3t«v, 62, i >h«j a vsak dan, Izvzemal nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Ur«***o- tHIca Sv. Prurfiiki AsiSkega ft. 20, L ncdstr. — V« dopisi na) se poHlJaJo urednUtvi lista. Ncfrankirana pisma se m rpreJ«xn«]o In rokopisi s« nc vraiija. Icd« z te H In odgovora! arednik Štefan Godina. Lastnik konsocdj lista .Edinosti7. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruM « Ctr^jenim poroihroa v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega St 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Narotnlaa znaša: Za cek) leto.......K za pot leta................. za tri mesece. . - - - • • - -........ ^ Za nedeljsko izdajo za celo leto........ J20 zapoJleta ............. V Trslu, v 30. oktobra 1914. Letnik I. VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. OglisI se računajo na milimetre v širok osti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vili Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5'—» vsaka nadaljna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, nijmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lt upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnlčni račun Št 841.65Z Turške bolne ladje napadle ruska crnomorska pristanišča. Položni no bolim D L NAJ, 29. (Cenz.) Na Poljskem Je vzvratni pohod naših in nemških čet nanova zbirališča v polnem tiru. Najbrž bo kmalu končan. Rusi so sledili doslej le s kava-lerijo, katero so naše zadnje čete mestoma napadle in odbile. V Galiciji so Rusi zadnje dni z večjimi močmi prodrli preko Drohobycza prod turčanski okolici. Poizkušajo delovati proti južnemu krilu in boku našega položaja poleg Starega Samborja. Njihovi napadi so se ponesrečili. Nemški napad iz Vzhodne Pruske v su-valsko gubernijo napreduje. Kakor se zdi, porivajo Rusi sedaj iz okolice Plocka močne sile, da bi vdrli preko Mlawe v srednjo Vzhodno Prusko. Ob belgijski obali Severnega morja dobro napreduje nemški napad. Posebne važnosti so uspehi Nemcev zapadno od Lilla; vplivali bodo ugodno na položaj pri Ypernu, kjer Je doslej boj neodločen. Pri Vpernu se še vzdržujoče Francoze in Angleže je prisililo nemško napredovanje pri Nieuportu in Lillu, da so opustili včeraj tudi te pozicije. Prav razveseljivi so tudi pri Verdunu priborjeni uspehi. Francozi so izvršili tu ljut izpad, pa so jih Nemci odbili. Pri zelo energičnem preganjanju kakor panično v trdnjav ski pas se umikajočega sovražnika se je posrečilo Nemcem ne samo prodreti preko francoske utrdbene čete, ki Je po-rinjena preko utrdeb, temveč tudi zavzeti del glavne francoske pozicije. — (»Ta-gespost«.) _ Nemci ob francosko-beigiiski meji ? BEROLIN, 29. (Cenz.) Pri Rousbrugge in Houdschoote, stoje nemške prednje če- te. ►Tagespost«). Zepperinovec nad Parizom, FRANKOBROD OB MENI, 29. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, javlja goeteborški »AiterbladeU iz Pariza: V sredo se je pojavil nad Parizom zeppe-linovec, s katerega so vrgli šest bomb. Tri so napravile večjo škodo. Osem oseb je bilo ubitih in znatno število ranjenih. — Francoski letalci so skušali napasti zrakoplov, ki pa je ušel v oblakih. fcdi iurfkih bojnih ladij na ruska PETROGRAD, 29. (Preko Berolina). Petrogrrjski brzojavni urad poroča: Med 9.30 in !0.30 dopoldne je neka turška kri-žarka s tremi dimniki obstreljevala v The-odosiji kolodvor in mesto ter poškodovala katedralo, grško cerkev, skladišča in pomole v pristanišču. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice Ruske banke za inozemsko trgovino je začelo goreti. Ob 10.30 je odplula križarka proti jugozapadu. V Novo Rossijsk je prispela turška križarka »Hamidije« in je pozvala mesto, naj se vda in izroči državno lastnino, zagrozi v ši, da bo v nasprotnem slučaju bombardirala mesto. Turški konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarka Je zopet odplula. THEODOSIA, (Feodosia, ali tudi Kaf-fo, tartarski Kefć.) je mesto na južni strani Krimskega poluotoka ob Črnem morju. kakih 100 kilometrov proti zapadu od Kerškega (Jenikalskega) pretiva, ki vodi iz Ornega morja v Azovsko morje. Na vztočni strani tega preliva leži mesto Novo Rossijsk, v takoimenovanem Orno-morskem okraju, oddaljeno od imenovanega preliva kakih 150 kilometrov, ob zapadnem koncu Kavkaškega pogorja. Reka Thense zaprta. FRANKOBROD n. M. 29. (K.) „Frankfurter Zeitung" javlja: Kakor je izvedel „Handeloch-Sjčfartstidning" v Goeteborgu, Je sedaj ustje reke Themse, izvzeniši dva ozlca plovbena žleba, zaprto paroplovbi. Proti nemškim in avstrijskim iržavUnom v Kanadi. LONDON 29. (Kor.) „Times" javljajo iz Toronto 26. t. m.: V Ottawi je vse hiše sumljivih Nemcev, Avstrijcev in Ogrov preiskala polic ja. Britanska „Imperial Asso-ciation" v Toronto je sprejela resolucijo, po kateri naj bi se vsi Nemci, Avstrijci In Ogri, tudi naturalizirani, spravili v koncentracijsko taborišče. Zarod izgredov proti Hemcem. DEPTFORD, 29. (Kor.) Policijski sodnik deptfcrdski je nadaljeval zaslišanje zaradi protinemšldh izgredov. 13 oseb je bilo izro-*Čenih porotnemu sodišču. Vstalo v Južni lbfld. LONDON, 29. (Kor.) »Times« poročajo o vstaji v Južni Afriki: Vstaja je očividno že v polnem tiru, vsaj v delu dežele. Vodstvo je dobro. Buri dotičnih okrajev imajo puške in vsaj majhno množino municije. Mobilizirati se morejo z največjo hitrostjo. Deželo poznajo popolnoma in i-majo dobre konje. V zapadnem Transvalu poveljuje, kakor se zdi, general Beyer, dasiravno ni popolnoma jasno, ali se je v resnici priključil vstaji. Beyer Je bil dolga leta drug Bothov v uradu in more poznati do zadnje točke vse vladne vojaške načrte in vse njene pomočke ter tudi vedeti, kje so njene dobre in kje njene slabe strani. Brez dvoma je pri njem general Kemp, prejšnji Delareyev častnik, ki je znan kot hraber mož in zmožen poveljnik izza časov burske vojne. Njegov osebni vpliv sega daleč po Južni Afriki. Ni dvoma, da smejo voditelji kakor De Wet, Beyer in Kemp računati na precejšnje pristaštvo.Vstaši so si izvolili pravi trenutek. Južnoafrikanska ekspedicija je zaposlena z operacijo proti nemški Jugozapadni Afriki. Angleške čete, ki so imele pred vojno svoje garnizije v Uniji, je določila južnoafričanska vlada za službo v Evropi in so najbrž že zapustile deželo. »Times« mislijo, da vstaši ne dosežejo končnega uspeha. Bon med Remd ta Japonci. PARIZ, 29. (K.) Agence Hawas javlja iz Tokia: Zaščitena križarka „Citose" je dne 18. in 19. odbila napade dveh nemških vozil ter ju pognala v zaliv Kiaučau. Vreme za branjuje takojšen napad na čing-tao. Neprestano obstreljevanje od kopne in morske strani povzroča trdnjavi težke izgube. Mnogo min se je odtrgalo od sider in ogrožavajo plovbo po Velikem oceanu. Hemci moralo zapustiti Hongkong! BERLIN 29. (K.) .LoValanzeiger" javlja: Glasom brzojavke. H * i je prejela tukajšnja eksportna tvrd ka atc* «d Karbeg & Cil od svojega zastopnika .z Tlongkonga, morajo naši rojaki zapustiti otok v osmih dneh. Po tem ukazu angleške vlade je zadetih kakih 400 oseb in mnogo tvrdk. (Hongkong, otok na južnem obrežju Kitaja, je angleška kolonija in važna trgovska in industrijska točka). Srbski kronski svet SOFIJA, 29. (Cenz.) Iz Niša se poroča, da je imela včeraj večina narodne skupščine sejo, nakar je pojasnil ministrski predsednik Pašič položaj najprej voditeljem strank, potem pa skupščini. Nato se je vršil važen kronski svet pod predsedstvom presto!ona*ledn*kovjm, ki je dospel iz Valjevega v ta namen in se nato zopet vrnil v Vaijevo. Princ Gjorgje, ki ga je šrapnelski drobec ranil na nogi, se nahaja v Nišu in hodi po mestnih ulicah, opiraje se ob palico. Kralj, čigar zdravstveno stanje Je še vedno slabo, živi v neki maihni vasi ob vznožju Jastreb planine in se daje le od časa do časa poučiti o dogodkih na bojišču. MgmkHrtH ibmelni spopad. SOFIJA, 30. (Kor.) Bolgarski brzojavni urad poroča: 25. t m. je prišlo do spopada med bolgarsko in grško mejno stražo v Goleševem, v katerem se je streljalo neprenehoma sedem ur. Spopad so povzročili Orld, ker so poizkušali v nevtralnem pasu napraviti strelne Jarke. Na bolgarski strani je bil ranjen en mož, na grški pa en mož mrtev ia dva ranjena. Vrainic Mksimolill en m ftrsta. BUDIMPEŠTA, 30. (Ogr. kor. urad). Včeraj se je vršila tu anketa za določitev maksimalnih cen žita in moke. Ob koncu posvetovanj je ugotovil predsednik ankete, trgovinski minister baron Harkany, da je pretežni del govornikov označil določitev maksimalnih cen za potrebno. S svoje strani je pudarjal, da vlada v tem vprašanju še ni zavzela svojega stališča in da se danes že zato ne more izjaviti, ker je želeti z ozirom na skupnost carinskega o-zemlja, da se v tej stvari kolikor možno enotno postopa z avstrijsko vlado. Minister pa je smatral popolnoma za izključeno, da bi se določile maksimalne cene višje nego so današnje dnevne cene. Ogrsko violo opozvala koncesijo part- BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Uradni list pri-občuje objavo ministrstva za notranje stvari, da je ministrstvo opozvalo koncesijo paro-plovne družbe „Cunard" za prevoz izseljencev, Id Je veljavna do 31. decembra t. I. Žitni trg. DUNAJ, 29. (Kor.) Pšenica mirno, rž čmer-no, ječmen slabše, koruza mirnejše, oves mirnejše. Vreme deževno. VRATISLAVA, 28. (Kor.) Pšenica 25*30, ri 22 50, oves 21-20. -T"- (Manje povraćanja g ondje. Uradno se razglaša: Z vprašanjem po-vračanja beguncev se Je javnost v zadnjem času mnogo bavila. Zato Je umestno, da se pojasnijo javnosti tisti nazori, ki odločujejo na merodajnih mestih ob presojanju razlifinih interesov, uveljavljajo-čih se ob tem vprašanju. Vrsto okrajev,-ki so po sedanjem stanju militaričnih operacij odprti za povra-tek pobeglega prebivalstva, je namestni-štvo v Galiciji že razglasilo, in sicer je to precejšen del srednje in zapadne Galicije, izvzemši Krakova, kjer radi gotovih trd-n ja v sko-tehničnih ozirov nI želeti prenaglega vračanja beguncev. Ni dvoma na tem, da bi bilo naglega obljudenja onih ozemelj želeti in da bi bilo to potrebno, da se zagotovi vzpo-stavljenje gospodarskega življenja ter da se izogne prevelikemu naraščanju izgub vsled zaastavljenja raznih produkcijskih panog. Na drugi strani pa bi neposredno vračanje vseh beguncev v masah naletelo na izvestne težkoče. Imoviteji begunci, ki si bodo mogli lahko ustvariti v domovini potrebne eksistenčne pogoje, potem tisti neimoviti begunci, ki so raztrešeni po raznih velikih mestih, kjer so brez zaslužka in kjer v zelo omejenih stanovih trpeč pomanjkanje čakajo na možnost povratka v domovino, in ki bi po daljšem svojem bivanju pomnožili brezposelnost v dotičnih mestih, ne da bi sami našli zadostnega zaslužka — store, izlasti v kolikor se tiče zapadne Galicije, najbolje, da se čim prej povrnejo v domovino ter da tam z vzpostavo gospodarskega aparata ustvarijo predpogoje za povratek normalnih razmer. Morajo pa se popred glede modalitet povratka primerno informirati pri obstoječih oskrbovalnih pisarnah (Hilfs-komitee fur Fliichtlinge, 3.Bezirk Schwar-zenbergplatz, Industriehaus, Zentrallstel-le fur Fluchtlingsftirsorge, 2. Bez., Zirkas-gasse št. 3.) Begunci, ki se nahajajo v državnih, na razpolago danih naselitvah, se bodo postopno vračali v etapah, a izpražnjeni prostori se odpro tistim beguncem, ki so ostali raztrešeni po velikih mestih. Zadnji dnevi proeja olhnnsKesc kraljestva. Knez Viljem Wiedski, oziroma Albanci so skoro vse leto zanimali Evropo — da. ves izobraženi svet. Splošno se sodi, da je knez Wied uvidel. da se brez zadostne sile evropskih čet ne more vzdržati, oni pa, ki so bili do zadnjega časa žnjim, trde, da ga je pomanjkanje denarja prisililo v odstop. Resnica je, da knez Wied v zadnjih časih svojega kraljevanja ni imel niti toliko, da bi bil mogel plačati, kar je šlo avstrijskim, nemškim in romunskim dobrovoljcem, ki jih je bilo do 260. Zadnje tedne Je Štela posadka v Draču v vsem 1263 mož. Od teh je bilo 1000 Malisorov, 250 Romunov in 13 Avstrijcev in Nemcev. (Vsa posadka je bila v zadnji čas pod zapovedništvom avstrijskih in nemških častnikov in nekega praporščaka iz Švice. Da-si v veliki premoči, — bilo Jih je do 20.000 — se ustaši vendar niso upali napasti Drača. Vršili so se sicer neprestani »boji«, ali ti so večinoma obstajali v tem, da se je brez škode streljalo na Drač in tratilo strelivo, s katerim so bili ustaši obilno preskrbljeni.še-le zadnje dni, in to 2. septembra, so postali živahneJL Tega dne so poslali kralju Viljemu ultimatum, odklonivši že v naprej vsako posredovanje kontrolne komisije, in zahtevajoč, naj kralj v roku treh dni brez premišljanja zapusti Drač. Ko so se potem začeli bolj m bolj bližati mestu, da Še s tem podkrepijo svojo zahtevo, so jih pozdravile baterije v Draču s štirimi, dobro pogojenimi salvami. Kmalo na to je dobila artiljerija v Draču istotak odgovor iz topov, ki so jih imeli ustaši (!) Neka granata je padla blizo konaka na tla, druga pred skladišče petroleja, tretja je zletela preko mesta in pljusknila v morje kakih 50 korakov oddaljeno od italijanske križarke »Misurata«, ali ni povzročila nikake škode. Tista granata, ki je eksplodirala pred konakom, je ostala cela v toliko, da se Je moglo videti na njej, kje je bila izdelana. Splošno znano Je bilo, da do- bivajo ustaši orožje in strelivo od zunaj in več nego enkrat je bilo videti po noči ob obali med Dračem in Valono, kako kri-žarijo ladje, ki so dovajale vojno kontra-bando. Vse to je končno kralja Viljema prisililo, da je, mesto da bi bil dal odgovor na ultimatum ustašev, od 2. septembra odpotoval že 3. septembra. Se svojimi ministri in državnimi uradniki je imel kralj Viljem velike neprilike. Ni bilo dovolj, da je izgnani Essad-paša vedno spletkaril, ampak tudi ostali ministri so obilno skrbeli za — svoje žepe, postopajoč na škodo Viljemovo. Dobro vedoči, da Wied brez denarja mora pasti, je n. pr. minister Noga zavrnil ves papirnati denar iz Italije. Ko so za tem dne 3. septembra odšli dobrovoljci, so dobili za pot potrebni denar na ta način, da so razprodali 4700 konzerv, vsako po 20 vinarjev, in vse, kar je bilo pohištva, perila, obvez itd. Da so ti Wiedovi uradniki delali le za svoj žep, dokazuje tudi ta-le, recimo, dogodek. Albanska vlada je poslala nekemu svojemu diplomatskemu zastopniku nujnim potom 15.000 kron, da se dobrovoljcem omogoči potovanje v Drač. Dotični diplomatski zastopnik pa je to svoto porabil v — veseli družbi.... Vrhu tega je imela kraljica za svojo prvo dvorno damo hčer Essad-paše. A razume se, da tudi nje soprog ni bil daleč. Tako je bil Essad-paša obveščen o vsakem koraku. Ta dvojica je spremljala kralja in kraljico, ko sta odhajala iz Albanije... Na svojo bližnjo okolico, v kolikor se je sestavljala iz domačinov, se Wied ni mogel nikdar naslanjati. Vrhu tega pa mu je bilo tudi delovanje kontrolne komisije od dne do dne bolj neznosno, da-si je moralo biti tej komisiji jasno, da brez kralja mora izgubiti vsak svoj pomen, kar se je končno tudi zgodilo. VilJemVVied je sicer dne 3. septembra, ko je odšel iz Drača, izročil kontrolni komisiji upravo države, dokler se ne povrne, ali komisija je bila že naslednjega dne brez vsacega vpliva, dočim so \Viedu zvesti Malisori in Miriditi sami pripovedovali v Drač doš-lim ustašem, da se Wied ne povrne več. Mladega prvega albanskega kraljestva pa niso morda pomagali pokopati samo nezadovoljni in plena željni domači elementi. Na tem delu so obilno sodelovali tudi tisti, ki jih je poslala naobražena Evropa kot — nosilce kulture. Tako sta se nekega dne pred številnimi očividci pograbila holandski zapovednik posadke v Draču, general de Veer, in njegov poročnik Fabius. Sporekla sta se radi neke stvari in se pretepala. Naslednjega dne je de Veer — izginil. Pravijo, da ga ni bilo škoda. Ta je začetkom avgusta imel posadko 6000 mož in 45 topničarjev. U-stašev je bilo tedaj nekaj nad 11.000 in vse je sililo na energičen naskok, ali de Veer je letal od enega oddelka do druzega ter kričal v svoji slabi nemščini: »Nit sisse!« (Nicht schiessen). Ob priliki nekega napredovanja ustašev je ukazal, naj topni-čarji merijo in streljajo mesto na 5700 metrov le na 4200 metrov, pak so mu odkrito odrekli pokorščino, a on je zasukal konja in odjahal. Vstaši pa so ob vseh teh resnih spopadih skrbeli tudi za zabavo. Na cesti proti Si jaku, preko mosta, ki vodi ven iz Drača, sta stala dva šatora. Tu je bivala čez dan orožniška priprava, ki ni bila v službi. Ker pa so morali orožniki vsak večer nazaj v mesto, a so bili pre-komodni, da bi šatora pospravili, spali so po noči v njima — ustaši, dokler niso ukradli obeh šatorov ter ju na bregu Raz-bula, nasproti Draču, zopet postavili v svoje namene. Ko je naslednjega jutra Wied izvedet za to, se Je tako smejal, da so mu solze tekle. Drugikrat so ustaši zopet ukradli kar cel top... Ustaše zunaj so podpirali oni od znotraj, tako, da dne 18. avgusta ni imel niti en sam vojak dra-ške posadke več nego sedem nabojev v svoji nabojnjači! Kmalo na to je nastopil »ramazan« (muslimanski praznik) in tedaj je dobil vsak vojak toliko municije, kolikor je je hotel. Dne 18. avgusta je u-pravitelj streljivnega skladišča nenadoma — izginil! _ Modema bilka. Vojni je treba pogledati v strašni obraz — pravi poročevalec »Neue Freie Pres-se« — da se more pojmovati, kakšno je danes, v dvajsetem stoletju, življenje na bojišču. Koliko pomanjkanja, kake nevarnosti, težave, koliko telesnega in duševnega trpljenja je tu nagromadenega! O smrti in q ranah niti ne govorimo, kajti to je pač že v bistvu vojne, da je treba u-bijati sovražnika, drugače ubije on nas. Tako se je godilo vedno, pred trojansko vojno, tedaj in pozneje. Samo način je bi! drugačen. Prej so trajale največje bitke kvečjemu po en dan. Tedaj je bila vojna še nekako veselo opravilo. Vojski ste korakali druga proti drugi, začeli ste se potem obstreljevati, tolči s puškinimi kopiti in bosti z bajoneti, in ona stran, ki ni več mogla, je opustila boj in prepustila bojišče nasprotniku. Kavalerijske atake, oblaki dima, zastave, glasovi trobent, klici hura — to je še bila poezija, pestrost, vese-lje! Strojne puške in brzostrelni topovi so S a iz moderne bitke iztrebili vso poezijo, lorilne priprave, s katerimi se napadajo moderne armade, ne poznajo nikake pestrosti in še manj radosti. Poznajo samo eno — moritev na debelo. Na siedliški u-trdbi v Przemyslu je bilo videti, kako veselje napravljajo strojne puške. Dva taka stroja sta tako nameščena v »kovčgu«, kakor se imenuje dotični del utrdbe, da popolnoma obvladujeta jarek. Preko tega jarka so v noči od 6. na 7. oktobra vdrli Rusi v utrdbo. Kar jih je prišlo na okop, pre * ^n ste strojni puški začeli streljati, so iuieli še srečo. Mogli so se boriti in svoje življenje prodati kolikor le mogoče drago. In to so tudi storili. Njihovi tovariši, ki so ob prvem strelu strojnih pušk še tičali v jarku, pa niso več prišli čezenj na rešilni okop. Vsi so obležali tamkaj. Trupla so napolnila jarek do roba, jarek, ki )f tri metre globok in najmanj deset metrov dolg. Še deset dni pozneje je prihajal Iz jarka duh po trohnelih truplih. To je stroj-' na puška; šestleten deček jo lahko upravlja. Takšnemu orožju stoje nasproti dandanašnji vojaki. V začetku vojne še niso poznali njih strahote ter so po starih tradicijah, ki ljubijo boj moža proti možu, drli proti sovražniku in tudi — obležali. Rusi, ki so imeli skoraj deset let časa, da so se učili iz izkušenj japonske vojne, niso niti vstajali, temveč so se zakopali v dva metra globoke strelske jarke in čakali, da so naši prihajali do njih. Niso se pokazali; ostali so nevidni. Sedaj so se naši tudi naučili od njih in se tudi delajo nevidni. Tako je vojna zavzela najstrahovitejšo obliko: postala je tehnično vprašanje, boj nevidnega proti nevidnemu. Sredi boja smo. Zadnje, kar vidimo, so položaji naših baterij. Od njih naprej začenja ona tuleča, žvižgajoča praznina. Izgubile, pogreznile so se vse one lepe pestre slike vojaškega življenja za bojno črto, brezkončni treni, okorno napredujoče municiiske kolone, taborišča, ki so tako romantična ponoči, ko gori ogenj ob ognju, one veselo se kadeče polj ne pekarne in kuhinje. Izginilo je vse ono, če človek stoji v bojni črti, ki se pač čujc, vidi se pa ne. Rusi so mojstri v tem načinu boja. Oni znajo majhne trdnjavice izčarati iz ravnih ta!, trdnjavice, do katerih ni mogoče priti, četudi bi se hotele žrtvovati hekatom-be. Ce se hoče priti do njih, se mora delati tako, kakor delajo oni, se je treba zakopati kakor krt in se preriti po krtovo tudi do njih. Ne zmaguje tisti dandanes, ki je hrabrejši, temveč tisti, ki zna bolje kopati. Lopata je postala prav tako važno orožje, kakor puška .... In tako leži vojak v takem strelskem jarku, ki si ga je sam izkopal v največji hitrici, ko so deževali nanj šrapneli, leži v njem dan, dva, tri .... Na Magieri so tupatam v štiriindvajsetih urah pridobili tal za kilometer ali dva in so bili ponosni na take uspehe. Noč in dan v jarku, nad seboj tulenje topovskih krogelj, a edina udobnost peščica slame! Tu leži ter strelja in bedi in spi in strelja in se bije. Ponoči, če sovražnik dopušča, tudi nekoliko zadremlje s puško v roki. In ko pride jutrom, mrzlo in neprijazno, posrka iz steklenice zadnjo kapljo mrzle kave in zaužije hitro ostanek svoje zadnje konserve. Bog ve, kedaj pridejo vozne kuhinje. Stoje najbrž kje zadaj, kuhajo in kuhajo, a kuharji morajo kavo izliti po tleh in meso pometati na cesto, ker jih sovražni šrapneli ne puščajo dalje. A vse to, to poleganje, zmrzovanje, žeja in glad: vse to je še prav prijetno, dokler sije solnce in ne dežuje. Toda če pride dež, če v strelskih jarkih začne voda stopati do gležnjev, do kolen, do prsi! A vendar! Dokler je v jarku, ga smrt ne doseže tako hitro. Če pa pride povelje: Ustavite ogenj! Naprej! Potem prihaja oni poskok, ki morda ne sega dalje nego deset, dvajset metrov, pa je vendar tekma s smrtjo. Šrapneli padajo, kakor toča, kro-glje žvižgajo ... tu pade eden, tam dva, trije . . . Skok in bol na tako kratkem potu! In potem se zopet vkoplji, leži mirno, nepremično in Čakaj . . . čakaj! Potem zopet naprej... morda tudi nazaj, mnogo dalje nazaj v eni uri nego se je napredovalo v enem dnevu . . . zopet naprej, da se vzame, kar se je izgubilo ... in nad seboj tulečo, žvižgajočo, nevidno smrt ... To je sedanja, moderna bitka. Stran IL „VEČERNA EDINOST- 5t. 62. V Trstu, dne 30. oktobra 1914. Sličice iz vojne. Razgovor z vjetim ruskim oficirjem Vojni poročevalec »Az Ujsaga« je imel Interesanten razgovor z nekim vjetim stotnikom ruskega generalnega štaba, tekom katerega je podal stotnik jako interesantne informacije o reorganizaciji ruske armade in o ruskem vojaku. »Po vsaki vojni, je izjavil stotnik, so se pokazale v naši armadi napake, ki so zahtevale takojšnjo reformo. Tako je bilo v krimski vojni in enako v turški vojni 1. 1877/78. Po japonski vojni so notranje politične razmere preprečile, da nismo mogli udejstviti vsega, kar smo se naučili. Pet let sta potrebovala Stolipin in \Yitte, da sta zbrala potrebni denar za reorganizacijo armade. Varčevanje je postalo že manija. Proračun je izkazal vsako leto velik prebitek in celo lansko leto 500 milijonov rubljev, kar se je vse porabilo za armado. Predvsem so bile izvedene v ruski armadi temeljite osebne izpremembe. Leta 1906 je bilo imenovanih 26 novih načelnikov armadnih zborov in 38 novih divizijskih poveljnikov. Prihodnje leto je bilo vpokojenih nenavadno veliko število generalov vseh vrst. Armadno vodstvo je stremelo predvsem za tem, da se zboljša kvaliteta oficirskega materijala. Po nemškem vzoru uvedeno kvalifikacijsko postopanje in častni svet sta močno povišala službeno gorečnost oficirjev, posebno ker je bila starostna meja za napredovanje mladih, sposobnih oficirjev odpravljena To je bilo opažati zlasti pri generalnem štabu, ki je štel L 1911 štiri 34 letne, deset 35 letnih in enoindvajset 36 letnih oficirjev. Posledica hitrega napredovanja jo bila ta, da Je vse sililo v vojaško lolo in se učilo s silno marljivostjo. Vendar pa kljub temu nismo mogli popolnoma odpomoči pomanjkanju oficir- Cv, ki je postalo tako zelo občutno po ponski vojni. Zato so bili vpokojeni oficirji zopet reaktivirani, nadomestni oficirji pa prestavljeni v aktivno razmerje. Delovanje mladih višjih oficirjev je bilo zelo uspešno in so bile popravljene marsikatere napake. Disciplina in vojna pripravljenost sta naraščala. Mnogo je pripomoglo k temu tudi dejstvo, da je storil car vse, da so dobili vojaki zopet izgubljeno saupanje v samega sebe. Dalje je gledal car tudi na to, da se je zvišal ugled armade med narodom. Poudarjal je vedno in pri vsaki priliki, da tudi on in njegova rodbina pripadata armadi. Nato se ie razvil razgovor o vrednosti ruske armade in je oficir izjavil: Res je, da naša pehota ni idealna in da mnogo zaostaja za vašo. Razlika v vrednosti pa se zato izenači s premočjo. Mi ne moremo dovolj občudovati vaše pehote, kar ravno škoduje naši. Naši precenjujejo učinek sovražnega ognja in dostikrat po nepotrebnem opuste obrambo. Odtod tudi veliko število vjetnikov. Zato pa je naša glavna moč naša kavalerija, naša artiljerija pa je sploh najboljša na svetu. Bojuje se le v manjših oddelkih in vedno v dobro zakopanih pozicijah. O generalu Svetozarju Boroeviču je rekel: Boroević je eden vaših najboljših vojskovodij, toda upam, da ni vsak pri vas Boroević, kar me v mojem vjetništvu precej tolaži.« Človekoljubje na bojišču. »Arbeiter Zeitung« priobčuje to-le pismo, ki ga je pisal neki madžarski vojak: ^Dne 17. oktobra... Razvila se je velikanska bitka za mestom, kjer so očivid-no zbrane glavne ruske sile v Galiciji. 2e mnogo sem doslej videl in doživel, toda takšnega artiljerijskega boja, zlasti pa takšnega mfanterijskega boja si bi ne mogel predstavljati nikoli. V noči od 14. na 15. t. m. se je vlegla na zemljo silna megla, da ni bilo mogoče videti niti na tri korake. Ruska pehota le pričela z napadom: naše in sovražne Čete so se spopadle in od 3. zjutraj do 8. ali 9. dopoldne se je vrstil naskok za naskokom, slišalo se je samo pokanje pušk. žvenket orožja in prasketanje mrtvaških ragelj. Toda tako naše čete, kakor ruske %o bile tako močne in so se nahajale v tako močnih postojankah, da se nobena armada ni hotela umakniti. V to borbo mož proti možu ni mogla poseči artiljerija, ako ni hotela obenem uničiti lastne infanteri-|e. Za to smo hoteli porabiti noč v to, da ojačimo svoje zaklone. Nastal je kratek odmor, ki sem ga izkoristil v to, da sem za trenotek skočil k bližnjemu ognju, da se nekoliko pogrejem. Navadno stoje okrog ognja vojaki v tesnem krogu in novi prišleci dobe k ognju le težko dostop. Naenkrat sem zaslišal glas: * Bratje, napravite prostor dvema Rusoma, naj se tudi ta dva malo pogrejeta!« Takoj se je otvoril krog in dva infante-rista z nasajenim bajonetom sta pripeljala k ognju dva ujeta ruska vojaka. Komaj pred eno uro so se le-ti borili drug proti drugemu kot najljutejši sovražniki, sedaj pa so ze sklenili prijateljstvo. In kakor naša in ian ter ista, tako se je vedla vsa družba okrog ognja napram ujetnikoma. Obdarovali so se protistransko s prepečen-cem, cigaretami in sladkorjem. S pomočjo nekega slovaškega podčastnika smo se prav izvrstno lahko sporazumeli. To razkritje človečnosti je napravilo name najgloblji vtisk. Dal sem glasno izraza svojemu zadoščenju. Na to Je pripomnil domobranec, v civilnem življenju preprost kmetič, kazaje na 3eta Rusa: »Kaj moreta ta dva za to! Po-ali so ju v vojno in pokorila sta se!«. Slične dokaze človekoljubja sem opazoval dne 15. t. m. ves dan. Videl sem težko-ranjenega Rusa, ki so ga obvezali naši zdravniki in ki je, oprt na dva naša domobranca, krevijal skozi naše vrste. Tam so nosili naši sanitetni vojaki ruske ranjence na nosilnicah. Na sanitetnih vozovih so sedeli skupaj naši in ruski vojaki. Marsikateri ranjeni Rus je prišel prostovoljno k nam, ker je bilo naše obvezova-liŠče bližje bojišča, kakor njihovo. To humano postopanje z ranjenci in u-jetniki seveda temelji na vzajemnosti. A-ko prispe k nam kak transport ujetnikov, je prva naša skrb, da dobe menažo. In prav tako postopajo tudi v ruskem taboru. Soglasno nam pripovedujejo ujetniki: Naj jim gre še tako trdo z jedjo in pijačo, ujetniki so prvi na vrsti pri jedi in pijači ____ Zares vzradoščen sem, da lahko toliko pišem o človekoljubju, ki se javlja tudi v vojni.... « Razne politične vesti. Italija in Albanija. Kakor se z diploma-tične strani zatrjuje, bi bila Italija v slučaju, če bi sedanji boji v južni Albaniji med AJbanci in avtonomnimi četami grškega Epira zavzeli take dimenzije, da bi bila neizogibna kršitev sklepov londonske veleposlaniške konference glede samostojnosti in mej Albanije, pooblaščena, da kot edina velesila, ki je v sedanji evropski vojni ostala nevtralna, poskrbi za mir in red in varovanje sklepov londonske konference glede Albanije, če treba, tudi z orožjem. Zato ni izključeno, da bodo Italijani v slučaju, če bi Epiroti ogrožali Valono, bili prisiljeni, začasno zasesti to mesto. Samoobsebi je razumljivo, da bi postopala Italija pri tej svoji akciji v popolnem sporazumu z obema zaveznikoma, Nemčijo in Avstrijo. Do italijanske akcije v Albaniji pride lahko najbrže tudi za slučaj, Če bi se tudi notranje-poli-tične albanske razmere razvile tako, da bi bili sklepi londonske konference v nevarnosti. Pod temi okolščinami bi imela italijanska akcija predvsem policijski značaj. Šlo bi namreč le za vzpostavitev miru in reda ob vzhodnem obrežju Jadranskega morja. Kakih mednarodnih zapletljajev vsled eventualne italijanske akcije v Albaniji v očigled sedanjim razmeram, ko tudi Grška odklanja vsako zvezo z Epiroti, za enkrat ni pričakovati. K ruski ponudbi Italiji. Iz Rima poročajo: »Secolo« piše: Carjeva ponudba je spravila, kakor se zdi, ministrskega predsednika Salandro v veliko zadrego. Morda se je nadejal, da ne pride o njej nič v javnost. Ali ruski veleposlanik Kru-penski je hitel, da je takoj po prvem povratku iz ministrstva za zunanje stvari vse priobčil »Agenciji Štefani« in je zato tudi Salandra moral svoj odgovor izročiti javnosti. »Giornale d' Italia« pravi: Ruska ponudba je napravila na sploh utis daru, ki se mu vsakdo rad izogiblje. Javno mnenje je ta dar že radi načina, po katerem je bil ponuđen, odklonilo. Z uvaževane ruske strani se izjavlja o tej ponudbi: Ruska ponudba je praktično neizvedljiva. Po italijanskih zakonih so neoporečni tuji državljani, čim so stopili na italijanska tla, svobodni. Avstrijski vojaki morejo torej ali ostati v Italiji, ali pa se povrniti v domovino, kakor jih je volja. Pa tudi po mednarodnem pravu ne bi bilo dopustno, da se iz nevtralnega ozemlja kraljevine Italije napravi neka vrst »klavzure« za odpuščene vojne vjetnike. Ti so za vojujočo stranko z gospodarskega stališča precej težko breme, ki bi je rada zvalila na druge rame. Nu, vsaka nevtralna država, ki bi iz katerega koli ozira prevzela to skrb, bi ravno s tem prelomila nevtraliteto in bi opravičila najstrožje protiodredbe. Ruska ponudba je bila torej na vsak način in z vsakega stališča — nesprejemljiva. Domate vesti. „Delavsko podporno društvo" priredi tudi letos — kakor vsako leto — sv. mašo zadušnico za svoje pokojne ude. Maša bo v nedeljo dne 1. novembra ob SL uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Člani društva so vabljeni, da se v čim večem številu udeleže te službe božje in izvrše s- tem čin pijetete do svojih umrlih tovarišev. Vrhni zdravstveni svet Dne 24. oktobra se je vršila na Dunaju seia vrhnega zdravstvenega sveta (strokovni komite za pobijanje nalezljivih bolezni), ki se je je udeležil tudi minister za notranje stvari dr. baron Heinold. — V tej seji, ki jej Je predsedoval višji sanitetni svetnik dr. vitez pl. Jaksch, so bili navzoči višji sanitetni svetniki: dvorni svetnik dr. Ludwig, dvorni svetnik dr. Weichseibaum, dr. BOhm, dr. Bogdan, dr. Czarklewicz, dvorni svetnik dr. Paltauf. dr. baron Pirquet, dr. Pravsnitz, In dr. Schattenfroh. — Predmetom posvetovanj je bilo pobijanje nalezljivih bolezni v vojnem času. Po podanem referatu referenta za sanitetne stvari v ministrstvu za notranje stvari, d.ru vitezu pj. Haberlerju, je bila podrobna razprava o sedanjem stanju infekcijskih bolezni, kakor tudi o varstvenih in po-bijalnih odredbah v odvračanje nalezljivih bolezni. Razprave so se udeležili vsi člani strokovnega komiteja. Na zaključku več-urnega posvetovanja je razpravljal minister za notranje stvari o posebnih zahtevah, ki se stavljajo državi glede oskrbe za vojne ranjence in bolnike ter se je zahvalil vrhne-mu sanitetnemu svetu za nasvete in pobude, podane v tej seji. Izredni občni zbor pekovske zadruge. Snoči, pričenši ob 5. uri, torej v drugem sklicanju, se je vršil napovedani izredni občni zbor pekovske zadruge. Na dnevnem redu je bila za ta občni zbor ena sama točka in sicer: Cena kruha. Zadružni tajnik je poročal o delovanju odbora tekom sedanje krize, ki je bilo in je še vedno naperjeno v to, da se odpravi Škoda, ki jo morajo vsied sedanjih odnošajev trpeti pekovski mojstri. Poudarjal je, da se trgovci z moko, kakor hitro so nastopili sedanji nenormalni odno-šaji, niso hoteli več držati že prej sklenjenih pogodeb. Med zadrugarji se je tedaj ustanovila denarna zadruga., ki je oskrbovala moko vsem članom pekovske zadruge po cenah, ki so bile vsekakor nižje od onih, ki so jih zahtevali veletrgovci z moko. Vlada je na podvizanje zadružnega odbora obljubila znižati carino na žito, a mesto pekovskih mojstrov, so imeli od tega korist le veletrgovci. Poročevalec je zaključil s priporočilom vladi, naj ukrene vse potrebno, da ne bodo veletrgovci z moko podraževali blago, ker drugače bo pekovskim mojstrom onemogočeno izdelovanje in prodajanje kruha po določenih cenah, ne da bi propadli. — Zadrugar g. Chiaruttini je poudarjal, da so oblasti v drugih mestih upoštevale resnične razmere žitnega trga ter so temu primerno določile tudi ceno kruhu. V Puli na primer se je določila cena kruha na 64 stotink za kilogram, dočim je pri nas določena cena na 56 stotink za kilogram. A peki ne morejo prodajati kruha po tej ceni, če ne morejo za primerno ceno dobiti moke. Odprava carine na žito je prišla prekasno, to je potem, ko je tudi Romunija, ki je bila še edina država, iz katere se je uvažalo žito, že sklenila zapreti meje in prepovedati izvoz. — Bilo je nato stavljenih mnogo predlogov, a sprejet je bil le oni zadnigarja g. Lokarja, ki je predlagal, naj se imenuje posebna komisija, katera naj gre na namestništvo in tam urgira, naj se poskrbi, da bodo pekovski mojstri dobivali moko za tako ceno, da bodo mogli izdelovati kruh in ga prodajati po določeni ceni, ne da bi pri tem trpeli Škodo, ker če bodo sedanje razmere trajale še dalje časa, bodo morali peki nehati s svojo obrtjo. Žrebanje efektne loterije društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Pragi, ki naj bi se bilo vršilo dne 30. septembra t. 1., se je glasom naredbe c. kr. ministrstva preložilo na leto 1915. V ta neljubi korak je bila uprava loterije prisiljena vsled sedanjih vznemirjenih odnošajev. Dan odlož-nega žrebanja razglasijo c. kr. oblasti, čim se določi. Imejitelji srečk ostanejo glede na preloženo Žrebanje v polnem igralnem pravu in nihče ne sme biti prikrajšan. Srečke se dobivajo, kakor poprej, v vseh c. kr. toba-karnah, denarnih zavodih in drugih prodajalnah. Naročbe komisijonarjev Je nastavljati na loterijsko pisarno v Pragi, Staromčstne namesti. :: M&IS C □□ QD □□ 3e računajo po 4 ste t. besedo-Mastno tipkane besede so raiu-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : Papir za ovitke S^T-e" nah velika zaloga Gastone Dolinar, Trst, ulica dei Gelsi Stv. 16, Telefon 2781 (ex Marangoni). 1137 ienitna ponudba. s penzijo, zelo resen, loi Uradnik na deželi, še mlad v dobri službi in ločen, brez lastne krivde, želi poročiti prosto, pridno, polteno žensko brez otrok (tudi služkinjo) izpod 25 let, z majhnim prihrankom, kateri ostane njena last. Ponudbe do 5. novembra, ako mogoče s sliko, katera se vrne, pod .URADNIK 40-- na Inseratni oddelek Edinosti. U48 ^ili^II llt^i! II02JSL n Dobroznana mirodilnica Iv. Caiii Sv. Ivan - Trst - blizu Har. doma g Velik izbor barv | Zaloga za Trst in okolico redilnega ke^ in odrasle fosfon»egs bjus m tifMs? prsifcs n - Trtftri 63. ii^iilinillll Odda Tnetmkl Ib jrmoHnkl nlster DMGOTIN PDC Trst, VXa Molln Me Stev. 38 se prfporo