Sveta krava se dostojanstveno sprehaja po Indijskih ulicah Prestolnica pokrajine Burme, ki je S ti- | rikrat večja od Jugoslavije, ima 15 mili- 1 joiiov prebivalcev in tvori vzhodni del In- dijskega cesarstva, je mesto Rangoon s 400.000 prebivalci in sedežem guvernerja. Leži na rokavu Hlaingu, ki skupaj s Cal- ca. Bakirjem, Piaponom, Bogalom, Pian- zalorn, Piamaiavom in Baseinom tvori ši- roko delto Irrawaddya, ki se leno ln po- časi, pod vplivom plime in cseke, izliva v rumeni Martabanski zaliv. Silvestrovo... Lani v Celju, letos na Irrawaddyu. — Popoldne spustimo mačka na. ustju Hlainga, nedaleč od lične bele ladje s piloti, ki vodijo parnike po plitvi reki navzgor. Približa se motorni čoln s petimi uniformiranimi Indijci. Njihov vod- ja v belem turbanu nam prinese pismo, v ka/.erem piloti sporočajo, da bomo lahko takoj nadaljevali vožnjo ln obenem prosi- jo, da sprejmemo na krov — extraordina- rily — še štiri njihove tovariše, ki želijo silvestrovati v Rangoonu. Seveda, radi. .. Reka se čedalje bolj zožuje. Na obeh bregovih bujna tropska vegetacija: man- gojeve, kokosove, danijeve, bambusove palme, ebanova in tikova drevesa, speci- jaini indijski kabaung, pingado, pjumna, zimbjun, miaukčau, dipterokarpus — go- sta džungla, v kateri živijo bizoni, sloni, tigri, lecipardi, šakali indijski jeleni, divje mačke, monkiii, želve. aTkoj po 6- uri se po zelo kratkem mraku spremeni dan v ncč. čas teče. Piloti pripovedujejo o nemi- rih. ki vladajo zadnje dni v Rango-.mu, O študentovskem žtrajku, prekem sodu, živ- ljenju Indijcev in Burmanov ... seveda tudi o svojem golf-kìubu, whistu in ta- kem. Vsi so dobre volje. Silvestrovo je! Ste že kdaj videli Angleža, ki bi se bra- nil dobrega whiskyja? iGood luok, good lučki« nazdralja mlad Angloindijec. (M 30 angleških pilotov, kapitanov dolge plovbe, ki službujejo na Irrawaddyu, je edino eden Angloindijec. Ti sladkovodni pomor- ščaki, ali žabarii, kakor bi jih imenoval kakšen stari morski volk iz minule pa- triarhalne dobe jadrnic, so dobro situira- ri. saj imajo 1000 rupij (18-600 dinarjev) mesečne plače, a po 25 letih službovanja dobijo 1CO.OOO rupij (blizu dva milijona dinarjev) odpravnine. So skoraj v istem položaju kakor oni v Sueškem prekopu. Ko se ro večerji Angloindi jec pošali, češ, da i-o Angleži, kar se tiče hrane, da- leč za Jugoslovani, smo že — »Rrrrr.. .c, sidro pade na dno — v Rangoonu. Naši novi prijatelji nas povabijo na silvestro- vanje v Mayo Marine Club. Na obali nas obkoli cela jata indijskih kulijev, ki se, kakor lačni psi za kost, pre- rivajo in tepejo za borni zaslužek. Za pičli dve anni te peljejo z svojo rikšo da- leč po mestu okrog. Doma so iz okolice Kalkute, Madrasa in Koromandelije. Za zaslužkom prihajajo v Burmo, kjer se za- poslujejo kot rikšaboji, čolnarji in vsako- vrstni delavci. Ta brezpravna raja stanu- je pod milim nebom, jè dvakrat na dan riž, sadno omako in včasih tudi komadič ribe. Pn jedi rabijo palmin list za krož- nik, palec za nož, a za žlico in vilice — ostale štiri prste. Po dveh, treh, ali več letih, ko prihranijo nekaj rupij, se vrača- jo v Indijo. »Baja daina, sida« (levo, desno, naprej) zapovedujejo naši tovariši. »Botača sab« (razumem, gospod), »botača, sab...« od- govarjajo suženjsko vdano rikšaboji. Ulica, ki je vse prej kakor snažna a je precej tiha, — ljune vpijejo .avtomobili imajo blagodoneče hupe, tramvaji zamol- kle signale, — predstavlja konglomerat človeške mešanice. Tu vidiš Burmane, Ara kance, Talainge, Tavojce, Sandovejce, Indijce, Bengalce, Gundžarake, Sikse, Ki- tajce, Evropce, Japonce ... Nekateri sedi- jo na pločniku, se pomenkujejo, trgujejo, večerjajo, predejo niti iz bombaža, izre- zujejo okraske, škatle ln kipce iz tikovi- ne ebenovine in slonove kosti, drugi se sprehajajo, se vozijo z rikšami, vozovi, avtomobili in tramvaji, tretji plešejo na- rodne plese in pri tem tiho pojejo jokajo- če pesimi v molu, četrti spijo po pragovih, hišnih vogalih in fasadah, kakor golobje v Veneziji... Med pisano množico se me- šajo okulisti, fakirji, trebuhijači in do- mači čarovniki, kateri razen svoje umet- nosti kažejo tudi triprase in kobre, ki ple- šejo po taktu gonga na kamnitih tleh. Domači policaji v rdečih fesih, rjavih sraj- cah, zelenkastih kratkih hlačah, rdečih nogavicah in opankah delajo z dolgimi bambusovimi palicami red med bosono- gim ljudstvom. — Originalna Bat' eva ide- ja, da bi s careno obutvijo obul 300.000 bosih Indijcev, se menda v Burmi ni pre- več obnesla. Indijca spoznaš na prvi pogled od Bur- mana. Obraz prvega je pravilnejši, barva Naši mornarji Rangoonu kože temnejša, pri drugem je polt svetlej- ša, a lične črte so bolj kitajske. Na nekem vogalu so nas po sili ustavili natakarji, ki so pritekli iz bližnje kitaj- ske restavracije. Bilo jih je kar šest, ki so na vso moč vpili : ^čapsui, čapsui... fried chicken" s ... !« Ko so policaji vide- li, da nas nič ne veseli takšno motenje, so vsiljive natakarje kaj hitro razsnali. Mayo Marine Club je trinadstropoa pa- lača z zasebnim vrtom, igrališčem za te- nis in kopališčem. V tem velikem klubu, v katerega imajo dos-op edino E v rope i in od njih priporočeni Angloindijci, je hotel, restavracija, bar, knjižnica, čitalnica, so- ba za biljard, whist, (namizni tenis), ve- lika dvorana za prireditve in podobno. Fceni smo že! Na odru ravnokar pred- vaja iztočne ritmične plese neka Miss Ci- načari, ki je, trdi klubski tajnik, ena naj- boljših burmanskih plesalk. Dobro zrače- na in iztočno okrašena dvorana je precej obiskana. Za dame ni klubski statut tako strog kakor za gospode; dostop ima vsa- ka, ki je lepa, pa naj bo Burmanka, Indij- ka ali Kitajka. Osebje, ki je okusno uni- formirano, a boso, kar je tukaj navada, je sestavljeno od Indijcev. Angloindijci so lepi, postavni ljudje. Koža rjava, nič temnejša od naših jadran- skih kopalcev, fizionomija pravilna, v go- voru so nekoliko nervozni, blebetavi ln nesigurni v kretnjah. Pravi Indijci so bolj molčeči! Angloindi jke so krasotioe. Od daleč so videti temne — à la Josephine — ko se približujejo, se jim polt kameleon- sko spreminja, a od blizu so fenomenalno bele, skoraj kakor prave Evropke. Do polnoči je bilo. kakor lani v Celju, še nekaj zabavnih točk, potem tema, ma- lo cmokanja, »happy new year!«, a nato jazz, ki je bil dokaj milejši od onega — kolesarskega megafona v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Razen vsega onega, kar se je lani plesalo pri nas, se je tukaj plesal še »palais dance« in »lam- berth walk«, ki ga pa, dasi ravno so In- dijke odlične plesalke, nikakor ne pleše- jo z onim elanom, kakor v Angliji. Pri sosedni mizi je sedel bogat trgovec Anglo- indijec Mr. Bowlerow, ki nam je pripove- doval, da namerava prihodnje poletje po- tovati v Evropo in pri tem obiskati Jugo- slavijo, o kateri je že marsikaj lepega ču! in čital ter videl v angleških revijah mno- go prekrasnih posnetkov Lz naše domovi- ne, odkar je po njej potoval bivši angleški kralj Edward VTII in Dukie of Kent. Nje- gov sin Majnes, prikupen 12-letni deček resnega obnašanja, se mi je ponudil za vodnika po Rangoonu, a njegova prekras- na 36-letna hči nas je za naslednji dan povabila na čaj. Med plesom ml je diskret- no zaupala, da namerava ob primernem času prositi očeta, da jo vzame s seboj v Evropo, ker bi rada v'dela Jugoslavijo, ki mora biti — svery beautiful and interes- ting land«. V Burmi je ura za 6 30 pred našo. Tu- kaj se je silvestrovovanje že nehalo, ko se je pri nas komaj začelo. Na sloveni so bili gostje, ki so še ostali, že dobro ilumi- nirani: »I prefer John's whisky«, — »I like more Scotch' s ... « ugovarja drugi, tu se prepirajo o White Horse, tam o Black Cat i Walcker whiskyu, a neki osa- meli veseljak pri vratih je vpil, da mu je najljubši džin... Zunaj nas zajame osve- žujoči jutrnji zrak, ko stepamo v novo leto 1939. Rangoon sta osnovala brata T&pusa ln Palikah L 585. pr. Kr. Imenovala sta ga Dagon. Istodobno sta zgradila tudi Shwe Dagon pagodo (zlati dagonski tempelj), ki še danes kraljuje na majhnem griču, na katerem, kakor pravi legenda, — jima je sam Buddha izročil svojo glavo, da sta jo tamkaj sežgala. Zgodovina molči o Da- gonu nad 1300 let. Leta 744. po Kristu ga je ponovno zgradil pegujski kralj Pune- rik, ki ga je krstil Aramana. Pozneje so se več stoletij borili za njega Talaingi in BurmarJ, ki so ga končno zavojevali in mu dali ime Yan-Koon (konec vojne) in to Ime so Angleži po svoji stari navadi izkrivili v Rangoon. Mesto leži na levem bregu reke. Sredi- šče je tik ob obali, a predmestja so vzdi- gujejo proti vzhodu in severu, tja do Shwe Dagon pagode. Katoliška katedrala, nekaj trgovskih palač in hotelov, bolnice, največja vzhodno cd Sueza, predstavlja, jo moderno arhitekturo, v luki je velik promet. Odkar je pai Kanton, se pospe- šeno Izkrcava vojni maiterial za Kitajsko, študenti štrajkajo. V znak prostesta, ker je vlada dala aretirati dva njihova revo- lucionarna tovariša, so pred kratkim ob- kolili vladno palačo tn jo izolirali s svoji- mi telesi. Sedanji nemiri so nadaljevanje lanskih veTskih v avgustu, ko so se spo- padli mohamedanci z budisti, in političnih v oktobru, ko so se budisti vprli proti vla- di. Sinoči so bile po vsem mestu velike demonstracije, pri katerih so najbolj tr- Velik postni promet v Metrski Soboti Napredek Murske Sobote Je razviden tudi iz velikega razmaha poštnega pro- meta. Poštno poslopje je že mnogo pre- majhno in sedanji prostori nikakor ne od- govarjajo naraščajočemu prometu. Število telefonskih naročnikov se je v preteklem letu povečalo za 23, da jih Je zdaj 75. Telefonska centrala pa je stisnjena v majhen prostor, v katerem se komaj gib- lje službujoči uradnik. Tudi prostor za pakete je premajhen. Svoj čas Je obilna pokrenila akcijo za gradnjo poštnega po- slopja, za katero bi občina brezplačno od- stopila stavbno parcelo. Morda bi pa tudi dosedanji lastnik lahko dvignil poslopje za eno nadstropje, v katerem bi bil brzo- jav in telefon. V preteklem letu je poŠta odpravila 304.342 enot, torej za 22.000 enot več ka- kor v letu 1937. Tudi denarni promet je zelo narasel. Skozi pošto je bilo v vsem letu poslanih 159 milijonov dinarjev. Od tega se je pcslalo samo poštam v pode- želje, predvsem v Rogaševce in Gornjo Ivan Zagradnik Je ljubljanska srajca, ro- dil se Je 1881, v rodni LJubljani je tudi obiskoval Me, mnogo pa se Je Se sam i* obraievol. Zaradi lepega značaja kakor t» di zaradi narodne zavednosti in človeko- ljubnosti si Je pridobil splošne simpatije. »Jutro« ga iteje med svoje najzvestejSe na- ročnike od pričetka, napredni tabor pa ga ceni kot enega svojih najzvesiejših pripad- nikov. Ob slovesu iz tobačne tovarne se pridružujemo željam vseh številnih njego- vih znancev in prijateljev: naj bi mu bilo do skrajnih mej življenja usojeno ie mnoga sreče in zdravja! lik imi kip ležečega, sedečega in stoječega Buddhe iz dragocene slonove kosti okra- šenimi z dijamanti, saflrji, rubini, sma- ragdi, topazi, emeraldi in opali. Okrog kapelic Je terasa, na kateri molijo pobož- ni verniki na nam tuje, vsemogoče nači- ne. Na teraso vodijo od vznožja griča vi- soke dolge stopnice skozi tunel, v kate- rem se prodajajo »odpustki«. Pri vhodu v tunel moraš eezutl čevlje in noganrfce, si- cer Je zelo verjetno, da se nikoli več ne povrneš iz tega ogromnega mističnega budiS'iörega templja. Shwe Dagon pago- da je ena" izmed največjih ln najbogatej- ših na svetu. V samem mestu so še Su- le, Botatoung, Chakisan, Mogaun In Dal- la pagoda, od katerih je prva najlepša. Približno v sredici Burme je mesto Pa- gan, ki ima 5000 prebivalcev in 999 pagod. V eni izmed teh številnih pagod je drugI največji zvon na svetu, ki je le nekoliko lažji od onega v Moskvi. Nedaleč Pagana leži Mandalay, središče burmanske budi- stične oorkve. Razen budistične vere je r Burmi še krščanska, mohamedanska in hinduska, kd se deli v tri kaste: brahmansko (visoki duhovni in velikasi), hindusko (srednja kasta) in ant&džibelsko (manjvredni ver- niki). Denarna enota 3e rupi Ja (18.60 stiL Samprlovi Matildi je odšel k vojm kom, drugi pa so nenadoma izostali. F$ pustu se bodo vrnili, to so vedele in »J zastran zvestobe niso bale, le zamerile n) jim, da so jih dali ljudem v zobe. Stara Videčka je hodila po vasi ln go» voriia proti vsakomer: »Tako je zdaj® Cokle imajo iz boksa, kratke janke, hlač* žida gor, žida dol, nobl, samo nobl, ženi- nov pa ni. Nekdaj smo bile drugačne, p« smo se tudi omožile, ko je bilo za to čas.« Najslabše Je pač na pustni dan. Ta- krat je na račun neomoženih deklet nekaj ?meha v vasi, zakaj navada je, da v vasi, kjer s? tisto leto ni poročilo nobeno deklo vlečejo na pustni dan štiri belo oblečena dekleta z venci na glavah za pustnimi ge- mami korito. Jokajo nad grdobo svojih te- les ter prosijo naj se vendar prihodnje leto kdo usmili vaških devic. Drugod pa4 svatje uganjajg svoje norčije, pojo zdra- vice, plešejo do onemoglosti, v Hvaletin* cih pa vlačijo korito. j-