SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 45	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	15	de	noviembre	-	15.	novembra	2001
IVO ŽAJDELA
Dnimon	Slovenski	utripi
Škof Rozman	NOVi	direktor	STa
ali Slovenija še vedno v letu 1946
V zbirki Simpozij v Rimu je Mohorjeva družba iz Celja izdala že 18. zbornik. Tokrat je posvečen škofu dr. Gregoriju Rožmanu, v njem pa je objavljenih 26 referatov, ki so bili prebrani na simpoziju v Rimu septembra 2000, ki sta ga organizirala Slovenska teološka akademija v Rimu in Institut za zgodovino Cerkve v Ljubljani.
Namen Rožmanovega simpozija je bil prikazati celovito podobo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v vseh njegovih razsežnostih in ne samo delovanje rried drugo svetovno vojno. Ker je bila Cerkev na Slovenskem poleg nosilcev oblasti in političnih strank glavna tarča komunistične revolucije med vojno in po r\jej, je bil škof Rožman ves čas ena najbolj napadenih ih blatenih oseb s strani komunistične propagande. Ker ga komunisti niso mogli ubiti, tako kot so to delali z drugimi političnimi nasprotniki, saj bi jim takšen umor bolj škodoval kakor koristil, so se nanj spravili z drugimi sredstvi, s strupeno propagando, ki traja vse do današnjih dni.
Čeprav se je raznih zapisov proti škofu Rožmanu v šestdesetih letih nabralo izredno veliko, naj omenim vsty enega pisca, ki je prednjačil vsaj v zadnjem času. To je ,,partizanski zgodovinar” Ivan Jan iz Krapja, ki je v ..samozaložbi” leta 1998 izdal več kot petsto strani debelo knjigo Škof Rožman in kontinuiteta. Isti avtor je leta 1986 v Delu objavljal podlistek O resnični podobi škofa Rožmana. Če je za prav vse pisai\je o nekakšni izdajalski vlogi škofa Rožmana značilno, da gre za ideološko propagando najslabše sorte, za pamfletizem, ki ga nikoli niso zanimala nikakršna dejstva, moramo za Janovo pisarge zapisati, da gre za ludizem, za nerazumljivo početje , za ,.narobe svet”, saj avtor ves čas niza skrbno izbrane podatke, ki jih sistematično označnje kot izdajalstvo, kolaboracionizem in pro-tinarodnost. Gre za revolucionarni besednjak, ki ga resnica ne zanima, še najmanj resnica o lastnem početju. Drugi tak izrazitejši primer sistemat ičnega pisanja o škofu Rožmanu je v zadnjih letih gojila revija Mladina. Čeprav je njen pisec seveda nekaj povsem drugega od Jana, je zanj značilno isto, kontekst dogajanja, ki ga opispje, oziroma celostnost resnice je zai\j španska vas.
Nekateri bolj umirjeni pisci so škofu Rožmanu predvsem očitali dejanja, ki naj bi mu jih ne bi bilo treba početi. Gre za nekaj škofovih diplomatskih dopisov, naslovljenih na okupacijske oblasti, in na ne-kaj prisotnosti na prireditvah, ki niso bile izrazito verskega značaja. Ti avtorji spregledujejo nekaj najosnovnejših dejstev. Prva je, da je bil povprečni slovenski človek med vojno pahnjen v hude stiske; na eni strani je bil okupator s svojim nasiljem >n totalno oblastjo, na drugi pa komunisti, ki so to stisko izkoristili za izvedbo svoje brutalne revolucije, to je za nameček pod krinko narodnoosvobodilnega boja. Škof bi se na dogajanja lahko odzval s pasivnos-!io nekateri. Toda hkrati pozabljajo,
da so bila njegova dejanja izrazito v službi reševanja življenj in da jih je vedno treba obravnavati in presojati v kontekstu mnogih drugih dejanj, predvsem revolucionarnega nasilja in njegovih posledic. Pri tem pa škofovih kritikov in blatilcev nikoli niso zanimali tisti, ki so odgovorni za morje nasilja in življenj!
Le kako naj bo škof pasiven, če mu komunisti že na začetkih vojne brezobzirno umorijo 16 duhovnikov, če sistematično pobijajo svoje politične nasprotnike, če pri tem uporabljajo strupen in lažniv propagandni besednjak, če s temi dejanji povzročajo vedno nove okupatorjeve represalije (okupator je po mednarodnem pravu dolžan skrbeti za red in mir v okupirani deželi)?
Nekateri v slepi gonji proti škofu Rožmanu omen,jajo njegovega mariborskega kolega škofa Ivana Tomažiča, ki da se je držal izrazito pasivno, pri tem pa ,,pozabljajo”, da se je nahajal v bistveno drugačnih razmerah. Nemški okupator ga je ves časa držal v strogem hišnem priporu in mu ni dovolil nikakršne aktivnosti, ki ne bi bila strogo religioznega značaja. Poleg tega v Mariboru in na Štajerskem med vojno ni bilo tako izrazitega revolucionarnega nasilja kot v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini.
Škof Rožman je zagotovo paradigmatična osebnost 20. stoletja na Slovenskem. Bilje 15 let škof v Ljubljani, nato 15 let v nasilnem izgnanstvu, večinoma v Ameriki. V zadryih desetih letih je izšlo zelo veliko literature, ki podrobno govori o medvojnem in povojnem doggjar\ju v Sloveniji. Zato je naravnost bodlo v oči, kako to, da sta bila pri pravni in politični rehabilitaciji škofa Rožmana tako država kakor Cerkev doslej skoraj povsem pasivni. Xeče enajsto leto demokracije, škof Rožman pa je še naprej obsojen kot zločinec z enim najbolj sramotnih sodnih aktov, kar si jih je bila zmožna zamisliti neka totalitarna ideologija. Tudi to, da ryegovi posmrtni ostanki še vedno niso prepeljani v škofijski grob na ljubljanske Žale, je nerazumljivo.
Zbornik prinaša predavanja, ki jih lahko razdelimo na tri obdobja: Rožmano-va življenjska pot do začetka druge svetovne vojne, delovai\je med vojno z vzroki in posledicami njegovih dločitev ter njegovo povojno begunstvo. Zgodovinarji in vidni publicisti Anka Vidovič Miklavčič, Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Janez Juhant, Janez Zdešar, Justin Stanovnik, Peter Urbanc, Boris Mlakar, Anton Drobnič, Tamara Griesser Pečar, Marko Kremžar, če naštejemo samo nekatere z vso znanstveno natančnostjo in osebno poštenostjo nizajo množico dejstev o tem „spomem” škofu. Brar\je prispevkov je pravo intelektualno doživetje. Mnoge, ki so z neizmerno lahkotnostjo in zlobo blatili škofa Rož-maana, bo po izidu tega 400 strani obsežnega zbornika lahko sram. Med t\jim bodo v prvi vrsti tudi vsi odgovorni v slovenskem pravosodju, ki še naprej vztrajajo in gradijo svojo kariero z absurdno in sramotno sodbo iz leta 1946.
Mesto direktorja Slovenske tiskovne agencije (katere uporabnik je naš list že od začetka), je v torek, 6. novembra, zapustil Tadej Labernik, ki odhaja na položaj veleposlanika v Sarajevo. Skupščina družbenikov agencije je za novega direktorja imenovala diplomiranega pravnika Igorja Vezo-vnika, ki je bil doslej med drugim direktor televizije Kanal A. Stranka Nova Slovenija odločno protestira proti temu imenovanju, ker je bil Vezovnik nekdaj vodilni delavec Službe državne varnosti (OZNE). Po mnenju Lojzeta Peterleta pomeni to imenovalce dodatno omejevanje pluralnosti slovenskega medijskega prostora in znižanje verodostojnosti Slovenije v mednarodni politiki.
VLADNE KOALICIJSKE STRANKE O GROBIŠČIH
Koalicijske stranke so na sestanku, organiziranem na pobudo SLS+SKD, med drugim pozvale vlado, naj pospešeno ures-ničnje svoje sklepe, povezane z izdajo mrliških listov in označitvijo grobišč žrtev povojnih pobojev. Vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič pričakuje, da bodo tožilstvo in organi pregona vse postopke izpeljali brez vmešavanja politike, kar po naše pomeni, da se ne bo spraševalo, kdo je kriv pobojev. Vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik pa je povedal, da je bil namen sestanka tudi v tem, da koalicija prevzame bolj aktivno vlogo pri pripravi deklarativnega akta o polpretekli zgodovini v državnem zboru. Anderlič je dodal, da bodo v prihodnjih dneh videli, ali je glede tega vprašanja možen minimalni konsenz med strankami. ,
SLAVNOST V ŠKOFOVIH ZAVODIH
V četrtek, 8. novembra, je v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani potekal simpozij ob 100-letnici začetka gradnje. Pred sto leti je namreč ljubljanski škof Anton Bonaven-
V prejšnji številki Svobodne Slovenije smo poročali o finančnih težavah, s katerimi se sooča naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija. Napovedali smo izpeljavo podpornega bona (rife), s katerim nam lahko rojaki priskočijo na pomoč in tako zagotovijo delovanje društva in tudi nadaljnje izhajanje našega tednika.
Danes lahko sporočimo, da je bon že na razpolago rojakom. Kupiti ga morejo pri odbornikih društva, vseh poverjenikih našega tiska, pa tudi v pisarni Sloge. Te dni pa bo na razpolago še v naših središčih. Akcijo vodi novi blagajnik, Matjaž Čeč, ki je bil na to mesto soglasno imenovan na seji v četrtek 8. novembra, v skladu z društvenim pravilnikom.
Zedinjena Slovenija je ključna organizacija Slovencev v Argentini. Pod njenim okriljem se razvija kulturno, družbeno in vzgojno življenje celotne naše skupnosti, v harmoničnem sodelovanju Domov in drugih naših organizacij.
tura Jeglič predlagal ustanovitev gimnazije s slovenščino kot edinim učnim jezikom. Položen je bil temeljni kamen za Zavod sv. Stanislava, ki pa je zaradi zapletov pri gradnji in nasprotovanja Dunaja prve učence sprejel šele leta 1905 v teh zavodih je doštudiralo veliko katoliških izobražencev. Jeglič je bil namreč prepričan, da je potrebno nujno ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer se bodo dijaki vzgajali tako, da bodo kot intelektualci tudi zgledni kristjani.
Na simpoziju so spregovorili nekateri priznani zgodovinarji in sociologi. Simpozij je odprl ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Praznovanje 100-letnice gradnje Zavoda sv. Stanislava se bo nadaljevalo v torek, 13. novembra, ko bo v župnijski cerkvi v Šentvidu nad Ljubljano sveta maša, ki jo bo daroval nadškof Rode, v športni dvorani zavoda pa bo akademija, na kateri bo slavnostni govornik dr. Stane Granda.
SCHENGENSKA MEJA
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je župane slovenskih občin, ki ležijo ob meji s Hrvaško, seznanil s projektom vzpostavljanja schengenskega mejnega režima na slovenski južni meji, ki bo, ko bo (ali če bo) država postala članica Evropske zveze, tudi zunanja meja EZ. Župani so bili seznanjeni z osnovnimi zahtevami, ki jih pravni red EZ postavlja na področju varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na meji ter z dosedanjimi rezultati prizadevanj za izpolnitev zvezinih področnih standardov.
BREZ STRAHU
Zunanji minister Dimitrij Rupel je na seji odbora DZ za zunanjo politiko povedal, da po njegovih podatkih ni vzrokov za vznemirjenje glede ohranitve brezvizum-skega režima za vs'top slovenskih državljanov v ZDA. Nasprotno, ameriški strokovnjaki, ki so že sklenili obisk v Sloveniji, ray bi bili zelo zadovoljni s tem, kar so videli doslej.
Danes pa bi radi posebej omenili dve novi iniciativi, ki si jih je društvo letos zastavilo kljub rastoči krizi: zdomski arhiv in spletno stran.
Gotovo je vsem rojakom jasno, kako je važen arhiv našega delovanja, zapisnikov, knjig, časopisja in programov iger in prireditev, da bodo mnogi zanamci lahko videli, kaj vse je ta skupnost ustvarila. Zbiranje in urejanje tega gradiva je orjaško delo, ki mora zadolžiti celotno skupnost v koordinaciji Zedinjene Slovenije.
Iz preteklosti pa zremo v prihodnost. Skoraj si ne moremo predstavljati sodobne ustanove, ki ne bi imela svojega mesta na internetu. Na tem dela in za to skrbi tudi naše osrednje društvo, ki že pripravlja spletno stran slovenskih organizacij v Argentini.
Pomagajte nam pri ohranitvi in razvoju. Širokosrčno segajte po podpornih bonih Zedinjene Slovenije, ki vam obenem za majhno ceno (samo deset pesov) nudi tudi bogate dobitke.
Odbor
Podporni bon na razpolago
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA	Buenos	Aires,	15.	novembra	2001
MMPUMC m&rsakMMiMIgeaS*'-**-*, «—j| ' Iil I m»iOTn'AaWl'W — il—Til* Mi
Naša skupnost živi
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
V soboto, 27. oktobra je bila v Našem domu San Justo vsakoletna tombola z bogatimi dobitki.
V sredo, 31. oktobra je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek.
Isto sredo zvečer je bila prav tako v Slovenski hiši učiteljska seja.
Slovenska kulturna akcija je isti večer priredila v Slovenski hiši predavanje, ki gaje imel Marko Pogačnik, kipar in geomantik, oblikovalec slovenskega grba. Predavanje je imelo naslov ,,Slovenski grb in njegova simboličnost”.
Za prvi petek v mesecu novembru so bile po naših krajevnih domovih svete ure.
V soboto, 3. novembra je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za prvo soboto.
Isto soboto je Sanmartinska zveza žena mati priredila izlet v mesto La Plata.
V Slovenski hiši je bil isto soboto redni občni zbor ,,Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča”.
Prav tako isto soboto je bil celodnevni izlet Ijudskošolske mladine v Glew.
V nedeljo, 4. novembra je bil v Slovenski vasi 52. zvezni mladinski dan s celodnevnim programom: ob 8. uri je bi
Po obisku slovenskega predsednika Milana Kučana na Dunaju je 8. novembra nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zei-tung objavil komentar o odpravljanju zgodovinskih preprek na poti med Ljubljano in Dunajem. Med svojim prvim uradnim obiskom na Dunaju v desetih letih, odkar je Slovenija neodvisna, je Kučan zbudil pozornost s preobratom. Kučan, ki je doslej vztrajno zatrjeval, da so avnojski sklepi temelj slovenske državnosti, ki ne bi smel biti spodkopan, je na Dunaju poudaril, daje napočil čas, da se zgodovino prepusti zgodovinarjem, Slovenija pa daje pripravljena popraviti krivice, ki so bile storjene nedolžnim posameznikom.
V članku je sicer največ pozornosti namenjene množičnim grobiščem iz časa po drugi svetovni vojni, ki so jih nedavno odkrili v Sloveniji. S stališčem, daje potrebno gro-
Italijanske oblasti so sporočile, da bodo v Italiji v nekaj dneh na voljo obrazci za popis prebivalstva tudi v slovenskem jeziku.
Gre za rezultat skupnih prizadevanj slovenske manjšine in matične države, v zaplet pa je posegel tudi sam italijanski predsednik Ciampi. Skupno predstavništvo slovenske manjšine v Italiji je namreč pretekli teden zaradi popisnih obrazcev za letošnji popis prebivalstva v Italiji izključno v italijanskem jeziku sestavilo protestno pismo, ki so ga predstavniki manjšine podpisali in poslali italijanskemu predsedniku Ciampiju.
Predsednik Ciampi se je sestal s predsednikom italijanskega statističnega zavoda in mu potrdil upravičenost protesta slovenske manjšine. Na srečanju je bilo določeno, da mora italijanska vlada s hitrim postopkom izdati ustrezen odlok o tiskanju in razdelitvi popisnih pol v slovenskem jeziku.
Slovenski zunanji minister Rupel je pojasnil, da je zunanje ministrstvo pozorno spremljalo problematiko dvojezičnih popisnih pol in s konkretnimi postopki.
začetek tekmovanj, sledilo je dviganje zastav, sv. maša, kosilo, kulturni program in nato prosta zabava. Prireditev je bila pod geslom „Vsi za enega, eden za vse”.
V sredo, 7. novembra je imela Zveza slov. mater in žena svoj redni sestanek. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovšek. Sledil je občni zbor. Odbornice so podale svoja poročila, kakor tudi predsednice krajevnih domov. Odbor je ostal isti.
Isti dan je bila seja referentov za tisk in urednikov Svobodne Slovenije.
V četrtek, 8. novembra je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik Tone Mizerit.
V nedeljo, 11, novembra je bilo v Cara-pachayu skupno kosilo.
Isti dan je bil prav tako v Carapachayu srečanje nekdanjih rojakov iz taborišča Trani in bivših nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Sv. maša je bila darovana za župnika S. Skvarča in vse pokojne prijatelje.
Od 1. do 13. novembra je bila razstava vitražev in zlitij Marjane P. Černič in Norme Debit na Peru 272 - Manzana de las Luces.
zodejstva pojasniti, se strinjajo poleg generalne državne tožilke Zdenke Cerar in generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorevca tudi slovenski premier Janez Drnovšek, zunanji minister Dimitrij Rupel in ostali člani vlade. Strinjata pa se tudi Kučan in predsednik DZ Borut Pahor. To je omembe vredno, saj je bil Kučan zadri ji predsednik komunistične partije Slovenije, Pahor pa predseduje tisti levousmerjeni socialdemokratski stranki, ki izhaja iz komunistične stranke in je članica Drnovškove koalicije, piše Olt.	,
Vsi dosedanji pBskusi iskanja krivcev so se končali neuspešno in nekateri Slovenci utemeljeno trdijo, da so temeljito preučitev okoliščin pobojev nenazadnje preprečili Kučan in ljudje okoli njega, piše Olt. Opozarja pa še, da doslej tudi še ni bil sprožen proces proti še živečim storilcem.
Državna sekretarka za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik je 25. oktobra na pogovor povabila italijanskega veleposlanika v Ljubljani Cappella. Izročila mu je diplomatsko noto z opozorilom, da je ravnanje italijanskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, posebej pa z letos sprejetim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji.
Obenem je to protizakonito dejanje, snj niža raven zaščite slovenščine in Slovencev v Italiji in je tako v nasprotju z 8. in 28. členom globalnega zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
PRIČENJA SE ZIMA
Po nagli ohladitvi preko noči je 9. novembra Slovenijo pobelil pivi sneg v letošnji jeseni. Sneži po vsej državi, ceste že plužljo, promet pa je povsod zelo povečan in avtobusi imajo zamude.
Srečanje med predsednikom ZDA Bu-shom in argentinskim predsednikom De ta Ruo je bil najvažnejši dogodek preteklega tedna in tudi višek prizadevanj vlade, da bi obvlada gospodarsko, socialno in tudi politično krizo, v kateri se nahaja država.
LE OMEJENA PODPORA
De la Rua je odšel na zasedanji' Združenih narodov in tudi na sestanek z ameriškim predsednikom v delikatnem položaju. Vlada se namreč nahaja v široki akciji preureditve zunanjega dolga, katere temelj je zamenjati dosedanje bone z visokimi obrestmi za nove pod bolj ugodnimi pogoji. Dejansko je to neke vrste izsiljevanje zunanjih upnikov, ker čeprav je ta zamenjava „prostovoljna“, je dejansko obvezna, ker sicer Argentina ne bi mogla plačevati svojih finančnih obveznosti. Tehnična beseda „de-fault" (prenehanje plačevanja) je popolnoma na mestu, čeprav se je eni in drugi ogibajo.
Predsednik je želel od amerišega veljaka doseči obljubo podpore. Mnogokrat je že ameriška vlada rešila Argentino in njeno gospodarstvo, ko je pritisnila na Mednarodni denarni sklad (FMI) in druge finančne ustanove v prid Argentine. A takrat so bili časi drugačni. Svet je cvetel in možnost velekrize v Argentini je bila kot teman oblak na obzorju. Danes pa svet gori in tega oblaka se nihče več ne plaši. Postal je drugorazredna skrb. Vendar je namen FMI in tudi ameriške vlade, da bi naši državi vsaj omejeno pomagali iz sedanjega položaja.
Šibkost predsednikove misije pa se je izražala v nemoči vlade, da bi sklenila dogovor s peronističnimi guverneiji. Dogovor med prestolnico in provincami je temeljne važnosti, da vlada na zunaj pokaže moč in soglasje. A prav tega ni dosegla. Z bue-nosaireškim guvernerjem Ruckaufom na čelu so peronistični provincijski veljaki nenehno bojkotirali sporazum z visokimi in včasih kar nerazumljivimi zahtevami. Lloteli so s tokom vladnih potreb iztržiti kar najboljše pogoje, predvsem čim več svežega denarja. A na nasprotni strani so naleteli na prav tako trdovratno držo.
Pravzaprav bi se lahko vprašali, kdo je komu bolj škodil ali se s tem bolj okoristil. Dejstvo, da predsednik ni podlegel zahtevam guvernerjev, je celo nekoliko ojačilo njegove zunanje pozicije, ko je pokazal dovolj trdne volje, da izpelje prvotno začrtane načrte. Province pa so morale tudi popustiti, ker jih je notranje stanje prisililo, da so druga za drugo sprevidele nemoč skrnjnih pozicij.
Vrnimo se na srečanje z Bushem. Ameriški predsednik je seveda imel zelo prijazne besede do Argentine in njenega položaja. Trdil je, da ga „briga in skrbi argentinska prihodnjost“. Izražal je zaupanje, da bo država lahko izvedla sedanji program in uspela v svojih naporih. Obljubljal je pomoč in zaslombo, seveda vse brez kake napovedi ali obljube dodatnih fondov, ki jih De la Rua sicer ni prosil, a ki bi znatno olajšali sedanji vladni položaj.
KDO BO VODIL RAZVOJ?
Tako se pred nami odpira novo poglavje. Jasno je eno: posebnih fondov ni in jih tudi ne smemo pričakovati. FMI si za vsak korak jemlje potreben čas in tudi ni pripravljen pohiteti z obljubljenimi 1.250 milijoni dolarjev v sklopu že predvidene in obljubljene pomoči. Najprej bo v Buenos Aires prihitela običajna delegacija, preverila izpolnjevanje zastavljenih pogojev in nato odločila pošiljko.
A tu se je pretekli teden znova pojavilo zapleteno vprašanje: kdo bo vodil izvedbo
novega gospodarskega programa? Kajti znova se je govorilo o možnosti, da sedanji minister Cavallo zapusti svoj položaj. Opazovalci so se delili med tiste, ki so že kar govorili o Cavallu kot o ,,bivšem ministru" in onimi, ki so bolj umirjeno menili, da bo mož prestal tudi sedanji vihar. Dejstvo namreč, daje bil z vladno delegacijo v Združenih državah, pa se ni udeležil sprejema pri Bushu, je negativno odjeknilo v finančnih krogih.
Dniga polemika je tekla okoli devalvacije; tudi tukaj je en del strokovnjakov smatral, da je neizbežna in dejansko pred vrati obupna gesta močne devalvacije. A prav po sestanku z Bushem je De la Rua ponovno zatrdil, da ne bo „defaulta“ ne devalvacije. Iskanje dolarjev pa se me medtem že hudo razpaslo.
A medtem ko se je peronistična fronta pričela krhati, je vlada nenadoma prejela namig možne podpore s strani Cerkve. Katoliška hierarhija meni, da more v hudem kaosu, ki vlada v državi, prispevati svoj delež k stabliziraiyu položaja. Podpora bi prišla v obliki deklaracije, v kateri bi škofje soglašali z iniciativo reestnikturacije zunanjega dolga. Cerkev se je že večkrat izjavila in obsodila prehudo težo, ki jo mora narod prenašati zaradi visokih obresti dolga, ki ga ljudje niso krivi, a morajo trpeti njegove hude posledice. To pravzaprav ne bi bila podpora vladi, temveč enemu izmed njenih ukrepov, a tudi to samo po sebi predstavlja oddih za predsednika in njegovo skupino.
Je pa tudi namig guvernerjem, da je treba v prid skupnega blagra nekoliko popustiti v osebnih težnjah. Kajti za sedanje zadržanje veljakov iz notranjosti je treba večkrat vzroke iskati v političnih in tudi osebnih interesih guvernerjev.
KLJUČNI KORAKI PERONIZMA
Čeprav je v ospredju z vso silo gospodarska kriza, je politika nenehno prisotna. Vlada vsa ta leta ni doživela tako silne opozicije, kot jo je morala prenašati te dni s strani peronizma. A tudi v opoziciji sami smo lahko zasledili marsikatero novost.
Najbolj izstopajoča je bila izvedba Nar odne konvencije (Kongresa) Justicialističrie stranke. Predsednik tega kongresa je bivši podpredsednik in bivši buenosaireški guverner Eduardo Duhalde, ki je na zadnjih volitvah pogazil Povezavo in bil izvoljen za senatorja.
Kateri je prvi cilj Duhaldeja? Isti kot vedno doslej: izriniti bivšega predsednika Menema iz vodstva peronizma. Menern je predsednik Sveta stranke, Duhalde pa Konvencije. Vse doslej sta drug drugemu onemogočala izvedbo srečanja teh strankinih organov. Sedaj pa je Duhaldeju uspelo, da je svojega izpeljal in dosegel celo, da je pol stotine delegatov omejilo delo Sveta na adminstrativne in računovodske posle ter mu tako odvzelo ključno politično moč.
S strani menemizma je prišla grožnja: uprli se bodo Duhaldejevi ofenzivi in so pripravljeni, če jim znotraj peronizma to ne bi uspelo, da povzročijo razkol in se predstavijo kot samostojna stranka. To bi pa predstavljalo ponolnoma nov pojav v argen- , tinski politiki in bi lahko postavilo vprašaj pred marsikatero, doslej dognano resnico.
Zanimiv je tudi primer Beliza: izgubil je mesto senatorja za 2.500 glasov. A socialist Bravo je bil izvoljen na listi ARI in s podporo glasov stranke, ki jo vodi Dante Gullo. Vendar na listah te stranke ni bil vključen zakonito. Sodišče se je tako znašlo pred težko dilemo: ljudje so izvolili Brava. A če potrdi legalnost te izvolitve, odpre vrata kaosu na vseh prihodnjih volitvah, Kjer bi vsaka stranka lahko postavljala na svoje liste kateregakoli kandidata, celo proti njegovi volji-
D-ova za tisk. ref. Zedinjene Slovenije
Nemci o grobiščih in Kučanu
POPISNE POLE
Složen nastop slovenske manjšine v Italiji glede popisnih pol obrodil sadove
Slovenci v Argentini
52. ZVEZNI MLADINSKI DAN
Na sredi skupna zastava mladinskih organizacij
Zahvala in priznanje
spremstvu svoje kitare opisal argentinski sever, „puno”, kondorja, različne živali in ,,camavalito”. Dvanajst parov mladih iz vseh domov se je zavrtelo v barvastih oblekah in ob poskočni glasbi. Veselju, ki ga izžareva ,,camavalito”, nasprotuje moč in veličastnost „malamba”. Zvoki bobna so spremljali nasprotovanje dveh fantov z noži, spretnost štirih deklet z „ponchom” in treh fantov s „boleadorami”. „Chacarera” je gotovo eden izmed najpriljubljenejših argentinskih plesov. Za zaključek programa jo je zaplesalo osem parov.
Sledile so zaslužene zahvale vsem sodelavcem, ki so omogočili ta večer, še posebno pa so jo prejeli: Miha Gaser, Beti Petkovšek Mavrič, profesor Ricardo Pros-peri, Tone Oblak, Vera Bohinc, Tonči Pavlič, Marko Štrubelj in Pavle Erjavec.
Letos si je vsak dom izbral in naredil zastavo s krajevnim mladinskim grbom. Vse te zastave, skupaj z zvezno, ki ima v kotu belega polja dva trikotnika s slovensko in argentinsko zastavo, na sredi pa zvezni logo, je za to priložnost blagoslovil lazarist Janez Cerar.
Na vrsto je prišla nato razdelitev poka-
lov. Najprej so prejeli odličja zmagovalci tega dne: dekleta iz San Justa za odbojko in fantje iz Slovenske vasi v nogometu. Ta dan pa so se zaključile tudi športne tekme letošnjega leta. Skupni izid tekmovanj je bil sledeč:
Šesto mesto - Carapachay peto mesto - Slomškov dom četrto mesto - San Martin tretje mesto - Pristava drugo mesto - Lanus prvo mesto - San Justo Zmagovalcu, San Justu, je bil podeljen nov pokal, imenovan po prelatu Alojziju Starcu, velikemu spodbudniku, prijatelju in dolgoletnem duhovnem vodju mladinskih organizacij. Ta pokal bo krožil iz leta v leto med prvaki vsakoletnega skupnega športnega izida. Če si ga kateri dom prisvoji trikrat zaporedoma ali pa štirikrat prestopoma, si ga bo osvojil tudi za stalno. Čestitke zmagovalcem! Osebnost prelata Alojzija Starca je orisal mladinski duhovni vodja Franci Cukjati, ki je nato tudi blagoslovil pokal, lepo umetniško delo slovenskega slikarja in kiparja Marjana Gruma. Pokal je mladinskim organizacijam podarila naša gospodarska ustanova Kreditna zadruga SLOGA.
Po končanem programu je sledila prosta zabava. Pogrešali smo le kakega slovenskega ansambla: ,,svoji k svojim!”
Vsa mladina'pa je povabljena na občni zbor, ki se bo vršil v Slovenski hisi v nedeljo, 9. decembra po sv. maši, ki je napovedana ob 9.30 uri. Pričakujemo vas!
V. G.
Božja previdnost in usoda sta nam določili to našo sedanjost. Usoda je pač potek človekovega življenja, na katerega ne moremo vplivati. Usodi ne ubežiš in se ji mnogokrat ne moreš upirati, zato ne preostaja drugega, kakor da se ji vdaš in se potrudiš za boljšo prihodnost. Poti usode so nam največkrat nedoumljive. Našim staršem ni naklonila lahke poti. Zapustiti domovino in domače zaradi zvestobe do verskih in moralnih vrednot ni lahko, težko je pa tudi začeti na novo v tuji deželi.
Argentina je pred več kot petdesetimi leti širokosrčno sprejela naše starše in stare starše. Nudila jim je možnost ne samo osebne rasti in svobode, ampak jim je dovolila ostati zvesti svoji domovini, Sloveniji. Zato smo čutili mi, Argentinci po rojstvu in Slovenci po narodnosti, dol-
žnost izraziti tej širokogrudni deželi svojo Zahvalo in priznar\je. Zavedamo se, kako Pas lahko ta naša dvojna narodna pripadnost obogati in kako se obe dopolnjujeta in Pas izpopolnjujeta.
Datum naše zahvalne proslave je bil v Pedeljo 4. novembra v Slovenski vasi, ko je mladina proslavljala svoj 52. zvezni mladinski dan! Že zgodni so se na igrišču Pričela športna tekmovanja. Pomerili so se kot je tradicionalno dekleta v odbojki in fantje v nogometu. Vmes je bila tudi svečana otvoritev in v cerkvi Marije Kraljice mladinska maša. Po kosilu so se tekmovala nadaljevala.
Popoldansko slavje, običajno imenova-
no „kulturni program”, se je pričelo s pozdravom predsednika krajevne mladinske organizacije Jožeta Mehleta, zatem je pozdravil mladinski referent za Zedinjeno Slovenijo Stanko Jelen, končno pa predsednica zvezne mladinske organizacije Monika Klarreich.
Uvod v prizor, ki se je vršil na dvorišču, sta pričela Tone Vivod in Gregor Modic v
neverjetno zapletenih položajih. Od vsega početka ju je stalno prekinjal ,,gaucho” (Žižo Dobovšek), ki se je tudi pojavil na tej proslavi. Naša junaka sta bila primorana improvizirati, suj sta bila praznih rok, dokler se ni Tone zmagoslavno vrnil s programom v roki, nakar so sledili sledeči prizori:
Šestnajst, fantov in isto število deklet so s koračnico prikazali prihod naših prednikov v Argentino. Znašli so se s posebno in bistveno različno kulturo. Ta različnost pride do izraza tudi pri plesu in kuj bolj značilnega kot „tango". Pet parov nam je prikazalo zapletenost in spretnost tega plesa.
Tango ni edini značilni ples v Argentini.
O tem nas je prepričal „gaucho”, ko je ob
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Hitro teče čas naprej, kljub vsem dogodkom, ki jih nam posreduje modemi mediji 2 vsega sveta. Zastrašujoče so novice in Nakazujejo še temnejšo bodočnost... Zaželeno umirjenost le s težavo ohranjamo zau-PUjoč v božjo pomoč kot doslej, suj ni bila ravno lahka pot do naše 35. obletnice obstoja. Prav to smo obhujale po srečnem Naključju. Zaradi birme smo umaknile prstni datum prve sobote v septembru, ki je vedno namei\jena Zvezi. Prestavljen na dru-8o soboto, smo bile neponovljivo nagnye-Ne, kujti med nami se je nahajal škof Alojz Uran iz Ljubljane in njegov spremljevalec Janez Pucelj - zadolžen za Slovence po Nemčiji. Ob 17. uri sta z našim asistentom soniaševala s škofom v cerkvi Marije Po-Ntaguj v Slovenski hiši. Berili in darove so Posredovale predsednica in odbornice, na-Sovor pa je bil nad vse prisrčen, domač in Navdušljiv kot to zna škof. Znan je njegov optimističen ton! Po svojih težkih življens-kih preiskušnjah bodri vedno z glasom Dobrega pastirja, ki ve za vse Njegove ovce razstresene po nevarnih pašnikih... Spodbujal je vse matere in žene k posnemanju
evangeljskih sester Marije in Marte, k delu, ki osrečuje, plemeniti ene in druge. Slovesno in ganljivo obenem je bilo tudi petje priložnostnega zbora mater in žena vseh Domov pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic in Anke Savelli Gaser, ki je tudi izbrala skomponirane pesmi pogojnega Gregorija Malija ob 100-letnici rojstva. (V Sloveniji je izšla obširna knjiga v počastitev in spomin na duhovnika, ki je živel med nami do smrti).
Nadaljevali smo s programom v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Predsednica Zveze Pavlina Dobovškova je po pozdravil na kratko nakazala nekuj misli; pietetni spomin soustanoviteljici Tildi Eiletz, ostalih žena in mater ter zahvalo še živeči Marjani Batagelj, Frančiški Reja in dr. J. Rodetu kot pobudniku in asistentu vseh 35. let!
V imenu odbora pa nuj velja najlepša zahvala škofu A. Uranu in J. Puclju, ki sta počastila naš 35. letni jubilej s svojo pristnostjo. Spregovorili so še asistent dr. J. Rode, škof A. Uran in J. Pucelj. Moški zbor iz San Justa z dirigentom Andrejem Selanom je zapel psem „fantovskih pesmi”,
tistih, ki so se včasih v poletnih nočeh razlegale po naših vaseh; seveda še bolj ubrane in zglujene. Še ponovili so eno, čas pa ni dopuščal kuj več. S svojim lepim glasom nas je presenetil škof, ko je zapel pesem materi. Potem še z Janezom Pucljem po špansko; počutili smo se izredno domače - nepozabno.
Veronika Šparhakl Avguštin, umetnica in daljna sorodnica Karla Šparhakla, škofovega svetovalca, je podarila sliko „Most”, ki naj bi ga spominjala nanj pa na nas v Argentini.
Predsednica Pavlina Dobovšek je tudi prejela šopek rož, katerega je v imenu žena in mater poklonila Marija Z. Sušnik iz La-nusa. „ Za vso požrtvovalnost, vztrujnost in dobroto v teh 35. letih...” je dejala, daje le skromno priznanje.
Potem smo postregle vse navzoče z obloženimi kruhki, pecivom in z drugimi dobrotami; seveda ni mai\jkalo dobre kapljice, da smo lahko nazdravljali. Živahni pogovori, osebno pozdravljanje, slikanje z visokimi gostije bilo enkratno! Enkratna je bila tudi 35. obletnica, suj je sovpadala z obiskom cerkvenih dostojanstvenikov v veliko veselje slovenske skupnosti! Bog dui še takih srečnih naključij!
Za oktobrsko srečanje je prišel med nas Tone Mizerit, da je nam pojasnil možne spremembe v ZS - krovni organizaciji naše
skupnosti in o volitvah v Argentini. Sedaj so rezultati že jasni in z vsem potrpljenjem čakamo olujšav v zavoženi ekonomiji. Predavatelj kot diplomiran časnikar je vsako vprašanje odgovoril strokovno in iskreno; s hvaležnostjo in aplavzom smo se poslovile s priporočilom za naslednje leto.
Novembra je občni zbor, kjer poročamo vse odbornice in tudi zastopnice okrujnih domov. Dobronamerna je tudi posprava naše poslovne dobe in po možnosti za nove dejavnosti. Hvala Bogu, da imamo predsednico Pavlino Dobovšek z njenimi mnogimi zmožnostmi!
Pripravljamo kot vsako leto božičnico, suj so prazniki že pred vrati. In novo leto 2002! Šest umetnikov iz naše srede je velikodušno podarilo osnutke z lepimi motivi za to praznovanje.
Tone Kržišnik je po J. Belliniju narisal Božjo Materjo z Detetom, ki nuj bi izpolnila večnamensko vizitko, katero smo večkrat pogrešali; zato tudi nima nobenega besedila Ostale so narisale Vera Rupar Bohinc, Veronika Šparhakl Avguštin, arh. Lučka Jereb Oblak (dve), in Andrej Makek. Po vseh Domovih so na voljo ali pri odbornicah. Priporočamo se, da se odločite za naše izvirne kartice, ki so v veliko pomoč pri dobrodelnem skladu. Že v naprej zelo hvaležne vabimo še na božično srečanje. Zbogom!
Zveza
NOGOMETNA EKIPA
Film o izrednem podvigu
Razstava Marjana Gruma
Po dolgih tednih so se vodstvo in člani nogometne ekipe ,,Zedinjena Slovenija" znova srečali, da pregledajo opravljeno delovanje med turnejo „Slovenija 2001“ in na nek način potegnejo črto ob tem važnem športnem podvigu. Bila pa je to priložnost tudi, da predstavijo film, ki je bil sneman med potovanjem in tekmami v Sloveniji.
Za datum so izbrali soboto 20. oktobra, ko so se nogometaši in številni in prijatelji zbrali v Našem domu v San Justo. Prostrano in sedaj pokrito dvorišče je bilo praznično okrašeno, mize so vabile goste in veliki zaslon na sredi je čakal, da se praznovanje prične. Kljub precej natrpanemu večeru (prireditve tudi v drugih domovih) je prihitelo kar lepo število „navjjačev“, željnih posebne filmske dogodivščine.
Najprej je po daljšem čakanju zbrane najprej pozdravil tajnik ekipe, Marko Vom-bergar, ki je v kratkih besedah napovedal program, nakazal delo skupine in tudi povabil prisotne, naj segajo po raznih spo-
Pesnik Aleš Šteger v Argentini
Argentinski publiki se je pred kratkim predstavil Aleš Šteger, ki sodi med pomembne slovenske pesnike mlade generacije. V buenosaireškem kulturnem centru LiberAr-te je v slovenskem in španskem jeziku predstavil svojo postmodernistično poezijo iz zbirke Regreso a casa, ki v kateri je zbranih nekaj njegvih pesmi in njih prevodi v španščino, ki jih je mojstrsko oskrbel Pavel Fajdiga. Umetniškega večera so se poleg argentinskih kulturnih ustvarjalcev udeležili tudi predstavniki slovenskega diplomatskega zbora in slovenske skupnosti v Argentini. Šteger je nastopil tudi na mednarodnem festivalu poezije v mestu Rosario, kamor je bil povabljen kot posebni gost.
minčkih in videokaseti izvirnega filma.
Za tem je predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit v kratkem nagovoru ponovno poudaril važnost te turneje in se toplo zahvalil vsem, ki so projekt omogočili.
Končno so se na zaslonu zvrstili prijazni, zanimivi in včasih tudi napeti prizori turneje. Film je izvedba številnih sodelavcev, od domačih snemalcev pa do profesionalne ekipe RTV Slovenije. Videli smo lahko od začetnih priprav in treninga, potovanje delegacije, prihod v Slovenijo, sprejem in vse poznejše dogodke. Lepota slovenske pokrajine se je mešala s prizori napetih iger. Posnete so bile namreč vse tekme, ki so jih nogometaši ZS odigrali s slovenskimi ekipami, prejeti in oddani goli, žalost ob porazih in veselje ob zmagah, do končega častnega poraza napram slovenski reprezentanci U-18. Ne mapjka ogleda Postojnske jame niti sprejema pri škofu dr. Rodetu.
Posebej je treba omeniti zadet zvok, ki spremlja film, ter vključitev posameznih osebnih prizorov, ki popestrijo uro in dvajset minut dolgo projekcijo.
Med predvajanjem filma je bilo slišati dokaj komentarjev, opazk, pa tudi smeha in ploskanja ni manjkalo. Nekaterim se je morda zdelo preveč „navijanja,“ ko je pred in po vsaki tekmi odmnevala „vamos, va-mos, Argentina," vendar v tistem stanju in psihični napetosti je bila razumljiva ta varnostna zaklopka. Tako je film razumelo občinstvo, ki je ob koncu s ploskanjem pozdravilo izvedbo in tudi igralce.
Večer se je zaključil v prijetnem pogovoru, ob zvokih glasbe in plesu. Že danes pa omenimo še, daje uspeh te turneje rodil novo iniciativo, ko več ustanov v Sloveniji sodeluje za izvedbo prvega „slovenskega svetovnega prvenstva," predvideno za mesec julij prihodnjega leta. Slovenci iz Argentine smo se tako znova postavili na čelo in prebili led, to pot na področju športa. Tudi to bo ostalo zapisano v zgodovini.
p. p.
ODMEVI
Ko boš tujina vso mi kri izpila.
Po povratku iz Argentine je gospa Tilka Balantič Jesenik napisala sledeč članek, namenjen za objavo v Sloveniji. Zaradi njegove lepote, iskrenosti in priznanja naši skupnosti ga ponatiskujemo.
Človek naj bi v svoji najgloblji notranjosti našel samega sebe..., mater, domovino, Boga.
Mater, kot najsvetlejšo podobo življenja, ljubezen in radost, ki pa je pogosto najbolj onečaščena in ranjena z besedami in dejanji; domovino, neskončno ljubljeno in dokončno prepoznavno v tujini; ter Boga, nevidno navzočnost, občuteno kot ljubezen in sovraštvo obenem.
Mladi rod se je mogel nekoč že v šoli srečavati v svojih razmišljanjih z materjo, domovino in Bogom. Danes je drugače. Mati in njeno materinstvo ni več posvečeno, postalo je predmet suhoparnih razprav; tudi domovina ni nedotakljiva, Boga pa že dolgo trgajo iz src tistih, ki so ga našli.
Imajo pa mater, domovino in Boga v tujini, tam, Kjer so si slovenski izgnanci po drugi svetovni vojni zgradili svoj dom. Njihove družine z otroki (pet ali več) združuje in opogumlja molitev in slovenska pesem. Morali so zapustiti domovino, da 'so preživeli. Svet je bil takrat razdeljen. Na Vzhodu je zavladal komunistični teror. Pobitih je bilo na tisoče ljudi, ker so bili po mnenju tedanjih oblastnikov nevarni razredni in idejni nasprotniki. Slovenska zemlja je pos-
V nedeljo je umetnik Marjan Grum odprl razstavo v v svoji galeriji za Cami-nitom. Razstavljal je svoje figure iz železa, slike in predvsem novejše kompozicije z barvo in gibanjem. Poleg tega je v raznih sobah prikazoval ideje, kakor npr. Domobranec v jami, Ne drogi itd. Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, med njimi veleposlanik z družino in tudi skupini Društva slovenskih upokojencev iz San Justa. Razstava bo odprta še mesec dni.
TD
IT
Zgoraj: Tango. Spodaj: Ne drogi!
Jezikovni kotiček
Videorekorder
vklop
slikalo za predvajanje slikovni zaslon	stikalo	za	hitro	previjanje	naprej
' (i-i c’ ’ .'S.	
	
	
stikalo za izmet kasete
stikalo za zaustavitev
stikalo premor/ ustavljena slika
prednastavitvena
stikala
stikalo za vračanje števca na nič
stikalo za snemanje
stikali za izbiro kanalov
kasetni predal
H	stikalo	za	previjanje	nazaj
tala grob žrtev, odkritih ne obžalovanih, komunističnih zločinov, ki so jih priznali le kot zmoto ob sesutju komunizma na začetku samostojnosti Slovenije.
V spominskem prispevku ob 10. obletnici slovenske države in Svetovnega slovenskega kongresa piše Božidar Fink, član delegacije v pripravljalnem odbora Konference za Argentino, da je bilo tik pred vojno za samostojno Slovenijo z veljavo kongresnega dokumenta sprejeto: „V skrbi za pomiritev in spravo v narodovem občestvu, upoštevajoč nujnost, da mora biti vsem Slovencem vrnjena domovina z vsemi pravicami in častmi, Svetovni slovenski kongres verjame, da so slovenski domobranci izhajali iz domoljubnih nagibov, kolikor so se po vesti upirali revoluciji, ki je predstavljala prevrat temeljnih, osebnih in družbenih vrednot. Verjame tudi, da sta bila njihov nagib in namen legitimna in je torej oznaka narodovega izdajstva krivična.”
In nadaljnje Božidar Fink: „To besedilo sta pred pritiskom vojnih dogodkov sprejeli obe strani, čeprav smo mi ugovarjali, da ni ustrezno izražanje, da Kongres verjame...
Na to kompromisno formulacijo smo
torej po dolgi debati pristali, (...), če je ne bi sprejeli, bi kongresnega dokumenta o domobranstvu ne bilo. Tudi Spomenka Hribar je pred vsemi zatrdila, da bo ta dokument vedno priznavala in podpirala.”
Dokument v slovenski javnosti ni našel odmeva, še najmanj se svoje trditve drži Spomenka Hribar. Odnos do domobranstva je ostal nespremenjen...
Argentina je dežela limon in pomaranč, dežela nepreglednih čred govedi in ovac, vinogradov in polj, širokih pamp, prostranih ravnin z brezmejnimi vodami in bučečimi slapovi, visokimi gorami z zasneženimi vrhovi in ljudmi-vseh narodnosti z vsega sveta. Velika mesta omamljajo s potrošništvom zasvojene ljudi, predmestja pa s svojo raznolikostjo presenečajo na vsakem koraku, blišč prehaja v bedo, dokler se ne izgubi na smetiščih, v pločevinastih in iz kartona sestavljenih človeških bivališčih. To je dežela pod Južnim križem, kjer živijo naši rojaki že več kot pol stoletja. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, vse so pretresljive, obtožujoče in še vedno boleče. Ko smo se srečali z ujimi ob 50-letnici slovenske šole Franceta Balantiča v San Justu, nas je prevzela nepremagljiva žalost, (ki se je v njih, naših dragih rojakih, že davno spremenila v delo in ponos), s solzami smo želeli sprati krivico, ki se jim godi, pa za to nikogar ne obtožujejo, ne sovražijo, ampak imajo samo radi: svoj dom, svojo domovino in slovensko govorico. Tisoč odpovedi, pre-garani dnevi ter praznični sobota in nedelja, ko zaživijo po slovensko (v šoli, v skupnih slovenskih domovih), to je njihovo življenje. Slovenska beseda ne zveni nikjer
tako čisto in toplo, v njej je ljubezen in prizadevnost ter trdo delo...
In Balantičeva pesem. Ne, krvi jim tuji' na ne bo izpila! S pesnikom, zapisanim v srcih vseh, ki se z učiteljico Angelco Klan-škovo v San Justu napajajo z njegovo poezijo, živijo bogato kulturno življenje' polno pristnega slovenstva in molitve, ki jim vliva moč in pogum za premagovanje bremen tujine, Kjer so našli svoj dom-Slovenija je še vedno njihova domovina, iz njihovih src jim je nihče ne more iztrgati.
25.	avgusta 2001 je bila svečana prireditev ob 50-letnici slovenske šole Franceta Balantiča v San Justu. S slavnostnimi govorniki in recitalom Balantičeve poezije so učenci in učitelji dokazali, da iz slovenskih korenin raste in se razvija duhovno bogastvo z vrednotami, ki drugod izginjajo.
Izraziti občutja doživetij z rojaki v Argentini je z besedami težko. Pregloboko so segla v našo zavest in brskati med njimi pomeni raniti, kar se je spletlo med nami in njimi.
“Našel sem svoj dom na tujem”, so besede, ki kažejo slovenski pogum, delavnost, poštenost in zaupanje v Boga. Daj' Bog, da bi Slovenci v domovini spoznali, da potrebujejo rojaki tako daleč od domovine njihovo ljubezen in naklonjenost.
V otroških ustih sanhuških učencev zvenijo besede pesnika Balantiča kot molitev:
“Ah, kmalu bom doma, da bom prepeval na veseli preji, ah, kmalu bom doma, že mošt kipi v uteho moji žeji.”
Tilka Jesenik
Novice	iz
Pisali smo pr
V ARGENTINO GREMO
OBČNI ZBOR GALLUSA
POMOČ AFGANISTANCEM
Vlada je sprejela sklep, da bo Slovenija prebivalcem Afganistana namenila humanitarno pomoč v obliki opreme iz državnih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč. S tem so se odzvali na poziv ZN, hiter odziv Slovenije na prošpjo za pomoč pa je izraz solidarnosti s protiteroristično koalicijo, hkrati pa v skladu z opredelitvami EZ, ki je humanitarno pomoč za ta del sveta v deklaraciji označila kot prednostno.
SLADKE SANJE
Celovečerni film Sladke sanje režiserja Saše Podgorška je na 22. filmskem festivalu sredozemskega filma, ki se je končal v španski Valencii, v konkurenci štirinajstih filmov iz desetih držav osvojil prvo nagrado, zlato palmo, in pet milijonov pezet.
TAM JE ZAŽIVEL
Na lokaciji nekdanjega Tama so odprli nove proizvodne prostore Tovarne vozil Maribor, v kateri naj bi letos izdelali 100 avtobusov, 110 tovornih vozil in 140 zglob-nih traktorjev. Tovarna, v kateri je ta čas okoli 170 zaposlenih, bo v naslednjih štirih letih izdelala po 350 vozil na leto, posebno pozornost pa bo namenila razvoju mini in midi avtobusov.
VIZUMI ZA V JUGOSLAVIJO
Na konzularnem oddelku veleposlaništva ZRJ (Srbija) v Ljubljani so začeli izdajati vse vrste vizumov za ZRJ. Vizum za enkratni vstop in izstop iz ZRJ, ki velja en mesec, stane okoli 4500 tolarjev. Po besedah konzula je vizume moč dobiti takoj. Za zasebna potovanja je potrebno priložiti izvirnik garantnega pisma, v primeru službene poti pa povabilo podjetja, ki ga lahko posredujejo tudi po faksu. Izdajajo tudi tranzitne vizume, po besedah konzula tudi tiste za do tri ali šest mesecev, vendar te redkeje in bolj selektivno.
ROGELJ JE IMEL DENAR
Matjaž Rogelj, ki je pred časom razbob-nal laž, da je v Rio de Janeiro postal svetovni prvak v računalništvu, je ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) skupaj z obrestmi vrnil skoraj 14,5 milijona tolarjev, ki mu jih je to ministrstvo v obliki nepovratnih sredstev nakazalo v letih 1999 in 2000. S tem pa še ni rečeno, da je njegova zgodba končana, s^j mu grozi še kazenski proces.
PA NE, DA BO...
Slovenska nogometna reprezentanca je tudi v dodatnih kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu nadaljevala niz uspehov. V soboto, 10. sicer ni pokazala igre, ki jo je krasila v prejšnjih tekmah. Nekaj je krivo tudi, da Katanec ni mogel računati kar na štiri od stalnih igralcev: Zahoviča, Cimerotiča, Knavsa in Bulajiča. Na od snega očiščenem igrišču so se v hladnem, zimskem vremenu bolje znašli Romuni, ki so od samega začetka prevzeli pobudo. Do
26.	minute jim zadetka ni uspelo doseči, takrat pa je po desni strani Contra podal žogo v sredino, kjer je Niculae ob pomoči Vugdaliča žogo spravil za Simeunovičev hrbet. Slovencem je do odmora vendarle uspelo izenačiti. Nastja Čeh, ki je v 39. minuti zamenjal nerazpoloženega Kariča, je žogo z leve strani podal točno na glavo Ačimoviču, ki je z natančnim strelom poskrbel za navdušenje med slovenskimi navijači.
Drugi polčas ni postregel s posebej
KRUH IN MLEKO ZA OSKARJA
Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča je uradni slovenski kandidat za nominacijo za nagrado oskar Ameriške filmske akademije v kategoriji najboljši tnji film. Zanj se je soglasno odločila žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev. Ostali prijavljeni filmi so bili Zadnja večerja v režiji Vojka Anzeljca, Poker Vincija Vogue Anžlovarja, Barabe! Mirana Zupaniča, Oda Prešernu Martina Srebotnjaka in Sladke sanje Saše Podgorška.
36. BORŠTNIKOVE NAGRADE
Na 36. Borštnikovem srečanju slovenskih gledališč so podelili najvišje priznanje za igralstvo - Borštnikov prstan Jožici Avbelj. Pet enakovrednih igralskih nagrad 36. Boršt nikovega srečanja je prejela četverica članov SNG Drame Ljubljana - Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Igor Samobor in Aleš Valič, poleg njih še Lučka Počkaj iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nagrado za mlado igralko so podelili Petri Rojnik. Nagrado za nnjboijšo režijo je prejel Janez Pipan za Uršulo, posebno nagrado žirije za adaptacijo Matička pa režiser Vito Taufer. Za nnjboijšo predstavo v celoti je žirija proglasila Nože v kurah (Mala drama) v režiji Mateje Koležnik. Nagrado občinstva je dobil Jure Ivanušič za vlogo Mozarta v Amadeusu.
HITRO SKOZI MARIBOR
V Mariboru so odprli 2,6-kilometrski odsek hitre ceste skozi mesto. Izgradnja odseka, na katerem so štirje podvozi, nadvoz železniške proge in galerija pod Tržaško cesto, je stala 4,1 milijarde tolarjev. Z dokončanjem omenjene etape bo promet od Vranskega proti Šentilju v celot i potekal po štiripasovni cesti.
700 LET SAMOSTANA
V Piranu je bila osrednja zahvalna slovesnost ob 700. obletnici minoritskega samostana in začetka gradnje samostanske cerkve sv. Frančiška. Zahvalni maši je sledila slovesna akademija, zasnovana kot dramsko-glasbeno dognjanje in podelitev zahval vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi samostana in oživljanju življenja v njem. V sedemsto letih je samostan pripadal različnim političnim, cerkvenim in redovnim jurisdikcijam, po povojni nacionalizaciji pa je od maja 1996 znova v rokah Cerkve.
kakovostno igro. Gosti so še naprej imeli terensko premoč, a v protinapadu je Mili-novič poslal dolgo žogo do Osterca, ta jo je z leve strani podal v sredino, na presenečenje vseh pa je končala v mreži. - S tem rezultatom Sloveniji zadostuje izenačeitje v povratni tekmi.
KEGLJAŠKA ZMAGA
Slovenski kegljaški prvak Franc Kirbiš je zmagal na posamičnem svetovnem pokalu v Budimpešti. Reprezentant mariborskega Konstruktorja je v finalu s 1042 podrtimi keglji postavil še novi rekord kegljišča in osvojil zlato medaljo.
V PADALSTVU - 2. SREBRNI
V Abu Dhabiju v Združenih arabskih emiratih se je končalo svetovno vojaško prvenstvo v padalstvu. Nnjboljša slovenska predstavnica je bila po pričakovanju Irena Avbelj, ki se s tekmovanja vrača z dvema srebrnima medaljama, v skokih na cilj h' skupno.
Pet let poteka te dni, odkar je Janez Hladnik izposloval v osebni avdienci pristanek predsednika republike generala Perona za vselitev slovenskih beguncev v Argentino.
Tedni so bile angleške preiskave v avstrijskih taboriščih na dnevnem redu... pa tudi ugrabljanja v Trstu... tedni so v Italiji rohneli komunisti in grozili z revolucijo ... tedni so pričele prihajati repatriacijske komisije in nas silile domov.
Dr. Krek je v Rimu hodil od poslaništva do poslaništva. Sredi takih grenkih ur je prišla novica o možni naselitvi v Argentino. Argentina je bila prva država, ki je premagala vse pomisleke proti brezpravni begunski skupnosti, prva, ki je resnično prožila roko v pozdrav. Mnogo je bilo razlogov, ki so zavlekli naš prevoz, v Avstrijo dolgo niso pripustili argentinske komisije. Argentinci pa so v izdiyai\ju konzularnih vizumov pokazali sijajno ekspeditivnost. Glodanje, da naj bi se čim več beguncev -če ne vsi - naseli v Argentini, se je danes izkazalo za pravilno. Ne služimo sicer dolarjev in funtov, smo pa v zameno popolnoma svobodni in lahko živimo naše življenje naprej.
V 16. in 17. stoletju se je pričela krhati oblast plemičev. Ostali so sicer še vedno lastniki zemlje in sistem je ostal fevdalen, a kot politična moč so postajali čedalje manj pomembni.
Zadr\ji moški Habsburžan na prestolu je bil cesar Karel VI. (1711-1740). Hotel je zagotoviti prestol svoji hčerki Mariji Tereziji s tako imenovano Pragmatično sankcijo. Po njegovi smrti pa se je morala nova vladarica boriti s sosednjimi dežavami, da so jo končno priznale na račun nekaj ozemeljskih osvojitev. Uvidela je, da mora za obrambo sebe in Avstrije imeto močno državno vojsko, ki pa stane veliko denarja. Da pa tega dobi, mora reorganizirati davčno upravo. Tako je najprej vzela plemiškim stanovom moč določati davke. Ker so se npr. koroški stanovi temu upirali, jim je za dvajset let sploh v vzela vse vsaj formalne pravice vtikanja v davke. Te je tudi reorganizirala, določila nove ključe razdelitve, poenostavila posredne davke in kar je najvažnejše, po svojih uradnikih je te tudi pobirala, ne pa preko plemičev. Poleg tega je obdavčila tudi pridvorsko zemljo plemičev, ki so jo neposredno obdelovali s pomočjo tlake. Cesarica je tudi določila, da smejo zahtevati tlako največ tri dni na teden (prej lahko tudi do 6 dni na teden), kar se je zgodilo na Štajerskem in Koroškem leta 1778.
v
Tedaj je vladalo v ekonomiji načelo fi-ziokratizma, kar pomeni, daje vir vsega bogastva države v zemlji in kmet zato najvažnejša podstava države in vir davkov. Da pa so kmetje - tlačani lahko plačevali davke, jih je branila proti plemičem. Počasi se je razvilo dedno pravo kmetov, tako da so sicer bili podložni graščakom, a je kmetija prehajala v dedno posest, ne pa kot se je zdelo plemičem.
Daje pomagala kmetom, je Marija Terezija ukazala, da so razdelili vse skupne pašnike (razen gorskega sveta) med kmete. Uvedla je tudi nove krmilne in prehrambene rastline, pospeševala gojitev koruze in uvajala krompir, (ki so se ga v začetku kmetje zelo branili in bojkotirali), deteljo -
Dne 9. novembra je imel pevski zbor Gallus svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni predsednik Joža Markež, člani Nande*Češarek, Božidar Fink, Marijan Koritnik, Martina Maček, Kristina Prijatelj, Helena Zupan; nadzorni odbor Ignacij Brandsteter in Roza Golob; razsodišče Lovro Jan.
MENDOZA
SFZ Mendoza je imel svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo: Lojze Kočar, Janez Pustovrh, France Jerovšek in Maks Ovčjak.
PREDAVANJE
Na 6. socialnem večeru Družabne pravde v Ramos Mejiji je govoril univ. prof. dr. Ivan Ahčin o stanovski ureditvi družbe. Po zaslugi katoliških političnih zastopstev se stanovske korporacije uveljavljajo v novih ustavah po Evropi. Tu je dobro iskati praktičnih izkustev ne v kakšni Dolfussovi Avstriji ali celo v fašističnih laži-korporacijah.
Svobodna Slovenija, št. 48; 22.
novembra 1951
za boljše kolobarjenje, pospeševala gnoji-tev itd. Spremenile so se tudi podobe vasi, kjer so prepovedali graditi nove hiše iz lesa in so novejše hiše že bile zidane.
Ustanovljene so bile razne Kmetijske družbe: v Gorici 1765 in deset let kasneje v Ljubljani, ki so pospeševale umno gospodarstvo.
Da je spoznala Marija Terezija sestav države, je uvedla ljudsko štetje. Prvo je bilo leta 1773, ko je imela slovenska Štajerska okoli 290.000, Koroška 185.000, Kranjska 400.000 in Goriška 115.000 prebivalcev, večinoma Slovencev. Na ozemlju sedanje Slovenije je skupni živelo kakih 750.000 prebivalcev.
Ta popis je tudi služil za nabiranje novincev v vojsko. Vsakih 150 hiš je moralo dati enega vojaka, in sicer za vse življenje ali do popolne pohabljenosti.
Osebne novice
Družinska sreča: V sredo 7. novembra se je rodil Jožek Ivan Rezelj, sin Andreja in ge. Lorene roj. Albreht.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Poroka: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta se v soboto, 10. novembra poročila Marta Pavlina Selan in Marcelo Klavdio Brula. Botrovali so Andrej Selan in Marija Mehle Selan, ter Pablo Brula in Vladimira Vitrih Brula Poročal pa je Janez Cerar CM ob asistenci sobratov Francija Cukjatija in Tonija Bidovca.
Novoporočencema čestitamo in želimo vso srečo!
Darovali so v dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena. V imenu odbora ..Argentinska solidarna akcija“ v Torontu, Kanada, je prof. Lea Urbanc poslala 3.191,87 dolarjev za božične živilske pakete za naše rojake. Za isti sklad so darovali še: ga. Brigita Vidmar $ 20.-, ter N.N. $ 100.-Vsem iskren Bog plačaj!
Slovenija	mo
Pričenjajo se reforme
otMotuMumni
Mali oglasi |
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomor v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva t,iar a j hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo, Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 154088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in II. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).-
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic .$ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12,-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
13. novembra 2001
1 dolar	246,98	SIT tolarjev
1 marka	112,65	SIT tolarjev
100 lir	11,34	SIT tolarjev
55
Ne Patacon, ne Lecop... danes je najbolj iskan
Podporni bon ,,rifa Zedinjene Slovenije
Santo za deset pesov lahko postanete srečni lastnik katerega sledečih dobitkov:
1. Računalnik s tiskalnikom
2. Deset dni bivanja v Počitniškem domu dr. Hanželiča v kordobskih planinah
3. Barvni TV sprejemnik
4. Mikrovalovna pečica ,,Phileo”
5. Čistilec za zrak ,,Spar'’
Bone lahko kupite v društveni pisarni, pri poverjenikih Svobodne Slovenije v Slogi in v slovenskih središčih.
Pohitite z nakupom! Igra na božično žrebanje Državne loterije.
PODPRITE NAŠE DRUŠTVO IN NAŠ LIST!
SLOVENSKO-LATINSKOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA
vabi vse člane in prijatelje na
PODJETNIŠKO SREČANJE 2001
ki bo v petek, 23. novembra ob 20. uri v Slomškovem domu,
ulica Castelli 28, Ramos Mejia
Predavala bosta:
mag. Bojan Grobovšek, veleposlanik RS v Argentini o temi:
Pot Slovenije v ,,Evropo"; dr. Ricardo O. Busacca, diputado de la ciudad autonoma de Buenos Aires: El momento politico actual y sus perspectivas.
Po predavanju prigrizek.
Prijave do srede, 21. novermbra na tel: 4656-6565 (gdč. Veronika).
bajo sus tarifas
..o nada que hablar
Mednarodni pogovori po izredno nizki ceni
Slovenija $ 0,29 USA $ 0,18
Sra. Natalia. Tel: 4983-3234 loconsolo@sinectis.com.ar
BRVI USPEHI
Opozicijsko Severno zavezništvo je zavzelo strateško mesto na severu Afganistana Mazar-i-Šarif, kar so priznali tudi talibani. To je prvi večji udarec talibanom v več kot mesec dni trajajoči ameriški akciji. Severno zavezništvo je po lastnih navedbah zavzelo tudi mesto Sar-i-Pol, južno od Mazar-i-Šarifa, nadziralo pa naj bi tudi Hairatan na reki Amudarja. Opozicijske sile kljub nasprotovanju ZDA načrtujejo tudi napad na Kabul.
DVIGNILI TRUPLA RIBIČEV
Potapljaške ekipe ameriške mornarice so iz razbitine potopljene japonske ribiške šolske ladje Ehime Maru, ki se je 9. februarja letos potopila po trčenju z ameriško jedrsko podmornico Greeneville, potegnile vsa trupla. Doslej so s pomočjo zobnih odtisov uspeli identificirati štiri trupla.
V najem oddam za mesec januar
stanovanje v Miramaru
8. nadstropje ob morju, s parkiriščem.
Tel. 4762-4750 po 19. uri.
Za sm
Vojaška prostovoljca se pogovarjata: “Zakaj si se ti javil prostovoljno v vojsko?"
“Ker nisem poročen in mi je vojskovanje všeč. Zakaj pa si se ti?”
“Ker sem poročen in imam rad mir. ”
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit.
V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Ivo Žajdela,
Tilka Jesenik, Pavlina Dobovšek, Veronika Godec, Irena Fajdiga, Lučka Oblak, Radio Ognjišče, STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
^	Čeke:	^
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ inozemstvu na ime „Antonio Mizerit“y
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Eslados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel: 4362-7215 - Fax: 4807-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
PETEK, 16. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20, uri na Slovenski pristavi.
NEDELJA, 18. novembra:
V Slovenski hiši ob 15. uri srečanje zakoncev.
Na Pristavi ob 19. tiri ponovitev veseloigre „Dobro jutro, kaj bo dobrega?" v režiji Dominika Oblaka.
Petek, 23. novembra:
V Slomškovem domu ob 20. uri srečanje članov in prijateljev Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice.
SOBOTA, 24. novembra:
Na Pristavi ob 19. uri ponovitev otroške igre ,,Zgodba o izgubljeni sinički" v režiji Miha Gaserja.
NEDELJA, 25. novembra:
Praznik Kristusa Kralja. V slovenski cerkva ob 16. sv maša in nagovor.
SOBOTA, 8. decembra:
V Slovenski cerkvi Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok.
MODER JE, KDOR VARČUJE
Človek nikoli toliko ne zasluži, da ne bi mogel vsega zapraviti, pa nikoli tako malo, da ne bi mogel vsaj nekaj prihraniti. Tako pravi slovenska ljudska modrost, mi pa vam svetujemo:
nabavite si karto SLOGO, ki je pogoj za vrsto ugodnosti. Svoje prihranke varno naložite v naši hranilnici. Vedno smo vam na razpolago.
Telefon: 4656-6565 .
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia
•rff '	gr Z
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Vdani v božjo voljo sporočamo, da je v soboto, 3. novembra 2001 odšla v večno domovino naša teta, gospa
Francka Gabrenja
Zahvaljujemo se prelatu dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, g. Tonetu Bidovcu za dolgoletno prinašanje sv. obhajila, ge. Francki Vester za prisrčno oskrbo, ge. Mici Malavašič Casullo za neštevilne obiske, posebno pa g. župniku Franclju Cukjatyu za podelitev zakramentov, molitev ob krsti, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba, ter vsem rojakom, ki so jo kropili in spremljali na zadi\ji poti.
Žalujoči nečaki: Aleksandra, Marija, Marta, Matjaž, Ivo. Buenos Aires, Unec