komandantom in komandirjem enot, oliciirjem podoficirjem in borcem za njihovo vestnost in požrtvovalnost v interesu obrambe svoje domovine.
Pri vasi Lonjica, nekiko 40 km od Zagreba v smeri Bjelovara, je bila v soboto veličastna parada nekaterih enot, ki so sodelovale v jesenskih manevrih JLA.
že pred osmo uro so bili zbrani okrog slavnostne tribune vsi generali in drugi visoki ofiicirji JLA, takoj za njimi pa so se pripeljali čla^ ni tujih vojaških delegacij in vojaški atašeji. Nekaj minut pred deveto uro je pred tribuno -izstopil iz avtomobila vrhovni. poveljnik oboroženih sil maršal Tito. Maršala je sprejel in mu raportiral poveljnik manevrov generalni polkovnik Ko-srta Nagy. Na tribuni so bili tudi državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak, načelnik generalšta-ba JLA Peko Dapčevič, člani zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Moša Pijade, Ivan Ribar, predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko in drugi.
Delale je začel poveljnik parade generalni polkovnik Djoka Jovano-vič, za njGm pa se je v desetih je-epih vozilo vodstvo manevrov. Sledili so v jeepih člani štaba korpusa ter štab divizije »rdečih« enot.
Navdušeno pozdravljeni so s paradnim korakom prikorakali prvi e-šeloni »rdečih« enot, nato pa so se pojavila pehotna težka orožja, za njuni pa »rdeči« partizanski oddelek, ki je med manevri operiral v o-zadju »modrih«.
Takoj za njimi so se pokazali iz-
vidniški in pionirski oddelki in enote za zvezo, sami/tarne enote in topniški polk »rrieiih«. Nato so začeli-korakati ešeloni »modrih« z bojnimi čeladami. Njihove enote je zaključila konjenica.
Po kratkem presledku so se pojavili prvi kamioni s padalci, ki so o-tvorili motorizirani del parade. Za njimi so se zvrstili kamioni s pehotnimi enotami, vozila za zvezo in sanitetne enote ter kamioni s protitankovskimi in protiletaLsikimi topovi. Končno je -prišel na vrsto motorizirani artilerijski polk z raznovrt-nimi topovi, potem metalci min, velikega kalibra in težko protiletalsko topništvo. Zatem so začela drveti z brzino okrog 40 km na uro vozila, ki so vlekla za seboj topove velikega kalibra. V zraku pa so se pojavila lovska letala in bombniki ter končno še letala na reakcijski pogon, ki so v nekaj sekundah izginila na obzorju.
Defile so zaključile tankovske e-note, ki so nad pol ure drvele mimo tribune. Parada je pokazala, da je JLA odlično oborožena z najmodernejšo tehniko, da zna to tehniko uporabljati in da ima vojake, s katerimi se po srčnosti, -požrtvovalnosti, pogumu in predanosti ne more primerjati nobena vojska.
... JASEN ODGOVOR JUGOSLAVIJE ITALIJI nRazpis plebiscita v današnji,h pogojih, 1« je. ne da hi prej popravili Škodo in krivice storjene slovenskemu in hm-atskenui prebivalstvu na tržaškem ozemlju, b'i pomenilo odobravati in vzakoniti le krivice in pregaiyanja tega prebivalstva v času. ko je bito to ozemlje pod italijansko zasedbo« — Tako je odgovorila jugoslovanska vlada predsedniku italijanske vlade Peîli glede njegovega predloga za razpis plebiscita na vsem Svobodnem tržaškem ozcanilju. Stališče Jugoslavije je jasno in odločno: ne more biti govora o plebiscitu, dokler se ne popravijo vse krivice in posledice italijanske razn axodwalne pcJlitike od lota 1918 do da-nes in dokler se na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ne UTesniči popolno strpnost in enakopravnost italijanskega prebivalstva z ene strani ter slovenskega in hrvatskega prebivalstva na drogi.
. . . ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN Glavna skupščina Združenih narodov je zaključila svojo splošno debato. Pričeli pa so s svojim delom razni odbori. Ob zaključku splošne razprave je govoril indijski
nModri« napredujejo
«Mon is
Listi so te. dni objavili dva zanimiva dokumenta Santinovega delovanja v zadnjih dneh: prvi dokument pravii da je Santin odbil prošnjo slovenskega frančiškanskega refln, naj se temu iredu odstopi v upravljanje koprski samhstan. kjer naj bi se obred o val o t> slovenščini. Dokument navaja, da je .na vztrajanje slovenskega frančiškana, ki je predoče\ral Santinu potrebo, da se zadeva reši v emishr prošnje, škof razburjeno ' odgovoril »Nu-nguam, nunquam« (nikoli, nikoli). Škol je. prav> tako dodal. da bi ugodil prošnji- le v '.primeru \ Ida Ju trla Italija t' Kopru.
Toda Santin ni odgovoril nun-quam. nunquam■ samfr na prošnjo slovenskih frančiškanov, ¡Pred dvema. tednoma je slovenskim duhovnikom done A in B /ki 'na žalost <e vedno spfcdujo pod\ Satvtinovo ju-risdikcijo) \odgovoril. kla nikakor ne dovoljuje, rla fiirmrr slovenske otroke v slovenskih vaseh slovenski duhovnik. Tu je bit tudi sila jasen-Slovenskim duhovnikom je sporočil, da nima nikakšnega smisla, da mu jfpšiljajo podobne prošnje, ker jih bo stalno todbijal. Santin docela ignorira slovenski f.ivelj \:n spada med tiste fašistične prvake, ki si še danes upajo javno povedati, da slovenščina Slovencem tli potrebna.
Zadeve še ni konec. Nekateri, listi so [objavili še eno novost. Proti koncu avgusta letos je bil v kapelici tržaškega semenišča sestanek duhovnikov iz cone B, ki ga je Santin sklical z namenom, da kritizira te
siromake. Očital jim. je namreč, da so »oportunisti« in >istraliotepci« ker ne rovarijo dovolj proti ljudski oblasti. Očita! jim je tudi, da niso nudili dovolj pomoči tistim duhovnikom. ki jih je ¡poslal on iz Trsta z namenom, da seznanijo duhovnike v coni B z najnovejšo tehniko ro-varjenja. Na sestanku jih je opozoril. (ta morajo nujno postati po-gumnejši ter da jim bo pošiljal kar naprnj 'v pomoč svo/e duhovniške kadre iz Trsta. To ie tipičen dokaz, kako se. drži Santin principa nevmešavanja v izven cerkvene zadeve.
Te dni ie izšla v Ljubljani in sicer v italijanščini knjiga, ki. jo je napisal Lavo Čermelj pod naslovom >iSantin ter 'slovenska jfn. hrvatska duhovščina». Knjiga je skrajno zanimiva in fl.okumen.tiran.ai) V njej je opisano Santinovo delovanje odkar ja bil v Puli. pa dokler je prispel kot škof v Trst. Knjiga navaja Santinove zveze s fašističnimi prvaki, p - italijanskimi iredentistič-nimi pajdaši, poudarja iniciative, ki jih ie Santin sprožil pri 'raznih, civilnih in cerkvenih magnatUi v času fašističane Italije, da bi se totalno izvedla diskriminacija [napram slovenskemu- lin hrvatskemu življu v Julijski i Krajini. Dokumentarija knjige pomeni za Santirui udarec, ki ga bo le i težavo prebolel. Tudi ta knjiga je torej priča topovskega obnašanja tega fašističnega škofa. Ker kljub vsem dokazom Vatikan noče potegniti Santina iz Trsta in noče ga kaznovati, tu pomeni, da Vatikan rubi take tipe.
delegat Krišna Meri on, ki je dal vrsto predlogov za odstranitev mednarodne napetosti. Združene narode je pozval, naj se zavzamejo za prepoved uporabe atomskega orožja ter za konferenco štirih velesil kot je ■predlagal Chureh-itl. Zavzel se je tudi za sprejem Ljudske republike Kitajske v OZN. Filipinski delegat pa je poudaril potrebo po odpravi kol oni ali zm a in imperializma v ju-.govzhodni Aziji.
Po zaključku splošne debate je začel s svojim delom tudi politični -odbor. Ta bo razpravljal predvsem o vprašanju sestave politične konference o Koreji. Razpravo bo otvo-ril Višinski, ki bo verjetno zahtevali. naj prisosltvmjejo debati Ludji iprfdfetavniiki pekinške vlade in Severne Koreje. V krogih OZN je le malo upanja, da bo politična konferenca o Koreji mogla začeti s svojim delom 28. oktobra, kakor je to pred. videno v sporazumu o premirju.
... JOSIP DJERDJA O PROGRA-MU TEHNIČNE POMOČI OZN Pod predsedstvom jugoslovanskega delegata Lea Matesa se je v gospodarskem odboru OZN začela splošna razprava o razširjenem programu tehnične ptomoči Združenih narodov. Prvi - je govoril jugoslovanski predstavnik Josip Djcrdja. Poudaril je, da mora pomoč nerazvitim državam težiti za tem, da jih privede do gospodarske in politične samostojnosti. Jugoslavija vidi v tem konkretno akcijo, ki mora prispevati k izgradnji trajnega miru.
... SOVJETSKI »NJiET« NA ZAHODNI PREDLOG 0 ŠTIRISTR AN SKI KONFERENCI Sovjetska zveza je končno odgovorila na predlog zahodnih velesil o štiristira-n.ski konferenci velesil, k'i naj bi biila 15. oktobra v Lugn-nu. V svojem odgovoru moskovska vlada predlaga sklicanje petstranske konference, to je z udeležbo Ljudske republike Kitajske. Na tej kon-ferencii naj hi razpravljali o ukrepih za zmanjšanje nape.loslfv mednarodnih odnosih in o Nemčiji. V zapadmih prestolnicah imajo ta sovjetski odgovor za nedoločen. Sovjetska zveza, poudarjajo v »Londonu Parizu in Washmgto-nu, namerava nadaljevati s takitiiko zavlačevanja. Vendar pa sodijo, da tokratni sovjetski »njrt« ni tako odločen kot ponavadi. Vsekakor je treba sovjetski odgovor temeljito preučita.
... AVSTRIJSKI DRŽAVNIKI NA UR-VDNiEM OBISKU V PARIZU Avstrijski kancler Raab in zunanji minister Gruber sta bila na uradnem obisku v Franciji. Namen tena obiska je bil pospešiti zaključi lev avstrijske državne pogodbe ter udeležba Avstrije pri pogajanjih o tej pogodbi. Avstrija tiiidi želi, da bi francoska obljuba o odrekanju za-sedbenih stroškov stopila čimprej v veljavo. Prav tako želi, da bi do podpisa mirovne pogodbe bila zasedba Avstrije le simboličnega značaja. Francoska vlada je obljubila avstrijskima državnikoma, da bo vpoštevala te avstrijske želje,
.. ALCIDE — TAJNIK DE\IOKRISTJANSKE STRANKE Na kongresu italijanske denio-kristjanske stranke so Aleide De Gasparija imenovali za glavnega tajnika italijanske dem okristjanske stranke. Na kongresu jc prišlo do ostrega medsebojnega obračunavanja, ki kaže, da vlada v demokristjanskih vrstah velik razkol.
,, . KONGRES ANGLEŠKIH LABURISTOV
V Margateju ob ustju Temze se je zaključil 52. kongres britanske laburistične stranke, .ki se ga je udeležilo 1270 delegatov. Kongres je razpravljal o bodočem nrogramu stranke, ki ga vsebuje brošura »Poziv Britaniji«. Glede notranje politike se je kongres zavzel za podrža-vljenje vseh ključnih angleških industrij, V zunanji politiki pa se angleška laburistična stranka zavzema za to, da preneha hladna vojna in tekma v oborožitvi, da se. ustvari sistem kolektivne varnosti. in samo-oVlločanija narodov. Vse tc probleme pa naj bi obravnavali na štiristran-ski konferenci s So v jed. Na kongre->7ii so tudi poudarili potrebo po
enotnosti v stranki in seveda tudi enotnosti akcije, da pridejo laburi-s-ti spet na o bi ast. S tem so se strinjali tako predstavniki levega Bt-vanovega krila stranke kot predstavniki zmerne Attieejeve sku-t>ine.
... CHURCll-ILL SE šE VEDNO ZAVZEMA ZA SESTANEK ŠTIRIH VELIKIH
Angleški ministrski predsednik Chiuircbilll' se še vedno zavzema za. sestanek štirih velikih Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze, kot je predlagal v svojem govoru enajstega maja letos. To potrjuje uradno sporočilo, ki ga je izdala britanska vlada. Poročilo poudarja. da Churchill med svojo bolezensko odsotnostjo ni nikdar prenehal opravljati svojih državniških fiunkdiij. V edin o je tudi sog|lašal z vsemi sklepi, ki jih je vlada sprejela y njegovi odsotnosti.
... BOLGARIJA NADALJUJE Z IZZIVANJEM PROTI JUGOSLAVIJI
■Jugoslovanska vlada je poslala bolgarskemu zunanjemu ministrstvu noto v zvezi z izjavami bolgarskih-voditeljev o vzpostavitvi odnose.v dobrega sosedstva z ostalimi balkanskimi državama, posebno pa z Jugoslavijo. Jugoslovanska nota pa navaja dejstva, ki govorijo nasprotno, tla Bolgarska še nadalje vodi politiko sovražnosti do naše države. Bolgarske oblasti še ve:dno pošiljajo di-verza-n.te, streljajo na naše gra-ničar-•je, ubijajo miličnike itd. Jugoslovanska vlada zahteva zaradi tega, da bolgarska vlada napravi vse potrebne korake za prenehanje' te sovražne politike proti Jugoslaviji.
. . ALBANIJI NI DO REŠITVE OBMEJNIH VPRAŠANJ Z JUGOSLAVIJO
V Ohridu so prekinili jugoslovansko -albanske razgovore o delu mešanih ko-milsij za raziskovanje i n ugotavljanje -obmejnih incidentov-Ti razgovori so se začeli 17. avjpista. Ker je albanska delegacija še nadalje odbijala jugoslovanske kompromisne predloge, je jugosilovanska-delegacija prekinila razgovore. Zaradi^ tega pada vsa odgovornost na albansko delegacijo, ki je dokazala,, da ji ni do spOTazmima v pogledu preiskave obmejnih incidentov med obema državama.
. NEURADNA ANGLO-EGIPTSKA POGAJANJ \ O SUEZU USPEŠNO NAPREDUJEJO
Esipt je sprejel, razen enega, vse predloge za rešitev spora o coni sueškega prekopa. Egiptska vlada soglaša s predlogom o umaknitvi britanskih čet s področja Sueza v osemnajstih mesecih. Nadalje pristaja na to. da bi v coni sueškgea prekopa ostalo 4 tisoč britanskih tehnikov v civalu, ki bodo tri leta oskrbovali lamkaijšnie vojaške naprave. VodteKo teh naprav bi prevzel nek egipts-ki general, ki hi mu pomagal britanski"vojaški svetovalec. V pn-meru napada na neko državo članico Arabske lige pa bo Egipt dovolil četam Atlantskega pakta prihod na sueško področje.
Do teea sporazuma med Angleži in Egipčani je prišlo na neuradnih pogajanjih, ki so v teku v Kairu. \ splošnem upajo na bližnjo roitev spora.
«EMJONOV — VELEPOSLA-' Nlk PRI VZH-ODNO-NEMŠKI
republiki
Sovjetskega visokega komisarja v Nemčiji Semjonova so imenovali za izrednesa in opolnomočenega veleposlanika pri vzhodno-nemški republiki.
Najnovejša provokacija
Urad za informacije VUJLA javlja: Tri italijanska letala, ki so priletela iz smeri Gradež (Italija), «v dne 30. IX. okrog'pol 12 preletele ozemlje STO pri Kopru in Piranu v višini okrog 2C00 m. Po tej prevokarji so se letala vrnila v smeri Gradeža.
$©.. ..
(Nadaljevanje s 1. strani) II, da se kolo zgodovine naglo obrača v nasprotno smer vaših načrtov, — tja, kjer si narodi sami kujejo svojo usodo brez rimskega tutor-stva in njegove lisičje-hijenske kulture, etično zdrava in zato vedno bolj močna zemlja, k: je Rim kljub pretkanemu poutienemu spfetk3r-jenju ne bo nikoli več podjarmil, še-manj pa uničil.
Cm© dat® v
i z v
if Sežani m ¡HasmRsas so s® odločili za	H^e^ernia
(Reportaža iz sečoveljskega rudnika)
Jeseni leta 1946 je v sečoveljski rudnik črnega premoga nenadoma vdrla voda. Zalila je večino hodnikov s črpalkami in vsemi drugimi napravami. Utihnil je ropot kompresorjev in ventilatorjev. Nihče nj vedel za pravi vzrok poplave, čeprav so se mnogo trudili, da bi ga odkrili.
Nastala je ogromna škoda. Rja je začela neusmiljeno uničevati naprave in naše gospodarstvo je bilo oškodovano pri eksploataciji visoko kvalitetnega premoga. Tako stanje je trajalo vse do letos spomladi, ko so začeli črpati vodo.
Cez nekaj tednov bo dvigalo pripeljalo iz podzemlja prve kose potopljenega zaklada. Da je do tega prišlo, je bilo potrebno mnogo truda. Vendar o item pozneje, ko vam bomo rudnik, predstavili.
V RUDARSKI OBLEKI
Ko sem omenil glavnemu inženirju, da bi rad obiskal jamo, se je
To pravzaprav ni naloga naše reportaže, vendar je prav, da omenimo vsaj nekaj najznačilnejših podatkov.
Znani avstrijski geolog Stache, ki je napisal precej razprav o geoloških raziskovanjih v Istri, je pred nekako sto leti zap'sal, da se na področju tržaške kotanje nahaja črni premog in da bi se splačalo vrtati. Njegove ugotovitve so začeli Italijani praktično izkoriščati šele leta 1936. Izkopali so jašek in hodnike in začeli kopati. Vendar je bila njihova eksploatacija .bolj grab-Ijenje kakor sistematično delo. Tudi takrat kakor danes je bila stalna borba z vodo, ki je zalivala hodnike.
Pod Italijo je dosegla produkcija svoj višek v prvih letih vojne, nato pa je naglo padala. Delno so b'!i temu vzrok tudi partizanski napadi. Zaradi miniranja električnih naprav je delo v rudniku često počivalo.
Danes menijo geologi, da segajo plasti črnega premoga po vsej tržaški kotanji, nekako od Barkovelj
mmm
Severni vhod v rudnik
s tem strinjal. Stopil sem proti dvigalu, toda eden od tehnikov me je zadržal. »Tako pa ne šlo,« je dejal. »Hoja po hodnikih ni prav nič podobna prijetnemu izletu in preden se spustiva navzdol, se morava primerno oborožita.«
Oblekli so me v rudarsko obleko z gumijastimi škomji, na glavo pa posadili čelado s svetilko. Ta čelada se mi je zdela ob odhodu iz jame najbolj simpatičen del moje opreme, kajti med obiskom rovov sem
neha/te večkrat predstavljal, kako bi izgledala brez nje moja glava.
Znak s signalnim zvonenjem. Dvigalo se premakne. Prav nič niso prijetni občutki, ko se prvič spustiš 230 metrov globoko. Z vseh strani kaplja nate slani dež in misli so ti ves čas pri jekleni vrvi dvigala: kaj bi bilo, če bi se utrgala? Kot bi uganila moje misli, mi spremljevalca pojasnita, da ima dvigalo re-eervne zobe, ki bi se zapičili v les, če bi se vrv utrgala.
Na dnu smo. Tu je ropot največji in težko je razumeti posamezne besede. Razgovor z glavnim inženirjem, tehniki in delavci se začne šele takrat, ko zaviijemo na stranske hodnike rudnika. Pred nami stopa delavec z bencinsko svetilko v rokah. Z njo ugotavlja količino plinov. če plamen zagori močneje, pomeni, da je v rovu metan, če pa u-gisne, smo naleteli na ogljikovo kislino. Seveda imajo za ugotavljanje plinov tudi druge aparate. Majhne količine plinov so v jami vedno, ki pa ob dobri ventilaciji niso škodljive.
Naš obhod po bližnjih hodnikih okrog jaška traja poldrugo uro. V hodnikih, kjer je pred leti gospodarila voda, je že vse pripravljeno za izkopavanje premoga. Tanke plasti premoga se črno svetlikajo med ka-menitimi vložki. Povsod so močni oporniki, črpalke, cevi za ventilacijo, tračnice podzemske želcznice itd. Večino starih naprav so nadomestili z novimi. Zob časa je strahotno gospodaril med njimi. Posamezne vrvi, ki so nekoč vzdržale več sto kil teže, se drobijo pod rokami kot kosi kruha.
KAJ JE NAPISAL GEOLOG STACHE IN KAJ MENIJO DANES
Kdo je odkril sečoveljski' rudnik in kakšna je njegova zgodovina?
pa vse do roba sečoveljskega bazena. Vendar so premog zaenkrat odkrili samo v skrajnem južnem delu te kotanje. Kakor sem izvedel, nameravajo geologi izdelati geološko karto Istre, ki bi bila pomembna ne samo za ležišča, premoga, temveč tudi za cementno industrijo (v Istri je zelo veliko laporja). Pogajanja pa še niso zaključena, ker je po sredi vprašanje kritja stroškov.
Jama sečoveljskega rudnika je zelo obsežna. Njena površina znaša 2 in pol X 3/4 km. V nobeni smeri, kjer so kopah, še niso dosegli meje, kjer bi se premogovne plasti dokončno nehale. Debelina premogovnih slojev je zelo različna — od nekaj centimetrov do največ treh metrov. Jama leži 235 metrov pod morsko gladino, najnižje ležeča točka pa je 270 metrov.
In kvaliteta premoga? Povprečna kalorična vrednost se giblje od 6.000 do 7.000 kalorij. Sečoveljski črni premog spada med najkvalitetnejše v naši državi. Boljši je bil le v Or-lah in Drenovem griču v bližini Ljubljane, vendar so tamkajšnji. rudniki že izčrpani. Danes je zabeležena višja kalorična vrednost premoga le v rudnikih vzhodne Srbije, ki znaša okrog 7.000 kalorij.
S sečoveljskim premogom bodo delali tudi poskuse za izdelovanje metalurškega koksa. To je precej pereče vprašanje naše industrije, kajti za predelavo koksa moramo uvažati visokokalorični premog iz inozemstva. Kako bodo uspeli poskusi s sečoveljskim premogom nam bo pokazala prihodnost.
ZAČETNA PRODUKCIJA
Da se je črpanje voda v sečovelj-skem rudniku začelo razmeroma kasno, so krivi predvsem objektivni vzroki. Zunanjih naprav večidel ni bilo in tudi s črpalkami so bile precejšnje težave, saj so morali dolge mesece čakati nanje iz Italije. In ko je bilo končno tudi to urejeno, so imeli še komplikacije z električnim tokom.
Borba z vodo je zahtevala od kolektiva veliko požrtvovalnosti in iznajdljivosti. V nekaj mesecih so izčrpali iz jame nad 3 milijone kubičnih metrov vode. Pri črpanju vode, čiščenju hodnikov in postavlja-
nju naprav so morali večkrat premagovati številne nevarnosti in samo spretnosti tehničnega vodstva dn samih delavcev se je zahvaliti, da ni bilo nobene večje nesreče.
Danes so priprave za vrtanje v glavnem končane. Nekatere stroje in dele opreme za rudarje bodo v kratkem dobili, na večjo in modernejšo mehanizacijo pa bodo lahko mislili šele v prihodnjih letih, glede na rentabilnost rudnika. Pri tem moramo omeniti zgledno politiko varčevanja v rudniku, ki .traja že vso dobo obnavljanja. Med drugim so obnovili večino starih naprav, kjer se je pokazalo le malo možnosti, da se to izplača.
Premog bodo vozili z vozički s pomočjo lokomotive, ki so jo že naročili v domačem podjetju. Ko se bo produkcija povečala, bodo tudi število lokomotiv povečali.
Hkrati z urejevanjem jame so začeli graditi tudi rudniško separaci-jo, ki bo predvidoma letos dograjena. Opremljena bo z domačimi stroki jih bodo izdelali v tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah. Za vsa dela v rudniku je letos ljudska oblast investirala okrog 182 milijonov dinarjev. Doslej so izkoristili okrog 60% te vsote. Zadnje investicije v višini 83 milijonov dinarjev bodo odobrili prihodnje leto. Porabili jih bodo za gradnjo stanovanj ter za razne rudniške naprave (odpiranje novih hodnikov, črpalna postaja, vodna vrata, kompresorska postaja itd).
DELAVCI V RUDNIKU IN IZVEN NJEGA
Čeprav še niso začeli s kopanjem premoga, se vendar v rudniku mnogo govori o kadrih. Osnovo bodo tvorili stari rudarji, ki so nekoč že delali tu. Manj izkušeni pa se bodo seveda najprej poprijeli lažjih del in s.e učili od starejših.
Zelo važno je vprašanje tehnične zaščite delavcev. V ta namen deluje v rudniku posebna reševalna ekipa, ki se je doslej z.e|o dobro izkazala. Vsi rudarji bodo opremljeni z modernimi čeladami, na. katerih so .pritrjene svetilke, tako da imajo roke proste. V rudniku stalno kontrolirajo vse naprave in mesta, kjer bi se lahko pojavili plini. Doslej so organizirali že tečaj za Črpalce, v kratkem pa bodo organizirali tudi tečaj za strojnike.
Letos so zgradili v rudniku kopalnico in stanovanjsko hiše. V kraitkem bodo dobili tudi oblafiil-nico, prihodnje leto pa bodo zgradili še štiri stanovanjske hiše.
Delovni kolektiv sečoveljskega rudnika se dobro zaveda vloge, ki jo ima v gospodarstvu tukajšnjega področja. O produkciji, organizaciji dela in o vseh stvareh, ki so v zvezi z delovnim procesom se često razgovarjajo na sestankih ih izmenjavajo izkušnje.
Izven rudnika je njihovo udej-stvovanje predvsem aktivno v društvu Svoboda, kjer sodelujejo vr vseh sekcijah in tvorijo njegovo jedro.	,
*
Ko sem se vozil iz Sečovelj proti Kopru, sem v mislih še enkrat pretehtal vse napore, ki so jih ti ljudje prestali v borbi za naravo, da bi naši domovini vrnili potopljeno črno zlato. Uvidel sem, da je takšne težave mogel premagati le kolektiv, ki je trden in ki ve, za koga dela. Naj mu na tem mestu izrečem vse priznanje.	L. O.
Zbo ri volivcev na Bovškem
Te dni so po vaseh Bovškega zbori volilcev. Zbori so povsod dobro u-ispeli. Na zborih pojasnjujejo zako-ine, ki jih je izdala občina Bovec v zadnjem času, in razpravljajo o splošnih vprašanjih posameznih va-
. Volivce seznanajo tudi z delom ljudskega odbora mestne občine Bovec.
Na zborih so tudi uredili vprašanje predvojaške vzgoje. Podprli bodo zamisel desetdnevnega taborenja za obveznike predvojaške vzgoje, ki ise bo začelo petega oktobra. To-borili bodp v Cezsoči.	Jan —
Prejšnji teden je bila v Sežani razširjena seja okrajnega odbora SZDL, ki so se jc udeležili predstavniki vseli množičnih organizacij. Seji je prisostvoval tudi član Izvršnega odbora Ljudske skupščine Slovenije Ivan Regent. Na dnevnem redu je bila razprava o pripravah za novembrske poslanske volitve.
Po uvodnih besedah tovariša Ev-stahija Zadnika jc tovariš Ivan Regent v daljšem govoni poudaril, da je potrebno razen volilnih shodov organizirati tudi osebno propigando old človeka do človeka. Taka osebna agitacija bo prav gotovo še bolj učinkovita kakor množična zborovanja.
Tovariš Regent je zatem govoril o zborih proizvajalcev in poudaril, da bomo volili v zbore proizvajalcev take predstavnike, ki bo Jo znali delovne kolektive prepričati, da samoupravljanje podjetij ne sme bili usmerjeno v žep posamezniki, tem-več da je treba ustvarje le dobičke v podjrtjih uporabljati v prvi vrsti za povečanje proizvodni • m izboljšanje delovnih pogojev v tovarnah. Ko je govoril o liku prihodnjega ljudskega poslanca, je poudaril, da to ne bo samo glasovalni aparat, temveč razgiban, s socialistično miselnostjo prežet in s problemi svojega voliliega okrožja in države kot celote seznanjen predstavnik ljudstva. .	i
Na zborih volivcev se moramo pogovoriti o vseh problemih kraja, okraja in države. Govoriti moramo tudi o najbolj aktualnem vprašanju teh dimi, to je o tržaškem vprašanju. Tovariš Regent je označil italijansko iredentistično izsiljevalno politiko in bahavo rožljanje z orožjem na naši meji kot harlekinski zločin. Ves svet razen Italije ve, da Trst ne predstavlja v gospodarskem pogledu prav ničesar, niti kot Inka niti kot industrijsko središče. Tega se najbolj zaveda samo tržaško prebivalstvo, ki se ogreva za zadnji predlog maršala Tita o internacionalizaciji mesta.
Zatem je govoril še Ervin Dolgan, ki je ugotovil, da se po kraških ob-činah in vaseh raziviija živahna volilna kampanja z isto vnemo, kot. se je (razvijala kampanja za udeležbo na Okrogiic.i.
Predsednik mestne organizacije SZDL Slavko Jež je nato zborovalce obvestil, da je sežanska občina sklenila predlagati za svojega zastopnika v zvezni skupščini tovariša Ivana Regenta. Enako se je odločila
občina Komen. Za kandidata v republiško skupščino pa bo Sežana predlagala sekretarja okrajnega komiteja ZKS Emvuna Dolgana. Oba predloga so udeleženci seje z odobravanjem sprejeli.
Za Brkine in Slovensko Istro predvidevajo kandidata Antona Ov-eariea, ki si je s svojim dosedanjim deiom za gospodarski razvoj teh krajev pridobil mnogo zaslug. V nekaterih občinah na Krasu bodo predlagal; za poslanskega kandidata v republiško skupščino Alfonza Gnneka, predsednika okrajnega odbora SZDL.
Dokončne kandidature bodo postavili na zborih volivcev, ki se bodo začeli že prihodnji teden. Jaša
Socialistična zveza delovnih ljudi na Postonjskem v predvolilni borbi
«Najboljše ter naši socialistični •graditvi najbolj predane ljudi, vseskozi preizkušene v naši težki borbi za kandidate!«
S tem geslom stopa SZDL postojnskega okraja v predvolilno borbo, ko predlaga volivcem svoje kandidate za zvezne in republiške poslance. Njihove dolžnosti bodo v novih pogojih naše socialistične demokracije znatno večje in mnogo večja bo tudi odgovornost, ki jo bodo imeli do svojh volivcev.
Po vsem postojnskem okraju se raziviija prav v avezii s kandidiranjem posameznih Ijudi živa dejavnost vaških in občinskih odborov SZDL, ki se pripravljajo na bližnje zbore volivcev z vso resnostjo. Na svojih sejah temeljito pretresajo vse (ljudi, ki jih bodo na teh zborih •volivcev predlagali za kandidate m se zanije tudi enotno borili.
V Postojni je zasedal občinski odbor SZDL, ki se je dogovoril o svojem enotnem nastopu. Seje so imeli tudi vsi vaški in kvantni odbori, katerim so prisostvovali tudi posamezni člani občinskega odbora Zveze. Dogovorili so se, da ibodd za svojega republiškega poslanca k and i tli rali starega borca za delavske pravice in znanega političnega delavca Branka Babica, omenjata pa se s tem v zvezi še dva znana domačina. Morda bodo postavili več kandidatur, kar pa bodo odločili šele volivci in a svojih zborih, ki bodo te dni. O poteku teh zborov in o «prejetih kandidatih bomo poročali v prihodnjih številkah.
Rastko Bradaškja
Poheg5~Ge
rja
Že takoj po končani vojni so ljudska Oblast, množične organizacije in zlastli Zveze borcev rulLsllilei polleg ogromno drugih nalog tuidi na postavitev spomenikov in spominskih plošč padlim za svobodo. Tako tudi v naši vasi. Tudii če smo imeli požganili več hiš, smo začeli s pripravami za gradnjo zadružnega dola lin za postavitev spomenika padlim vaščanom. Osnovna organizacija Zveze borcev je to nalogo častno izpolnila. Postavila je spomenik, za katerega lahko rečemo, da je med
najlepšimi ne samo v našem okraju, temveč v vsej Sloveniji. Spomenik jo posvečen 65 padlim borcem in •žrtvam fašističnega terorja. Zgrajen je bil s prispevkom vseh vaščanov, največ pa od strani borcev. Odkrili so ga leta 1949.
Krajevna Zveza borcev je sporazumno z občinskim odborom Ivoper-okolica postavila odgovornega borca za oskrbovanje in vzdrževanje spomenika. To delo opravlja Benjamin Pobega, stari protifašistični borec in politični preganijanec.	F. V.
Spomenik padlim borcem v Pobegih—Cezarjih
SV. PE1ER -Združili smo
V Sv. Potmi in Novi vasi še ne (pomnimo tako te.meljke.ga pregleda ■dela na prosvetnem polju. Obe vasi sta na zborovanjih pregledali razvoj šolstva in ljudske prosvete. Vaščani so ugotovili zdrave in napredne stvari. Šolstvo in ljudska prosveta, ki neločljivo zavzemata dan za dnem postojanke napredka, sta tu ■zlomili Kitajski zid. Pred tremi leti — tako je poroča! šolski odbor — je bilo na osemletni šoli Sv. Peter še 25 mater, ki so prihajale z vsemogočimi izgovori, da bi otroke odtegnile iz šole. Dve leti je tTajal hud boj. Danes ima šola že 15 otrok, ki neobvezno liote nadaljujejo šolanje. Šolski odbor je v tem času opravil neprecenljivo nalogo: združil je dom in šolo. Nekdanji dom, kil je šoli obračal hrbet in jo sovražno gledal, je spoznal resnico: šola je drugi dom naših otrok, šola je luč, ki razsvetljuje temo nevednosti in daje v roke najmočnejše orožje — znanje.
Vse nekaj drugega je bilo šolstvo do osvoboditve. Italijanski fašizem je šolo uporabljal zato, da je Slovence na tej zemlji potuj cev al in jih potem držati je v temi nevednosti in sužnosti. Starši in otroci se tejra mogoče niso niti dobro zavedali, občutili pa so sovraštvo do nje in so jo preklinjali in se je izogibali. Po vojni so izvršili korenit preobrat. To potrjuje obisk šole in zanimanje staršev za šolo.
Šola je letos ustanovila sedmi razred (tretji razred gimnazije). V tem razredu je osem • dijakov, ki hodijo v šolo neobvezno. 'Učitelj stv o in starši so veseli toga razreda. Od tu bodo izšli prvi domači študentje^ — vasi bosta dobili svoje redne študente. Šolski odbor je tem in vsem pridnim dijakom organiziral na šoli dijaško kuhinjo. Dijaki ostajajo ves dan v šoli, da bi tako zmogli zadostiti zahtevam učnega načrta.
Zbora obeh vasii pa sta razvozlala še eno zadevo. Pred leti nam je nekdo po vaseh pobiral najboljše dijake in jih spravljal v Santinove šole V Trst. Tudi letos je poizkušal vzeti naši šoli dva najboljša dijaka in to celo sinova padlih borcev. Očete jiima je pogoltnila rimska volkulja, sedaj pa bi rad poslal v mjeno žrelo še otroke. Zbora sta pro ti temu ostro protestirala in prav tako proti tistemu, ki vodi tako nečastno delo. Na žalost je to duhovnik iz Krkavc. Oba zbora in šolski tcT upravni odbor prosvetnega društva so sprejeli protestne resolucije. Naše šole so sposobne same izobrazita in vzgojiti mladino, ki naj nato služi oborožena z znanjem svojemu narodu in Istri, ki je brez inteligence. ne pa da hlapcuje fašizmu_ proti svojemu narodu. Na želijo staršev in otrok imamo tudi mi svoje semenišče, kamor bi duhovnik lahkojio-šiljal mladino za svoj naraščaj.
Oba zbora sta sklenila, da je treba povedati še to:
V	ANKARANU SE ZAVZEMAJO
ZA ZGRADITEV SOLSKEGA
POSLOPJA
Na zadnjem zboru volilcev smo ponovno zahtevali zgraditev šolskega poslopja, kar je to nujna potreba našega kraja. Slovenska kot tudi i-tahjanska osnovna šola se venomer selita iz ene zasebne stavbe v drugo, Do sedaj je bilo že pet selitev. Skoro isto je z otroškim vrtcem. Učilnice so tesne in neprimerne in nikakor ne odgovarjajo higienskim predpisom. Poleg tega so še daleč od ceste, da je pot ob deževnem vremenu skoro neprehodna. Marsikdo se ob tem spodtika, kako da nima Ankaran, ki je turistični in zdraviliški kraj, svoje šolske zgradbe.
2e leta 1946 je bila stavba za šolo obljubljena. Obljuba pa se vleče iz leta v leto in je že kar predolga pot/
V	Ankaranu se dobro zavedamo, da ima naš okraj veliko dragih gradbenih potreb, pa bi vseeno morali priznati, da je naša zadeva zelo nujna. Po drugih krajih koprskega okraja gradijo nove šole, kulturne in zadružne domove, le na anka-ransko šolo nekako pozabljajo. Nič čudnega, če tu ne pride do kulturnega razmaha. To bo mogoče šele takrat, ko bo imel Ankaran primerno šolsko poslopje ob cesti v središču kraja, kjer bo vzgojno in kulturno delo res uspevalo ter oblikovalo ljudi z bogaio notranjostjo.
Prebivalci Ankarana
NOVA VAS
d@m in š©i©
Prosvetno društvo povezuje vasi Sv. Peter in Novo vas. Naj hi se končno že prenehalo govoriti in pisali o nerazpolloženju ene vasi do druge. Tega danes ni več. Bilo je nekdaj. Naj kdo pokaže primer dveh vasi, ki bi tako složno dctlali na prosvetnem polju.
Občna zbora sta izvolila tudi novi šolski odbor, ki bo vodil materialno stran šole ;n prosvetno delo na šoli.
Vid
Gospodarski svet OLO v Kopru je razpravljal v sporazumu z gospodarskim svetom v Sežani o večjih investicijah, s katerimi bodo nadaljevali dela pri razširitvi in asfaltiranju ccste med Koprom in Kozino. Za prihodnje leto jo v načrtu razširitev ceste med Rižano in Črnim kalom. Oba okraja bi morala investirati za ta dela okrog 90 milijonov dinarjev. Kakor vse kaže. pa bodo to vsoto odobrili iz republiškega proračuna.
Gradnjo ceste bo prevzelo podjetje Slovenija ceste, ki bo za to delo najelo okrog 150 delavcev.
KMETIJSKE ZADRUGE POSTOJNSKEGA OKRAJA DAJEJO PREVELIKE KREDITE SVOJIM ČLANOM
Te dni je zasedala okrajna zveza zadrug postojnskega okraja. Na zasedanju so ugotovili, da ima postojnski okraj precej dobrih kmetijskih zadrug, vendar so prišle nekatere med njimi v zagato, ker so dovoljevale prevelike kredite svojim članom. Nepravilno je bilo zlasti to, cla so dovoljevale akontacije za les, ki ga dolžniki sedaj iz različnih vzrokov ne morejo dobaviti.
Kmetijske zadruge bodo v kratkem začele z večernimi kmetijskimi tečaji, med kmečko mladino pa bodo propagirali vpisovanje v kmetijsko šolo.
»
Za proslavo v Kočevju se je prijavilo doslej 180 aktivistov in okrog 1000 članov SZDL in ZB postojnskega okraja.	L. B.
*
V POSTOJNSKEM OKRAJU SO PORABILI NAD 13 MILIJONOV ZA ZDRAVLJENJE BOLNIKOV
V torek je bila v Postojni skupščina Zavoda za socialno zavarovanje, na kateri so razpravljali o poslovanju zavoda. Ugotovili so, da je bilo poslovanje v prvi polovici letošnjega leta uspešno, saj znaša pribitek okrog 7 milijonov dinarjev. Ta vsota seveda ne gre na škodo zavarovancev. Največ izdatkov so imeli za zdravljenje bolnikov v bolnicah in ambulantah. Ti izdatki znašajo nad 13 milijonov dinarjev.
Skupščina je sklenila, da se prebitek uporabi za graditev upravnega poslopja, ker zavod nima lastnih prostorov za poslovanje. Sklenili so tudi izvoliti za področje Ilirske Bistrice skupščino, ki bo reševala posamezne naloge tamkajšnjega področja.
J	M. M.
*
©t^orite^ ^ajesflišike Šole w PostojBHE
Po dveletnem odmoru je spel pričela 'Z delom vajeniška šola v Postojni. Čeprav so hodili vajenci na trimesečno šolanje v Idrijo, je bilo kljub temu čutiti vrzel pri njihovem teoretičnem in praktičnem znanju, kakor tudi pri disciplini. _
Otvoritvena slovesnost je bila v osnovni šoli. Govoril je prof. Štele Andrej, ki je poudaril namen in važnost te vrste šolanja naše mladine, ki se strokovno usposablja. Nagjlasil je, kako skrbi današnja ljudska oblast za te šole in koliko prispeva za. nje. Nato so govorili še tovariši: Matevž Hace, sekretar OK ZKS, Miro Jclerčič, predsednik OLO, Lilija Angela, Čclau Franc in Kebe Maks.
Vsi so pozdravili ta dogodek ter obljubili vso pomoč.
Na proslavi je sodelovali dijaški pevski zbor, ki je zapel dve pesmi, in dijakinja, ki je deklamirala Grudnovo pesem.
Tudi mi se pridružujemo vsem z želijo, da bi šola izpolnila nalogo, za katero so jo osnovali. —ilb—
Čez mejo sta jo popihala
Avrelij in Mario, sedemnajstletna sežanska meščana, sta začutila, da jima je začelo poganjati perje in sta sklenila, da bosta tvegala prvi samostojen polet ne v sinje višave, marveč v Trst, o katerem se danes zopet toliko govori doma in po svetu. Nič nista nikomur povedala, še domačim ne, kaj nameravata. V najstrožji konspiraciji sta se odločila, da se bosta izročila varstvu mlačne jesenske noči in se kakor lisjaka splazila mimo obmejnih straž v cono A in v Trst. Ne kaže ji ma odrekati strateških sposobnosti, kajti načrt jiimai je na celi črti aispel. Domače je skrbelo, če sta se morda vdrla v zemljo. Osem dni so ubogi starši siveli za neznaino u-sodo mladih pustolovcev. Avrelij in Mario, nezrela junaka dneva, ■pa sta med tem z jako mešanimi občutki doživljala v Trstu klavrno usodo ptičkov brez gnezda. Po svojem zmagovitem vkorakanju v meto, sta se najprej napotila k nekim svojim sorodnikom, ki so malone onemeli od začudenja nad tem nenapovedanim, tako rekoč ilegalnim obiskom. Da bosta v Trstu delo poiskala, sta možato povedala, češ da je doma padla v vodo nada, da bi šla v neko strokovno šolo, k vojakom ju pa še ne marajo. Sorodniki so zmajevali z glavo in se samo čudili. Toda preden so utegnili kaj pametnega svetovati, sta se mlada uskoka poslovila in se šla prijavit v karantensko taborišče. Tu ju je čakalo grenko razočaranje. Umazana zanemarjenost se jima je zlobno režala od vsepovsod. V srcih se jima je nenadoma pojavila nepopisna tesnoba. Objokane mr.sli so planile domov. »Mama!«, se je utrgalo A-vreliju ¡iz dna duše. »Joj, Ikaj sva napravila!« se je kesal Mario. Prebivalci taborišča so ju zvedavo o-gledovali in pomenljivo — molčali. Nekdo jima je potisnil v roko zarjavelo posodo in zveriženo žlico., In postavila sta se v dolgo vrsto, da bi prejela hrano iz kotla. Kuhar, neobrit, škrbast in ves umazan jima je napolnil posodi z neko vsebino, ki bi je še sežanski maček ne povohal. Avrelij in Mario sta se z dolgim, žalostnim pogledom spogledala in tisti hip jima je dozorel, v srcih u-poren sklep: Proč od tod in čimprej 1« In glejte! Tudi ta načrt jima je uspel. Sla sta in se skesano javila naši delegaciji, ki je grešnikoma pomagala zopet v domače gnezdo. Na obmejnem bloku ju je čakal uradni sprejem. Celo nagovor sta morala poslušati, čeprav jima je od ganjenosti šlo na jok. Končno sta se našla zopet v toplem zavetju ljubega doma in trdno sklenila, da ju za nobeno ceno ne bo nikdo več spravil čez mejo.	Z. J.
IZREDNO DOBER PRIDELEK GROZDJA NA DRŽAVNEM POSESTVU »NOVA GORICA«
Na državnem posestvu »Nova Gorica« —Ajševica so te dni začeli s trgatvijo zgodnje sorto Veltinca. Za tem bodo trgali Pinello, beli Brgun-dee, rizling, merfot, mailvazljo in rebulo.
Strokovnjaki so preračunali, da bodo ¡letos na tem posestvu pridelali 100 % vina več kot lani. Nekateri vinogradi na' področju Stare gore bodo dali od 100 do 120 stotov grozdja sorte me.nl ot in tokaj na hektar.
Začetni nastavek zgodaj spomladi je kazal, da bo letošnji pridelek naravnost rekorden. Slabo vreme med cvetenjem pa je vplivalo, da se ves nastavek ni oplodil. Delavci posestva so morali zaradi tega škropili in žveplali trikrat več kot druga leta. Tako so obvarovali pride, lek. Od zgodnje pomladi so se znojili in skrbeli za vinograde, kot bi bili njihova last. Letos so jim obrodili tudli nekateri novi vinogradi, nasajeni leta 1949 in 1950. Računajo, da bo skupil i pridelek 12 vagonov vina.
J. P.
OBŠIRNA ZDRAVSTVENA AKCIJA V BRKINIH
Okrajni odbor Rdečega križa je organiziral obširno zdravstveno akcijo v Brkinih. Pri množičnih zdravniških pregledih, ki so bili v nedeljo, 27. septembra, je sodelovalo 46 zdravstvenih delavcev. Pregledali so nad 700 ljudi. Za zdravstveno akcijo je bilo med prebivalci Brkinov veliko zanimanje.
Uspeli živinorejski razstavi
V lililí ii lililí
Kmetijske zadruge v občini Komen ter občini Materija in Podgrad v sežanskem okraju so priredile dne 20. in 21. septembra tega leta prvi živinorejski razstavi plemenske rodovniške živine sivorjave pasme.
Scilekcija živine v komenski občini se je pričela že pred 20 leti za časa .Italije, vendar se je zaradi druge svetovne vojne konec 1. 1942 ukinila.
Z obnovo selekcije so začeli po osvoboditvi leta 1951, ko je bilo sprejetih do junija t. 1. 358 glav živine sivorjave pasme. Kontrolo molže so začeli šele v začetku tega leta, lako ida na razstavi o molznosti krav še niso imeli podatkov. Dopoldne ob
9.	uri se je pričelo ocenjevanje živine. Na razstavo so prignali 155 glav rodovniške živine, od tega: 103 'krave, 48 telic, 1 bika, 3 mlajše bikce. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali kmetijski strokovnjaki, je ocenila živino v naslednje'razrede: v I. razred 3, Ib 7, Ha 13, Ilb 64, IIIa 53, Hib 3-1 in IV. razred 1-Po ocenjevanju živine je bilo popol-'dne ob 15. uri razdeljevanje nagrad. Kmetijska zadruga Komen je prispevala za nagrade živinorejcem 100.000 dinarjev ter OLO Sežana 90.000 din.
1. nagrado jc prejela kot najboljša krava, ki odgovarja po vseh lastnostih kraškim razmeram, »Micka« R 213, stara 7 let, 4 teleta, last Pipan Antona, Komen št. 7. iz kmetijske zadruge Komen. Prejela je častni venec iter nagrado 5.000 din. Druga najboljša krava jc bila »Siva« R 1, stara 13 let, oče »Nanos«, mati »Di-na«, last Cotič Karla, Komen 28, Kmetijska zadruga Komen (2.500 dinarjev). Najboljša telica, 1. nagrajena, je bila »Biza«, odteljena 26. 7. 1951, oče »Marko« R 10, mati »Bruna« R 270, last Duguilin Z.vonka, škr-bina 40, KZ Komen, ki |je prejela nagrado din 5.000. Drugo nagrado je prejela itclica »Sivka«, odteljena 28.
10.	1951, oče »Dečko« R 38, mati »Siva«, last Tavčar Josipa, Klanec 15, KZ Gorjansko. Najboljši bik je bil »Mišo R 33403-4, odteljen 12. 12. 1951, importiran iz Avstrije, ki je prejel nagrado din 5.000. Ostala živina je bila nagrajena po posameznih razredih.
Drugi dan, 21. pr. m., se je vršila razstava živine sivorjave pasme v Slivju (Brkinih).
Selekcija živine se je v tem predelu pričela leta 1951. Vendar se je zaradi ¡tehničnih ovir prekinila ter nadaljevala v začetku leta 1953, prav' itako kontrola molznostii.
Na razstavo so prignali 225 glav živine sivorjave pasme 175 razstavljavcev. Ocenjevalna strokovna komisija jc ocenila živino v naslednje
razrede: v I. razred 2, Ib 10, Ha 20, Ilb 45, IIIa 10-1, Hib 10 in IV 4. Po ocenjevanju so bile razdeljene nagrade za razstavljeno živino. Prvo nasrado «in venec jc prejela krava »Vrba« R 255, rojena 6. 12. 1947, 2 teleti, la--t Fradcl Ivana, Bač 3, KZ Materija, ki je prejela nagrado 2.500 dinarjev. Kot prva telica je prejela nagrado 2.000 din ter venec »Zora«, rojena 12. 1. 1952, oče »Si-vec«. mati »Bruna«, last Križman Franca, javorje 22, KZ Ohrovo.
Prvo nagrado pri bikih 4.000 din ter venec je prejel bik »Hektor« R 78, rojen 5. 2. 1951, oče »Miško« R 6, mati »Bistra«, last Vouk Marka. Kovčice 2. KZ Slivje.
Druge nagrade so bile razdeljen? po razredih, in sicer za krave povprečno po 1000 din, za tel ice 960 din. za bike 2.500 din in za bikce 1.200 dinarjev.
V Slivju je razstavljalo živino 10 kmetijskih zadrug, te so prispevale v gotovini po svoji moči. Pohvaliti je treba zlasti KZ Slivje, ki je prav dobro organizirala razstavo ter prispevala 65.000 din, prav tako KZ Obrov, ki je prispevala 40.000 din. Ostale KZ so se le v manjšem merilu odzvale s prispevki za dvig živinoreje. 'OLO Sežana je prispeval 106.000 .dinarjev.
Po končani razstavi v Komnu in Slivju je govoril tovariš ing. Ferëîj iz Znanstvenega zavoda za živinorejo v Ljubljani ter nakazal živinorejcem nadaljnje naloge pri smotrni reji živine ter nadaljnjo selekcijo iste.
Razstavi v Komnu in Slivju sta pokazali, da je naš kmet izboljšal stanje živinoreje od predvojnega in se zaveda, da mu živinoreja daje glavni dohodek v kmetijstvu. Samo nekaj let je minilo, odkar vršimo selekcijo živine, in rezuiltat sla prvi živinorejski razstavi, ki sla pokazali. da sežanski oikraj razpolaga z dobrim plemenskim materialom.
Glavne zasluge pri dvigu živinoreje ima živinorejski odbor pri OZZ Sežana ter živinorejski pododbori pri KZ in člani KZ, ki s pravilno odbi-ro sivorjave pasme pomagajo pri dvigu naše živinoreje, kajti le s pravo odbiro — selekcijo živine boran dobili dober plemenski material, ki ga bomo lahko s ponosom prodajali v druge republike —- kot najboljšega. Živinorejski razstavi pa sta dali našemu kmetu novo pobudo in veselje za vzgojo dobrega plemenskega materiala.
Zato, živinorejci sežanskega okraja, pozivamo vas, da delate za še temeljitejšo selekcijo in dvig živinoreje.
Kmetijski tehnik P. V.
Z živinorejske razstav* r Komnu: Prvonagrajena krava, last Pipan Antona iz Komna št. 7.
Ob živinorejskih razstavah v Ajdovščini in Gerknem
V Ajdovščini je bila razstava rn-rfovniške plemenske živine ob 20-¡lietnici selekeL<jskega dela. Na razstavi je bilo otcili 24-1 glav živine, od teli 123 krav. 75 tclic, 15 bikce»', 8 bikov in 23 telet. Vsa razstavljena živina je bila sivorjave pasme. Med živinorejci Srednjeviipavskc doline je opaziti pravo tekmovanje, tako da je bila razstava zelo živa. To je bila že III. razstava rodovniške ple. menske živine in bilo je opaziti velik napredek in tudi mlečnost krav je brila ocenjena za večjo. Ocenjevalna komisija je gledala na potomce bika ifNero«. last tovariša Bolne ¡Mira. Vsi potomci tega bika, ki je bil uvožen iz Švice, so kazali do-iire znake. Poudariti je treba, da je tu živina, ki spada med najboljšo plemensko živino v Sloveniji. Vipavski Križ, Lokavec in Ajdovščina M> največji centri selekcije. Od tu se plemenska žjLvina širi po vsej Goriški, bike, plemenjaie pa izražajo od tu po vsej Jugoslaviji.
Na razstavi je bila tudi krava «Bistjra«, last Viktorja Vodopavca. ki je po mlečnosti druga v Sloveniji. V desetih mesecih je dala 5206 Bitrarv mleka s 4,2 maščobe.
Kot prva je bila ocenjena krava »Sliva«, last Marjana Gregorca ¡2
je nu Cerkljanskem opazili napredek v živinoreji, či: pomislimo, da je bil ta kraj med najbolj opusto-šenimi med NOB. Prej zelo razvita živinoreja, je bila skoro popolnoma uničena. Okupatorji so v enem samem vdoru na ta del o sv o-bejenega ozemlja odpeljali nad 600 glav živiine. Veliki vrihovski kmetje, ki so imeli navadno po 20 glav živine, so imeli ob osvoboditvi le še po dve do tri glave. Sedanja živinoreja je popolnoma nov zarod, ki s« ga zaredili v izredno težkih pogojih. Zato pa Živinorejcu zaslužijo priznanje strokovnjakov, ki ga sicer na tej razstavi niso bili deležni.
Živinorejcem samim pa velja o-pozorilo tovariša iz Ljubljane, ki je omenil, da je preveč hlevske reje. To tudi popolnoma drži. Vse premalo gledajo nekateri živinorejci na inlado, razvijajočo se živino. Šc so kraji, kjer bi lahko uredili' prvovrstne pašnike, kjer bi posebno mlada živina dobila odgovarjajoč teren. To velja posebno za šebrelje, kjer so nekateri naprednejši kmetje že pred ved kot 50-mi leti težili za ustanovitvijo pašnika na Šebrejskem vrhu. Nerazumevanje in prevelika zakoreninjenost v že traVlieionalno hlevsko rejo, pa je to preprečila.
Z živinorejske razstave v Cerknem: last Rudolfa Moč
Ajdovščine, ki da letno 3150 litrov mleka. To je za kraški teren najboljši tip krave. Jože Pirjevec iz Ajdovščine je dobil nagrado za najlepšo jundco, Avgust Jerkič iz Bo-bravelj pa ima najlepšega bika.
Komisij a se je ob zaključnem ocenjevanju zelo pohvalno izrazila o živinorejcih Sredmpeviipavske doline. Vse tri prvoocenjene glave so dobile za nagrado časten venec. Med najboljše pa so razdelili 250.000 din nagrad.
V Cerknem so razstavljali živino pimegavske pasme. Razstavljale so kmetijske zadruge Cerkno. Otalcž in Podilaniše. Na razstavi je bilo okrog 150 glav živine. Ocenjevali sta dve komisiji. Za najboljšo so ocenili kravo Jakoba Čuira iz Cerkna, ki je v desetih lotih imela osem telet in je v zelo dobri kondiciji. Najboljšo junieo je razstavljal Frane Peternelj iz Planine pri Cerknem, najboljša bika pa Rudolf Močnik iz Gorij št. 3. pri Cerknem,
Za cerkljanske živinorejce je važna ugotovitev, ki jo je ob zaključku pregleda in ocenjevanja izrekel član komisije iz Ljubljane. Vsa razstavljena živina je bila srednje dobra. Pri kravah je bilo opaziti, da so dobre mlekarice m da so dobro oskrbovane. Vse preveč pa prevladuje hlevska reja. Premalo se živinorejci zanimajo za lepoto živine. Ni vse «amo rentabilnost, ki jo imajo od živine, če pa pri tem tipi zunanjost. Rozj-rtava je med dolgim pokazala, da polagajo oeilkilj anskd živinorejci veliko pažrnje za vzrejo dobre pfi emenske živine. Vt-ekakor
Najlepši bik, ki je prejel 1. nagrado, nika i: Gorij št. 3.
Goriška mladina je lahko ponosna na svoje delo
Med pripravi mi za peti kongres LMS je goriška kakor tudi vsa primorska mladina sprejela obveznost, da ho nosila glavno breme pri olep. ša-vi vasi in postavitvi slavolokov za veliki primorski praznik 6. september. Z njo so delili svoje veselje in obujali spomine tudi stari in mladi iz drugih predelov Slovenije. Kako je bila Primorska za to slavnost okrašena, o tem smo že. veliko pitali. Videli so na lastne oči stotisooi tljudi. ki so sc slavja na Ok-roglici udeležili in potovali skozi lepa primorska mesteca, trge jn vasi. Poleg tega je mladina na najvidnejših vr-hovih zakurila na stotine in stotine 'kresov, ki so naznanjali našim še ncosvobojenim hratom na Goriškem in v Beneški Sloveniji ter Kanalski dolini, da vsa Primorska praznuje, da obenem misli tudi nanje in na njihove težave in trpljenje, ki ga še moTajo prenašati pod kruto tujčevo peto. Ti ognji so Ivi ¡li zasužnjenim zamejskim bratom svetila hodrilma lučka, da naj bodo vztrajni v boju.
Na proslavo pa je prišla lahko rečemo vsa mladina, zlasti z Goriške. Čc vzamemo, da se je iz goriškega okraja udeležilo proslave na Okroglici 50.000 ljudi, vidimo, da so doma ostadi najnujnejši člani družine in priletni ljudje, da so čuvali dom in otroke ter opravili potrebna detla v hlevu. Tako lahko mirne vesti trdimo, da smo imeli na Okro-glici zbrano vso goriško mladino. Le-ta je večinoma prihitela na slovesnost s kollcsi že na predvečer praznika. S posebno pozornostjo so mladinci in mladinke poslušali pogovore starejših borcev. Višek navdušenja pa je vsekakor bil Titov govor.
Po vseli vaseh, in to v 140 mladinskih aktivih, so imeli množične sestanke milad.ine. kjer so podajali obračun svojega dela in volili delegate za občinske konference. Občinske konference so tako izvedli že v Novi Gorici, Kanalu, Kojskem ter Bobrovem ter v drugih krajih. Skrb. no pa se nanjo še pripravljajo v Ajdovščini, Šempetru, Vipavi ter v preostalih občinah. Vseh delegatov za mladinski kongres hod'o izvolili 29. Večje občine, kakor Nora Gorica, so izvolitle kar po tri delegate, ki bodo mladino zastopali na kongresu.
Najboljša mladinska organizacija je še vedno v mali vipavski vasici Bi Klanje. Le-ta po svojem zglednem delu prekaša marsikatero povprečno partijsko organizacijo. Med drugim so imeli letos kar 8 samostojnih kulturnih prireditev. Poleg tega so nastopali tudi v gorski vasici Podlkraj, v Podnanosu, v Vipavi in drugod. Na vse prireditve, ki so jih imeli, je. prišlo veliko občinstva. Tudi v obmejnima briškima vasema Podsa-hotinu in Cerovem in drugod se mladina s pomočjo dobrih vaških učiteljev in učiteljic uči lepih igric in v. njimi nastopa v domači vasi. Večkrat gredo gostovat tudi v sosednje vasi.	—jp
H kritiki sežanske »Svobode«
Delovanje jaletdiiae no Krasu
O mladini se večkrat slišijo zelo nepovoljoii glasovi, ¿a je nedelavna, da ji ni kdo ve kaj do kulturnega dela. da nič ne misli na prihodnost, da .. .
VendaT so taka mnenja nekako pretirana. Človek je že lak, di raje graja kot hvali. Dejstvo pa je, da se mlladina vendarle zanima za najrazličnejša vprašanja. Dokaz temu so mladinske konference, ki jili i rila mladinska organizacija po okrajih v zadnjih dneh, kjer mladina razpravlja in rešuje razna organizacijska, politična in druga vprašanja. Mladina občine Sežana jc na taka konferenci pregledala delovanje po posameznih vaseh občuje. Mladina te občine živi v neposredni bližini Tn-rta. zato je potrebno, da je njeno zanimanje za politična vprašanja Trsta bolj živo. Bolj hi jo moralo zanimati, kako živi mladina v Trstu, ki je oropana vseh pridobitev NOB,
Aktivno pa se mladina udejstvuje v raznih društvenih organizacijah, tako v telcsno-vzgojneni društvu »Partizan,« v PLZ, v prostovoljnem gasilskem društvu in podobno. Pri tem pa pozablja, da je politična organizacija. V zvezi z bližajočimi se voijitvami, čakajo mladino važne naloge. Važen bo njen glas pri izbiri kandidatov, pri pojasnjevanju [vomena volitev tistim mladincem,
ki bodo letos imeli pravico prvič voli ti.
Delegati mladine so na konferenci govorili o odmevu govora maršala Tita na Okrogliei, o kulturni in politični vzgoji mladine in posebno ostro o delovanju klerofašizma. Ostro so obsodili rovarjemje škofa Santina. ki je pred kratkim poslal v Koper svojega zastopnika, ki je potem tam širil propagando, da hi tudi iz okraja Sežana spravil čimveč otrok k birmi v Koper. Delegati so obravnavali vprašanje zaposlitve mladine v posameznih podjetjih in ustanova!]. Eden izmed delegatov je sprožil vprašanje odpuščanja ženske delavne sile in nameščanje moških na izpraznjena mesta. Na dan je prišlo tudi vprašanje prehrane tiste mladine, kii je zaposlena v podjetjih v Sežani. Tu obstaja samo ena manjša menza za uslužbence okrajnih ustanov. Mladina iz podjetij se hrani zdaj v eni, zdaj v drugi gostilni, nekateri pa si sami kuhajo doma. Govorili so tudi o plesih po vaseh, ki so postali prepogosti, tako da mladina zanemarja vsako kulturno-politično delo. Konferenca je sklenila, da sc brez kulturne prireditve, ne bo izdalo nobenega dovoljenja za ples. Ob zaključku konference so izvolili dva delegata za V. kongres LMS in nov ll.jKian5.kii občinski mladinski komitet.	M.
»Primorske novice« (M. 8. 1053 i so v »Prepihu« kritizirale DPD »Svoboda«, češ da nastopa z zastarelimi pesmimi in da je orkester »Svobode« aktiven samo na plesih, ne pa pri proslavah. Teden dni kasneje pa jo je tudi »Pavliha« z zadoščenjema stresel iz svoje »Popotne torbe«.
Tako neodgovorno pisanje ni in ne bo nikoli moglo ničesar doprinesti k uspešni ureditvi razmer v sežanski »Svobodi«, da bi se ta utrdila in poživilo njeno delo, ker je vsebina kritike poleg vsega drugega neresnična in neobjektivna, da ne govorimo o načinu in obliki, v kateri jc bila napisana.
V	okviru proslave Dneva vstaje — 22. julija — so člani sežanske »Svobode« gostovali na izredno lepo uspeli proslavi na Vrabčah, kjer je poleg orkestra nastopila igralska skupina z raznimi skeči in pevski kvintet s samospevi. Še prej so našlo-pili v Sežani ob priliki snemanja Radia Koper za program »Z mikrofonom sirom Primorske«, dalje v bolnici TBC Senožeče itd.
V	okviru proslave 10. obletnice osvoboditve Primorske je. DPD »Svoboda« Sežana priredila turnejo s sicer kratkim, vendar pestrim sporedom, Sodeloval je tudi orkester društva, medtem ko se pevski zbor teh gostovanj ni mogel udeležiti, ker se je vadili za nastop na Okroglici. Ansambel, ki ga je vodil tovariš Miro Kranjc, je obiskal predvsem oddaljene kraje sežanskega okraja, ki so v tem pogledu najbodj zapostavljeni. V dneh od L do 4. septembra je gostoval v Rižani, Črnem kalu, Materiji, Obrovem in Tomaju, 6. septembra pa se je Udeležil proslave na Okrogliei. Kjerkoli so člani ansambla nastopali, so jih povsod toplo pozdravili in povsod je občinstvo izrazilo željo, da bi se taka gostovanja še večkrat ponovila.
Da se ni DPD liSvoboda« moglo pripraviti z bogatejšim sporedom, igro, koncertom itd., za to moramo iskati razloga v dejstvu, da imamo v Sežani še vedno ljudi, ki njene nap&Te razbijajo z neutemeljenimi in neobjektivnimi kritikami. To je precej boleča točka, ki je ni tako lahko odpraviti. Se najbolj žalostno pa je to, da kritizirajo ljudje, ki v največ primerih stojijo tako daleč od dela »Svobode«, da ne vidijo njenih težav in ne poznajo njene problematike. Želeti bi bilo, da si v bodoče tak; kritiki, ki jemljejo še preostalemu aktivnemu članstvu voljo do dela s tem, da pišejo neodgovorne stvari po raznih hu-morističnih listnih, položijo roko na scrce in se vprašajo, koliko so oni napravili za dvig kulturnega življenja v Sežani. Še boflj pošteno pa bi bilo z njihove strani, da bi se tudi sami vključili v delo »Svobode« in s svojo udeležbo pomagali postavili jo na trdne in zdrave te. melje, obenem pa prispevali svoj delež h kulturnemu napredku in socialistični preobrazbi naših ljudi.
fffl
■ >.	■-,> " ■ V i'. '. K
»Svoboda« ima toliko sekcij (dramska skupina, folklorna, pevski zbor, orkester itd.), da lahko v njej vsakdo na svojem področju dela.
Vse to je bilo potrebno napisati, da M bomo na jasnem. Pustimo ne-objektivne in neumestne kritike in rajši zagrabimo vsi složno in živo z-a delo, da poživimo kulturno-prosvetno živi jen je v Sežani, tako kot je treba. Spodbujajmo rajši ljudi k delu in večji aktivizaciji, nameato da jih kritiziramo, Sierr niliee ni proti kritiki, čc je objektivna Ter zdrava. Vendar je treba v prvi vrsti kritizirati tiste, ki nič rte delajo, in Šele nato one, ki pri delu grešijo.
R. F.
.,■>■'■■ j ■?../. -i
Fižol rukljičar je letov v goratih krajih Primorske izredno dobro obrodil
Ali je prav teko ?
SLIČICA O STANOVANJU V DIVAČI
Kar sama mi prihaja na misdl tista zgodbica o Ksici in ježu, ko sem te dtni slišal tole lepo zigodbieo: Kot povsod, je tudi v Divači stiska za stanovanje. Imamo nekoga, ki je bil pred1 leti kar zadovoljen z eno-sobnim stanovanjem. Za začetek je kar šlo. ker pač ni bilo drugače. Kmalu pa mu jo železniška uprava preskrbela dvosobno stanovanje, spalnico in. kuhinj. Sedaj je ta' tričlanska družina podedovala lepo vilo, ki ima kuhinjo, trisobno stanovanje, kopalnico, drvarnico in klet. Čaka pa vseeno na vselitev, ker je v četrti sobi še ena stranka. Na zahtevo novega gospodama se ta stranka ni izselila, ker nima dragega stanovanja. Nori gospodar je to stranko poklical na sodišče is s« tam izrazil, da bo to stranko vrgel na cesto.
Zelo Sudtno, da sodišče zagovarja tako ravnanje in da imajo teki ljudje pri nasi oblasti zaslombo in prolekcijo.
Opazovalec
ZAKAJ JE NA CERKLJANSKEM RAZDELJEVANJE POŠTE TAKO SLABO?
Večkrat se po cerkljanskih vaseh slišijo pritožbe o prejemanju pcošte. Skoro vse vasi v občini prejemajo pošto samo trikrat tedensko, v ponedeljek, sredo in .petek. Neredkokrat se zgodi, da bi moral zastopnik vasi. predsednik zadruge ali kak drug predstavnik množične organizacije SZDL prisostvovali kaki važni seji na občini ali na okraju, pa dobi obvestilo z eno ali tudi večdnevno zamudo. Tako zaostajajo uradna pisma in je nevarno, da to vzlbuja veliko negodovanje pri ljudeh.
Ni pa samo vprašanje pisemske pošte, temveč tudi časopisja. Je več primerov, da so posamezni naprednejši ljudje po vaseh naročeni na illoven^kli poročevalec. Ljubljanski dnevnik _ in na Ljudsko pravioo -Borbo. Ko pride pošta, prejmejo kar po tri številke naenkrat, včasih pa tud,i po pot, če je na vlakih kaj zamude- Kako naj delovni človek potem dobi čas, da bi prebral vsaj glavne stvari, ki ga zanimajo?! Na-vadtno vrže z nejevoljo vse skupaj v omaro, pa je opravljeno. V največ primerih pa so odpove nsroč-•liiištvu.
Da navedemo primer iz Otaleža, kje.r vozi avtobus pošto za štiri vasi in sicer: Lazeč, Plužnje, Otalež in Jazne, mimo Maruškovca. ki jo oddali en le dobre četrt ure. v Cerkno, kamor mora potem pismonoša po pošto. Pri tem zamudi najmanj pol idneva, če pa bi šel k Mam-škovcu pa le dobro uro. Isti primer je za ŠebreOje, avtobus vozi vsak dan skozi Stopnik isi peljo poito mimo vse do Cerkna.
Tudi pismonoše so se navadili ■precej velike udobnosti in si pri-voščijo razne »olajšave«. Kar je hiš v bližini že še nekako oddajo pošto, druga pa čaka lastnika navadno kat na stanovanju pismonoše.
Ni prvič, da so se prizadeti obrnili do novinarja, da bi podprl njihove žellje po izboljšanju. Poštna uprava naj hi javno pojasnila vzto. ke, zakaj je stanje tako, zakaj se ue da. ali zakaj se tako stanje ne popravi.
w
v
m mm
Sredi septembra so se začeli na ozemJlj.u ziigjreMke vojaške oblasti pod vodstvom generalnega polkovnika Koste Nagvja 'veliki manevri enot Jugoslovanske ljudske armade. Namen teh manevrov je hiti predvsem preverjanje in napredovanje, bojine pripravljenosti armade, ki je odvisna od izurjenosti vojaškega in starešinskega aktivnega in rezervnega kadra ipri vodstvu enot, opremljenih s sodobnimi vojaškimi pripomočki. Jugoslovanska ljudska' armada še ui imela po vojni manevrov v tako velikem obsegu, kot so bili sedanja.
Značaj manevrov je bil izključno
lepše trii besede, ki so jih izgovarjali na vseh popriščih teh manevrov.
Takih prizorov je bilo vse polno. Toda ne samo takih. \ ojaki so morali prehoditi na desetine kilometrov, spali in jedli, so, kakor je naneslo glede na putložaj na fronti. Toda vse napore so vzdržali. Morala je bila enako "visoka pri aktivnih borcih in oficirjih kot pri rezervistih.
«Tovariši, naš vojak je čudovit,« je vzkliknil nek rezervist v razgovoru z novinarji. »S tako armado ne moremo izgubiti vojne.«


Tanki napredujejo, minerji imajo besedo!
poučno-vizgojnl. Naši narodi niso nikoli ogrožali svobode in nezavisnosti nikogar in tudi niso nikomur grozili z orožjem. Zato ne moremo trditi za te manevre, da so jih organizirali, kakor je sedaj pogosto praksa po svetu, zaradi demonstracij vojaške sile. rožljanja z orožjem ali gTO-ženj komurkoli.
Že prvi dan je obiskal področje manevrov Feldmaršal ' Monilgomc-rv, ki se je pohvalno izrazili o Jugoslovanski" ljudski armadi. Na manevre so .prišle tudi vojaške delegacije Velike Britanije, Grčije. ZDA. Turčije in Francije, šef ameriške misije za vojaško poinoč Jugoslavija in vo-jaška atašeja Burme in Italije.
OSTRI BOJI ŽE V ZAČETKU
Enote, ki so sodelovale na manevrih, so razdelili na »rdeče« in »modre«. Med njimi so se že takoj prve dni vnele ostre bitke. Začetni uapeliii so pripadali »modrim«, ki so po glavni artilerijski pripravi jn s podjporo letalstva izvedli juriš in v eeiloti prebili glavni položaj^ »rde-čali«. [»iRdeč)!« SO se umaknili na novo obrambno linijo.
Vodnik Kočevski sc je odločil, da se vtihotapi v vrste »rdečih«. Odstranil je svoje znamenje in prešel ' na nasprotno stran. Nekaj je name-raval. Toda ni še napravil deset korakov po tujem ozemlju, ko so ga »rdVMai« borci zajeli.
»Vdaj se,« so mu zaklicali.
»Nikoli,« jim je odgovoril.
Nastalo je prerivanje. Kočevski je bili popraskan po licu, ni pa bil strahopetec. Najbrž bi se izmuznil, če se ne bi vmešal sodnik, ki mu jc dodelil »rang« ujetnika. Pa niti tedaj ni Kočevski popustil
»Kako se imenuješ?« ga je vprašal sodnik.
»Ne vem,« je odgovoril Kočevski".
»Kateri enoti pripadaš?«
»No vftm^t
»Tii si modri ?«
jiNisem.«
»Potem si rdeči.«
»Nisem,«
JLn vse tako po vrsti: ne vem, nisem, ne vdam se, to so bile edine besede vodnika Kočevskega. Naj-
VRHOVNI POVELJNIK NA POLOŽAJIH
Enaindvajsetega septembra dopoldne je prispel na manevrsko področje vrhovni poveljnik JLA maršal. Tito. »Modri« so takrat prešli v napad in zavzeli prvi rov »rdeče« obrambe.
»Pomeni, da je tukaj ,vojma\« je dejal z nasmehom tovariš Tito. Zatem se je odpravil na obhod položajev. Narodni heroj podpolkovnik Mikan Marjanouič, poveljnik neke enota »modrih« mu je raportiral:
»Tovariš maršal, stanje je ,vojno. Tito se je zanimal za razpored njegovih sil.
K topniškim enotam je prišla enota majorja Novana Dragosavca. Tudi ta je raportiral. Očitno je bilo, da je razburjen. Kako ne bi bil, saj se ni nadejali, da bo vrhovni poveljnik prišel sem na položaj.
»Kako gre?« je vprašal Tito.
»Dobro, danes je malo težavneje, ker je blatno,« je odgovoril major,
»Imate rezerviste?«
»Imamo,« pravi major.
»Kako obvladajo osnovne vojaške spretnosti ?«
»Zelo dobro,« je odgovoril general Nagy,
»Pokažite mi torej položaj svoje enote,« je dejal Tito.
Zdaj se je major dobro znašel. Vojaki so s pogledi spremljali vrhovnega poveljnika. Tito je pristopil k posadki pri topu. Iz zelene-nega vejevja je raofela samo dolga cev. Tedaj se je obruil k vojakom:
»Vse je odlično mask i ran 0.«
Obraz pilavoliasega Mladeniča je preleta! blag nasmeh. To je bili znak zadovoljstva pri taki oceni vrhovnega poveljnika.
Nato se jc Tito odpravili v tabor, kjer je bilo nastanjeno vodstvo manevrov. Nekaj generalov in višjih oficirjev je tolmačilo na velikem reliefu osnovni načrt manevrov. Ob tej priložnosti je generalni polkovnik Peko Dapčevič opozoril na podvig inženIrcev, ki so naredili most čez reko v nekaj manj kakor dveh •urah, čeprav porabijo v velikih armadah za to delo štiri ure.
»Pokažite mi trenutno stanje,« je dejal Tito.
Odšli so v drugo barako. Operativni oficir je poročali, ko pa je s palico pokazal na rdeč' krožeč, ga je Tito vprašal:
»Kdo je to?«
»Partizani, tovariš maršal,« je odgovoril polkovnik.
»Pa kaj delajo?«
»To so majhne skupiue, ki v zaledju »plavili« rušijo komunikacije. Predsinocnjim so zavrele tudi mesto.«
Tito se je nasmehnil. 'Zdelo se je, tla so mu bile drage besede o operacijah v zaledju »sovražnika«, saj Tito dobro ve, kaj zmorejo partizani.
»RDEČI« ZMAGAJO
Po enodnevnem zatišju so »rdeči« ipircšli v protinapad. Ob podpori tankov in artile.riije so z obkoljevalnim manevrom zavzel i mesto G., čeprav so se »modri« srdito upirali. Ko je zagospodarila nad novim prostorom, je komanda »rdečih« z a poved al a tankom, naj izbojujejo nov prodor v globino z desantom iz zraka, daleč v »sovražnem« zaledju pa naj bi obkolili »modre« v glavni smeri njihove obrambe. To se jc tudi po-.-rcčMn.
Vreme za akcijo padalskih c.not jc bilo zelo ugodno. Njihova naloga je bila hitro zavzeti kraj N., glavni piroRjetni vozel »modrega« zaledja. Najprej so letala bombardirala omenjeni kraj in enote »modrih« v okolici. Nato so se pojavile eskadbiilji.' prevoznih Irital v -pro.msttvu lovcev. Ko so priletela letala nad kraj N., so začeli skakali padalci
Nebo je iznenada postalo belo. Desamtna pehota se je počasi spuščala na tla. Ni pa se še razporedila za morebitni hoj, ko je z vzhoda pridrveli odred »modre« konjenice. Tedaj so letala »rdečih« prekinila napad na tanke in navalila na konjenico. Prizor je | vi j veličasten. Padalci še niso bili ina tleh. ko so jim že pridrveli nasproti konjeniki.
Padalci so bili zelo dobro oboroženi z avtomatičnim orožjem. Takoj so se pripravili v boj in toča njihovih krogel se ie usula na konjenico. Razvil sc je srdit spopad, ki ni trajal dolgo. Konjenica jc imela že ob prvem spopadu velike izgube .in se je morala umaknili.
Desant se je popolnoma posrečil. Zmaga padalcev je pravzaprav go-ivorila o zmagi »rdečih«. Naposled sc je bližal konec velikega protinapada, ki je spravil »modre« v brezupen položaj. Proostajal jim je samo boj v obkoliitvii. ker sc je obrofl vodno bolj stiskal.
S tem so se manevri Jugoslovanske ljudske armade končali.
Italijani so upravičeno ponosni .113 Bmetke. Pravijo jim »kraljica morja« ali pa tudi »kraljica umetnosti« Nekateri deli Benetk so zaradi svoje čudovite lege in prekrasnih palač, zgrajenih v d.obi slavne »Sere-nissime«, naravnost pravljično lepi. Tu so v olkviru lesketajočih se mozaikov, dragocenosti in umetnin vsako leto umetniški festivali, ki privabijo mnogo tujcev. Člov-ek bi mislil, da so Benečani »rečni Zemljani, k; se ukvarjajo samo z, muzam posrečenimi posli.
Center Benetk živi od turizma, v predmestnih delih pa se je že pred vojno razvila velika industrija. Beneški delavci so prav tako kot povsod v Italiji obremenjeni z nadlogami, ki jim grenc že itak težko življenje. Toda tujec le redko zaide v te zakulisne Benetke in njegovi edini vtisi so oni, ki mu jih da center uradnih Benetk, to je Ca-nml Grande in Trg sv. .Marka. Tu sreča elegantne, brezskrbno in potratne turiste ter p etične mogotce, ki jih v Benetkah vsako leto kar mrgoli, se opaj-a v beneških nočeh ttii pa poseda po terasah modernih hotelov...
Prave prebivalce Benetk pa najdemo daleč proč od Iblestečega centra. ki očara ituijea. v kočah indu. strijskega predmestja Giudecca. kjer životarijo delavci s 'številnimi družinami in nenehno nihajo med brezposelnostjo in bornim zaslužkom. Pred tremi ali štirimi leti ie bilo to delavstvo še borbeno in življenja polno. Bil je to čas, ko so popolnoma pozabili na svoje gospodarje, razne grofe Čini, Montecaitini ali Fiat, čas, ko niso mogli niti oklop-ni'ki »Celere«, niti prasketanje mi-traljezov zajeziti te borbenosti, čas. ko so delavci enotno in ipoirumno kljubovali pritisku, delodajalca. Toda ta proletarska borbena sila. ki je bila sposobna zadati dokončni udarce delodajalcem, je začela usodno pojemati in danes vlada med delavstvom vzdušje obupane otopelosti. Težko je presoditi, čemu je treba pripisati ta poraz delavske fronte: ali neusmiljeni represiji delodajalcev. ki so 13 podporo oblasti zadušili gibanje delavstva, al: neob-1 eutljivnsti, k j jo oblast kaže do vedno bolj perečega vprašanja naraščajoče bede, ali pa je temu kriv oporni nizem infonnbirojevske sindikalne organizacije CGLL, ki je. do skrajnosti izkoristila borbenost delavcev le za svoje ozke politične cilje.
Med vojno je bilo nad Me-t ram i in Porlo Marghera -18 zračnih napadov ter okoli 300 obstreljevani in industrijska podjetja so bila pri tem močno poškodovana. Toda danes —• sedem let po vojni — še vedno nihče ne misli na obnavljanje naprav, m a zamenjavo starih strojev, ki so že doslužili. Zato so nesreče pri delu, ki terjajo često tudi smrtne žrtve, vsakdanja stvar 111 nihče jih niti ne registrira več. Srednja in mala
podjetja niso dobila po vojni nobene vojne odškodnine ali investicijskega kredita, dočim so veleobra-ti, 'ki ko larft denarnih mogotcev, takoj dobili 'potrebne kredite za obratovanje. .Na stotine malih tovarn in delavnic jc moralo zato prenehati z delom. Posledice so seveda najtežje za delavce in njihove družine. 'Medtem ko so maile tovarne ustavljale stroje in zapirale vrata, ke.r jim je zmanjkalo surovin in kapitala, je doibtilo velcipodjetje mVetroeok« —• da navedemo samo en primer — zadostne zaloge premoga. Razumljivo je, da so se naročila po vojni zmanjšala in še it a prevzamejo ve-lepodjetja. Po delavskih gibanjih in protestih so prešli delodajalci v oster protinapad. Začeli so potencirano izkoriščati delovno silo. V podjetju »Azotati« na primer imajo delavci tako izorpajoč iturnus, da so nesreče na dnevnem Tedu. Direkcija sc sklicuje na zahteve sindikalne organizacije CGIL, ki je svo-ječasno sama zahtevala zvišanje delovnih ur. Zahteve'sindikalne organizacije podjetje cinično odklanja in grozi, da bo prenehalo z delom, če delavni ne bodo odnehali 3 svojimi zahtevami po zboljšanju' delovnih pogojev.
To nadiizkoriščanje in poostreni dise.iiplindii režiim sta postala vodilo vseh direkcij večjih podjetij, v katerih je delovna sila reducirana na minimum. Na tisoče delavcev so že odpustili, toda vzporedno z odpusti se veča produkcija na račun nečloveškega izkoriščanja, ki prinaša lastnikom mastne superprofite. Odpusti, nesreče in nečloveško izkoriščanje v korist peščiici denarnih mogotcev ■—• vse to visi nad tisočerimi delavskimi družinami, ki ne vedo, kaj jim prinese jutrišnji dan. To je strašna obtožba bene-čanskih mogotcev, iprav tako pa tudi italijanske vlade, ki še vedno živi v prijetnih iluzijah o osvobodilnem poslanstvu ter je gluha in slepa za vse, kar s.e godi okoli nje.
K. J.

flffl zanimivosti Pivke
(dani okrajnega NOO Tolminske na prvem zasedanju leta 1944
Na naši Pivki — tu je mišljena vsa pivška dolina od Knežmka pa dn Postojne — 'imamo zelo muhasto reko Pivko. Zakaj muhasto? Zato ker je takrat, ko bi jo prebivalci najbolj potrebovali, nikjer ni. Talkrat pa ko se kamen solzi, kot pravimo Pirvčaui po domače deževni dobi, jo je povsod preveč!. Pivka je reka le ob večjih nalivih, ki morajo trajati .po nekaj dni, da se napolnijo vsi podzemski prostori, ki jih je na Krasu polno. Spomladi in jeseni pa je P ¡vika »aktivna« tudi po več mc-secev.
Pivka pa ima kljub presihanju svojstveno živalstvo. V spodnjem delu toka so vedno večji tolmuni, ali »štrbunki« kot jim po domače pravimo. V teh sc voda stalno drži tuldi v največji suši. Tudi pritok
Na svetu smo čudovito različni ljudje. Nekateri smo lepi, drugi ste pa grdi; nekateri smo veliki poštenjaki, drugi ste pa lumpi. Nekateri držimo s Serlokom Holmsom, ki preganja tolovaje, drugi pa vlečete bolj z Arzenom Lupenom, ki je vitez zločina. Ampak, vsi moramo živeti. Ne bo napačno nemara, če tu pa tam prižgemo svečo tudi zlodju, to se pravi Arzenu Lupenu in podobnim.
Vzemimo tale dogodek, ki se je bil pripetil v Trstu pred dobrimi šestdesetimi leti.
BOgat tržaški velikaš se posiovi od družine in odpotuje nekam v deveto deželo po opravkih. Takoj na-slednji dan potrkajo na vrata njegovi razkošne vile štirje postreščki. Imajo s seboj voziček in na njem leži velika omara za obleko. Prika^ že i?e bogaitaševa gospa in vpraša, kaj bi rada.
»Vaš gospod mož,« pravi prvi, ki je Pil videti poveljnik te ekipe, »je včefaj kupil v mestu to omaro in je nas najel in plačal, da vam jo postavimo v spalnico. Ko se bo vrnil,
FRANCE MAGAJNA:
Samo za objokane ljudi
tako nam je naročil, naj vam povemo, bo že sam pojasnil, zakaj jo je kupil.«
»Bog nebeški! 1« je vzkliknila gospa. »Ali je znorel? Kaj pa hočemo s' to omaro, saj imamo še svojih odveč!«
»Ne vemo, kaj reči gospa.^Bo že on pozneje povedal.«
»Dobro, no! Nesite jo za mano!«
štirje postreščki so pograbili težko omaro in jo z veliko muko nesli v vilo ter jo postavili v gospe-Ano spalnico. Ko so odhajali, jim je gospa še dala nekaj kronic, da popijejo skupno liter ah dva. »Čeprav,« je rekla, »se bojim, da se je mojemu možu zmešalo.«
Postreščki so dar s hvaležnostjo sprejeli in odšli.
Tri ali štiri ure pozneje so znova potrkali na vrata vile. Tudi zdaj je bila gospa, ki je prišla odpret. Hudo poparjeni so se ji zdeli.
V šotoru je bilo še dokaj toplo in Jurko se je vzdihajoče vlegel nazaj, rekoč: »Oh, še nekaj zlatih minut, saj je še prezgodaj.« Naslonil sem se na nahrbtnik, ki se je nahajal v skrajnem kotičku šotora, in se predal mislim, kako bo kaj z akcijo. Tudi Jurko je molče bdel, medtem, ko sta Orel in Bandelj, ki V ga dne n sta bila določena za akcijo, nadaljevala s sladkim spanjem in rahlim smrčanjem.
Ker ni od Jurka bilo nobenega glasu, sem ga vprašal, če je zopet zaspal. Pa mi je takoj odgovoril:
T ognju borbe
»A, ne, ne spim, le mislim, kako se borr10 danes odrezali«. Tudi njemu ' 50 j>o glavi krožile iste misli kakor metli. Nič ni pomagalo, ura je tek-kia in vstati je bilo treba. Z Jur-■kon1 sva se začela pripravljati. Jurko je prvi zlezel izpod šotora. Ko je bii zunaj, me je poklical in dejal:" »Ed^> pojdi, greva malo na sneg, da se osveživa!« Snega je bilo le maio, le v jarkih se je skrival. Sledil sem mu in tako sva drug za ¿ruglm krožila po temni Loži okrog l0c(>rja, dokler nisva našla snega, a šč ta je bil pokrit z rjavim bukovim listjem. Hitro sva se malo »O-irišala« odšla v lager, kjer je bilo je vse na nogah. Tu pa tam se je že slišalo, ločiti zaradi teme še nisino mogli, le žvenketanje orožja. Kuharji so že zakurili, ne zaradi nas, kajti tedaj o kakerri zajtrku ni pilo govora ; zadovoljni smo bili, da smo imeli redno kosilo in večerjo, ki je pa bila po zaslugi vestnih in požrtvovalnih intendantov Bandelj Alojza, Mahnič Antona in Franca, vedno redna in izdatna.
Stal sem na zbornem mestu naše čete. Prvi borci so se že zbirali v vrsto. Tudi sosednja četa se je pripravljala za zbor. Desetarji in vodniki vodov so pregledovali borce, opremo in orožje, preštevali borce in izpraševali, če imajo s seboj vse potrebno.
iz smeri štaba bataljona je prihajal tov. Mirko. Četa je bila že postrojena, le številčnega stanja vodniki vodov še niso javili. Ker serti bil v bližini svojega šotora, sem stopil vanj In pozdravil tedaj žc prebujena tovariša Orla in Ban-deljna ter se jim za vsak slučaj priporočil, naj čuvata mojo opremo.
Komandir je že odredil desetino za predhodnico in za zaščitnico, IV. četa s komandirjem na čelu, t. j. s tov. Lojzetom, dobrim tovarišem, doma z Otlice, je že kirenila. Tik preden je naša četa odšla, se je pojavil pred njo, komaj pred nekaj dnevi postavljeni novi komisar Drago Stoka-Hauda. Tudi on se je raz-govairja! z borci in jih vzpodbujal, rs koč: »Tovariši, paziti moramo, da
se bomo dobro držali kot je to naša navada, kajti v nasprotnem slučaju nas bo štab bataljona le v redkih primerih pošiljal v akcije.« Borci na besede tov. Hauda niso molčali, temveč iz desetih ust si lahko slišal: »Nič se ne bojte, samo naj pridejo, jim že pokažemo«. S tem je tov. Hauda navsezgodaj opravil svoj komisarski krst.
Komando je imel dežurni čete. S Haudo sva stala ob strani čete, ki se je pomikala, in se ji na začelju priključila. Kolona je počasi zapuščala logor. Tik za logorjem je steza polagoma padala in bila zelo blaitna. Ker kolona ni imela mul, je kljub blatu hitro napredovala. Strmine je bilo konec, prišli smo na dno, v partizanom dobro poznani »Vodni dol«. Steza nas je vodila mimo tihega, toda bistrega studenca. Po dnu dola smo laže napredovali, čeravno se količina blata ni spremenila. Marsikateremu je spodrsnilo in je padel. Ves od blata je potem godrnjaje nadaljeval pot. Nič ni pomagalo, hiteti smo morali, da nas sovražnik ne bi prehitel. Na počitek sploh nismo pomislili. Nestrpno smo pričakovali, da zasede-mo položaje. Hauda mi je hitro sledil. Pričelo se je svitaiti. Stopila sva nekoliko vstran, da vidiva, kaj se dogaja na čelu kolone, in ugotovila sva, da smo skoro na položaju. Tov. Mirko, Sočan, Lojze in drugI so se pogovarjali, kdo bo kje in kako postavil zasedo. Sledila so navodila.	(Nadaljevanje)
PRVI BRITANSKI CELOVEČERNI TRIDIMENZIONALNI FILiVI
V Londonu so pričeli s snemanjem prvega britanskega dolgega tridimenzionalnega filma. Film »Milijon dolarjev vreden diamant« pripravlja Steven Pallos za podjetje Gibraltar Fiims. Kot poročajo, bodo snemali film z novo kamero, i-menovano »Spacemaster«, ki so jo pripravili britanski tehniki. Ta nova kamera omogoča tako popolno sinhronizacijo, pri kateri oči prav nič ne trpijo.
»Oh, gospa! Iz vsega srca vas prosimo oproščenja. Veliko napako smo naredili. Zmotili smo se v naslovu. Morali bi oddati omaro nekomu v sosednji ulici, ki ima prav tak priimek kakor vi. Pred pol ure nas je po telefonu vprašal, kam smo omaro odnesli in — gospa — povrnili vam bomo nezasluženo napitnino in prosimo vas lepo, da nam oprostite te hude sitnosti, ki smo vam jih bili povzročili.«
Gospa je bila vse vzradoščena.
»Saj se mi je takoj zdelo,« je rekla veselo, »Ni mi šlo v glavo, da bi moj mož čutil potrebo po taki omari. Kar z menoj pojdite in jo odnesite. Zastran napitnine si pa ne delajte sivih las. Ni jfe treba vračati.«
Postreščki so bili ginjeni in so se zahvaljevali, da je bilo gospe že neprijetno. Polna zadovoljnosti se je vrnila v vilo.
Toda zvečer, ko se je gospa odpravila k počitku, je nenadoma zapazila, da je nekaj napak pri predalih, v katerih je hranila dragulje. V svoje veliko presenečenje je opazila, da so bili vsi predali odprti in da je bilo .iz njih pobrano vse, kar je imelo kako stvarno vrednost. Ni bilo več dragocenega nakita in izginila je vsa srebrnina, ki jo je imela v svoji spalnici. Tudi denar, ki je bil v predalu mizice.
Ni ji bilo treba mnogo tuhtati, da je pogodila resnico. Bila je žrtev petih prebrisanih tatov. Štirje so igrali vlogo postreščkov, pobi je pa tičal zaprt v omari. Ko so omaro postavili v gospejino spalnico, je skriti tolovaj vrata omare odprl in naglo poropal vse, kar se mu je zdelo vredrio. Plen je znesel .v omaro in se končno z njim vred zaklenil notri, da počaka tovariše, ki so imeli priti v domenjenem času, da odnesejo omaro, njega lin nakradeni plen zopet na svoj voziček.
Gospa je poklicala policijo, toda o »postreščkih« ni bilo več nobenega sledu.
Ker je ta način na splošno že pozabljen, bi morda utegnil biti priporočljiv tudi danes. Z dobro organizacijo bo še deloval!
Nanosca ima polno takih »Štrbun-knv.«
V tdh »štnbunlkih« je vse polno rečnih rakov, ki dosežejo težo 10 in tudi 15 dokaigramov, Tak rak meri s škarjami vred do 22 cm. Takih ve-lokamo v je bilo v Pivki in Nanosoi vse polno. Zal pa propada rod rakov iz leta v let«, ker se za njih nihče ne zanima. »Ribarstvo — Slovenija« ima menda nalogo, da sprejema rake od ribičev in jih potem »mastno« iprodaja v Inozemstvo. Vse drugo naj napravi ineikdo drugi-Okraj sam se za to ne zanima, čeprav bi skoro lahko rekli, da je njegova naloga, saj nekaj le ima od toga. Zanimivo jc to, da mora kupec rakov dobiti dovoljenje iz Ljubljane, četprav je interesent okraj sami, oziroma okrajno podjetje.
Kakšne so koristi od prodaje rakov, ki jih gre letno v inozemstvo nad 1000kg? Preteklo leto so jih izvozili celo preko 1200 kg. Rake izvažajo v Italijo, Avstrijo in celo v Francijo. Tako tudi naši pivški Ta-ki prispevajo k pridobitvi deviz. Razlike v ceni morajo biti precejšnje, ker ribici dobijo le malenkostno ceno za rake, v inozemstvu pa jih prodajajo za veliko višjo ceno in to še v tuji valuti-
Pivški ribiči, štirje po številu, love rake ponoči s tako imenovanim »rušelnom.« Ce pomislimo, da morajo zibirati rake le po dekaigrainih. 14 lahko predstavljamo, da preteče marsikatera noč, da jih nalovijo 1000 kg. Najboljši lov na rake je poletje. V začetku junija morajo lov prekiniti, ker se raki takrat levijo.
Ribiči skušajo obdržati tako stanje, da bi raki ne izginili iz naših voda. To pa ne zadošča, ker bi bilo potrebno vložiti novo kri, oziror.-.a pomladiti zalego z raki iz drugih krajev. Raki so tudi v vodah okoli Ilirske Bistrice in v cerkniškem Obrhku. Medsebojna zamenjava rakov iz teh voda, bi gotovo koristila okrepitvi račjega rodu pri nas.
Potrebni bi bili tudi mali jezovi v strugi Pivke in Na.nošcc, kjer bi *?e vifda ob suši zadrževala več časa. Tu bi bili potrebnj le malenkostni stroški, dela pa bi bilo potrebno nujno izvršiti, če hočemo še obdržati Take. V Krki na Dolenjskem so raki popolnoma izginili. Nimamo dokazov, da bi lahko trdili, da sc je to zgodilo zaradi malomarnosti.
Omenili bi še, da imamo v Pivki in Nanosoi tudi ribe. Največ jc kle-nov. Pod Postojno imamo od Kraj-nerjeve žage proti izlivu Pivke v Postojnsko jamo, lep mrtev rokav, staro strugo Pivke. Tu je lani »Ribarstvo« iz Ljubljane vložilo šlajme. Krasno so uspevali v tem rokavu, ker pa nihče mi pazil, je že precej prirastka poginilo. Ribiči so jih cenili na okoli 500 kg. V tem rokavu bi lahko navrtali odtok za za-inono vode, pa bi bilo rib za vse Postojčane in še za izvoz. Ta rokav ima edini dotok iz klavnice, odkoder prihaja veliko dobre hrane za ribe. Razumljivo pa jc, če voda ne odteka, se usmradi, kar jc smrt za ribe.
S tem smo hoteli pojasniti nekaj (napak in malomarnosti pri čuvanju mailili živalic naših voda. Želeli i>i s tem vzbuditi zanimanje pri odgovornih. da ukrenejo potrebno. Prepričani smo, da bi tudi na našem Krasu lahko jedli ribe in rake iz domačih voda.
V. 2.
Potočni rak
"FRANCOIS BOYEK:

(Odlomek iz scenarija za istoimenski film)
Kolone francoskih beguncev so zagnetle ceste... Vozovi, avtomobili, vozički... Pomešali so se v maso, ki se brez prestranka pomika v notranjost dežele...
Ljudje hitijo, kriče, se prehitevajo, psujejo in spet kriče, zaostajajo, se s strahom ozirajo in gledajo v nebo, kjer se lahko vsak čas pojavijo eskadrilje sovražnih aa-roplanov.
Glejte jih!... Letala strmoglavijo nad cesto, mečejo bombe... Ljudje beže v paničnem strahu... Polegli so po bližnjih travnikih in njivahin se prilepili ob tla... Ženske vrešče, letala se spuščajo in z mitraljezkim ognjem tolčejo po cesti... Kriki, pomešani z eksplozijami in tuljenjem motorjev... Po nekaj trenutkih pekla, so odleteli, da bi se spet založili z municijo in se pripravili za nova pobijanja. Ljudje vstajajo iz njiv in travnikov in tečejo k cesti, vlekoč za seboj otroke.
Neki avtomobil, ki je bil na začetku kolone, je zagradil pot. Lastnik, mlad človek z ženo in majhno hčerko, na noben način ne more vžgati motorja. Ljudje iz ostalih vozil kriče na njega in mu ne dajo časa, da bi v motorju poiskal okvaro. Čeprav sta v avtu žena in otrok vsa zbegana od strahu, potiskajo ljudje avto s ceste proti strmini.
»Ne, ne — je zavrisnila žena« pustite me, da grem ven!...
Nekaj prisebnih ljudi v zadnjem trenutku reši ženo
in otroka iz avta, ki se je nagnil čez rob ceste in zdrčal po visokem nasipu.
Mož in žena stečeta za njim, da Tešita vsaj nekaj stvari.
»Uh, živine!« je psoval oče. »Svinje! Ob avto smo.«
»Saj sem ti rekla, da ne pogasi motorja! Kaj naj zdaj počnemo?«
»Ne jezi se... Priti moramo čez most!«
»Punčka je vzela iz avtomobila psička in ga objela.
»Jocq, moj mali Jocq... Oh, ljubi moj Joac, objemi me!«
Mati je vzela iz avta prtljago in prijela punčko za roko. Oce ju je spremljal in vlekel dva velika kovčka.
»S tremi kovčki ne bomo mogli...«
»Bomo ustavili kakšen voz«.
Tedaj se je spet pojavila nemška eskadriija .. Spet eksplozije, kriki, nemočno beganje. Oče in mati sta se vrgla na tla, poleg nizke mostne ograje... Poleg njiju je s kužkom v roki ležala deklica...
»Jocq!« je kriknila, ko je začutila, da se ji je psiček izmuznil iz naročja in stekel čez most — » Jocq! Jocq!« Deklica je stekla za njim, medtem ko so avioni leteli nizko nad mostom in mitraljirali...
»Paulette!« je vrisnila mati; z možem sta skočila za njo. »Paulette! Paulette!«
Ujela sta jo sredi mostu in imela še toliko časa, da sta se skrila pred avionskimi rafali, ki so sekali po mostu. Ležala sta skrčena, ko ju je prešival rafal... Zastokala sta... Paulette, ki je ležala ob materi, je nerazumevajoče gledala izraz njenega obraza, njene zaprfce oči in odprta usta... Njen mali Jocq je drhtel po vsem telesu ... Tudi njega je zadelo.
Nekaj časa je še ležala poleg mrtvili staršev, nato pa vstala, vzela v naročje napol mrtvega psička in šla na drugi kraj mostu, ne zavedajoč se nevarnosti, eksplozij, ki še vedno niso prenehale.
Ko je sovražna eskadriija odletela, je val beguncev navalil čez most...
»Kaj pa ti tukaj?« je kriknil deklici starec, ki je vlekel natovorjeno dvokolico. »Poglej, saj te bodo pohodili... No, skoči gor!« zgrabil je Paulette in jo posadil na svoj voziček. »Hej I Ubogi otrok!«
»Kaj nismo že dovolj natovorjeni?« se je uprla starka, 'ki je sedela na vozu in prijela deklico. Ko si jo je posadila poleg sebe, je pokazala na psička: »Daj ga meni!«
»Ne!« je kriknila Paulette.
»Kaj ne vidiš, da je mrtev?« je vztrajala starka in ji vzela psa.
»Oh ... Mrtev!«
»Seveda...« I11 starka je vrgla psa v reko...
Neki kamion je od zadaj zadel v voziček.
»Ce mi razbiješ voz, ti zažgem tale tvoj kamion!« je začel starec psovati šoferja.
»Hej, ti, če bi se rad tepel, tamle je vojska!« je ozmer-rjala starka svojega voznika.
Paulette je izkoristila zmedo. Skočila je z voza, se splazila pod voziček in med mnogimi nogami. Z mosta je stekla na breg reke in venomer gledala, kako plava truplo njenega psa. Ko ga je voda zanesla ob breg, ga je potegnila ven in sama samcata nadaljevala pot po vaškem kolovozu.
Konj, ki je vlekel dvokolico s strtim kolesom, je dirjal po isti poti in še vedno razmetavali stvari. Paulette je objela mrtvega Jocquija in šla z njim...
U©it©l|i©#© zopet v fC©prai
V	začetku septembra so se po dolgih let tli ponovno odprla vrata učiteljišča v Kopru. Ob tem važnem dogodku bo prav, če orišemo na kratko njegov razvoj od prvih začetkov do današnjih dni.
Najstarejši avstrijski šolski zavodi, kjer so vzgajali in se izobraževali bodoči osnovnošolski učitelji, so bile tako imenovane normalke. To vrsto šol je ustanovila Marija Terezija v drugi polovici 18, stoletja.
V	glavnem mestu vsake dežele je delovala po ena normalka. Imenovali so jo tako, ker naj bi bila vzor vsem osnovnim šolam: glavnim šolam v večjih krajih in trivialkam na vasi, Podobne so bi.",: normalke rižiim gimr.ivzijam, oosegale pa so dva do štiri razrede. Osnovnošolskim predmetom so se pridružili Ieu-tinski jezik, prostoročno in geometrijsko risanje, tehnologija, pauk o lepem vedenju, pedagogika ter o-snovnošolska metodika. Normalke so torej nadomeščale učiteljišča.
Prvo glavno šolo med vsemi mesti je dobil Rovinj leta 1819, priključen pa ji je bil trimesečni učiteljski tečaj. Pozneje so dobila glavno šolo tudi druga istrska mesta in če so okoliščine dovoljevale, so tudi v posebnih tečajih vzgajali bodoče učitelje trivialk.
Od leta 1852 se je tečaj za učitelje podaljšal za eno leto. Število tečajnikov je bilo zelo pičlo. V šolskem letu 1869/70 sta obiskovala tečaj le dva kandidata. Posledica tega je bilo prav občutno pomanjkanje učiteljstva. Da bi se odpravilo to stanje, so predlagali ustanovitev dobrega .učiteljišča, kjer bi bilo za gojence vsaj 20 štipendij od 200— 400 K letno. Prizadevanja po takem zavodu so rodila uspeh in 1. 1870 je bilo po daljši borili ustanovljeno triletno učiteljišče s sedežem v Ro-vinju. Tamošnjo deško osnovno šolo so spremenili v vadnico. Cilj novega učnega zavoda je bil vzgajati učitelje za italijanske in iliTske o-snovne šole, pa tudi za take osnovne gole, nft katerih se je vršil pouk
V	obeh jezikih.
Učni jezik je bil italijanski; gojenci pa so se lahko odločili še za ilirščino. Nemški jezik, klavir, orgle, vzgoja gluhih, slepih in duševno zaostalih otrok so bili neobvezni predmeti. Obveznih učnih predmetov je bilo 14: verouk, pedagogika, metodika, italijanski jezik, matematika, prirodopis, naravoslovje, zgodovina, kmetijstvo, pisanje, risanje, petje, violina in telesna vzgoja. Prvi letnik je imel 25 tedenskih ur, drugi 26, tretji 31, od teh 6 ur za praktične vaje.
V	prvi letnik se je vpisalo 7 gojencev, toda kmalu sta izstopila dva. Šolsko leto se je zaključilo 31. avgusta, a že med počitn cami, ki so trajale do 31. oktobra, je prišlo v Rovinj vznemirljivo sporočilo o bližnji ukinitvi zavoda, ki naj bi bil premeščen v drugo primerno i-strsko mesto. Zato ni bilo več vpisovanja v prvi letnik, eventuelni kandidatje so še vpisali v Gorico; drugi letnik se je obdržal še eno leto s štirimi gojenci, od katerih so bili trije iz Rovinj a.
Edini mesti, ki sta prišli v poštev za premestitev učiteljišča, sta bili Koper in Pazin. Obe mesti sta se potegovali zanj s tehtnimi razlogi. Zmagal je Koper. Tako se je jeseni 1872 preselilo učiteljišče iz Ro-vinja v Koper in dobilo začasno streho v tedanjem gimnazijskem poslopju. Pred uporabo teh prostorov je bilo treba izvršiti nujna popravila. Delo se je nekoliko zavleklo, ker ga je oviralo slabo vreme, in tako je bilo mogoče začeti s poukom šele 2. januarja 1873, na dvorazred-ni vadnici pa aprila istega leta.
Pouk se je vršil po učnem načrtu, ki je veljal tudi v Rovinju, torej v italijanščini, a nanovo so uvedli obvezen pouk nemščine po tri ure na teden. Med neobvezne učne predmete so uvrstili tudi slovenski jezik in stenografijo, V središču mesta ležeči vrt so najeli za dobo 10 let, da bi se gojenci mogli praktično izpopolnjevati v kmetijstvu in vrtnarstvu. Zavod ni imel telovadnice, pač pa letno telovadišče.
V	šolskem letu 1874/75 se je tudi koprsko učiteljišče razširilo na štiri letnike. To leto pa je prineslo drugo važno ureditev: ministrstvo pro-svete je z odlokom z dne 10. julija
1875 odredilo, da se učiteljišče v Kopru razširi za en ilirski <hrvaški) oddelek in en slovenski oddelek.
Uradni jezik kombiniranega učiteljišča je bil nemški. Spričevala so se izdajala v nemškem jeziku in v jeziku oddelka, kateremu je kandidat pripadal. V šolskem letu 1875/76 so uvedli italijanščino kot neobvezen učni predmet za gojence v slovenskem in hrvaškem oddelku, hrvaščino pa za slovenske in italijanske učiteljiščnike po 2 uri na teden. Zanimiva je narodna pripadnost maturantov. Od tega leta do vključno šolskega leta 1898/1899 se je prijavilo k zrelostnemu izpitu 182 Italijanov, 247 Slovencev in 73 Hrvatov. Te številke dokazujejo dvoje: kljub uradnemu pritisku in oblastnemu favoriziranju Italijanov so i-meli Slovenci na koprskem učiteljišču večino, s Hrvati pa še celo! V glavnem so bili učiteljiščniki iz Kopra, Istre, Trsta, goriške pokrajine, Beneške Slovenije ter nekaj — zlasti s Hrvati — iz ostalih avstrijsko-madžarskih pokrajin.
Reorganizacija učiteljišča je povzročila tudi premestitev vadnice. Zaradi pomanjkanja prostorov se ni mogla razširiti na petrazredno, kako: je bilo zaukazano. Slovenski oddelek je obsegal 6 šolskih let v enorazrednaci, italijanski pa v dvo-razrednici. Nemščino so poučevali od 3. razreda dalje po tri ure na teden, število slovenskih otrok na vadnici je bilo zelo nestalno, kar je pač posledica tedaj vladajočih .političnih prilik. Najnižje je bilo v letu 1875/76 (5), a najvišje v letu 1899/1900 (27). Šolsko leto je tako na vadnici kot na učiteljišču trajalo od 15. septembra do 15. julija.
šolski prostori za učiteljišče niso bili posebno primerni £n že leta 1875 je nastal načrt za zgradbo no-
Ob petdesetletnici skladatelja dr. Danila Švare
Nedavno je poteklo 50 let, odkar se je rodil v Ricmanjih pri Trstu slovenski skladatelj in dirigent dr. Danilo Svara.
Njegova glasbena dejavnost sega v ljudskošolsko dobo, ko je skladal pesmi, zbOTe m samospeve, čeprav ni poznal osnovnih zakonov sklada-teljske tehnike. Najprej je študiral klavir na Glasbeni Matici v Ljubljani (1920), nato je študij nadaljeval na Dunaju pri slovenskem rojaku pianistu Antonu Trostu (1923) in nazadnje pri Malati v Frankfur-tu, kjer je študiral tudi dirigiranje pri slavnem Scherckemu, harmonijo in kontrapunkt pa pri Caesarju. V letih 1925—27 je bil dirigent v ljubljanski Operi in profesor na opemi šoli takratnega konservatorija. 2eja po študiju ga je vodila 1927. leta zopet v Prankfurt, tokrat k profesorju Bernhardu Seklesu, pri katerem je leta 1930 končal študij iz kompozicije. Odtlej deluje kot dirigent v ljubljanski Operi in kot profesor na Akademiji za glasbo.
Svara ustvarja vse glasbene oblike : otroške, mladinske in ženske zbore (Obup, Sirota Jerica), samospeve za glas in klavir (Brodnik), mojstrsko prireja za zbore narodne pesmi (Moj očka), prav tako partizanske (Venček partizanskih). Sklada za klavir, godalni kvartet, simfonije in za film. Njegova glavna ustvarjalnost pa postaja in ostaja vsebolj opera (največja glasbena oblika) saj je doslej napisal že dve (Kleopatra, Veronika Deseniška). V poslednjem času je končal svojo tretjo opero in sicer Opero o Prešernu. Ta opera utegne biti njegovo največje in najboljše delo in bo gotovo po vseh znakih spadalo med največje slovenske glasbene umetni-nine.
Svarova glasba sodi med radikalne oziroma najradikalnejše smeri v slovenska glasbeni tvornosti in je prav zavoljo tega svojstvena, za izvajalca in poslušalca močno zahtevna. Po razumskem in čustvenem dojetju postaja njegova glasba vse bolj domača in topla. Kot profesor dirigiranja vzgaja nov dirigentski rod, M se že danes odlično uveljavlja v slovenskih glasbeni javnosti. Na tem področju se odlikuje švara kot neprekosljšv metodik in pedagog.	— mp —
ve g a poslopja. Vendar so se tozadevna pogajanja vlekla več let in do zidave sploh ni prišlo. Ker se je zavod z ustanovitvijo slovenskega ■in hrvaškega oddelka tako razširil, je bilo nujno potrebno najti druge ■šolske prostore. Glede na tedanje krajevne prilike je bilo to presneto težka naloga. Rešil jo je takratni deželni šolski nadzornik Anton Klodič: učiteljišče se je 25. septembra 1875, preselilo v nekdanji frančiškanski samostan v ulici Eugenio, z njim vred pa še deška osnovna šola. Zgradbo so seveda morali primerno adaptirati, za kar so porabili precejšnje vsote, zlasti potem, ko niso uspela ¡pogajanja za novo stavbo.
V tej stavbi je učiteljišče ostalo vse do njegove ukinitve, ko se je preselilo v Gorico.
KUBEJSKI:
Od	d®
MMtocUtdfev
(K desetletnici primorskih brigad.)
V preteklosti večkrat oborožila se vsled nasilja je slovenska pest in je — čeprav neuspešno —
navalila
na gospodarje utrdb, gradov in
mest.
In z ognjem kronali so kralja —
kmeta,
je Gradnik tu v Gorici izkrvavel: grozeče v prsih tlela je osveta in punt je v dalj in šir zaplamenel.
Se huje je graščaltn kmet tlačanil, s krvjo in znojem spet ga je redil; za staro pravdo se nihče ni zganil, vsakdo ga lahko tepel je, moril.
V novejšem času za odpadlo tlako nov jarem novi je izbral gospod, zatiral pesem nam, besedo vsako, nazival nas s prezirom »sužnji« rod
O koncu naše sladke govorice, o narodnem poginu že prerok zločesti bajal je, množil krivice;
gorja je reka rasla v veletok. .. •
In glej: ob uri usodne odločitve naš človek spet je vzel orožje v
dlan:
plačnik krivice in glasnik rešitve — na svoji zemlji vstal je partizan.
Od koder pljuska sinji val Jadrana, do tja, kjer vzpenja se v nebo
Triglav,
zemljo pojila kri je partizana, on tod trpel je, umiral, zmagoval.
In zmagal je. — Porušeni domovi so klicali: povrni se, moj sin! in prejšnji borec v jadrni obnovi svobodni dom si ustvarja iz ruševin.
In že pozabljajo se prejšnje rane, se v skupnem delu družijo moči. — Svobodno sonce, več ne zreš
tl&čane,
na svoji zemlji gospodar smo mi! — 22. september 1953
M ti i za B* št ii drastšž
Za stoletnico rojstva velikega ho-landskega slikarja Vincenta Van Goglia je neko holandsko filmsko podjetje izdelalo film posvečen moj-stru.V filmu je preko 60 Van Go-gliovih ¡slik, spremno besedilo pa so njegova pisma, ki jih je pisal bratu.
.r.t.t'
V Mehiki je umrl v starosti 83 let nemški napredni pisatelj in publi-<-ist Pavel Gutman. Kritika ga označuje kot mojstra kratke novele.
XXX
Državna založba Slovenije ze s petim zvezkom Zbranih del Janka Kersnika do-cgja tisočo izdajo po osvoboditvi. V tem razdobju jc izdala raznih knjižnih izdaj leposlovnega, znanstveno Šolskega, političnega in muz ¡kalnega značaja v skupni nakladi 6,832.261.
XXX
Za najboljšo dramo prve polovice XX. stoletja so z anketo ocenili Sartrovo dramo nLucifer in dobri bog«, ki obravnava »odnose med človekom in absolutnim«.
Chaplinov zadnj: film »Odrske luči« tiomo gledali v Kopru 2., 3. in 4., v Piranu 8. in 9., v Izoli pa 10. in 11. t. m.
Spoštujmo in negufmo mlmvmmmki gezik
Največja svetinja vsakega naroda je njegov jeziik. Hkrati je besedni zaklad poleg svobode in zdravja najdražje premoženje, ki ga premoremo. Slovenci imamo izrc.ilen naravni dar, da se z lahkoto učimo tudi tujih jezikov. Ne bom pretiral, ako trdim, da smo med vsemi narodi na svetu v tem o žiru najbolj nadarjeni. Pri tem pa hj se morali zavedati, da moramo svojo lastno go. vorioo najbolj spoštovati in negovati. Vsega obžalovanja vredno je, da ravno v it etra oziru največkrat in najbolj .grešimo.
Slovenski jezik ima prepolno le-pot in tako bogat besedili zaklad, da z njim lahko izrazimo vsako misel, vsako čustvo. Le prisluhnimo slovenskemu pesniku, knezu naše besede Otonu Župančiču, pa se nam bo zdelo, da lepše pesmi nismo nikoli slišali. Be.rimo dela ostalih oblikovalcev naše besede: Ivana Cankarja, F. S. Finžgarja, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Bogomirja Magaj-ne. Prežihovega Voranca, Miška Kranjca in vrste drugih mojstrov slovenske besede, kako skrbno in s koliko ljubeznijo so obogatili našo ljubo materinščino ter s tem vtisnili neizbrisen kulturni pečat slovenskemu jeziku. Kako neverjetno ce človeku zdi, ko .diši jadikovanje tega ali onega dijaka, da mu slovenščina povzroča v šoli med vsem i predtnctii največje težave in preglavice. še bolj čudno pa je slišati, ko ob koncu šolskega leta prinese dijak v spričevalu odlično oceno iz kakega tujega jezika, iz slovenščine pa slabo, ali celo popravljalni izpit. Dva dokaza sta v Item: Slovcaic.i svojega lastnega jezika ne obvladamo in današnja šola se z vso strogostjo lin nepopustljivostjo trudi, da bi ga obvladali.
Kdaj in kako najbolj grešimo zoper svoj jezik? Čim odpremo usta, m- kar vsuje jo žalitve naše. govorice iz njih. Redki so Slovenci, ki bi pri govoru pazili na to, kako se moramo pravilno slovensko izražati. Nekateri celo mislijo, da bi bilo pravilno slovensko izražanje spak ovali je. Rajši se poslužujemo tujih spa-kedrank, kakor zdrave in pristne domače besede. Makrkatcri jezik premore toliko narečij, kakor slovenski. In ravno v teh narečjih je največje bogastvo našega jeaika. Nar>-č-ja so kakoT pisan, lumogobarven mozaik slovenske govorice. Seveda ta mozaik ne sme biti umazan od tlijo navlake. Kako prijetno se dojema ušesa odrezava garemjščma. kako ni.s zopet ipo svoje prijetno izncnr.di ži-
vahna primorseina, sanjava dolemj-ščina in tako dalje.'Naši najbolj znani jezikoslovci po pravici ugotavljajo, da govori maš podeželski človek mnogo bolj pravilno slovenščino, kakor meščan. Saj je. praeelica našega jezika v kmečki hiši, ne v salonu.
Kako neusmiljeno mrcvarijo dostikrat naš jezik slovenski časniki, ki jim je verjetno več do tega. kaj' pišejo, kakor do ite.ga, kako pišejo. To maši kulturi prav gotovo mi v čast. Posebno pogjlavjc pa hi lahko napisal o slovenščini, kakršno uporabljajo naši uradi. Imamo klasične primere polpismenosti v tem oziru. V prvi vrsti pa je to malomamosl in nezavednost slovenskega nradni-šlva, ki se mtu ne zdi važno, da bi se potrudilo za 'lep slovenski slog. Bolj mu ugaja birokratski, naučeni in vedno se ponavljajoči uradni ton. Cemu bi reševali spise, pisali odločbe in odloke, sestavljali zapisnike v ilepi, preprosti in vsakemu razumljivi obliki, ko imamo za to že iz dobe Marije Terezije ustaljene šablone? Ako hočemo biti resnični demokrati. moramo iz naših uradov odpraviti ne samo birokratsko vzdušje. marveč tudi zastarele, obrabljene oblike upravne pismenosti, ki tako kruto žalj naš jezik.
Nič manj popačene slovenščine ni v naši trgovski reklami. Barba ^ a ne (ki mu takisto me bo škodilo, ako prebere ta članek) je v eni izmed zadnjih številk »Slovenskega Jadra-na« navedel nekaj kričečih primerov »trgovske slovenščine«. Tujec, ki našega jezika ne pozna, se seveda ob posiljevamo slovenščino ne bo ob-regal. Toda naš narodmi ponos je po pravici užaljen. — Spoštujmo in neguj m o svoj jezik, v katerem je izraz in dokaz naše kulture in narodne individualnosti!	jaša
V Comu v Italiji jc bila odprta razstava Bernardina Lirinija. italijanskega slikarja XVI. stoletja. Razstavili so petdeset del. Luini jc .znan kot avtor številnih fresk v milanskih in severnoitalijanskih cerkvah, .rr.r
Na poljskem so ob podelitvi letošnjih kn jižrijih nagrad ugotovi:, da poljska literatura peša. Skoraj popolnoma je usahnilo pesništvo, ki se je takoj po vojni lepo razvijalo »Tribuna ludu« piš da leto ni bi-
lo posebno plodno. Omemja dvoje del Putramentov roman nSeptem-ixtr« in ŽukroMiskcga ..Drieve pro-p\da«. Edino na področju kritike so ¿oscrsjlj n-kaj uspehov.
Nadzvočni in podzvočni valovi v službi človeštva
ZANIMIVOSTI
7J5? rt %% ñxíl f
Uispehi, ki so jiii učenjaki že dosegli z valovi, katerih vibracije so previsoke a!i prenizke, da bi jih zaznalo človeško uho, so skoraj neverjetni. Naše uho lahko zazna zvočne valove z več kot 20, a ne z nad 20.000 sunki v sekundi. Valove z nad 20.000 sunki v sekundi imamo za nadzvočne, a pod 20 za pod-zvočne valove.
Z nadzvočnimi valovi danes lahko pregledujemo kovine in najdemo njihove napake ravno tako, kot če bi bile iz prozornega stekla. S temi visokofrekvenčnimi valovi zdravijo sedaj zdravniki že razne revmatične bolezni, kot na primer z deset-minutnim obžarevanjem bolnika, ki trpi hude bolečine .udnice, in ki ga tako rešijo trpljenja, ne da bi kaj slišan ali občutil.
šele v zadnjem času so odkrili, da igrajo tudi podzvočni valovi zelo važno vlogo in da so zelo koristni. S temi valovi so stlačili raztresena zrna peska v čvrsti temelj ceste, po kateri neprestano vozijo težki tovorni avtomobili. NADZVOČNI IN PODZVOČNI VALOVI PRI ČRPANJU PETROLEJA Nedavno so strokovnjaki petrolej-ske industrije začudeno opazovali, kako se je popolnoma mirno in neslišno pogrezal posebni cevni vrtal-nik, ki je vrtal poldrugi kilometer pod zemljo dn iskal petrolej. Vse, kar je bilo slišati, je bilo šumenje tlačiike, ki je tlačila v izvrtano votlino blato, ki je potem prinašalo na kamnite drobce, ki so odpadli pri vrtanju skalnatega dna.
Naprava, ki so jo inženirji tedaj občudovali, je bil sodobni »zvočnii« vrtalnik, ki predstavlja pravcati preobrat v vrtanju patrolejskih vrelcev. Ta petrolejski vrtalnik, ki prodira skozi najtrdnejše skale, ženejo podzvočni valovi. Podzvočni valovi vrtajo s to vrtalno napravo veliko ceneje dn ravneje kot stare naprave, pri katerih je treba večkrat menjati konico vrtala ki se lahko zlomi ali pokvari, kar pri »zvočnem« petrolejskem vrtalniku sploh ni potrebno.
Seveda ima ta novi stroj še svoje nedostatke. Vendar kaže že danes vse na to, da bo podzvočni petrolejski vrtalnik lahko prodrl v globine, ki so bile doslej tehnično nedosegljive
Poleg sodobnega petrolejskega vr-tainika so inženirji občudovali tudi »zvočno« ah bolje rečeno pod-zvočno petrolejsko črpalko. To je čisto enostavna naprava, ki črpa petrolej iz podzemeljskih ležišč s pod-zvočnimi valovi tako, da kar brizga iz zemlje kot vodomet.
Sodobna črpalka na podzvočne valove je popolnoma izpolnila pričakovanje znanstvenikov, ker dejansko črpa iz zemlje dvakrat toliko petroleja kot običajne petrolej-ske črpalke, ki črpajo kvečjemu 25 do 35 odstotkov petroleja iz ležišč, 65 do 75 odstotkov pa ostaja navadno v peščencu. Sedaj so namreč dognali, da s podzvočnimi valovi lahko tako pretresajo ah ogrevajo sloje peščenca, da puščajo iz sebe še enkrat toliko petroleja, kot če bi jih topili. VSESTRANSKA UPORABNOST VISOKOFREKVENČNIH VALOV
Z visokofrekvenčnimi valovi se ukvarja znanost že več let, ne da bi imeli ljudje od tega koristi.
Sedaj so draguljarji začeli rabiti svedre na nadzvočni valovni pogon, s katerimi vrtajo plemenite kovine, umetniške lončene predmete in dragocene karrme. Z nadzvočnimi valovi pospešujejo danes tudi kemični razvoj, nadalje odstranjujejo z njimi tolščo in jih rabijo še v raznih drugih primerih.
V letalskih tovarnah so inženirji izmislili posebni nadzvočni va-rilnik, ki odstranjuje .od površine kovinskih predmetov .kisikovo navlako. Med drugim spajajo na ta način brezmadežno jeklo, kromove plošče, razne vrste aluminija in plastične kovinaste snovi iz hidro-oksidnega ogljika.
Danes perejo sodobni pralni stroji z nadzvočnimi valovi perilo bolje kot običajni pralni stroji. Nada-lie odpravljajo saje, sedaj celo dim
in slično nesnago, ki jo povzročajo tovarne, z visokofrekvenčnimi zvočnimi valovi, kar znatno doprinaša k izboljšanju zdravstvenih razmer v industrijskih naseljih.
V Evropi so zdravniki začeli zdraviti z nadzvočnima valovi zelo boleče revmatične, nevralgične in druge slične bolezni. Strokovnjaki poročajo o uspehih, ki jih naravnost navdušujejo. Ameriški zdravniki sedaj še previdno preučujejo ta novi način zdravljenja zlasti zato, da u-gotovijo, če ne ostavlja morda kake škodljive posledice.
Nadzvočni valovi so se zelo dobro obnesli .pri pregledovanju kovinastih predmetov glede njihovin morebitnih nevidnih notranjih razpok in drugih sličnih napak. Kovinasti predmeti odbivajo nadzvočne valove slično kot radarske z razliko, da prodirajo v njihovo notranjost in tako odkrivajo njihove notranje razpoke in votline. Z nadzvočnimi valovi najdejo notranje nedostatke kovin hitreje in enostavneje kot pa z roentgenskimi žarki.
ELEKTRIČNA CENTRALA Z ATOMSKO ENERGIJO
t
Severnoameriška letalska družba je sklenila zgraditi poskusno atomsko električno centralo. To naj bi bil prvi korak obširnega programa za produkcijo atomske energije, ki jo bodo uporabljali V tovarnah. Vsa tehnična vprašanja, ki so združena z gradnjo centrale, so že rešili. Ko bo izveden ves projekt, bodo lahko nove naprave z dnevnim jedrnim razbitjem 4,5 kg urana proizvajale toliko energije, kot jo danes dajejo centrale velikega Hooverje-vega jeza na reki Kolorado.
Centrala bo obratovala s parno
Pri raznih razpravah je bil poudarek na operacijah razklanih ustnic.
VRTEČA SE KUPOLA ZA BOMBNIKE
Nedavno so napravili poskuse a letalom, ki je opremljeno z vrtečo se kupolo za odmet bomb. S tem, da se kupola vrta, odpade odpor zraka, do katerega pride, ko se odpro vratca, skozi katera odvržejo bombe. Pri novem prostoru za bombe pa se vrti ves centralni sektor kupola okrog svoje osi. Po odmetu prida vsak del zopet na svoje prejšnja mesto.
NORVEŠKA ZMAGA V DIRKI REŠILNIH ČOLNOV
V	mednarodni dirki rešilnih čolnov, ki je bila na reki Hudson, Je zmagal norveuki čoln z osemčlansko posadko trgovske mornarice, ki je prispel na cilj za dve dolžini in pol pred ameriškim čolnom. Tretja mesto je zasedla Islandija, četrto pa Danska.
RAZSTAVA SVILENIH IZDELKOV
V	filadelfijskem tekstilnem institutu so priredili razstavo svilenih tekstilnih izdelkov. Pri vzorcih teh izdelkov je opaziti vpliv Italijanskega preroda. Omenjeni vzorci izvirajo iz 14. stoletja, ko se je začel italijanski pTerod. Med razstavlienimt tkaninami so tudi svilene tkanina iz mesta Lucca, Firence, Benetk lil Genove.
NOVO ZDRAVILO PROTI MIŠIČNIM KRČEM
Kalifornijska zdravniška zveza poroča, da so našli novo zdravilo, ki mahoma olajša bolečine v hrbtu in mišične krče. Novo zdravilo pridobivajo s pomočjo zloglasnega strupa kuraTO.
NOVO ZDRAVILO PROTI SLADKORNI BOLEZNI
Na zborovanju britanske zveza lekarnarjev so govorili tudi o novem preparatu za zdravljenje sladkorne bolezni, ki bo na tržišču v kratem razpoložljiv v zadostnih količinah. Ljudem, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, bo dnevno zadostovala ena injekcija novega zdravila, ki je znano pod imenom »insulin-cinkOva suspenzija«, namesto mešanice dosedanjih dveh preparatov, enega s kratkotrajnim in drugega z dolgotrajnim učinkom. Ta nova izboljšana oblika insulina združuje v sebi hiter in dolgotrajni učinek in ne vsebuje tujih protei-nov.
ZELO UČINKOVITO LOVSKO LET ALO — Lovsko letalo ameriške mornarice F9F—6 »Congar« na realccijs ki pogon, ki lahko razvije hitrost nad 900 km na uro.
1$ ^^j^S^liMi^S^^ŠimšS^M^J^^	¿a
STROKOVNI PREGLED LETALA P RED POLETOM — Mehaniki skrbno pregledujejo motor velikega vojaške g a prevoznega letala pred poletom-
NAPREDEK V BOJU PROTI NAHODU
Na šestem mednarodnem kongresu mikrobiologov v Rimu so zdravniki Harvardske bolnišnice v Salis-btrryju naznanila, da se jim je posrečilo vzgojiti bacile, ki povzročajo nahod, v umetni kulturi embrio-loških človeških pljuč.
Pomen tega naznanila poudarja: »To pomeni, da smo dosegli po sedmih letih potrpežljivih in tfajnih raziskovanj nov uspeh v prizadevanju, da bi točno ugotovili, kako nastaja in se razvija nahod. Glavni pomen novega uspeha je v tem: končno so bila odkrita sredstva za gojenje bacilov nahoda in s tem je tudi omogočeno preučevanje bacilov v laboratoriju.«
turbino enako kot vsaka druga termična električna centrala. Edina razlika bo v tem, da ne bo gorivo premog, ampak uran.
MEDNARODNO ZBOROVANJE
KIRURGOV V SALISBURVJU
Poletnega tridnevnega zborovanja o plastični kirurgiji, ki je bilo v Salisburyju, se je udeležilo nad 130 najbolj slavnih kirurgov sveta, med njimi tudi specialisti za zobno kirurgijo. Na zborovanju so prikazali dragoceno vlogo, katero igrajo radioaktivne snovi, ki jih izdelujejo v raziskovalnih zavodih za atomsko energijo, v moderni plastični kirurgiji. Na zborovanju so tudi predvajali rentgenske filme in prikazali najnovejši razvoj rentgenologije.
Pogled v
Inpfe liiiiili
Jugoslovanski potnik ima za potovanje v Nemčijo poleti :na razpolago dva udobna brzovlaka, Tauer-Ekspres in Adria-Ekspres. Jaz sem izbral prvega, ki me je ob 5. uri zjutraj odpeljal z Jesenic skozi Karavanški predor v Avstrijo. Pregled na jugoslovansko-avstrijski meji je bil zelo hiter, vljuden in obziren, tako da je moj sopotnik v kupeju, Avstrijec, dejaJl: »Tako je prav, mi potniki smo zadovoljni, cariniki pa tudi!«. Skoraj prazen vlak se je v Beljaku hipoma napolnil, da je bila gneča še po hodnikih. Seveda, sobota je in povrhu še privi avgust in vse hiti na izlete in na letovišča. Električna lokomotiva nas z veliko hitrostjo pelje skozi prelepe alpske pokrajine. Stalno se dvigamo in pod seboj gledamo v jutranjem soncu kopajoče se živozelene doline, v katerih se belijo tu in tam majhna naselja. Prihajamo v svetovno zdravilišče Bad Gastein, mesto vil in hotelov, kjer se zbirajo petični tujci iz vsega sveta. Mlada Angležinja s svojo materjo računa: »100 do 150 šilingov dnevno za osebo, koliko časa bova lahko tukaj ostali?« Medtem ko hitimo mimo globoko pod nami ležečega Hof Gasteina, se je nebo pooblačilo in v dežju dospemo v Salzburg, mesto cerkva in glasbe, kjer izstopi precej potnikov. Takoj izven mesta prekoračimo rečico Saalach, državno mejo med Avstrijo in Nemčijo, in že drvimo z veliko hitrostjo skozi južno-bavar-sko ravnino. Med svežezelenimi polji, temnimi gozdiči in čednimi mesteci vidimo tu in tam skozi oblake obronke Alp. Preletimo reko Traun, vozimo mimo lepega mesteca Traunstein in ob južnem robu Kimskega jezera, ki je s svojimi 80 km3 največje Bavarsko jezero, žal je le malo vidno
z nizko ležeče proge. Sopotnik mi pravi, da sta na tem jezeru dva otoka, moški in ženski otok. Na prvem si je pred 80 'leti zgradil tedanji bavarski kralj Ludvik II. razkošen grad po vzorcu Versaillesa pri Parizu. Na drugem je ženski samostan. Danes sta oba otoka priljubljeni izletniški točki, kamor vozijo izletnike majhni parniki. Po kratkem postanku v mestecu Prien se peljemo ob manjšem, podolgovatem ISimskem jezeru. Koliko lepši bi bili obe jezeri, če bi ležali med hribi kakor naše Blejsko ali Bohinjsko jezero! Kmalu smo že ob veliki reki Inn, kd jo prekoračimo pri mestu Ro-Eenheim. Se kake pol ure drvimo po rodovitnih poljih južne
München — pogled na m esto in gorovje v okolici
Bavarske, ki so jdih letos, kot še ne pomnijo, pustošile nevihte in toče. Tračnice se križajo, posamezne hiše in tovarne se zgoščujejo v predmestje milijonskega mesta in vlak nas ob 13. uri zapelje med zidove, nad katerimi so se pred vojno dvigali ogromni oboki monakovskega kolodvora.
Na nemški prometni razstavi
Munchen, ali kakor ga mi tudi imenujemo Monakovo, je pivo veliko mesto v Nemčiji, v katerem se po navadi ustavi tujec, ki pride z juga. Posebno pa še letos, ko je tam velika nemška prometna razstava, ki bo odprta do 11. oktobra. Tudi jaz sem si ogledal to zanimivo in poučno razstavo. V 16 paviljonih si ogledujejo ljudske množice razstavljene vse vrste prometnih sredstev in še mnogo drugega, kaT je s tem v zvezi. Na tej razstavi lahko zasledujemo nagel razvoj prometa na cestah in tračnicah, na vodi in v zraku.
Prvi paviljon nam razkazuje delovanje nemške pošte. Ko bežno pregledamo razne slike, skice in statistike, ki nam predočujejo današnje stanje poštnega prometa, se za trenutek ustavimo pri dekletu, ki tipka na poseben pisalni stroj, teleprinter, ki je neke vrste telegrafski pisalni stroj. Tukaj izvemo, da ima Zapadna Nemčija 8500 takih »daljno-pisnih« strojev, s katerimi so povezani medsebojno ljudje, ki se med seboj pismeno obveščajo, kar pride polovico ceneje, kot če bi se ustmeno razgovarjali po telefonu.
kot važno dopolnilo daljnopisu služi priprava za telegrafski prenos slik ( ne zamenjuj s televizijo!), ki prenese v 5,5 minutah kopijo slike ali fotografije velikosti 13 X 18 cm. To je posebno važno za poročevalsko službo, ker na ta način lahko sliko kakega važnega dogodka objavi po nekaj urah časopisje vsega sveta.
Dalje vidimo vse preveč komplicirane naprave vseh vrst brezžičnih oddajnikov in sprejemnikov: filateliste, kt bulijo v razstavljene nemške znamke, ljudi, ki kupujejo znamke v avtomatih in končno lahko prisostvujemo kino-
fKANCE MAGAJNA:
ZA MLADE UČENJAKE:
NEKAJ O VZTRAJNOSTI
(Nadaljevanje) Nauk o vztrajnosti pravi: »Vsa-fco telo, če miruje, hoče še naprej mirovati in je zato vselej potrebna iieka sila, da ga požene v gibanje; če se pa giblje, se hoče kar naprej gibati in spet je potrebna neka sila, da ga ustavi.«
Krogla v puški tiči v svojem naboju in se ne gane. Ob izprožitvi jo plini gorečega smodnika z veliko silo porinejo skozi cev. Cim daljša je ta cev, tem dlje časa jo ti plini porivajo in njena hitrost se ves ta čas, ki je sicer neizmerno kratek, neprestano veča. Zato ne moremo s kratkocevnim samokresom tako daleč streljati kakor s puško. Krogla, ki je mirovala, hoče še mirovati in ge zato upira pritisku plina. Pri samokresu traja pritisk manj časa kot pri puški, prej odjenja in to se pri kroglini brzini pozna.
Kakor hitro je krogla zunaj puške, pritisk plina popolnoma odne-
DEKLICA IN GOBE
Dve deklici sta šli nabirat gobe. Ko sta jih že precej nabrali, sta se odpravili proti domu. Pot ju je peljala čez železniški tir. Mirno sta zlezli na nasip in šli po tračnicah, kajti mislili sta, da je vlak še daleč.
Pa je mlajša sestrica opazila ob robu nasipa gobe in je šla ponje. Stekla je precej naprej. Ko jih je pobrala, je plezala nazaj na železniški nasip. V tem je nenadoma starejša zagledala, kako sopiha po tračnicah lokomotiva. Na vso moč je kričala sestrici: »Ne hodi nazaj, počakaj tam!« Lokomotiva je bila že blizu in strojevodja je piskal na vso moč. Mlajša ni razumela, kaj sestra kriči, in je plezala naprej. Ravno ko je prišla do vrha, je prihrumela mimo lokomotiva, vsi potniki so gledali skozi okna in sprevodnik je tekel na konec vlaka, da bi videl, ali se je deklici kaj zgodilo. Videl je, da leži deklica med tračnicami z glavo navzdol in se ne gane.
Vsa prestrašena je tekla sestra k njej. In ko je bil vlak že daleč mimo, je deklica dvignila glavo, pobrala gobe, ki so se ji raztresle, in skupaj s sestrico sta odšli proti domu.
Napisala in narisala BECAJ Jožica
iz Cajnarjev pri Begunjah
ha. Od tu dalje deluje nanjo samo vztrajnostna sila. Skrivnost je, kje ta sila v njej tiči in kako jo poganja naprej. Krogla potuje pač naprej zaradi zagona, ki je le drugo ime za vztrajnost. Ce bi ne bilo o-vir, bi tako potovala odslej vso večnost. Toda vsaj dve oviri se ji stavita na pot: odpor zraka ter njena težnost, ki jo neprestano sili, da pada proti tlom, Zaradi ter dveh ovir se njena hitrost naglo manjša in ko končno pade, na tla, ki so zanjo zadnja ovira, kaj kmalu popolnoma obmiruje.
Sila vztrajnosti je včasih presenetljiva. Nekoč sem postavil prazno pločevinasto konservno škatlo na vrh stebriča v plotu. Prosto je tam stala in vsak veter bi jo lahko odpihnil. Iz razdalje nekaj korakov sem ustrelil vanjo z malo puško. Krogla je napravila skoznjo kar dve luknji: prvo na tisti trani oboda, ki je bil meni najbližji, drugo pa na nasprotni. In vendar se škat-lja ni niti zgenila. Ni se utegnila zgeniti; prehitro je šlo, škatla je hotela mirovati; njen vztrajnostni odpor, tako malenkosten sicer, da bi ga mogel z bilko premagati, je bil v tisti stotisočinki sekunde, ko jo je krogla prebijala, dovolj silen, da je kljuboval udarcu krogle. Ta, ki vsled svoje vztrajnost spet ni hotela odjenjati, je morala prebiti u-porno škatlo na dveh mestih, če je hotela potovati v svoji smeri naprej.
Ce nataknemo kolešček iz bolj trdega papirja (razglednice n. pr.) na zelo hitro se vrtečo os, imamo tu malo »cirkularko«. Čeprav ima gladek rob okoli, bomo vendar z dovoijno pazljivostjo prežagali na njej vžigalico na dvoje.
IVAN GORAN-KOVACIC :
U&pmanka
Spi mi, sinček sladki, spi! Glej, v gnezdu ptič leži — spančkaj, spanekaj, sinek moj
Z neba zvezde se smejo, z mesecem te čuvajo ... Nič se, sinek, ti ne boj.
Vsi te branijo s pozdravi: spi nam! Celi svet ti pravi: ninaj, ninaj, lepi naš.
Ko boš velik, ne pozabi, dobrih mož svet vedno rabi. Ninaj, ninaj, lepi naš.
Vse to pojejo ti ptički, šepetajo rož grmički — sanjaj sanje, mali brat...
Ko boš velik, ti nas brani, čuvaj nas in lačne hrani —■ ves te svet imel bo rad.
PRVIČ V ŠOLO — 90 malčkov-cici ljudske šole v Postojni. Tovarišicc rami teh malčkov priredile gostijo, stojnska podjetja. Na sliki vidimo d Miha se pridružuje željam drugih
banov je letos prvič prestopilo prag učiteljice so skupaj z ženami-mate-za katero so prispevala razna po-el omizja s te pogostitve. Tudi stric in jim želi v šoli obilo uspehov!
ZAJČEK
Nekega dne sva šla s prijateljem v trgovino. Ob poti je stala samotna žaga. Pes je tekel pred nama in začel lajati. Postala sva radovedna, zakaj laja, in sva šla proti žagi. 2e ■sva mislila, da bo od nekod sfrfotal kak ptič, ko nama je pritekel naproti lep, majhen zajček. Plaho se je oziral, v katero stran bi skočil in hitro je smuknil pod žago. Seveda sva tekla za njim.
, Zajček se je stisnil pod deske in ves prestrašen čakal, kaj se bo zgodilo. Prijatelj se je splazil proti njemu in ga zagrabil za dolga ušesa. Vesela sva ga nesla domov in ga dobro krmila. Toda kljub temu nama je čez nekaj dni poginil.
Se dolgo nama je bilo zelo žal za lepim to prijaznim zajčkom.
Napisal LAH ANTON iz Sv. Trojice
REŠITVE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VPRAŠANJE: 1) pek, 2) ožina, 3) literat, 4) sekira, 5) lok, 6) očir 7) ris, 8 tla, 9)osa, 10) Plomin, 11) ojnicam, 12) kamra, 13) oda — o Si že naročil Slovenski Jadran?«
POSETNICA: Beograd.
L3(JBi no; 5TRic v			
M	1 HA - L E PÖ	TE	
POZ D RA V 1 M			
L1 L HA D.RA&UéRA			
		^ . ^	
	J Q 5 ÛÙC	5®.	
Take prisrčne pozdrave in ljubko risbico mi je poslala prvošolka Lilija Draguška iz Postojne
predstavi, ki jo prikazuje več televizijskih aparatov in sicer zgodovinski razvoj poštnega prometa.
V drugem paviljonu, kjer je prikazan vodni promet Nemčije, lahko izvemo, da na mnogih plovnih rekah obratuje 5400 tovornih ladij in 900 vlačilcev.
Veliko pozornost vzbuja paviljon cestnega prometa, Zopet vidimo slike zgodovinkega razvoja cest od rimskih do današnjih avtostrad. Zanimive so anaglifske karte, to so zemljevidi, sestavljeni iz rdečih in modrih črt. Ce gledamo nanje skozi očala z enim rdečim in drugim modrim stek-klom, vidimo plastično, trodimenzionalno, kako se ceste med hribi dvigajo in spuščajo. Številnim Nemcem se cedijo sline pri pogledu na razstavljena prometna vozila od koles, motornih koles, ljudskih avtomobilov, pa do najrazkošnej-ših limuzin. Kajtii Nemec živi zato, da se vozi. Razstava kaže to, kar vidimo po vseh nemških mestih, namreč ogromen dvig avtomobilskega prometa. Statistika pravi, da se je proizvodnja motornih vozil v Nemčiji od leta 1938 dvignila za 20% in da znaša sedaj letno nad 400.000 vozil. Kljub temu pa Nemčija še zaostaja za drugimi državami, pri katerih je dvig proizvodnje avtomobilov od leta 1938 naslednji: USA 121 °/o, Kanada 158%, Francija 120%, Italija 97%, Anglija 55%.
Zanimiva je primerjava, ki nam pokazuje, na koliko prebivalcev pride eno motorno vozilo: v Zapadni Nemčiji na 54 prebivalcev, v USA na 3,6, v Angliji na 21, v Franciji na 25, na Švedskem na 23, v Belgiji na 29 in v Švici na 28 prebivalcev.
Četrti paviljon je posvečen zračnemu prometu. Nemčija po vojni ne sme imeti in ne proizvajati nobenih letal, razen jadralnih. Vse zračne prometne zveze vzdržujejo tuje družbe. Zato prikazuje ta paviljon samo preteklost in bodočnost nemškega zračnega prometa. Posebno zanimiv je oddelek, v katerem vidimo raketno letalstvo. Tukaj se nahaja v originalni velikosti raketna bomba V 2. Nadalje nam prikazujejo slike, diagrami in modeli razne možnosti poleta
v vsemirje s pomočjo raketnega pogona. Navedeni sta dve možnosti. Prvič direkten polet s pomočjo letal na postopne rakete. To pomeni, da je več raket združenih in da zgorevajo postopoma druga za drugo, tako da zadnja daje letalu potrebno hitrost za let proti luni ali kakemu planetu. Druga možnost se poslužuje tako zvanega umetnega satelita, to je telesca, ki bi krožilo stalno okrog zemlje nekje izven atmosfere. Tako umetno nebesno telo bi nastalo, če bi ga izstrelili z zemlje z dovolj veliko hitrostjo in bi potem služilo kot vmesna postaja za raketna letala.
No, pustimo za sedaj izlet na Lunine puščave in Marsove neznane pokrajine in poglejmo si raje v naslednjem paviljonu tujskega prometa neznane lepote naše Zemlje. Ko na hitro pregledamo slike nemških turističnih objektov, se podamo že precej trudni v velik paviljon Nemških zveznih železnic. V precejšnji dvorani vidimo modelirano pokrajino, po kateri drvijo skozi tunele in čez mostove majhne železnice, kar je v veliko veselje otrokom, ki jih je ta paviljon vedno poln. Pred posebnim avtomatom se gnete množica ljudi, ki išče srečo v loteriji. V avtomat mečejo po dva kovanca vrednosti 10 pfenigov, ven pa pade železniški vozni listek, na katerem po navadi piše: »2al, niste zadeli«. Le redko prileti iz avtomata listek z napisom: Brezplačno potovanje na ■poljubni progi; ali pa celo: »Brezplačno krožno potovanje po 'Nemčiji,«
Priznati moram, da sem ostale paviljone, kot paviljon varnostnih naprav, uporabe ahiminija v prometu itd. že precej truden prelezel. 2e sem se mislil obrniti proti izhodu, ko sem zagledal nekje ob robu parka (vsa razstava je namreč v velikem parku) na prostem oddelek, ki se ga oko trudnega popotnika zelo razveseli. Tukaj je namreč razstavilo miinchensko podjetje »Šport Bock« vse vrste šotorov, gumijastih ležišč, stolov, pa tudi priprave za vodni 'sport kakor n. pr. gumijaste čolne.
Z zavestjo, da so možgani že prenapolnjeni raznih vtisov, se napotim končno še proti 30 do 40 m visokem stolpu,
da si ogledam mesto iz ptičje perspektive. Ko pridem do Vrat, se ta sama odprejo. Zopet uspeh tehnike. Nevidni infrardeči žarki, ki sem jim trenutno prekinil tok, povzročajo delovanje naprave, ki odpira vrata. Dvigalo me hitro po-itegne na stalp, od koder se mi razproste pogled na morje hiš.
Vtisi o nemškem gospodarstvu
München ali Monakovo je dobilo svoje ime po menihih, ki so ga menda ustanovili. Leži na obeh straneh reke Isar, ki obliva lepe zelene otoke, na katerih so znamenita poslop-' ja, znani Nemški muzej, ki je največji muzej tehnike. V njem najdemo deloma originale, deloma modele vseh vrst-strojev in fizikalnih priprav od prvotnih do današnjih. Pravijo, da je vojna vihra temu muzeju prizanesla, medtem ko je mnoga druga poslopja porušila. Vendar pa tujec, ki ne pozna predvojnega Miinchena, opazi danes v tem mestu le malo sledov vojne. Tu in tam stoji še okostje hiše ali pa se med palačami nenadoma pojavi praznina, zasajena z zelenjem, ki priča, da je stala tukaj najbrž stavb3. Mnogo je prezidanega ter na novo zidanega in življenje teče svoj tok še živahneje kot pred vojno. To bi lahko sodil po ogromnem avtomobilskem prometu, ki je na glavnih ulicah podoben neprehodni reki vse mogočih vozil. Trgovine so prenapolnjene z vsemi vrstami industrijskih izdelkov. Povsod vise plakati o poletni razprodaji in cene, ki jih vidimo v izložbah, so za naše pojme zelo nizke. Na splošno, človek idobi vtis, da se je osem let po vojaškem zlomu in gospod ar-kem uničenju Nemčija zopet postavila na svoje noge. Mnogi govorijo o nekakšnem gospodarskem čudežu, ker je v tako kratkem času iz gospodarsko dezorganizirane Nemčije vstala ena najbogatejših držav Evrope. Silen in stalen porast produkcije in v zveza s tem gospodarska ekspanssija — je tudi vzrok, da Nemčiji posvečajo veliko pozornost in da je o njenem sodelovanju v počasi se porajajoči evropski gopodarski in politični skunosti toliko nasprotujočih si naziranj.	(Nadaljevanje prihodnjič)
ONDINA MAJCEN iz Trsta je poslala lepo razglednico z Mosta na Soči. Pravi, da tudi tam, čeprav je eelo lepo, ni pozabila strica Miho in mu pošilja najlepše pozdrave.
Tvoja kartica me je presenetila, ljuba moja Ondina, kajti mislil sem, da že drsaš šolske klopi in se potiš pri knjigah, ti pa še vedno veselo popotuješ in spoznavaš lepote naše domovine. Ali ne hodiš več v šolo? Kakor vidiš, stric Miha je zelo radoveden in komaj čaka, da mu napišeš obširno pismo. Sicer res ne morem potožiti, da me zanemarjaš, saj se v mojem predalu kar kopičijo lepe razglednice, ki mi jih pošiljaš iz najrazličnejših krajev. Prav natančno še vem, od kod vse si mi pisala: iz Bohinjske Bistrice, Celja, Podbrda in Mosta na Soči. Ali ne, da nisem ničesar pozabil? Včasih res moj spomin malo opeša, toda za nekatere stvari je še zelo dober. Prepričan sem, da mi boš poslala tudi kak lep potopis, tako da bodo naši pridni pionirji (pa tudi stric Miha) zvedeli, kaj vse si videla in doživela.
Iz Sv. Trojice je pisal naš stari znanec LAII ANTON. Takole pravi:
Malo pozno se ti oglašam, pa ne zameri, ker res nisem imel časa. Saj veš, da se mora tisti, ki hodi v šolo, tudi učiti. Zaostanek sem skušal malo poravnati in ti zato pošiljam risbo.
kratkem objavil. Kakor vidiš, je ta teden prišel na vrsto tudi tvoj spis »Zajček«. Gotovo si vesel, ali ne, in boš kljub učenju našel malo časa tudi za strica Miho. Prav lepo pozdravi vse moje stare znance pri Sv. Trojici!
Dve križanki
Navpično in vodoravno: I — 1) žival, ki hodi nazaj, 2) oče, 3) vpra-šalnica; II — želijo ga vsi narodi, 2) pojdi!, 3) glavno mesto Italije.
Sestavila OGRIN NADA
iz Sv. Antona pri Kopra
Seveda ti ne zamerim, saj sva vendar že tako dobra in stara tovariša. Včasih si tudi ti moral dolgo čakati na moj odgovor, no, in zdaj jaz čakam na tvoje pismo. Tako sva »bot«! Vendar ti iskreno priznam, da me je tvoje pisemce, čeprav zelo kratko, razveselilo in posebno še risbica, ki jo bom v
Tako je bilo na kopanju! Narisala Korošec Elka iz Sv. Trojice
JO
Zaključen je IV. kongres AFŽ Jugoslavije
KI SE BO V TESNI ZVEZI S SOCIALISTIČNO ZVEZO DELOVNIH LJUDI UKVARJALA Z VSEMI PROBLEMI ZA DVIG IN NAPREDEK NAŠIH ŽENA IN ZA VSESTRANSKO UVELJAVLJANJE NJIHOVE
ENAKOPRAVNOSTI
V soboto, 26. septembra, se je začel v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu IV. kongres AFŽ Jugoslavije, ki je trajal tri dni. Na kongresu je bilo okrog 500 delegatk iz vse diržave, zastopniki naše oblasti in množičnih organizacij, kakor tbudi številne ženske delegacije iz inozemstva (zastopnice iz Francije, iBelgije, Grčije, Soluna, Turčije, Co-netryja, Trsta, Gorice, Koroške in eastopn ce izseljencev iz ZDA).
Kongres je o tvoril a predsednica Centralnega odbora AF2 Vida Tomšičeva, ki je pozdravila vse delegate m goste, V imenu SZDL je kongres pozdravil Milovan Djilas, ki je v svojem govoru podčrtal, da so žena, mati m otrok problemi vse naše socialistične skupnosti in zato moramo, moški in žene, skupno priti do dejanske demokracije, do socializma in do resnične enakopravnosti žena. Delegatke so pozdravile ¡njegova izvajanja z dolgotrajnim vzklikanjem in odobravanjem.
Po govorih in pozdravih raznih inozemskih delegatk, je povzela besedo Vida Tomšičeva, ki je v obširnem referatu orisala vlogo in položaj žena v naši socialistični družbi, podala pregled dosedanjega dela in uspeohv AF2 ter predlaga-J a kongresu ustanovitev Zveze žen-
Deška obleke je iz volnenega blaga, bluza pa je lahko tudi iz platna. Dekliški plašček s kapuco je primeren za jesensko deževje. Če je plaši iz volnenega blaga, je lahko tudi zimski. Če hotipmo izrazito dežni plašč, kupimo impregnirano blago, ki ga podložimo s kariranim blagom. Zadnji model ie deški jopič, ki se zapenja na zadrgo, Uporabimo lahko obnošen očetov suknjič.
skih organizacij, ki naj se ob tesnem sodelovanju s Socialistično evezo bavi z vsemi problemi za dvig in napredek naših žena. Kongres je z velikim odobravanjem sprejel izvajianja tov. Tomšičeve in zaključil svoje delo za prvi dan.
Pred začetkom dela drugega dne so delegatke in gosti dolgo ploskali in vzklikali: »Hočemo Tita! Tito na kongres!« Vida Tomšičeva je nato obvestila kongrese, da je tov. Tito sporočil, da ne more priti, da pa bo sprejel delegacijo. Takoj so predlagali, naj hi bile v delegaciji po tri tovarišice iz vsake republike. 'Izvolili so 20 tovariši«, ki so popoldne obiskale tov. Tita ter ga seznanile s delom in sklepi kongresa.
Podpredsednica Centralnega odbora AFŽ Bosa Cvetič je drugi dan zasedanja kongresa podala referat o položaju žene na vasi in njeni družbeni dejavnosti. Poudarila- je, ida je položaj naše kmečke žene precej drugačen kot žene v mestih in v industrijskih centrih. žena na vasi čuti zaostalost prebivalstva in svojo gospodarsko neenakopravnost in je prva poklicana, da se bori za socialistično preobrazbo.
V nadaljevanju kongresa so žene govorile o zdravstveni prosveti, pa-itronažmi službi in o problemih, ki so v zvezi z materinstvom in družbeno funkcijo žene v obdobju industrializacije.
Zadnji dan kongresa, v ponedeljek, so diskusijske skupine podale Gvoja poročilu in kongres je sprejel resolucijo, s katero se ime organizacije spremeni v Zvezo ženskih društev Jugoslavije. Razen tega je sprejel poročilo o delu komisij, resolucijo o delu z ženami na vasi, •resolucijo o otroških ustanovah in resolucijo o Trstu. Kongres je tudi izvolil upravni in nadzorni odbor to sprejel predlog, da pošlje s kongresa pismo tov. Titu. V pismu so mu žene poslale prisrčne pozdrave in se mu zahvalile za skrb in razumevanje, ki ga vedno kaže za žensk?. vprašanja.
Po končanem delu kongresa je bila prva seja uprave Zveze ženskih društev Jugoslavije, na katero so za predsednico izvolile Boso Cvetic.
ZbKflVNIŠKl KOTIČEK
ZNANOST V BOJU Z BOŽJASTJO
Dolga stoletja je bila božjast nepredirna in zloglasna skrivnost. Bozjasfcniki so bili izvrženci. Obupani očetje in matere so se .teh svojih nesrečnih otrok sramovali. Se danes vlada na splošno mnenje, da- se božjast konča z omra-čitrvijo uma. Dejansko pa mnogi božjastniki naravno ozdravijo, mnoge drage pa rešijo božjastnih napadov uspešna nova zdravila, katerih dozo predpisujejo in skrbno nadzirajo izkušeni zdravniki.
Tradicionalnega zlega duha, o katerem so nekoč domnevali, da obsede človeka in mu povzroča božjastne napade, je nadomestil novi zli duh nevednosti o velikem napredku zdravniške vede. Danes se le redko kdaj zgodi, da bi zdravniku ne uspelo preprečiti božjastnih napadov.
In vendar se mnogi božjastniki ne zmenijo za svojo bolezen. »Lahko bi si pomagali«, pravi dr. William G. Lennox, ki je pred 30 leti napovedal božjasti neizprosno vojno. Prodrl je do dna zamotano-sti te bolezni, ki se včasih pojavlja z divjimi krči, včasih s trenutno izgubo zavesti, ali s prehodno duševno zmedenostjo, ali s potrtostjo, ki ji ni vzroka, ali z živčno razdraženostjo ali z nevarnimi izbruhi jeze. .
Sleherni izmed teh simptomov ali vsi skupaj bodo izkušenemu
zdravniku takoj povedali, da gre za božjast. Božjastni napadi imajo samo eno dobro posebnost, namreč to, da so sporadični.
Ko je potem genialni Avtrijec Hans Berger odkri možganske valove, so lahko dognali, da božjast ni nerazrešljiva skrivnost,'ampak da jo je primerjati prehodni električni nevihti v možganih. Berger je ugotovil, da imajo človeški možgani stalni električni utrip, lahko bi mu rekli ritem. Te-utripe se mu je posrečilo zabeležiti s pomočjo elektrod, ki so bile povezane z bolnikovo lobanjo. Ko so te valove ojačili tako kot ojaču-jejo radijske, so možgani zapisovali krivulje svojih električnih utripov na tekoče papirnate trakove.
Ta naprava, ki jo imenujejo e-lektroencefalograf, je dr. Lenno:;u in njegovima sodelovcema dr. Frederiku A. Gibbsu ter njegovi ženi odkrila, marsikaj novega. Pri vseh vrstah božjastnih napadov je b'lo pri običajno mirnih krivuljah možganskih valov opaziti spremembe. Te spremembe so •različne in se ravnajo po vrsta-h napadov. Pri hudih napadih je ritem valov mnogo bolj nagel, valovi sami pa večji. Pri trenutni izgubi zavesti se nagli ritem valov izmenja, s počasnim. Med duševnimi motnjami, ki jih povzroča božjast, so valovi mnogo večji in mnogo bolj počasni kot običajno.	(Dalje prihodnjič)
m - i wmw
Bel plašč enostavnega kroja s širokimi rokavi: obleka in rokavice so črne. klobuk kombinacija belega in črnega.
O POLOŽAJU ŽEN NA SVEDSKEM
Letos jc bil v Stoekholimi, glavnem mesllu Švedsko, šesti kongres Mednarodne zveze žena. Pokroviteljice kongresa so bile članice švedske Federacije delovnih žena (švedsko : Vrkesvinnors Samarbets/or-bund). ki je ena izmed največjih in najbolj aktivnih v ženski mednarodni zvezi.
Na Švedskem so se žene borile za svojo emancipacijo skoraj polnih sto let. Pred letom 1815 so bile žene popolnoma pod skrbstvom svojega očeta ali moža. Žena ni nikoli mogla odločati niti o svoji lastni imovini niti v pogledu vzgoje in izobrazhe otrok. Pri šolski in splošni izobrazbi ni imela nobenih pravic ne dolžnosti. Če je ostala neporočena, ni i.mella nobene možnosti zaposlitve, razen v gospodinjstvu. Pri dedovanju je brat dobil vedno večji delež kot sestra. Leta 1815 pa je vlada izdala zakon o enak; pravici pri dedovanju in leto kasneje je bilo ženi dovoljeno delati tudi v
Uê@njef kpr© in počitek
ŽE V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA MORATE OTROKU CAS PRAVILNO RAZDELITI
Na začetku šolskega leta vsako mater skrbi, kako bo razdelila in pravilno izkoristila otrokov prosti čas, tako da bo izpolnjen z učenjem in koristnim počitkom. Kako naj vskladimo ti dve potrebi v otrokovem življenju?
Ko pride otrok iz šole, bo mati pazila, da bo napisal naloge in se snovi naučil. Ali bo otrok to naredil takoj, ko se vrne domov, ali se prej spočil in mogoče prespal kako urico, je odvisno od otroka samega in od tega, ali pride domov spočit ali truden. To mora vsaka mati osebno presoditi pri svojem otroku.
Toda ko so dolžnosti opravljene, naj se otrok igra, svobodno giba na svežem zraku, ststs ja 5 tovariši, skratka po dolžnosti pride čas počitka, ki je neobhodno potreben in važen. Dan rh prekratek za delo in za igro! Nikoli ni nemogoče vskla-diti eno in dnigo. Seveda skrbna mati ve, kaj počne njen otrok v tem prostem času, nadzoruje njegovo kretanje- in igranje. Toda najslabše je, če mati na to sploh ne misli ter naprti otroku poleg šole še druge velike obveznosti, ki so nad otrokovimi možnostmi in močmi.
In prav to vidimo najbolj pogosto.
Ce je otrok nadarjen, ponosna mat: želi, da se sinek ali hčerkica
čimprej uveljavi kot mali umetnik ali virtuoz, kot igralec ali športnik na katerem koli področju. Otrok je pameten, lahko se uči, zato ga mati sili, naj se uči tuje jezike, obiskuje razne tečaje in tako nikoli nima časa za igro in za počitek. Ce pa je otrok manj nadarjen, se ves prizor ponovi, spremenjen le v toliko, da malček mora delati veliko več, učiti se na račun svojega počitka, uoitti se tudi takrat, ko je preveč utrujen in ko se njegovi tovariši .veselo igrajo ali pa počivajo. Skoda je za otrokovo zdravje, za . njegove živce in za ves razvoj in ta škoda je večkrat resna in težka. Zgodi se, da take matere zaradi pretirane skrbi za otrokovo bodočnost iri zaradi svoje želje, da se ponašajo s pametnimi otroci, žrtvujejo življenje svojih otrok ali pa ustvarijo prezgodaj dozorele, prezgodaj ostarele in nesrečne ljudi.
Zato nikar obremenjevati otroka čez njegove sile in zmožnosti. Vse, kar otrok dela poleg šole, naj bo le toliko, da ga ne izčrpava ne telesno in ne duševno. Raje naj se nauči tujega jezika kasneje, raje naj ne blešči kot »zvezda« na odru, pa naj ohrani zdravje in največji zaklad otroške dobe: vedrost in brezskrbnost in radost, ki jih pozna samo otroška doba. Otrok naj ima v svoji kratki dobi poleg učenja možnost tudi za igro in počitek in še v pozna leta bo ohranil prijetne spomine na vedra otroška leta.
POMENKI O MODI
KAKO PRIPRAVIMO SVOJO GARDEROBO ZA HLADNEJŠE JESENSKE DNEVE
Lahke poletne obleke smo že morali odložiti in ha vrsto je prišla garderoba za hladnejše dneve. Zaenkrat se modeli, ki nam jih kažejo modni listi, niso preveč spremenili, čeprav so v Parizu skušali s kratkimi krili dosedanjo linijo popolnoma spremeniti. Verjetno tudi ne bodo uspeli še tako kmalu, ali pa bodo morali precej popustiti. Se vedno pa velja staro pravilo, d:« ženska, ki hoče biti dobro oblečena, ne sme takoj slediti vsaki modni muhi, ampak si bo vedno izbrala solidno obleko, ki ji bo dobro pristopala.
iModeli oblek so zelo različni, moderno pa je skoraj vse: od ozkih, v bokih stisnjenih Uril, do valovitega, kroja: obleke se tesno prilegajo telesu ali pa se ie rahlo dotikajo, moderna so plisirana krila in gube vseh vrst. Obleke so po večini visoko zaprte, še vedno pa so moderni tričetrtinski rokavi, tako pri oblekah kot pri kostumih in celo plaščih. Dolžina kril je 33 do 35 cm od tal. Ramena so okrogla, naravno padajoča, ovratniki veliki ali majhni.
Plašči so po kroju in dolžini zelo različni. Nosijo tričetrtinske in popolnoma dolge plašče, lahko so ravni ali pa so proti koncu zožujejo, če so rokavi široki. Ovratniki
so majhni ali dvignjeni, še vedno so zelo priljubljeni plašči moškega kroja. Imajo tudi šal-ovratnike posebnih oblik, rokavi so pogosto kimono. Kot okras zelo uporabljajo krzno, iz katerega je izdelan majhen ovratnik in čepica.
še vedno bomo lahko nosile klasično ukrojeni angleški kostum, če prav se še uveljavlja tako imenovani francoski kostum, ki ima bolj žensko linijo. Jopiči so krajši, krila pa so še vedno precej dolga, ozka ali zvončasta.
Franže in karirasto blago je zeto priljubljeno in primerno za šport. Kariraste bluze nosimo k enobarvnim krilom in enobarvno bluzo h karirastim krilom. S Karirasto bluzo s franžami poživimo enobarvne o-bleke in jih nosimo tudi kot pokrivala za hladnejše dni. Tudi karirasti telovniki poživijo enobarvno krilo.
Jesenski plašči so še vedno zelo ohlapni, s širokimi rokavi in velikimi manšetami. Letošnja novost, pa je podložen plašč, ki ga lahko ncsmio na obe strani. Zelo priljubljen je tridelni komplet, ki sestoji iz plašča in krila iste barve, plašč pa je podložen z istim blagom, iz kakršnega je izdelana bluza.
Med barvami še vedno prevladuje črno-bela kombinacija, priljubljena pa je tudi sivo-zelena, črno-rumena itd.
drugih poklicih, razen »prodaje ba-zarskega blaga in pečenja sklščic«.
Leta 1853 so Švedinje laliko postale učiteljice v bolj oddaljenih krajih, leta 1870 pa so dobile pravico za »st.uden'texaimen«, potreben za vstop na vseučilišče. Takrat je dekile postalo .polnoletno s petindvajsetimi lati, toda poročiti se ni smola brez očetovega ali skrbnikove-ga dovoljenja. Še dolgo potem je biila žena pod ekonomskim skrbništvom svojega moža, kar so ukinili šele. leta 1921. Leta 1925 pa so dobile švedske, žene pravico do enake zaposlitve in enakega plačila v vladnih ustanovah. V drugih poklicih pa tega nimajo še zdaj. Toda šele. leta 1939 so Švedinje dosegle zagotovitev, da ne bodo odpuščene zarad.i poroke ali materinstva. Od Jota 1950 pa jim pripadajo v družini enake pravice očetu in materi.
To je nekaj podatkov o borbi švedskih žena za svoje pravice. Vzporedno s to borbo je rastlo število delovnih žena v industriji, na vzgojnem, socialnem in ekonomskem področju. Žene so ustanovile razne zveze, organizirane po strokah, toda vse na sindikalni podlagi. Ena prvih zvez je bila zveza babic, učiteljic in teilefonistk. Leta 1937 pa so ustanovile narodno zvezo delovnih in zaposlenih žena, ki je pristopila k mednarodni ženski zvezi.. Zdaj je na Švedskem ose.mimtrideset takih organizacij s šestdeset tisoč članicami.
Prva predsednica YSF (kratica švedske ženske zveze) je biila profesorica Karin Kock. ki je postala leta 1947 prvi ženski član švedskega kabineta. Častna predsednica pa je bila Kerstin Ilesselgren, ena izmed prvih, štirih žena-članic švedskega parlamenta. Bivša predsednica mednarodne zveze zaposlenih žena, Alva Myrdal, se je odlikovala s svojim delom pri Združenih narodih na socialnem in vzgojnem področju in je direktorica UNESCO v Parizu.
Današnja predsednica Y'SF je Bri-ta Elmen, Slanica švedskega parlamenta in tovarniški nadzornik v Gothenburgu. Pred njo je bila ua tem položaju Agda Rossel, ki j»' 'zdaj. švedski delegat j>ri Združenih narodih v komisiji za človečanske pravice. Leta 1952 so jo imenovali za delegata iV generalni skupščini ZN. Na Švedskem je Agda Rossel •inšpektor ministrstva za delo. Predsednik komiteja za pogoje zaposlitve je Marta Liljegren. pravnica po poklicu, ki je obenem tudi član upravnega odbora ena izmed največjih švedskih zavarovalnih družb,
YSF predlaga vladi veliko število memorandumov o vprašanjih strokovne izobrazbe, pokojnin in javnega zavarovanja, šolskih obrokih, skrbi za otroke in izenačenju plače. Švedski Riksdag (parlament) vedno vprašuje YSF za mnenje, kadar raz-prazvija o problemih družine, otrok ■in žena. Zdaj proučujejo vprašanje hišne pomoči, kil je primanjkuje, otrok in filmov, o pomoči vdovam in izobrazbi in zaposlitvi ekonomsko odvisnih žena, ki si morajo priboriti neodvisnost.
■'-f v: v\
\ * m
; ... äw.
K
. ; x : •■ . /.v - '9
\ \ Ipv \ t- * / k i ? V •/ t
't X s V--..- v
r' " \
il
m
^JÊL
\
i:	' v- ,
/t ■ ■ „-T"* fc .-.J,-. . y j\.
I i	A \
^ \\
Dve preprosti in lepi bluzi iz svile ali pa iz tenkega volnenega blaga. Krila imajo globoke gube.
wmsm OGLASI OB^V^
Odreda in Branika
Slovenska predstavnika v prvi drugi zvezi nogometni ligi Odred in Branik sta tuld; v nedeljo praznih rok zapustila negomotna igrišča. Odred je gostoval v Skoplju, • kjer mu je domači Vardar kar za štiri številke povečal njegov desni količnik. Vse kaže, da je kriza Ljubljančanov trajnejša zadeva, saj beležimo v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu redke primere, kjer bi bilo neko moštvo kar petkrat po •vrsti poraženo. Po nekih virih so «ned uprava in igralci spori in torej ne gredo vsi porazi samo na račun oslahljenosrtii moštva. Če ne bodo pristojni športni krogi vzeli vso stvar resno v roke. lahko mirno rečemo, da je usoda edinega slovenskega predstavnika v prv] ligi zapečatena.
Med tedinom se je zgodila se neka pomembna sprememba na tabeli. Crvena zvezda je prišla zelo poceni do dveh točk v tekmi z Vojvodino. Kakor je znano, se je ta tekma kon. čala z rezultatom 1:0 za Vojvodino, po naknadni pritožbi Crvene zvezde v zivezi z nepravilno registracijo igralca Partizana Vescliimoviča, pa so tekmo verificirali z rezultatom 3:0 za Crveno zvezdo. Primer je bil zelo zamotan, vendar smo mnenja, da je nepravilno, da si klub, ki je trenutno v krizi, išče točk za zeleno mizo.
■Na tabcllii prve zvezne lige še vedno vodi Dinaimo z enajstimi točkami, pred Gnveno zvezdo in Hajdukom, ki imata po deset točk. Na kotnem tabeile so Lokomotiva in Sarajevo z dvema točkama in Odred z e no točk o.
■Mariborski Branik je gostoval v Banijaluki in 'izgubil z domačim Borcem s tesnim rezultatom 1:2. Poročila pravijo, da je Branik igral dobro in da bi moral odnesti vsaj eno točko. Ker se pa na prvenstvenih tekmah točkujejo le doseženi goli, ne pa dobra igra, se je B.ranik po tem porazu pomaknil proti koncu tabele druge Zvezne lige. Vendar je ttreba dati Braniku priznanje vsaj zaradi velike borbenosti, ki jo je pokazal v dosedanjih srečanjih, dočim pri Odredu niti tega ni bilo.
ŠD TABOR IZ SEŽANE JE OSVOJILO BALINARSKO PRVENSTVO PRIMORSKE
V nedeljo so na pobudo SSD Železničar iz Nove Gorice organizirali balinarsko prvenstvo Primorske. Udeležilo se ga je večje število ekip, ki so pokazale kvalitetno igro. Največ uspehov je imelo ŠD Tabor iz Sežane, ki je osvojilo prehodni pokal in si priborilo pravico sodelovanja na republiškem tekmovanju, ki bo 3. in 1. oktobra v Ljubljani. Zmagovalno ekipo so sestavljali štolEa. Traimipuž, Peric in Gušlin.
S: Ž.
OBVESTILO
VSEM DRŽAVNIM, ZADRUŽNIM, DRUŽBENIM IN ZASEBNIM OBRTNIM OBRATOM
Obveščamo vse delodajalce obrtnih obratov državnega, zadružnega, družbenega in privatnega sektorja, ki zaposlujejo vajence in nimajo z vajenčivimi starši oziroma skrbnikom sklenjene učne pogodb; po predpisih 3. in S. člena uredbe o vajencih (Ur. list FLRJ št. 39-52), katere veljavnost je bila razširjena na tukajšnje podroeje z odlokom VUJiNA, objavljenem v Ur. listu VUJNA št. 8-52, naj to store do 15. oktobra 1953. Sklenjene učne pogodbe naj delodajalci dostavijo Okrajni obrtni zbornici v Kopru.
Obrtni obrati, oziroma delodajalci, ki so z vajenčovimi starši že sklenili učno pogodbo, naj pošljejo OJkrajni obrtni zbornici v Kopru poimenskii seznam vajencev, ki se pri nijiilh uče (v seznamu naj navedejo datum sklenitve učne pogodbe) in onih, ki so učno pogodbo razdrli.
Po 15. oktobru t. 1. bodo po uredili pristojni organi izvršili kontrolo pri obrlmiih delodajalcih in bomo proti kršiteljem uredbe kazensko postopali.
Vsa podrobna -pojasnila daje Okrajna obrtna zbornica v Kopru.
Gospodarski svet pri OLO Koper
in KOPRSKI LAHKOATLETI SO IZGUBILI SREČANJE Z VIČANI
V nedeljo dopoldne jc bilo v Kopru lahko atletsko srečanje med moškimi in ženskami vrstami Aurore 'in viške Svobode. Zmagali so zasluženo gosi t i z 14.705:13.962 točkami. Najboljša rezultata je postavil član Aurcire Zetto, ki je skočil v dalja-
vo 6,25 m. v teku na 100 m pa je dosegel čas 11,6.
Tehnični rezultati, so naslednji: 100 m: 1. Zetto (A) 11,6. 1.500m: 1. Pogaoar (S) 4'35". 4x100 m: 1. Svoboda 48". Skok v višino: 1. Cernivami (.A) 1,63. Skok v daljavo: 1. Zetto (A) 6,25. Met krogle: 1. France (S) 10,85. Met diska: 1. France 33.09. Met kopja: 1. France 42,71.
Ženske: 100 m: I. Porro (A). 4x100m: I. Svoboda 57^6.
O B J M. W M,
PODJETJA »VINO« KOPER
Odkupne cene grozdju so bile dogovorjene na sestanku, katerega sta sklicali Trgovinski in Gostinski abornici Koper in Umag. Tega sestanka so ¡se udeležili predstavniki vseh odkupnih podjetij iz Kopra, Buj, Pazina, Poreča, Fnle, Reke, Ljubljane in Buzeta, kakor tudi zastopniki gospodarskih svetov.
Odkupujemo:
Navadno črno Navadno belo
Malvazija, Refoško, Borgonja Muškat, Kabemet, B3rbera, Pinot, Teran
din	1.40 za stop. sladkorja din 1.50 za stop. sladkorja
din	1.60 za stop. sladkorja
din	2.— za	stop. sladkorja
V dogovoru z Zadružno poslovno zvezo odkupujemo tudi na odprt račun.
Z odkupom in predelavo grozdja smo pričeli v petek, 25. pret. ¡m.
Možnost prodaje na odprt račun daje vinogradnikom popolno garancijo, da bodo dobili za svoj pridelek tisto, kar v resnici zaslužijo.
Vendar pa se moramo zavedati, da cene kmetijskim kot industrij, skim artiMom padajo ter da ne bo prišlo v prihodnjem letu do takega nesorazmerja pri prodaji novega in starega vina, kot ¡je bil to primer v letu 1952/53.
VINO KOPER
OBVESTILO
Okrajni ljudskii odbor Koper, tajništvo 'za prosveto in kulturo, obvešča prizadete, da obrtna in tr.go vinska zbornica v Kopru sprejema ta prijave za polaganje pomočniških in mojstrskih izpitov.
'Podrobnejša navodila dajeta zbornici v Kopru.
Okrajni ljudski odbor - Koper tajništvo za prosveto in kulturo
Danes sem zelo vesel in me Juca kar nekako sumljivo pogleduje izza štedilnika, kjer meša, kuha. peče in »štrika«. da se držim v zelo spoštljivi razdalji iz strahu... Saj razumete, kako je? Vendar mi vse nj.e-mo pogledovanje ne more odvzeli dobre volje, ko vidim, kako te dni iz vseh strani vozijo polne čebr-' sladkega grozdja. 'Ob tem si mislim: Še ga bomo pili...
Prav zares: kolikokrat slišim: Sinoči smo ga pa, v nedeljo ga pa bomo. si videl, kako se ga jc bil na-iezel itd. Moj dobri znanec Zatre-par na Vogaleah je temu - ga zložil te-le pomenljive verze: Vino ¡n illjiubezen, rodna sla si brata, ker oba enako danes moč .imata. \ ino in ljubezen hočeta zabave, druga krade srca, prvi naše glave. Zato pa — klobuk do-1 pred — ga —!
V Bliskovici sem poiskal in dobil starega znanca. Imela sva si mnogo povedati. Rekel mi je, da je Stalin o po Čičariji in Brkiniji. Tudi Jo mi je povedal, da je bil pred dnevi v Jeilšanah in se ustavil zaradi opravkov tudi v osnovni šoli. »Veš, Vane,« mi pravi, »ko sem odprl vrata skupnega prvega, drugega in tretjega raizreda, jc kar vse letelo po razredu, mene pa je prepih vrgel skoro ob tla. Učenci se pritožujejo učiteljici, da ne morejo sedeti na prepihu in da jim je mraz. Toda učiteljica je zadevo lep i uredila, tako d,a jih je kratkomalo zmonjala z neprijetnimi priimki da jim je. izrekala neprimerne kazni, grozila s slabimi redi. Jaz nisem mogel verjeti svojim ušesom, posebno ko sem videl, kolikšna je skrb 'judške oblasti za nase malčke. Obljubil sem znancu, da bom vse to dal kaT v .eajtunge'-«
Nedolgo tega sem bil v Krkavieah. vasi, ki jo Sarttiin v Tr.stu še vedno naziva »Carease«. Če bi dodali še
Izvleček programov od 2. do 10. X. 1953
PETEK, 2. X.: 14.30 Obzornik; 14.40 Množične pesmi poje zbor »Tone Tomšič« z orkestrom Radia Ljubljana; 17,30 Koncert popularne orkestralne glasbe; 18.15 Otta Ondi-na poje operne airiije; 18.30 StaTo in novo — pisan spored lahke in zabavne iglasbe; 21.00 Slušna igra: Norman Corwin: »Sinu, ko bo dvajset let«; 22.00 Vabimo na ples. — SOBOTA, 3. X.: 11.30 Iz opere v opero; 17.30 Lahko glasbo izvajajo veliki orkestri; 21.00 Nočni koncept; 22.00 Vesela sobota v zabavi in glasbi. — NEDELJA, 4. X.: 8.15 Slo-venske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 30' veselih ritmov; 9.30 Mladinska oddaja: Robiu Ilood (IV. nadailj.); 13.45 Glasba po željah; 15.00 Pogovor s pionirji; 15.30 Naši pevski zbori pojo...: 17.00 Jugoslavija v narodni pesmi in plesu. - PONEiDELJEK, 5. X.: 11.00 F. Mendelssohn: Klavirski koncert v G- molu št. 1, op. 25; K. M. Weber: Poziv na ples; 11.30 Našim ženam; 14.30 S filmskega platna: 14.40 Slovenske narodne v priredbah; 17.00 Koncert komornega zbora Radia Zagreb; 17.27 Melodije Stoka in Kalmana; 18.25 Melodije in ritmi za dobro voljo. — TOREK, 14.30 Kulturni razgledi: 14.40 Med.ji-murske pesmi v priredbi, poje ban-loniat K. Kamušič iiz Maribora; 17.00 Staro in novo — pisan spored lahke zabavne glasbe; 18.37 Nemški in avstrijski zabavni orkestri s svojimi ' solisti: 20.00 J. Strauss: Baron cigani (opereta). — SREDA. 7. X.: UM S. Prokofjev: Koncert v D-duru za violino in orkester; M. Musorgski: Noč na Lisi gori; 11.30 Šolska" iura: Od splava do ladijskega vijaka; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Slovenski oktet poje skladbe slovenskih avtorjev, 17.25 Priljubljen melodije iz filmov, operet in revij; 21.00 S knjižne police: Branko Čopič: »Prolom«. — ČETRTEK, 8. X.: 14.30 Zdravstveno predavanje; 14.40 Domači zvoki; 17.00 Bosanske sevdalinke in makedonske narodne pesmi: 17.30 Lahka zabavna glasba s plošč; 18.40 Glasbena kronika.
en »««, b; to ime prevedeno v Slovenščino pomenilo — podrtija, ladijsko ogrodje, kokošje oprsje, živalski pTSni koš. Mislim, da bi m:i Krkavčani že znali povedati vse, kar mu gre — o njegovi podrtiji, ki jo i m a v Trstu. Krka vrani so zvedeli, kako je škof Sanitin odgovoril slovenskemu frančiškanu, ki mu je predlagal, da bi v samostanu v Kopru uvedli tudi slovensko obredje: »Nuncpnam, nunquam,«. Pravijo, naj kar obdrži tisti svoj »Nuiujuam« in se nauči pravilno zapisati ime njihove vasi.
Nekaj pa me v Kričave ah ni zadovoljilo. Na zidloviih sem videl zbledele napise še iz časa pred letom 1918. Ne verjamem, da bi pridni Krkavčani toga ne videli, zato samo mimogrede pravim, da bi bilo dovolj, če bi vzeli malo aipnenega be-leža in čopič.
Iz Knkavc v Piran je samo dober ■korak. Jaz sem napravil skoro prevelikega, ker sem z eno nogo štr-bumknil v morje. Joj, kako je završalo tam nekje na oni strani obale. Saj mi tTeba, da bi pravil, zakaj... Je pa le užitek, če človek vidi tako »korajžo.«
Komaj sem izvlekel mokro nogo iz morja, me je že »napadel« znance.:
»Ravno prav, da si prišel, Vane. Veš, imamo posebno prošnjo, da bi jo ti povedali. V Piranu imamo direktorja gostinskih podjetij, ki se je »bal« ali pa ni bil dovolj »močan«, da bi v petih gostinskih obratih tiste dni pred praznikom na 0-kroigliei oddal klientom n^ekaj ¡listkov v korist Okroglice. Čudno se nam zdi, da ima direktor do blokov samo po dva dinarja pomisleke! Na Okiroiglliei so stutisoči dovolj zgovorno pokazali tudi njemu, da je o-porlunize.m v lakih primerili odveč.«
Ko sem se vračal v Koper skozi
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČA IZ TRSTA bo z Žižkovo »Miklovo Zalo« gostovalo v koprskem okraju:
v soboto, 3. X. ob 20. uri v Dekanih in v nedciljo, 4. X. ob 20. uri v Škofijah.
OBJAVA
Razpisujemo mesto "olskega tajnika na nižji gim. v okolici Kopra.
Pogcnji: 1. Dovršeno nižjo srednjo šolo. 2. sposoben knjigovodja. 3. Veselje do prosvetnega dela iu dober pevovodja.
BRŽiAN LORiEiTO. rojen 17. 3. 1932. v Marezlgah št. 40, stanujoč istota.m, je izgubil svoijo osebno izkaznico, izdano od Občinskega ljudskega odbora Mairezige, in razne druge dokumente. Poštenega najditelja prosi, naj mu izkaznico in dokumente vrne, v nasprotnem slučaju jih proglaša za neveljavne.
KMETIJSKO POSESTVO prodaja kmet v Šnredu pri Izoli. Meri 23.000 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje in 12-000 kvadratnih metrov gozda ter hišo. Cena ugodna. Naslov dobite v upravi li3ta.
HRVATJN roj. MUŽENIč MARIJA iz Loparja št. 37 je dne 23. IX. izgubila volneni ženski jopič na cesti Sv. Anton—Lopar. Poštenega najditelja prosi, da vrne jopič proti primerni nagradi na njen naslov ali v poslovalnico Dellamilco v Sv. Antonu.
M
ŠTANJEL
Portorož, sem skočil mimogrede še na tamkajšno ambulanto. Naprosil sem jih za .napotnico v bolnico, kjer bi mi malo popravili razrahljane živce. Pa so mi izročali napotnico, napisano samo v italijanskem jeziku. V Ljubljani, kakor sem se odpravil na zdravljenje, so mi dejali, da ne. razumejo ničesar in so me poslali domov. Hkrati pa so me vprašali, če so morila v coni B povsod ukinila dlvojezičnoat. ali so jo samo posamezni šefi -zdravstvenih ustanov.
Tovarišioi K. M. iz Obrova, ali nekje iz okolice pa ne morem ustreči, da bi nekaj povedal, ker se mi ni podpisala s polnim imenom. Tudi če je »lepa pupa«, kakor pravi, vendar imam za odkrite le tiste, ki se podpišejo.
Ko smo že ravno v Kopru, bom pa omenil še zanimiv razgovor, ki sem ga imel pred dnevi z neikim uglednim zdra.vmikoim. Koper mu ni nič kaj pri sreu itn tudi meni ne bi biil, če bi se mi zgodilo nekaj podobnega, kot se je njemu. Prišel je namreč ta ugledni zdravnik nekega dne a svojo boljšo polovico v hotel Triglav in se pozanimal za začasno prenočišče. Vratar ga je premeril od nog do glave in nazadnje odlo-Al, d a mora on spati v skupni sobi za moške, ona pa v skupni sobi za ženske. Neverjetna smola! — boste dejali. Pa ni tako. Kajti ta smola se drži samo nekaterih hotelskih gostov, neprimerno več sreče imajo v tem pogledu Tržačami. Ko so listu večer (pripluli tržaški izletniki s tremi ladjami v Koper, so jim dodelili najlepše sobe in v vsaki sobi sta bili zastopana močnejši in šibkejši spol. Tukaj so vsa »pravila« odpovedala in samo sklonjeni hrbti so pričali, kako visoko cenimo pri nas goste, ki ne obvladajo slovenščine.	Vaš Vane
Ljudski odbor občine Štanjel je ob sodelovanju predstavnikov gospodarskih •in političnih organizacij, obravnaval nekatera važna vprašanji.
Ob širno poTočilo o dosedanjem delu in bodočih nalogah je podal predsednik Abram, za njim jc pojasnil naše gospodarsko stanje tovariš StabeHj, odbornik OLO Sežana.
V svojem referatu je prikazal več pomembnih .ukrepov, ki jih je izdal O.LO Sežana za dvig našega gospodarstva: pojasnil je pomen odloka o obvezni tubekulmizaciji živine in odloka o razpisu nagradnega natečaja, ki ima namen dvigniti naše 'kmetijstvo in kmetijsko proizvodnjo. V okviru tega so se že prijavili nekateri kmetovalci s področja občin".
Da hi ljudski odbor pravilno gospodaril z zemljišči splošno Ijiidske-ga premoženja, bodo v ta namen uvedli splošen pregled nad ljudsko imovino.
Razpravljali so tudi o obnovitvi kulturnega doma: y ta namen so že imenovali poseben odbor.
Občinski ljudski odbor je sprejel sklep, da se za obnovo kulturnega doma dodeli 100.000 dinarjev, to je iz sredstev izven rednega proračuna.
Na predlog tovariša Seražina. odbornika OLO, bodo začeli tudi z gradnjo mostu v kraju Raša. Ljudski odbor bo za to delo dal potrebna denarna sredstva za nakup gradbenega materiala: ostallo delo pa bo-r.o tamkajšnji domačini sami izvedli.
Ljudski odbor je razpravljal tudi o pripravah za volitve v zvezni zbor in zbore proizvajalcev.
Dalje je obravnaval tud.i vprašanje s področja prosvete. Tovariš To-nvišie, inšpektor Sveta za prosveto in kulturo iz Sežane, je podrobno orisal stanje m pomen našega šolsiv a. Posebno so obravnavali tudi vprašanje šole v Koibjeglavi. kjer se prebivalci ne strinjajo dn nočejo razumeti. da bi se tamkajšnja šola pridružila v Štanjel. Tovariš Tomiišič je pojasnil, zakaj je bilo potrebno združevanje takih šol In prikazal, da je to v korist njihovim otrokom, ker jim bo na ta način omogočena pridobitev večjega znanja in izobrazbe.
Sklenili so. da bodo ta ukrep ponovno obrazložili ter upajo, da bodo našli pravilno razumevanje. F. I.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva iii uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega račun;» pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 (lin.