GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki 2STo \a/ , 7. decem ~b>:r»gb 1898. "VI McKinleyevo poročilo. Štrajk na jugu. Predsednik McKiuley je 55. kongresu izročil svoje poročilo. To poročilo je dolgo kakor brezkončna trakulja, in se na nahaja v njej niti jed na vrsta, o kter»*j ne l>i že preje vedeli le malo pazljivi zasledovalci dogodkov. McKinlev pripoveduje še eukfat v gostili besedah uzroke, začetek, \ ršeuje in konec špansko-ameriške vojne. Kar je mož povedal o tej zadevi je ogromen del zmišljeno ali zavito in ni nič druzega nego tvari- V August i v državi Georgia je tri tisoč tekalcev na štrajku. Štrajki so na jugu še redka stvar; v August i je pa to že drugi občni štrajk v tamošnjih prejuicah. V miuolem desettetju je bila huda borba ; de-lavci so bili takrat organizirani in bili člani reda delavskih vitezov. Štrajk je jenjal takrat s puhlim kompromisom. Zelo velike važnosti je za prejce Zjed. držav, da se kaj enacega zopet ne ponovi. V Augusti hočejo zaslužek zniža- li.-za -oficijel no zgodovino dežele. tij Augusta je v prejnej obrti na O posledicah vojne in prilastilne politike itd., ktere navaja kakor so jugu to, ker je Fall River na severu. Ako se tamošnjim tovarnarjem po- damo ob sebi umi jive, se McKiuley Bref!i znižanje plače, potem se to kar lepo oddalji in le pove, da se vrši na vsem jugu, potem pa ima-mnogo o teh še ne da povedati jo tovarnarji na severu zopet povod, dokler ne bode mir deti niti vno pod- ^a tudi znižajo zaslužke. Znižanje pisan. Pozneje bode kongres že za8lužka na severu pred par meseci odredil „modre naredbe", ali do ^aje sedaj tovarnarjem povod, da tja naj Se vedno puška in meč zagotavljajo, da ne morejo tekmo-govori. vati severnim državam, ako ne zui- Kubancetn s*daj še — ker raz- žajo zaslužka. To nasprotno ože-mere za kaj druzega še niso ugodne manje delavcev na severu in jugu — obijubuje „neodviauo8t", ali do- I)a je je potem mogoče ustaviti, kh-r ti" bode popolnega ,,miru in ak0 delavci vzajemno postopajo. redu'4 na otoku, ostanejo naši voja- Sedan ji zaslužki sd res že zelo maj-ki še tam. Tora j najbrže še d .Igo, h ni in komaj za uajpotrebneji slabi <1.»igo časa. živež. V južuej Caroliui so sesta- V obeh Blučajih natanko to, kar vjii zaslužno lestvico za štiri južne h- je že pred par tedni pisarilo po države, v kterih je ta obrt zelo raz-listih. vita in sicer je največji zaslužek Nekako škodoželjno veselje izra- tekalcev v Georigiji Sina dan, naj-žu. da nobeden drugi narod ni manjši pa prejcev v Alabami 54 hot' 1 Špancem resno pomagati, kar centov na dan. Povprečni zaslužek s pričuje ,,dobre razmere" s tujimi delavcev te obrti je 67 centov na vlastmi. dan! V Massachusettsu pa 95 cen- Zelo energično seveda priporoča j tov Delavni čas v tovarnah v Mas-jro aiaoženje stalne armade na sachusettsu je 58 ur na teden, v 9to tisoč mož in zopetno pomno-ženje moruarnice, kar naredi pa na človeka zelo čuden vtis, ker uprav druzih državah Nove Anglije t>0 do 64 ur. Na jugu pa je delavni čas skozi po 66 do 72 ur t.a teden. la spis odobruje manifest ruskega V Massachusettsu ne smejo delati cara gl-d.-miru in razoroženja. otroci manj stari nego 13 let; na Popoln« ima ločeuooddruzih vpra- jugu pa uj ujkake postave v varstvo šauj zasedenih dežela, se spomin ja otrok in delajo otroci od 9 leta viš je, skoraj priklopen je Hawaja in slika 07 odstotkov vseh delavcev je otrok z lepimi barvami, a ne doda nič lu t{ zaelužijo k večjem po 30 cen- novega. t »v in manj ua dan. Vse kar je McKinlev povedal o j Preiskava, ako ima tovarnar na vojni je popolnoma v zvezi z njego- severu ali na jugu več dobička od vo osobo, stopnjo in možmi, kateri možkih, žensk in otrok, je težavna, za njim stojf-, mnogo je pretiranega, fo odločuje delalna zmožnost de- zasukanega, ali celo napačnega, lavo v. Več store delavci na severu. pra\ kakor so želeli kapitalist: a la za mat)jši zaslužek delavcev na ju- Mark llanna. gu zravna to razliko z severom. Ali Prav trezno v pravem trgovskem to vprašanje naj ne zanima delavce. p jtn» iiu, jasn< 1 v duhu kapitalistič- Tekmovalna borba podjetnikov ni nih koristi, navaja domačo politiko, nj6 n jim mar Delavcev naloga je, hvali d«»br>> trgovino in procvitajo- da si pridobi delavske pogodbe, r- » obrtnijo, celo sam ne vrjame ko ktere jim obečajo najboljši položaj pravi, da so se tudi zaslužki de- jn življenje. Sedaj nemorejo o tem lavcev zboljšali. Kaj pa hoče dru- govoriti ne na severu uiti na jugu. reči? McKinlev vendar Kotu n je zelo po ceni in to vse na z»;ga ve« ve, da se vse zadeve tako razvrstu-jejo kakor jim kapitalizem odkazuje. Vse kar se delavcer tiče je povedal in celo zagotavljal, da so se ,,zaslužki zboljšali", k sklepu pa \ par besedah priporočal, da naj se ,,milostno4' oiru na priporočila ^American Federation of Labor" zadevajoč vpeljave osemuruega dela in to je \*e kar se delavcev tiče. Ni sicer mnogo, a še tega nihče ne veruje, celo sam McKiuley ne, še manj pa Mark Hanna. To poročilo ni nič druzega kakor besede, samo da je nekaj povedal, potreba pa je še vsem počakati na d e j a n j a. (V pri hod njej številki bodeino našim čitalcem pri-pesli posnetek tega poročila, ako U ga hoteli na obširno, bi bil ves premajhan, ker obsega 60.000 sedi.) Za BOŽlC in NOVO LETO kaj marljivo rojaki pošiljajo novce svojim dragim v staro domovino. FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich St. New York tudi v tem postreže Slovencem : na 100 gold, treba sedaj dati $40.75 in 20 centov poštnine. Tisoče dolarjev odpošljemo vsaki teden! račun delavcev. Cena pri jardu v tovarnah v Fall Riverju je dva centa, ali melenkost več. Žena delavca mora dati najmanj dvakrat toliko zanj. Iti zaradi šestnajstinke ali osmiuke centa več dobička jed-ne skupine tovarnarjev, ktere hoče zbiti, morajo delavce tako pritiskati, da so pravi siromaki. D »l.ro znamenje je, da si delavci te mlade obrti na jugu ne puste tako dobrovoljno kožo čez ušesa obriti. Počasi bodo ravno to zahtevali kakor delavci severa, ali bodo tudi lahko toliko storili nego ti. Počasi bodo tudi postavodajal-stva na jugu prisiljena sprejeti tovarniške postave, ali pa bode potreba narodne postave. Pred vsemi bi morali biti ti delavci na jugu bolj utrjeni v obranaba lastnih koristi. Ceno delo juga bode vedno bolj sililo nato, da se reši delavska zagonetke vse dežele. Ako so dose-daj premogarje pripeljali na sever, da nadomestujejo štrajkarje, se bode to polagoma uvedlo tudi pri druzih obrtnijah. Delavci severa imajo veliko koristi na tem, da pomagajo svojim tovarišem na jugu se višje povspeti. Sedanje štrajkarje v Augusta bi morale vse de- lavske organizacije podpirati, da bi laglje vstrajali v borbi in celo mogoče zmagali. Ali kje pa je solidarnost delavcev še v tej deželi? 0 položaju na M in na Filipinal. Aguinaldov dvoumni razsodek. Madrid, 2. dec. Po dolgotraj-nej seji kabineta je daues brzojavil Sagasta predsedniku španske mirovne komisije v Parizu, Montero Riosu, naj se poganja, da bodo vstaši na Filipinah vjete Špance, kakor le hitro mogoče izpustili. Španska vlada misli, da je dolžnost Amerikancev, tem vjetnikom zagotoviti prostost. Ako se mirovna komisija ne bode hotela s tem ba-viti, potem se bode vlada naravnost v Washingtonu obrnila. Washington, 2. dec. Pri današujej seji kabineta so rešili najvažnejše vprašanje, namreč od-poslati brzojavuo naročilo generalu Otieu, poveljniku amerikanske vojne na Filipinah, naj zahteva od Aguinalda takojšno oprostitev španskih vjetnikov. Zato hoče Španija po sporazumljeuju v Parizu zborujoče mirovne komisije vse politične vjetnike oprostiti, ktere so med vstajo na Kubi in na Filipinah deli v zapor. Vprašanje je le, bode li Aguinal-do vstregel zahtevam Amerikancev? Mogoče je, da bode rekel, češ pogodbe Spancev z Amerikanci, ga nič ne vežejo, toda tega se ni bati, ker se bode Aguinaldo bržkone izogibal, naravnost spreti s Zjed. državami. Vsekako pa je general Otis dobil povolje z Aguinaldom postopati kratkim potom, ako bi se upiral vjete Špance odpustiti. Nadaljua posledica, prikloplenja Filipin k Zjed. državam bode raz-oroženje Aguinaldove vstaške armade, kar je McKinleyova vlada že tudi sklenila, kajti Zjed. države nečejo trpeti v področju svojih teritorijev, kako ptujo oboroženo moč. Ako bi Aguinaldo opozarjal na istinitost, da se tudi na Kubi nahaja oborožena moč vstašev, to ne bode nikogar motilo, kajti Kuba ne spada k Zjedinjenim državam, ter jo bodo Amerikanci le začasno zasedli, dokler Kubanci ne dobe samostojne vlade. Sejo odložili. Pariz, 3. dec. Danes bi se imela vršiti skupna seja mirovnih komisarjev, odložili pa so jo do ponedeljka. Amerikanci so danes zjutraj zborovali tri ure. Vest iz Be-rolina, da se Nemčija poganja radi pridobitve Karolin, se potrjuje, ako-ravno nemški poslanec grof Miin-ster zagotavlja popolno nevednost o tej zadevi. Amerikanski komisarji menijo, da to poročilo ni neopravičeno, ter tolmačijo iz tega nenaklonjenost Špancev obravnavati glede Karolin in vpeljave verske prostosti ua istih. Poslednjih poročilih so Španci prejeli navodila, v omenjenih točkah nič odjenjati, ako pri tem ne morejo napraviti dobre kupčije. Španski v o j a k i v d o m o v i n i. Madrid, 3. dec. Parnik „San Francisco" je pripeljal daues v Va-lencijo 1800 španskih vojakov iz Kube. Vojnemu ministru se iz Havane brzojavno poroča, da bode s prvim poštnim parnikom večje število španskih vojakov iz Kube odpotovalo v domovino. Amerikanske zdravniške naprave. Washington, 3. dec. Ame-rikansko poslanstvo je vojnemu od- delku predložilo prošnjo španske vlade, jej prepustiti risarije in razlage naredbe rudečega križa, posebno naredbe amerikanskih vojnih bolnišnic, bolniških vlakov, nosil-nic, zdravniško orodje itd. Ker ima prošnja človekoljubne namene bodo isto brezdvomno dovolili. Premikanje vojnih ladij. Norfolk, Va., 3. dec. Kri-žarka ,,Ne\v York'4 je danes od-pljula iz Hampton Roads v Havano. Ob prihodu križarke bode admiral Sampson na njej zopet razpel svojo zastavo. Pravijo, da bode „New York" amerikansko izseljevalno komisijo pripeljala domov. Mornarji iz rezerve v Floridi in Louisiani so danes zasedli topničarki ,,Waspct in ,, Stranger", kteri bodeti odrinili brez odloga proti jugu. Ladija ,,Hornet" ima nalogo odriniti v North Carolino, „Frolic" pa v Chicago. Prenaredbe poštne službe v Manili. San Francisco, 3. dec. Poštni urad v Manili je sedaj pod ame-rikauskim oskrbništvom. Od tod so poslali tja šest zvedenih poštnih uradnikov, kterim so pridružili dva v poštni službi izvežbana vojaka in radi zmožnosti španskega jezika tudi dvanajst Spancev. Ti uradniki opravljajo sedsj službo veliko bolje, nego popreje 200 pod amerikan-skim oskrbništvom nastanjenih mož. Popreje je bil poštni urad odprt le vsaki drugi dan, sedaj pa Be opravlja služba vsaki dan. Lee pojde v Havano. Savannah, 3. dec. Prihodnjo sredo se bode generamajor Fitz-hugh Lee, poveljnik 7. vojnega kora z svojim štabom vkrcal. Lee bode najbrže odrinil na Panami" v Havano. druga divizija in zdravniški oddelek, pa se bode vkrcal na prevožnje ladije Mobile", ,,Michigan" in „Roumania". Danes zjutraj je prišel 202. polk in pojde jutri ali v pondeljek v pokrajino Pinar del Rio. Prihodnji torek bode general Lee ogledal 17.000 mož broječo vojno. Še vedno mirovne obravnave. M a d r i d, 4. dec. Kabinet se je daues sešel k seji, da bi obravnaval o odpravi kolonijalnega minister-stva, ker so pa došla brzojavna poročila iz Pariza, so le mirovno vprašanje obravnavali. Po seji je rekel minister zvunajuihzadev, mir ne more biti preje podpisan, pred-uo je kongres otvorjen. Jutri bode Montero Rios prejel zopet nova navodila. Vlada graja špekulacijo na borzi z kubanskimi in filipinskimi bondi. Slednji se draže, ker se čuje, da bode Španija od Zjed. držav plačano odškodnino porabila v pokritje kolonijalnega dolga, kar je čisto neverojetno. Cortes bodo sklenili odpravo kolonijalnega ministerstva. Konservativni časopisi menijo, da bode po podpisu mirovne pogodbe, Sagasto-va naloga dokončana. Preustrojba dežele, posebno tiuance in bramba kraljestva, bi se zamoglo le konservativni stranki zaupati. Sagasta meni, da bi bilo to neka j prenagljeno; pred mesecem januvarjem, predno bodo obravnave z Ameriko zaključene in kolonije izpraznjene, ne bode Cortes poklical k seji. Gen. Rios, zapovednik na Višava brzojavlja vladi, da so vstaši mesto Capiz večkrat napadli z močnim topničarstvom. Vkljub zmanjšani posadki se mesto vrlo drži. Vstaši so zgubili 140 mož, Španci pa samo dva. Pozneje pa se brzojavlja, da so vstaši mesto razdjali. Izvrstne vojne ladije so ,,Isla de Cuba", „Islade Luzon" in ,,Don Juau de Austria", ktere se je admiralu Dewevu posrečilo vzdigniti. Te ladije so najboljše, izmed vseh, ktere so v zalivu pri Manili stale amerikanskemu bro-dovju nasproti. ,,Isla de Cuba" in ,,Isla de Luzon" sti sesterski ladij i, vsaka za 1030 ton prostora. Dodelani ste bili 1. 1889 iz jekla, imate dvojne vijake in dosežeti hitrost 16 vrst na uro. Oborož-ni ste vsaka z štirimi topovi v prime-ru4.7palca Hontoria brzostrelnimi topovi, štirimi 6 in dvemi 3 funt-mi in dvemi strojetopovi. ,,Don Juan d? Austria", dodelana isto leto, je železna ladija, ktera ima za 1130 ton prostora, toda samo je-den vijak. Njena hitrost znaša 14 vrst. Oborožena je z štirimi topovi v primeru 4.7 palca Hontoria brzostrelnimi topovi, s tremi 2.2 palca in dvemi 1.5 palca, brzostrelnimi topovi. Ladije so bile vpisane v zapisniku španske mornarice kot križarke, toda podobne so bolj obliki amerikanske topničarske „Cas-tine". P a r i z, 5. dec. Potem ko se imeli amerikanski komisarji danes zjutraj dolgo posvetovanje med seboj, so imeli potem opoludue skupno sejo, ob sklepu te je rekel sodnik Day, da so storili lep napredek. Madrid, 5. dec. Takoj po pod-pisanju mirovne pogodbe namerava Sagasta staviti kralj ici zaupno vprašan je. Ako ga bode naprosila, da še ostane na čelu poslov, bode sklical kortese (državne poslance) na 7. dan januarja. Pobijanje in pretepi v H a v a n i. Havana. 5. dec. Razmere postajajo dan na dan bolj neznosljive, Španci pa z nekakim dopadajenjem gledajo kako se postave teptajo. Včeraj je neko dete pelo kubansko pesen v Geuois Str., a nek španski vojak ga ubil. Nek^j ljudi je skočilo na vojaka in kapitan Call, ameriški častnik je prijel Španca iii izročil policiji; drugo jutro pa je sodnik Španca spustil. Zaradi tega je bilo vse občinstvo razjarjeno in nameravali so Španca linčati; policija ga*je z velikom naporom rešila. Na vogalu Edigo in Luz Str. je nek grocer razobesil nad proda jalni-co napis: ,,Kuba je moja domovina !" 50 španskih vojakov je napis odtrgalo, pretepli so grocerja, njegovo ženo in otroke, oropali pro-dajaluico in jo potem zažgali. V sredo so uradniki magistrata v Obispo ulici odstranjevali cestne napise z imenom Weyler; ko je bil ta ,,mesar" še zapovednik v Havani je mestni svet prisilil, da je po njemu imenoval Obispo Str. Pri snemanju teh napisov pa je prišlo do pretepa med španskimi vojaki in Kubanci, kteri so varovali urednike. Napori ogujegascev so bili kaj smešno vicleti, kakor bi pritlikovci hoteli gasiti palačo velikanov. Vodeni curki še šestega nadstropja dosegli niso in v velikanskem poslopju seje ogenj še bolj razširjal in voda ni prav nič izdala. Zoper požare velikanskih poslopij naše brizgalnice nič ne opravijo, naj si bodo še tako velike in močne. Treba bode toraj izumiti kaka druga sredstva požare v neboštrlečih poslopij gasiti, ali pa jih prepustiti osodi. Ogen j je nastal med 9. in 10. uro zvečer \ p^tnadstropuem poslopju tik velikanske staviie. luakoravno so od vseh strani, da celo iz nasprotnih okenj brizgali vodo na goreče poslopje, je bilo videti kakor bi voda poslopje niti ne dosegla. Velikanski plamen je šinil skoz streho manjšega poslopja, ktero je delilo večje v dva stranska krila, ter razpokale so debele šipe oken Home Life Insurance poslopja. Potem se je prijemal ogenj jediu-ga nadstropja za drugim; na jprvo šestega potem sedmega in tako na-vrej do petnajstega. Na desettisofce in desettisoče gledalcev je strmelo v nenavadni iu velikanski prizor, kakoršnega še nikdar niso videli v življenju. Strašanski platnen v nedosegljivi visočini ni samo raz-svitljeval velikausko mesto, marveč bil videti mnogo milj daleč na morje. Malo da se ni ogenj prijel tudi velikanskega poslopja ,, Postal Telegraph Co." kar so ogujegasci z velikim naporom ubranili. Poslopje je gorelo celo noč in še drugi dan. Škodo cenijo nad milijon dolarjev. Razne vesti. Velikaiisk požar. Vendar je enkrat tudi velikansko poslopje ,,Skyscraper", kakor jim Yankee pravi v New Vorku pogorelo. Zvedenci so že popreje pravili, da bi bilo nemogoče tako velikansko stavbo gasiti, ako bi se pripetilo, da bi v njej vzbruhuil ogenj, kar seje tudi do pičice izpolnilo. Čisto nemogoče je z sedaj ni mi naredbami požarne brambe doseči ogenj v tacih visočinah. Bilo je petnajstnadstropno poslopje ,,Home Life Insurance Co." na Broadway, ktero je dne 5. decembra po noči skoraj popolnemu pogorelo. Požarna bramba je stala na cesti s celo vrsto brizgalnic in stolpov za vodo in neprenehoma brizgala cele potoke vode, toda opraviti ni mogla nič — da prav nič proti tako velikanskem požaru. < Zopet velik viliar je razsajal dne 4. decembra v mestu New Vorku in okolici. Teter je pihal s hitrostjo SD milj na uro, poleg tega pa je deževalo, kakor bi iz škafa lilo. Na reki in v zalivu je moralo biti strašansko. Ako in koliko ladiL je ta vihar pokončal, še ni znano,'Woda vse kaže nato. da je napravil mnogo škode. Deske z napisi nad prodajalnicami so frčala po zraku, in strahotna so ljudje bežali v varno zavntje. Mnogo osob je bilo od padajočih napisov ranjenih in poškodovanih, da so jih morali odvesti v bolnišnice. V Brook-tvnu je vihar razrušil neko novo štirinadstropno stavbo, ktera še ni bila dodelana. Škodo tudi samo povprečno ceniti še 111 mogoče. Lopove vjeli. Jodon lopov odpeljal dr u-g e 111 u že 11 o, a sedaj b a zaprta. George 1. Martin ali tudi Thomas Whitcomb, Johnson, lliuton, Bab-cock, Winters in King imenovan Nase pivo ie poskušeno od največje pivovarske akademije v dw- ((j? želi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je SUPERIOR « STOCK * PTVO najboljša pijača. Prodaja se povsod i. S9SCB B&EWIN5 CO., LAB.S LINDEN, - - KIOH. ■M •4 j sred as second clas matter at York, N. Y. Post office Jtober 2. 1893 „GLAS NARODA". fait slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in nrednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. — Na leto velja list za Ameriko $3.—, xa pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7,—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ *3trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki „(ilas Naroda" in Uhaja vsako sredo soboto. „GLAS NARODA („ VoirE i»f the Pkople") Will isu^d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements an agreement. Za oglasa do 10 vrstic se plača (i centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ne natisnejo. D^nar naj Be blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rotimo, da se nam tudi prejšnje nival išče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopis«»m in jjošiljatvam naredite lanlovom: „Glas Naroda' , 109 Gr^e- wieh St. New York City in Charles -žilna priča proti nje-iu je nastopil — Grillo. Zatožba » je tičala prodaje zemljišča, pri jterej je 1'atrick M uro iz Jersy Citv i I Onleparjeu za $300. Zaradi so-delnžbe te sleparije je bil pred ue-kaj časom Taesler obsojen v 5 letno ječ >. Ruth Trost, ktera je bila v sodni-ji navzoča, Be »e tudi izjavila na korist Martina in nato je bil postav Ij^n pod SKKK) varščine in pride pred porotnike. Grilb. je pričal, da je Martin, ponaredil ime George F. King o produ ji necega posestva v Missou-riju vredno $5000, Martin pa je prisegal, da je Grillo načelnik tolpa sleparjev, ktera prodaja uičvred na zemljišča v puščavah, v gojzdovih pod vodo m na močvirjih daleč od ž»dMZtiiške zveze. Pomožni pravnik Byrne je dokazal, da je Grillo tudi sleparil pod imeni: King, Allen, Howard, Percy in Williams, ter bil zvezi s zloglasnimi Worthington Brothers 18 Wall Str., ktere so zaradi sleparij na več let v ječo obsodili. Vsled prijetja Martina in Grillo iu nju izpoved bodo še nrnogo sleparjev zaprli v San Francisci. Katoliška cerkev pogorela Minolo nedeljo zjutraj je katoliška c**kev sv. Neže uu 43. cesti New Yorku pogorela. Škoda znaša več nego «150.000, ktero zavarovalnina popolno pokrije. Kmalu po 1. uri zjutraj je policaj z«pazii ogenj pod cerkvijo. Pozvali so tri požarne brambe, ktere so nemudoma pričele svoje naporno delo. Ob 3. uri je mislil načelnik ognjegas-cev, da ima ogenj v svojej oblasti in zato poslal nekaj brizgalnic/domov. Le malo trenotkov pozn ,je je pričela goreti streha in tudi pomnožena požarna hramba o i cerkve več rešiti. 'Ob 5. uri je padla streha v cerkev in ob 7. uri je po-gasnil ogenj, ker mu je zmanjkalo gorilne tvarine. Rektorju Braunu se je posrečilo dragoceuosti rešiti še predno se je ogenj razširil. Snoje jo svetovni trust. Thomas Mc Intvre, „veliki ustanovitelj", kakor ga imenujejo kapitalisti, namerava baje uresničiti največje delo svojega življenja, namreč osnovo trust za moko. Ze dolgo deluje v ta namen, toda Richard Quinna, predsednika od Pillsbury Washburne Co. ni mogel prepričati o izvršitvi svojih načrtov, t^uinn je prišel v New York, da bi se ž Mc Intvrom dogovoril, toda mist a se zjedinila. Amerikanski ustanovitelj se je peljal potem z angleškimi kapitalisti v London. Tam je skušal delničarje Pillsbury Washburn Co. pridobiti na svojo stran, kar se mu je le deloma posrečilo. Mc Intvre seje povrnil v Zjed. drŽave, pred štirimi tedni pa je bil zopet poklican v London. Tam so se zopet pričela zborovanja in sedaj brzojavlja new-vorSki ustanovitelj, da je zadeva dogovorjena in trust z 1.50milijonov dolarjev ustanovljen. Taisti bode obsegal največje ameri-kanske mliue in ker Zjed. države tri četrtine omikanega sveta s kruhom zalagajo, bode velikanski trust nadzoroval živež več milijonov ljudi. Vse tvrdke, ktere bodo spadale k trustu, zmeljejo vsak dan 150.000 bušljev žita, ter izdelajo 95.000 sodov moke in 10.000 ton otrobov. Preiieliano potovanje. Trije slovaški delavci, kteri so se z svojimi prihran jenimi dolarji na paruiku ,,Lalin" hoteli povrniti v domovino, prenočili so v Shillin-govem hotelu v New Yorku. Dva sta vstala drugo jutro, ter našla tretjega v postelji nezavestnega. Upihnil je iz uevednosti plinovo luč namesto jo zaprl. Prepeljali so ga v boln šnico. Za sedaj se mož z „Lahnom" ne bode mogel vrniti v domovino in njegova družina ga bode zastonj pričakovala božične praznike. Nad milijon dolarjev. Veliko višja je škoda, ktero je napravil zadnji veliki vihar na razbitih ali na visokem morju zapuščenih ladijah, nego milijon dolarjev. Z sigurnostjo se zguba še določiti ne da, kajti vsak dan še dohajajo poročila o nesrečah na morju, in to bode trajalo morda še teden dni, ali tudi dalj časa. V hi-drografičuem uradu vedo do sedaj, da se je potopilo 53 večjih ladij, več nego 550 pa jih je obtičalo ob obrežju. Slednjih se bode le malo dalo popraviti. Poleg t^ga pa je zgubljenih mnogo manjših ladij m čolnov. Žrtev človeških življenj je navedena nad 250 osob. Vihar je bil hujši, kakor kteri-koli po onem 1. 1857, kteri je tako divjal, da so pri Minots Ledge ob massachusettskem obrežji valovi odplavili močno zidan svetilnik. Oni orkan je tudi trajal 48 ur in smer mu je bila taista. Zavarovalne družbe se samoumevno zelo zanimajo za škodo, ktero je prouzročil viharna ladijah in blagu. Toda tudi te družbe še nimajo popolnega zapisnika pone-srečuih ladij, pcsebuo ker je treba v ozir jemati tiste ladije, ktere je moštvo na visokem morju zapustilo. O teh ladijah v marsikterem slučaju ne bodemo nikdar več culi, o drugih pa še le potem, ko dospe moštvo na druzih ladijah v dotična pristanišča. Mnogo ladijnihpodrtin bo že videli plavati na morju, toda doguauo še ni, kterih ladij so bile pod rti ne. Kakor pravijo, bodo zavarovalne družbe morale izplačati za zgubljene ladije veliko več nego milijon dolarjev zavarovalnine. Nova tovarna za topove. Kaliforniški milijonar in špekulant Collis P. Huntiugton je v ne-neljo naznanil, da posluje kot agent angleških tovarnarjev za topove ,, Wickers Sons& Maxim", kteri nameravajo v NewporU News, Va., napraviti tovarno. Clan te tvrdke je že tukaj, da nakupi potrebno zemljišče, ter se dogovori za vse potrebue stvari. Belega jelena ustrelili. PortJervis, 4. dec. Chas. Quicka iz Milforda in nekega lovca Metamoriasa po imenu je zadela redka sreča, v Westfall townshipu ustreliti belega jelena. Kolikor najstarejši ljudje pomnijo, so bili v Pike Countyju do sedaj samo trije beli jeleni ustreljeni. Lov na medvede je bil v letošnji dobi zelo ugoden. V Porter townshipu in Squire Clarku so medvedje minolo jesen farmerjem raztrgali dvanajst goved in sto ovac. Kosmatinci so živali po noči raztrgali in požrli. Konee prismode. Niagara Falls, 5. dec. Willis P. Bi8sell, učitelj vCatons Business College, zet Thomas A. Rissella, menagerja delalnice Waguerjevih spalnih in saloonskih voz, 34 let star, kteri ni nikdar v svojem življenju vedel kaj se pravi pomanjkanje, je danes zjutraj med gostim sneženjen skočil raz most v bučečo Niagaro. DaneB je dobil njegov brat. pismo, v kterem mu pravi: „Življenje je blutT. Nisem ne blazen, ne zaljubljen, niti zadolžen; dobro sem premislil ta korak." Drugo pismo pa je prejel vodja zavoda in ga prosil v poravnanje neka; malih dolgov. Gledišče pogorelo. Rochester, N. Y., 2. dec. „Academy of Music'4, najstarejše gledišče v mestu je danes zjutraj pogorelo. Glediška družba ,, Wheel of Fortune Co.", ktera je ravno tukaj gostovala, je zgubila vse imetje v plamenu. ,,Academy of Music" je bilo zidano 1. 1849 in v tem gledišču ste peli Jenny Lind in Adeli-na Patti, ko ste bili še le osem let stari. Pijani šolarji. Velikim porotnikom v Passaic Co. države New Jersey, je predložil Bishop, predsednik društva za obrambo otrok, zatožni spis, iz ktere-ga je razvidno 27 slučajev s žganjem opojenih dečkov. Bishop trdi, da je tvrdka Zooker & Steiner prodala otrokom opojne pijače. Otroci so v starosti med 8. in 14. letom. Razsodba porotnikov. Coroner Dunlap je v Jersey City vodil preiskavo o usmrtenju dvanajst delavcev na črti Pennsylvania železnice, ktere je 18. novembra v gosti megl i povozil vlak pri Hacken-sack močvirjih. Preiskava je trajala čez polunoči in porotniki so izrekli razsodbo, da so ljudje, vsled malomarnosti železničnih služabnikov zgubili življenje. Gumb nm je rešil življenje. Benett Michael burga, nekega prodajalca obleke v West Asbury Parku, N. J., bo zvečer, kose je vračal od neke kupčije domov v gozdiču poleg mesta vstavili trije zamorci. Med tem, ko je jeden roparjev prijel konja za brzdo, je drugi skušal skočiti :ia voz, tretji pa je ustrelil z revolverjem. Kroglja je zadela gumb od kovine Michaelburgove suknje, ter vsled tega dobila drugo smer. Gumb je bil ravno nad srcem. Michaelburg je udrihal z bičem po konju in kričal na pomoč, tolovaji pa bo se zbali ter pobegnili. Glavni oskrbnik parniške družbe od „Portlauda" je na vprašauje glede morilnih pasov na vtopljenem parniku odgovoril: }lNisem še videl pri Cap Cod na kopno priplav-ljenih rešilnih pasov, torej nemo-rem reči, da so našega parnika. Toda ni ravno potreba, da bi bili taki pasovi s probkom napolnjeni, ker imamo na pr. v Californiji neko drevo, čegar skorja je še lažja nego probek in tudi vlada priporoča vporabo to robo za rešilne pasn ve. Ako se ne motim imenuje 8e Tule." Tisto „Tule", o kterem oskrbnik govori je neko v južnih deželah rastoča trstika, ktera je sicer zelo lahka, toda v nikakem oziru nima lastnosti probka. Grozovita smrt. A t h o 1, Mass., 2. dec. Na Fitch-burg železuici, sta danes, dva proti iztoku vozeča vlaka zavozila jeden v druzega, pri kteri nesreči, je zaviralec F. W. Kuight iz Williams-towna umrl grozovite smrti. Kotel prednjega vlaka se je razpočil in ker zadujega vlaka niso mogli dovolj hitro ustaviti zadri je v prvega z velikansko silo. Lokomotiva zadnjega vlaka je zdrobila kabuso prvega. Knight je bil stisnjen med razbitimi vozovi, kteri so se k nesreči še vneli. Zastonj so se trudili nesrečnika oprostiti. Ko se mu je plamen vedno bolj bližal in uvidel, da ga ne morejo rešiti, potegnil je jopič čez glavo in rekel: ,,Good bye"! Takoj potem je zagrnol plamen nesrečnega moža. Tudi sprevodnik Palmer je bil stisnjen med vozovi, toda posrečilo se mu je oprostenje. Kapitalistično hudodelstvo. Boston, Mas«t., 3. dec. Rešilni pasovi na paruiku ,,Portland", kteri se je razbil pri Cap Cod, niso koristili potnikom veliko bolje, nego ako bi bili z svincem napolnjeni. Sicer je bilo nekaj pri Cap Cod na kopno priplavljenih pasov z probkom napolnjenih, večina pa je bila nabasana z debelo travo in slamo, ktera se ako namočena, v vodi potopi. Rešilne pasove z drugo robo polniti, kakor probkom je hudodelstvo, da si hujšega skoraj misliti ne moremo. Toda kakor je videti, se to hudodelstvo v naših deželah precej splošno izvršuje seveda, da se par dolarjev prihrani! Pred neko liko leti se je na michiganskem je zeru potopil potniški parnik in vsi potniki, kteri so si pripasali rešilne pasove so vtonili, izmed tistih pa, kfcri tega niso storili jeostalo mnogo pri življenju. Tisti pasovi so bili tudi napolnjeni b tako robo, ktera poBtane težja ako se v vodi namoči. Lopove, kteri so krivi kapitalističnega hudodelstva na ,,Portlandu", naj bi takoj postavili pod za tožbo umora. Ako se bode to zgodilo je zelo dvomljivo. Roparski umor- ScruDtou, Pa., 3. dec. Mihael Cocoran, posestnik Durvea hotela in vpljivni politikar \ Luzerne Countyju, je bil minolo noč nmor-jen in oropan. Roparji so vedeli, da je bil včeraj plačilni dan pri pre-mogarjih in po pravici sumili, da ima Cocoran veliko svoto denarja v hiši. Kakor je videti, se je jeden roparjev v hiši skril in sv. jim zaveznikom o dogovorjenem času hišna vrata odprl. Ob 3. uri zjutraj so lopovi napadli deklo Kato Mo-noghan v postelji in jo zvezali in jej usta zamašili- Cocoran je čul njeno klicanje na pomoč in jej hitel na pomoč. Na mostovžu, pa je bi ustreljen v srce in bil pri priči mrtev. Hudodelci so potem vlomili denarno omaro in jo do zadnjega centa spraznili. Do sedaj o njih ni nikakega sledu. Odvetnik obsojen. Pittsburg, 3. dec. Bivši pomožni mestni odvetnik W. H. House je bil obsojen v Is mesečni zapor v prisilno delavnico in >1000 globe, ker je pomogel prejšnemu mestnemu odvetniku majorju W. C. Morelandu poneveriti $26.000. je rojen Chilenec in že več let najmogočnejši mož v San Salvadoru. Podpiral je izvolitev Gutireza, toda ta je skušal, ko je postal predsednik se sitnega varstva izn biti, ker je upal od Hondurasa in Nicarague dobiti pomoči. To se pa ni zgodilo, zato tudi izid boja z R-galado ne more biti dvomljiv. Mnogo ljudi zastrupljenih. V e r s a i 1 e s, Ky., 5. dec. Današnjo noč je 54 osob zbolelo, med temi 49 gojencev Cleveland sirotišnice. Zdravnikom se je sicer posrečilo vse bolnike rešiti, a nekaj jih je še zelo slabih. Uzrok temu je baje novi kuhar, kteri je nevedo-ma vzel vodo za kdhanje iz nečistega vodnjaka. Dinaniit pri štrajkn. Dallas, Tex., 2. dec. Danes večer ob 9. uri je bil pri Elm in Austin Str. voz Dallas Electric Co. z din:imitom v zrak pognan in pol ure pozneje drugi voz pri Munger-jevi tovarni. V bližini so našli dinamitni naboj. Potnikov ni bilo v vozu. Samo skab motorman je bil ranjen. Štrajkujoči služabniki zagotavljajo, da ta zločin niso oni prouzročili. Odvračanje magnetne igle. Duluth, Minn., 4. dec. Viharji slednjih tednov so na goren jem jezeru izvanredno veliko škode napravili. Kakor je videti so ladije večinoma zato zadele ob nevarne skale, ker bo n jihove magnetne igle napačno kazale in vsled tega ladije vozile v napačnem smeru. Mornarji trdijo, da vse reke, ktere se izlivajo v jezero pridero iz gorovja, kjer je mnogo železa, kterega prineso v jezero. To, pa tudi velikanske množine železa v govorju, je odvračalo magnetne igle. Algerjevo poročilo. Washington, 2. dec. Danes izdano poročilo vojnega tajnika Alger ja je sicer obširno, ah navaja malo novosti. Ozira se seveda najbolj na vojno zgodovino in nazuanja, da je bilo v amerikanskej armadi od 1. maja do 1. oktobra 2910 smrtnih slučajev, v tem številu so vpošteti v bitkah padli in umrli po bolnišnicah. Alger priporoča redno vojsko pomnožiti na 100.000 mož in domačine na kolonijah sprejeti v zvezuo armado. Dal je priporuča gradenje železnice po dolgosti otoka Kube iu stranske proge do važnih luk. Ta železnica bi veljala mogoče 20 milijonov dolarjev, ali prebivalstvo bi imelo delo in zaslužek, ker drugače jih bode potreba preživeti z darovi. Tudi je potreba reBno delati, da se zdrav-stveue razmere na Kubi in Porto Rici zboljšajo. Stroški za vojni oddelek so znašali za leto 1898 $92,133.641. Za leto 1889 je pro-računanih S295,722.795, in za leto .1900 8255,427.917. Vstaja v San Salvador. New Orleans, 3. dec. P. J. Carahen, inženir centralne železnice v Guatemah, kteri je danes prišel iz juga, pravi, da vstaja v v San Salvador, za obstoj centralne ljudoviade ne bode nevarna, ker se gujoči vojskovodja generala Re-ada za njo poteguje. Regalada M Indijanci ne smejo loviti. St. Paul, Minn., 3. dec. Čuvaj divjačine v Sank Rupidsu seje spoprijel z 14 Cipevci, kteri so ga hudo zdelali, zato je državni čuvaj divjačine Fullerton dal povelje Indijance na vsak način prijeti. Pomožni uradnik je naletel Indijance v goj-zdu in ker bo imeli pri sebi divjačino, jih hotel radi prestopka lovskih zakonov prijeti. Indijanci pa. kterih je bilo veliko več, so ga dobro pretepli in mu potem vzeli puško. Rekli so, da je živi ne bodo nikdar pustili vjeti in ako bi ljudi nad nje poslali, potem bodo na iste streljali. Ogn jenik v Alaski. T a c o m a, Wash., 2. dec. Dr. W. 11. Kiugslowe in T. H.James, dva rudarska tehnikarja iz Denve-ra, ktera sta preiskovala zlata polja v Alaski, sta popisala tamošnji bij u vaj oči ognjenik. Isti je kakih 50 milj južno od Lake Gladies in nekoliko bližje pri Athin City. Začetkom oktobra so vprvič videli dvigati dim iz 14.000 čevljev visoke gore. Nihče ni mislil na ognjenik, marveč da so oblaki. Toda oblaki se niso nikdar razšli in 8. nov. je v prvič izbruhnil ogenj. Reka goreče lave se je razlila po gori navzdol in vsa okolica 50 milj na okrog je bila v svetlobi. Delavci v Birch, Discovery, Mc Kee, Pine in drugih krajih so videli po noči ravno tako delati, kakor po dnevi. Xekterikrat jih je resno oplašilo hudo deževanje pepela, toda kmalu so se prepričali, da ni nevarno. Evropejske in droge vesti. Madrid, 2. dec. V pokrajini Ternel so mnogo Karlistov zaprli. Vojna je še vedno pripravljena za bitko in stane radi tega 10 milijonov psset na dan. Vojni minister je uredil, da se ima po vsej deželi vojna vedno uriti v vojskinih vajah. Dijaki vseucelišča v Madridu so se včeraj upirali predavanje obiskati, ter skušali javno demonstracijo vprizoriti, toda redarstvo jih je kmalu razpršilo. Francoski parnik ,,St. Germain" je pripeljal vojake iz Kube v Coru-no. Francoski poslanec Potenotre je oddal včeraj kraljici dostojanstvena znamenja velikega reda Častne legije z običajnim ceremonijami. V severnih pokrajinah se širi močna karliBtična agitacija, ktero skuša vlada z vsemi sredstvizatreti. Kraljica dobiva o vseh dogodkih natančna poročila. K o 1 n, 2. dec. Danes so redarji na železniški postaji zaprli dva mniha v istem trenotku, ko sta hotela odpotovati v iztočne pokrajine. Mu-ha sta imela pri sebi pisma v tajr; pisavi. Inozemsko redarstvo je 1» i^e opozorilo na sumljiva, ktera sta v d. tiki z škofijsko palačo. London, 2. doc. Iz Madrida se brzojavlja, da so vojne oblasti vpeljale preiskavo, proti osobam, ktere so poskušale vojake v Mora de Ru-biclos uastanjenega bataljona, zapeljati, stopiti v službo Don Carlosa. Vojaki so to naznanili in zapeljivce so zaprli. Večina topnjičarskih polkov bode ostalo v vojnem stanu in novince od 1. 1898 bodo izurili z Mauserjevimi puškami. Posebni stroški za armado znašajo že 20 miljonov peset. Akoravno se karli-stične tolpe še nisc osuovale je vendar razburjenost v deželi velika. Poroča se tudi, da se je mnogo bogatih družin iz pokrajine Vizcaye preselilo v mesta. S t o c k h o 1 m, 2. dec. Nek ma-šinist Detke po imenu, je pisal švedo-norveškemu poslancu v Pe-trogradu. da je v bližini Urala, iztočnega mejnega gorovja evropske Rusije, našel steklenico, v kterej sta bila dva listka. Na jednem je bilo zapisano v francoskem jeziku : ,,Audreejev zrakoplav je dospel preko l rala, — Andree." Na drugem listku je stalo v ruskem jeziku : ,,Daj ta listek konzulu ali redar-stvu." (Profesor Andree se je It. julija 1S97 na Danes Island na Spitzber-genu v spremstvu Strinderberga in Frankela vzdignil v zrakoplavu. da bi dosegel severni tečaj. Poleg zgoraj omenjenega, bržkone ponarejenega poročila, so že enkrat prejeli po golobu-pismonoši naslednje poročilo: ,,13. julija 12A uri, 82.2 severne širine, 12.5 iztočne dolžine. Dobro potovanje proti iztoku, vsi zdravi." Novejše poročilo naj se sprejme z večjo pozornostjo. Iz Ye-niseiska v istočnej Sibiriji se poroča, da se je razbila pri Lenadelti ladija, na kterej je mislila ekspedi-cija Andreeja poiskati. Clano so srečuo rešili.) L i s s a b o n, 2. dec. S parni-kom ,,Clan Drummond," kteri *bo je na vožnji iz Liverpoola do roga dobrega upanja pri biscajiškim zalivu potopil, je 37 osob zgubilo živl jenje. Drugih 23 osob so rešili na parnik Holbein'', kteri vozi, iz Londona v Antverp in je začasno 15 milj od tod zasidran. Carigrad, 2. dec. Kakor pravijo, so se \ pokrajini Yemen v Arabiji zopetno vršili boji in turško čete so bile med Hodeida in Sana hudo tepene. Uporniki pokrajine Tari so baje izobesili britiško zastavo. Tukajšni turški uradniki so o tej zadevi zelo molčeči. London, 3. dec. V višjih krogih je prouzročila vest, da bode Viljem, ako ne nastanejo izvan-redne okolščine, prihodnjo poletje Angleško obiskal, nekako začudenje. Knr tudi italijanska kraljeva dvojica nemerava Angleško obiskati, se je nadejati prihodnjo poletje v Londonu celo vrsto sijajnih sve-čanostij. Vil jem namerava glavna obrtni jska mesta, pa tudi Irsko obiskati. Obisk se bode vršil naj-brže meseca julija in se podaljšal do meseca avgusta. Kraljica Viktorija je sklenila meseca marca potovati v Cimiez in ob vrnitvi Coburg obiskati, kjer Be bode z Viljemom o posameznostih njegovega potovanja dogovorila. London, 3. dec. Iz Shanghai a se „Dail3T Chroniclu" brzojavlja sledeče : V diplomatičuih krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da Be je izkazalo za potrebno, da vlasti Peking zasedejo. London, 3. dec. Nek stari čudak, Solar po imenu iu naravni sin kralja Ferdinanda VIII. je zapustil mlademu kralju Alfonzu, čegar prastric je bil 3 milijone peset. Sorodniki bo skušali oporoko sodnijsko ovreči, toda kraljica se je pravdala za svojega sina in tudi pri sodniji dosegla priznanje oporoke. Dunaj, 3. dec. Mesto je lepo okrašeno, tisoče in tisoče ljudi je na ulicah in nosijo belo-rudeče, ali črno- žolte trakove. Slavnost se je pričela z gromenjem topov na Schmelz. Po vseh cerkvah so bile \ Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Banovec ; Hlagaj.: Matija Agnič, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkkSirn, Box 286; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, Rt. Louis Co., Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA". slovesne službe božje. Zvečer bilo m h« to krasno razsvitljeno, posebno mestna hiša in Votivna cerke. Na ijudstv u je vendar videti Brčne bolečine, ker le slike cesarja so videti, iz vseh pokrajin dohajajo vesti 0 slavnostih; od vseh vladarjev je dobil cesar brzojavna voščila. Uradni list ,, Wiener Zeitung" je prinesel višji ukaz cesarja, da se armadi zahvaljuje za udanost in junaštvo. Cesar je pomiiostil vse zaradi njegovega razžaljenja zaprte in nad 500 druzih jetnikov; proti vsem .x— ii'Izlili rti liii "dwirrrVoni ustaviti disciplinarne preiskave. Nič man; nego 4404 redov j^ bilo razdeljenih, a večinoma so jih dobili Slovani in njih zavezniki, to pa Nemce zelo peče. L o n d g n, «». dec. Dve Ameri-kantike goBpodične Ogdeu-Goulet iti Astor, ste biti na Škotskem od družin Bucelaugh in Hoxburghe na tako izboreu način sprejeti, da je nastala govorica. naslovaželnih A meri kan k, da se bodete zaročili z denarja potrebnimi plemenitadi. it e r o l i n, .'I. dec. ,,Echo" opozarja na to, da je od l. 1S87 do 1896 407 šolskih dečkov, manj nego 15 l"t starih izvršilo samomor. Od t«-h je bilo 331 dedkov in 7<> deklic. <'a*opis pravi, ta statistika smrko-lin^kih samouinorov je vsekako slabo l lamenje v nemških šolah vladajočih razmer. Lesnika. 1 i d*>ini rtieaačega življenja. Spisal J. Fajdiga (Konec. ) Stala sva za njim jaz in LizaSko-darjHva. Tam za drugo mizo čepel pa je kljukasti pisar in grizel pero m mešal papir, kakor naša dima kapusovo perje. Neksj časa stala s\a z Liz i molče. Nato je ona pri-«H|a, utrgal se je oblak v njenih ustih, m t jča se je vsipala na me. Ali hvala Bogu, tudi jaz znam govoriti iu sukati jezik, če hočem. Povedal st*m jej toliko, da še ni slišala takib litanij, kar hodi v crk^v greli delat. Vsako sem jej vrnol dvakrat gorš j. Cmerila se je, razbijala ob tla z nogami in s pestmi zrak otepala, da je bilo groza. S kratka, gospod doktor, uganjala sva nepo-koj tak, da so iz bližnjih sob prišli gospodje gledat, kajsegodi,in kljukasti pisar se j« oziral boječe v sodnika, kaj bo iz t^ga. Ali Bodnik je le z glavo kimal in molčal. Nazadnje, ko sva se oavpila in je Liza * spehana pailla tia klop kakoroskub-l Ijena kokoš, obrne se gospod sodnik, utakne p+-r«> za uho takisto kakor vi, gosp wl doktor, ponoslja in i j* pravi: „No, ali sta si že vse povedala? Moja misel je sedaj, da je najboljše, ako gresta domu in si i složno podasta roki iu mirno živ i ta | poslej, kakor se spodobi sosedom, nas pa s takimi burkarijami v miru pustita, ki niso ne časti, niti premoženju vajinemu na korist." ,,Hm, taki so ti stari gospodje!" opomni nevoljno doktor Strela. „Najrajši izpremenč sod nji svoj stol s pi ižnico. No iu kako je stvar iztekla? Ali ste se ravnali po mojej napovedi?" „Hm, hm, kaj pu Bera hotel reči?44 odvrne sramežljivo Tlaka. Gospod sodnik so nama govorili tako lepo na dušo in srce, da sva naposled cbmolčala oba in si mirno roki podala." ,Tako! to ste lepo reč uftinili!" [vpije Strela in meri razburjen sobo. „Tako se menite za moj svet? »mu pa hodite po-nj? Čemu vla- gate pritožbe? Čemu vsi strošj^ ? Ali veste, da bodo stroški — ogromni? No, seveda, pozabil bi bil ekoro, da sta že eden drugega; nosila bodeta breme skupaj. Ali vaju ni gospod sodnik takoj tudi zaročil?" „Skoro da res. Ko sva si dala roki, dejal je smejč, naj si jih podava tudi kje drugje in s tem, da plota spraviva s pota in da bode sploh konec prepirov. In pristavil je še, da sva eden za drugega kakor navlašč. Sla sva in rekla z Bogom, vsak po drugej poti domu." t.H m. hm, iu potem, Tlaka, in potem?" „In potem je bilo v nedeljo opravilo pri Sv. Roku na Skali." Iu tu je pripovedoval Tlaka na dalje, kako je bil pri crkvenem shodu na Skali, kako lep dan je bil, kako nebeškozlate žarke je razlivalo solnce na zbrano množico gore pod lipami pred malo kapelico svetega Roka, kt^ra ima premalo prostora, da bi moglo tolikanj števila va-njo. Iu že pred tri sto leti so,iz tega namena ljudje zasadili oudi lipe, da bodo, kedar odrastejo, s svojimi širokimi vejami zidale nadaljevani, a iz prozornega zelenja strneni crkveni obok, kteri se naslanja na bela lipova debla kakor na kameBtfe-S^rovje. Tako je opisoval Tlaka lip$v drevored na dolgem površji visok^^ale pred kapelico sv. Roka. — TdlJJ Pa 80 ljubeznivo in prijazno gospod o ljubezni božjej in o ljubezni do bližnjega. Verno je poslušala množica besede gospodove na leči, in tudi Tlaka je bilzamak-neu v nje. Da njemu se je jelo kar srce topiti in se mu je konečno popolnoma razlilo v prsih, ko je po dokončauej službi božjej množica vrela raz Skalo in se pomikala čez rumeno žitno polje, na kterem je ležal razprostrt nebeški blagoslov iu sveti mir. Iu Tlaka bi se bil skoro razjokal, ko je moral sam korakajoč po zelene j poti gledati, kako so Be mladenči pridružili brhkim deklicam in se med sladkimi pogovori bližali domovju. ,,Tedaj," pravi Tlaka mehko, „ču-til sem še le, kako sem sam na svetu, kako sem nesrečen. A čutil sem tudi dobrotni opomin gospoda sodnika, da bi bilo vse drugače in vse boljše, ko bi se z Lizo res v,".ela. V takih mislih prisopel sem ves potem pred hišo Skodarjevo in ko se ozrem, zagledam v oknu Lizo, ki je baš prilivala cvetlicam. Veste, gospod doktor, malo sem se zmenil drugekrati, kakšna je baba in niti pogledal je nisem dobro, — a tisto nedeljo zdela se mi je lepa kakor solnčua roža, pa je tudi še brhka. Kaj sem hotel? Dejal sem: Dobro jutro, Liza, danes bo vroče! ,,Vroče, vroče," pravi ona in zraven se takisto sladko namuzne, ka kor ženske znajo, kedar Be vam hote ponuditi. ,,Pa bi malo povasoval. Juri, saj boš še prišel do doma." Trdo je šlo; mislil sem, v takej jezi ava bila in zdaj, da bi celo va-sovat hodil k njej? Malo treslo me je, pa vrgl sem vso jezo na pragu-proč pa stopil sem notri, in — potlej —." „In potlej — in zdaj. čemu ste prišli zdaj k meni? Morda da vam spišem ženituo pogodbo?" 7,Ne, zato prideva v kratkem oba. Ali danes imam nekaj drugega na srci." Dobro, govorite!" ,,Z Lizo sva se posvetovala, kako in kaj zavoljo prihodnosti. Njena in moja prihodnja lastnina drži se po enej strani — veste — zemlje Mlakarjeve. „ Ta vražji človek pa je sam zlodej. Sel ie ter našušmal Široko pot čez njeno zemljišče." Obraz doktorja Strele se razžari ,,Počasi, prijatelj, počasi!" pravi resno odvetnik. „To si moramo vse po redu lepo zapisati, čakajte, ob režemo svinčnik. Bodemo že Drobnosti. Knjige DRUŽBE SV. MOHORJA fmo uprav ob sklepu lista dobili. Danes le toliko lahko rečemo lepe so vse, posebno pa je krasna knjiga: ,,Naš cesar." Te dni jih razpošljemo vsem onim, kteri so jih pri nas naročili. Naročili smo 50 izvodov več, ako kdo rojakov želi imeti te, naj nam dopošlje SI.25 in dobi jih po pošti registrirano al: po ekspresu, seveda zamoremo ustreči onim, kteri ae preje oglasijo; samo knjiga ,,Naš cesar" je vredna dolar. Več o knjigah spregovorimo prihodnjič. da izučili tega Mlakarja. Tako! T6 tedaj stoji ali je «tala lesnika, in tukaj na levo je Skodarjeva, to je Li-zina ali vaša zemlja. Todi je tedaj naredil Mlakar pot, kaj ne?!" Kmotič je veselo prikimal. Po dolgem pogovoru se zahvali Tlaka gospodu doktorju za veliko prijaznost, poslovi se uljudno od njega in mu obeta, da pride v kratkem s svojo Lizo zavoljo ženitue pogodbe. To se je tudi zgodilo, in Tlaka še dandanes z „ljubeznivo" svojo lovico zadovoljno živi. po- Ponesrečil je v Brockway, Minn., pred dvema tednoma naročnik našega lista John P r e š e r n ko je spregaiijal kon je tako hudo, da je malo upanja, da bi še kdaj zamo- gel hoditi, nogo ima zdrobljeno. * * * Tatvine. Neznani tatovi so ulomili pri gostilničarju Francu Plevniku v Velčali in odnesli različnega blaga v vrednosti 44 gold. — V Krasici v črnomeljskem okraju je cigan Hudorovec ulomil pri posestniku Antonu Jeleniču in ukradel neka j denarja in nekaj obleke, tako da zuaša škoda 22 gld. * * * Prvi avtomobil se je 14. nov. pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo. Poglavci so se kar trumoma podili za njim. Avto-"mor)iL.je ^ast barona Codellija, kateri se jeVfiiiiP Pripeljal z Dunaja. ____ Izganjanje hudiča"^ cerkve. Piše se ,,Slov. Nar. " :* Vsled župnikove bolezni je minolo nedeljo v Sori maševal kapucin iz Skofjeloke. Kakor navadno, je bila mej mašo propoved. Komaj je bil kapucin prišel na lečo, začel je cincati in upiraje plamteče poglede v dva moža, jal tarnati, da je — hudič v cerkvi in da mora ven. Ljud je so se spogledovali in ženice so se začele na vse načine prekriže-vati ter motriti navzočne vernike, zlasti necega (>0 let starega železniškega čuvaja (št. 173 mej Medvodami in Loko) iu necega čevljarja, kateremu je bil dal župnik sam ključ, da sede v klop. Komaj je bila propoved končana in je kapucin zopet oblekel mašni plašč, je ukazal ministrantu naj mu da blagoslovljene vode, potem pa je vzel moustranco in šel ž njo — hudiča izganjat. Ljudstvo je bilo vse pre-padeuo in je strahoma gledalo, kaj dela kapucin. Ta je šel naravnost k. železniškemu čiiVaju in mrmra je nekaj latinski, ga začel škropiti z blagoslovljeno vodo, da je bil mož na prsih ves premočen. Čuvaj je prestrašen vprašal kapuciua „kaj mi hočete" na kar je kapucin začel delati z monštranco križe in ukazovati ,,V imenu božje postave — hudič pojdi iz cerkve ven." Mož se je brez ugovora udal. Bil je bled kakor smrt in seje kar opoteka L ljudje, pa so govorili, da je kapucin v njem spoznal hudiča po — rudeČi kravati, ki jo je mož imel, dasi ni socijalni demokrat! Jed-nako kakor z železu, čuvajem je ka pucin napravil s čevljarjem, potem pa, ko je bil oba ,,hudiča ' odpravil iz cerkve nadaljeval mašo. — Tako se glasi naše poročilo, katero smo prejeli od verodostojne Btraui. Ako je v njem kaj netočnega, smo drage volje pripravljeni popraviti, ker nam je samo na tem, da se dožene resnica iu nečemo nikomur delati krivice. Ako je škofjeloški kapucin res tako poBtopal, potem je ali norec in spada v norišnico, ali pa tako podivjan fanatik, da bi ga bilo treba prikleniti. Cerkvena oblast je dolžna, da za ta škandal, za to nečuveuo pohujšanje poskrbi zadoščenje, ako ueče, da so bo sodilo, da odobrava postopanja loškega kapuciua.'4 Kaj tacega je pač mogoče le samo na Kranjskem ali v tirolskih hribih! * * * Razsodba v prvi pravdi radi nabrežinskih izgre-d o v. 15. nov. zvečer po 6. uri razglašena je bila razsodba s katero so bili obsojeni v zmislu obtožbe: 1. Anton Bukovec iz Proseku na 20 mesecev težke ječe; 2. Benedikt Primožičiz Kostanjevice, na 2Qmescev težke ječe; 3. Josip Marica i Jabrežine, na 14 mescev težke ječe; Viljem Klarič iz Trsta na 6 mescev težke ječe; 5. Ivan Caharija iz Na-brežine na 6 mescev težke ječe; Friderik Devetak iz Nabrežine, na 7 mescev težke ječe: 7. Leonhard Boschetti iz Nabrežine, na 2 mesca težke ječe; 8. Peter Brumat iz Fare, na 6 mescev težke ječev 9. Josip Gruden iz Nabrežine, na 8 mescev težke ječe ; 10. Hermeuegil Bressan iz Fare, na 5 mescev težke ječe; 11. Fran Pertot iz Nabrežine, na 20 dni zapora. Oproščeni so bili: Vincen-cij Toros, Andrej Ferfolja, Josip Caharija in Rok Caharija. II. partije. 19. nov. so se vršili govori državnega pravdnika iu braniteljev. Državni pravdnik je govoril jako rezko iu se je sosebno pečal \z gospodom Plesom. Odgovarjala sta mu temeljito branitelja dr. Pretner in dr. Gregorin. Zlasti poslednji je v dveurnem govoru dokazoval uekrivdo gospoda Plesa. Gospod državni pravdnik je v svoji repliki hotel dokazati, kako tudi dejstvo, daje gospod Ples — apovdarjamo, da še le potem, ko ga je obtoženec Boltar opetovano prosil za odpu-ščenje — zadnji dan razprave dal roko istemu, priča, da se Plea čuti I krivega, kajti na Plesovem mestu,1 ako je res nekriv, ne bi bil storil nikdo drugi kaj tacega. Na to je odgovoril branitelj dr. Gregorin : Tudi Odrešenik na križu je vsklik-nil: Oče, odpusti jim, saj ne vedo. kaj delajo ! Gosp. Ples je mehkega in blagega srca in ni mogel drugače. Kaj bi bil storil gospod državni pravd nik v takem slučaju, je zame vse jedno. Ob 9. uri zvečer razglasila se je po tridnevni razsodba, s katerč,80 bili obsojeni: 1. Ivan Picikar n? ~ mesecev težke ječe: 2. Martin Boltar 'A* 13 mesecev težke ježe; 3. Alojzij GaWovec ua 4 me-sece težke ječe ; 4. Augllštm Gabro-vec na 7 mesecev težke > sip L^giša na G mesecev ' 6. JoBip Sirca na lo mesecev težke' ječe ; 7. Ivan Furlan na 4 mesece težke ječe ; S. Fran Furlan na 3 mesece težke ječe; 9. Ivan Furlan na 8 mesecev težke ječe; 10. Josip Lupine na 7 mesecev težke ječe; 11. Karol Gabrovec na 7 mesecev težke ječe. 12. Auguštin Trčon na 7 mesecev težke ječe: 13. JosipTrevn na 5 mesecev težke ječe ; 14. Lovro Ži-vic na 13 mesecev težke ječe; 15. Josip Škabar na 10 mesecev težke ječe; 16. Friderik Ples na 8 mesecev težke ječe; 17. Alojzij Zbogar na G tednov zapora; 18. Anton Gruden ua 7 mesecev težke ječe; 19. Anton Trčon na 13 mesecev težke ječe. Popolnoma oproščeni so: Miha Pecikar, Marija in Ivanka Ples iu učiteljica Laura Scholz. Deloma oproščeni so in sicer Fran Furlan zločina po Š S3., Alojzij Zbogar zločina po § 85a. Josip Skabar zločina po § 152. in 157., Avguštin Gabrovce zločina po § 85a iu 1» iu Friderik Ples je oproščen glede obdolžitve Martina B o 1 t a rj a, da bi mu bil dal orodje, da razbija ž njim poslopje šole „Lege Nazionale". Obsojen je župan Ples le radi tega, ker je smatral sodni dvor dokazanim, na podlagi izpovedeb dveh soobtožencev proti izpovedbi enega zapriseženega svedoka, da je za vpil enkrat „živio! Dol Lega!" — Ta vsklik smatral je sodni dvor kakor sokrivdo na zločinu javnega nasitstva po §§ 5. iu 85. a ter mu je za to naložil kazen — 8 mesecev. Odvetnik dr. Gregoriu je priglasil takoj pritožbo ničnosti in vsklic radi previsoke kazni. Za vse obsojence upotrebil je sodni dvor olajševalno okolnostganeuja srca. Samo za župana Plesa jo je izključil. To je pač barbarsko in samo v Avstriji mogoče, kjer Slovence izročajo zagrizenim laškim ali nemškim sodnikom. Ali bode cesar tudi te pomiiostil? Na mestu bi bilo, saj se je uprav o priliki umora cesarice to zgobilo! Ti siromaki so pač drago plačali svoj patrijotizem! * * * KOLEDAR je dotiskan, sedaj ima še bukvovez izvršiti svoje delo. Ličen in povsem je zanimiv; obilo slik ga olepšuje in veliko gradiva je v njem. Cena mu je 25 ct. Same slike nas veljajo nad $60 iu ne iščemo dobička pri njem. Rojaki sezite po njem! Naročite ga lahko ob-jednern z liBtom! Kdor hoče svojemu prijatelju ali znancu napraviti umestno BOŽIČ NO ali NOVOLETNO DARILO naj mu za vse leto naroči „GLAS NARODA", spominjal se ga bode vae leto, gotovo 102krat in se kratkočasil ž njim. Dva lista na teden za za $3 je pač malenkost! Kje je ? Listnica uredništva? Rojakom odpošljemo sedaj za S40.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da dam svojo PRODAJALN ICO Z CROC IDRIJSKIM BLAGOM v ali tudi PRODAM. V zalogi imam čudi raznovrstno obleko za moške. Prodajalnica je dobro vrejena. na dobrem prostoru, v bližini stanuje največ Slovencev in zelo ugoden prostor za to kupčijo. Najbolj bi jo privoščil Slovencu, ker vem, da bi dobro shajal. Kdor želi kaj več zvedeti naj se pismeno ali osobno oglasi pri lastniku : John Roiz, 403 Northern Ave., Pueblo. Colo. ANTON PUCEL, doma iz S^ Ribnici, v Ameriko je prišel 10 leti in bil v Anacondi, M potem pa šel v Pueblo, CoJo, gova žena že sedem let ni nič o nj čula in želi kaj zvedeti, zato pr rojake, da bi jej kaj naznanili p naslovom: Ciia Pucel, Box 18, Eas Helens, Mont. (3—1) Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz 1018 St. Clair Str. na 1776 St. Clair Str., Cor. Norwood Ave. Priporočam se za redni, o b i 1-n i obisk, zagotavljajoč- tudi v bodoče najboljšo postrežbo. S pozdravom GEO. TRAVNIKA R, 1776 St. Clair Str.. Cor. Norwood Ave. KJE JE? PAVL ERŽEN, doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Frank Jurjevčič, Box 113, Blocton, Ala. Kje je? ANTON MALI, doma iz Krono-vega, župni ja Bela cerkev na Dolenjskem ; pred 3 leti je bil v Valketis, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli razuani-ti njegovemu bratu : Jernej Mali, Box 4(5, Willock. Pa., Ailegh.-nv Co. (3- i) SLOVENSKO Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in oovestuih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnin-* p r o s t o, ktero vrste kdo želi. ti lede knjig, k tepe. vrste jih Kdo želi naj mi piš cenik, pošljem ga vsakemu poL prosto. Moli t v e n i k e imam 30 cent, do S2.25 : posvetne knjižice pa od 10 centov naprej; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich. Francoska parobrodna dražba ILU za leto 1899 imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jili dobe 100 za $6. Pošljite naui lahko znamke za ,,Pra-tiko!" „GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. New York. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Avstria). Puruiki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton ^treet: L&Gascogue La ^hampagn-La BT^tagne La NoKmaildl« prvi j^ZTed kniitH TT^rg Ijajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države inCanado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. 10. 17. 24. 31. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, J v Calumetu, Mich. 1 se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za ^ izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velika; za u svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi g raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tak" IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIOJO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV ( Frames) /.a slike od 2f> T centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili o»tjedn»'in slikani. Z spoštovanjem udani ^ IGNATIUS TANCIG, CALUMET, M1CI11GAX. & SCHNELLER 6c PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da sta odprla a^^arocLsLjsulan-ico s zGROCERIJAMI iu RUDARSKO OPRAVO ua 510PINK ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra W>s i,, zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z š to van jem SCHNELLER & PLAUTZ, 519 Pine Street, Calumet, Mi<*li « Podpisana priporočava vsem Slovencem iu Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi ua novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ &RED0 VEDNO K SVOJIM! Sž spoštovanjem Martin Bhith &l Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSO * STR., JOLLIET, ILL Slovenci! Ako pošljete dr- Jfe^jflt. jfc jl-j----- ± . i. iro domovino, želite koga . ^ ali potujete domu, obr-ia F. Saks«r & Co. rojakom priporočam moj ALOON JT> MAIX STR., LA SALLE, ILL., Lereni bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE 8MODKE. Za zal.avo j<> na raz|m.I ganj« rojake ni tudi Hsie^lj isce. S 1» zdravom i ti odličnim spo-vii njem A NTON ZORCIC, 1.135 Main Str., La Sal le, III. m t Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ~ /i A A: K A CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta hanks ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ce< o in i" >■ iidna v izplačanju škod^; ima sv.-j^^u NuTARY PUBLIC, kt^ri na pravi j a : pooblastila, ku|Hi« pogodbe, pr«skrl>u-;<■ d«dščine in vs^ v ta posr-1 spadajoč« zadev«. Pošilja DENARJE v «?taro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parol.rodn« črt«. tr-er- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. / EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER & CO. »GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, /—New York, PoSilja torn« in vestno DENAR V STARO DOMOVINO L* h t. o i;i z a ti « h 1 j i v o, dosedaj smo odposlali že nad pol tretji milijon goldinar, avstr. veljave. večjih svotah in menjavi priporočamo nifiijlce dobrih bank. Posredujemo sloveuske posojilnice. \ - ik Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomn dobro postrežemo, ak pot n i k n n j nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici vodijo ž«l«zuic : Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian PRINCE LINE One navedem paiobrodi imajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz KSTe^T^- Ctbxlo^o in ZtsTosirpol „Spartan Prince", „Trojan Prince'4, ,,Parter Prince". ,,Afghan Princ«1', ,.Italian Prince'1 vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlovec $28.50. Inspink $20.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ^—----- YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. hranilne Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blag Paziti je treba na naš naslov, v New York pride in eas. V New York j vTi|TrjC"^Monifir" Pacific in druge, ktere gredo samo do vilfc vlo^e kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možk«,^ž«uske in otroke. Dalje : ali Runa!« potem pa spremne železnico H," tJ^"^!^!«—v^ti I S™ »KUHINJSKO OPR^Va rk dospe z«leznic-: Pennsyhanij.-. Gn.nd Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa-^ Vse ProdaJam P° c^ui. dt Shore, \\ "stem Ontario itd. Ne p s ušajte krivonosih agentov; nesprejmite 'transfers , ^ ■ 1116 vredue hot«le in Vas povsodi oslepe; računajo S2.50 do S3 n k >i jHflti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali !M:m uazn.imlo, prihranite l«pe nove«. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se muiali ali ias govori vsakdo, toraj 1« sam« eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte- TJstanovljena 1884! THE CARIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek lastnik. |<-W [.akawamt, \Y ♦tov. ker ti Vas ru-,iče. Pri i«MI bi evmvirli Str. na konca Carlisle Street! \ poslednjem času lovi naš« rojak«* z našimi hrvatski m tudi kdo zelo slabo kaj in i »dr« j", kar j- že marsikdo okueil. Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, na konjsko železnico in kondukt^r u reče, da vstavi _ _ i v .!.. nas in Kakor hitro na Greenwich Str««t stopi iz Carlisle Strmet, kjer "to pri ij/11 iS i> v - .-v tabl.. z napisom „Glas Naroda1. V?ašej C Priporoča posestnikom^«^. J^^Tni'grTice^feT^^ljMiAliU vsakovrstne t in e e (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdfle:-tel:. FL0R DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars ^ z bai^f0 aliko S^zvrstnih dolgih vi rži nk z slamo. ^^?Čntevanje pošiljam cenik (Prič« list). Naročila s« vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po KxpreBU prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako st: mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: kovertami ljudi lovci, kteri govore poljski, slovaž lov -nski. Ti vskemu reč«jo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odr"^1"" JOHN BREDL, prop. F. A. DUSCHEK se ima le dva mala office jenja vidi edejo 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.. kjer so skoraj vse želez"iške,£*£\ uai I toči fiua vina, likerje in pr* na C a r 1 i s 1 e S t r., potem/^P09,^^^ je j »[^j^ dobre b in o d k e. Posestnik je avstrijski N«mec, rodom Čeh. Toči dobro EBER- Kdor potuje naj bode previden, ker ilnr iii m0~H , r j hart in ober pivo. — zep bOll. 7 '—-mm Ilobro prenočišče za potnike. 128 E. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji k Bvojim I Spretni aarentie se spreimo proti ugodnim pogojem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik i 4 \ i i i * i i i i 4 i 1 4 i v Warenberger G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, Mich., J. STREIFF & CO., lastnika (ireenivich Street, Neiv York (v bližini tiskarne Naroda"). In»t^lu oKtanejo navadno Slovenci d«'hajajoči V nn^'in A v«»t ri i»*. |) »l.ra [><» nizkej c«ni. Pr« «lajntn<» r/. inm>br, dalj« PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razn« J,I ' imam na lazpulago dobre SMODKE. Rojaki, posetite m« parkrat in prepričali b« bodete in postrežbi. S pošto van jem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Juliet,111. Na zahU'vanj^ s« razpisi I jaj > <• --niki frankovani. Poštena postr«žba in jain.>tv< rob<» j»i moj« s;Hglc. Za obilo naročb.: n»' priporočam z vst-m poštovanj«m : Jakob Stonich, H9. R. MADISON STREET. CHWA0O. ILI Glasoviti in pro-bluvljt-ni zdravnik, ki s«' j« izučil in prejel diplomo na slov«-<*.h zdravniških vs«ut :' -«ih "Br-ču, J3 Miakovem, New Yorkn, Phi-ladvltiji it.i. j.^ bil r«>jen v Sa-m oboru na Ilr-vii t sk«m, i ma 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in mij-»pasnejše človeške ifritv.isi. Prišel je m i.i.i v to d^ž^lo, z žulji in bogatim znan-; j«min skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdtavnika. Radi t«ga naj se vsakdo, ki boleha vsl«d onemoglosti, ali na prsih, ušesih, oč«h, ali srcu, želodcu,vodenici. mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici. oslal)«losti, vsakqyrstnihžen skill bolez i h itd. — naj ol»išče ali se pismeno v materinem jezi- ku obrne na svojega rojaka Dra. Gjnra Ivana Poheka. On je na s1^crfciLio_e in si^oijine k ras- lv E RJE. ter o dobrej pijači JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih o r g- e l j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim Oglasnim od $25 naprej in treba dati $5 .,are". Bolj. še vrste pd $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo ^garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Podpisani priporoča vs«m S|ovenc«m svoj no vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno svože pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Isiegljlsce- Poaebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam. da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter s« n«morem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da st" mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da s« Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj i u rojak. Karol Blaž i na, Can ion Ferry, Mont. ( Ur. G. /YAAT POHBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako &tara j« bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.