List slovenskih delasrcarv Ameriki. The largett Slovenian Daily in the United States. I—neJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAHDT 2876. Entered M Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t nnder the Act of Congress of March 3, ^ 1879.___TELEFON: CORTLANDT 2876 NO, 120. — STEV. 120. ' NEW YORK. FRIDAY, MAY 22, 1925, — PETEK, 22. MAJA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXX III ZAHTEVE FRANC. S0C1JALIST0V Francoski socijalisti zahtevajo novo vojno politiko. — Prete s strmoglavijenjem Painleve-ja. — Izjavili so se za podajanja z Abdel Krimom. — Zahtevajo, da se dovoli rifskemu plemenu o-zemlje. — Painleve je branil maroško kampanjo. — Rekel je, da so bile izgube manjše kot bi bile lahko. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, 2 I . maja. — Socijalisti zahtevajo, naj se odvzame maršalu Lyauteyu vso polno-moč v Maroku. Ministrskemu predsedniku Pain-leve-ju so zapretili s strmoglavljenjem, če ne bo pristal v te zahteve. Socijalisti predlagajo civilne komisarje za armado v Maroku, — a ta predlog je vzbudil veliko opozicijo, ker spominja na rusko armado po zaključeni revoluciji, ko so stali civilni komisarji višje kot pa generali in ko se je pričela armada hitro razkrajati. Socijalisti izjavljajo, da nimajo namena uničiti discipline, a že enostavni predlog, naj se imenuje civilne komisarje, je vzbudil senzacijo. Zelje socijalistov so natančno obrazložene v listu Quotidien. Izjavljajo, da mora vlada kontrolirati reziden-čnega generala Lyautey-a v Maroku in da ga je treba prisiliti, da se najprej pogaja z Abdel Krimom in da naj ne zahteva njegove popolne predaje. Vprašanje meje med španskim in francoskim ozemljem je treba tako preštudirati, da se bo dovolilo rifskemu plemenu žitnico , — dolino reke Ouergha, ki je sedaj bojno polje, — ne pa sililo v vojno rifsko pleme, trpeče od lakote in pomanjkanja. Socijalisti so pripravljeni ponesti svoj boj v poslansko zbornico, kakorhitro se bo sestala, ter prisiliti Painleve-ja, da ali sprejme njih pogoje ali pa odstopi. Dolže ga, da je obljubil slediti .politiki Herriota, da pa tega ni storil. V vladnih krogih se izjavlja, da hočejo socijalisti uveljaviti novo vlado Herriota. Leon Blum, ki je najbolj aktiven v socijalistični kampanji, bo najbrž predlagan za mesto finančnega ministra, kar bi seveda pomenjalo neposreden poskus, da se uveljavi davek na kapital. Prilike, da bi ta kombinacija uspela, so manjše kot pa prilike sedanje vlade, ker bi senat brez dvoma strmoglavil katerikoli kabinet s socijalističnim programom. Ere Nauvelle izjavlja, da sega sedanja politika v Maroku v čase ministrskega predsednika Poinca-reja, ki se je skušal pogajati z Abdel Krimom in da je Painleve kot vojni minister le pospešil priprave za obrambo Maroka, s katerimi je pričel general Maurice Nollet, ko je bil član Herriotovega kabineta. Ere Nauvelle izjavlja, da skuša Painleve skleniti mir z Abdel Krimom in da je bil poslan Louis Mal-vy na Špansko, da razpravlja s špansko vlado o temelju pogajanj, ki bi bil sprejemljiv za vse. PARIZ, Francija, 21. maja. — Kampanja proti vojni v Maroku je napotila ministrskega predsednika Painleveja, da je izdal priprosto ugotovilo, v katerem je branil vladno politiko. — Maršal Lyautey je bil zadostno založen s težko artilerijo, zračnim materijalom ter avtomatičnim orožjem, tako da bi bile operacije lahko tako, hitre kot le mogoče in najmanj drage glede človeškega materijala, — je rekel. — Cesta v Fez, katero so skušali napadalci o-grozati, in sicer s tem, da so pričeli ščuvati lojalnost plemena, ki so se podvrgla našemu protek-toratu, je bila očiščena in sovražnik je bil pognan nazaj, da meja naSega ozemlja. — V sedanjem času, kljub infiltraciji, ki je neizogibna v tem posebno težavnem ozemlju, skušamo izčistiti svojo mejo, katero je treba napraviti varno proti vsakemu presenečenju. Vojni dolgovi italijanske vlade. •~~~ Mussolini je rekel v italijanski poslanski zbornici, da so vojni dolgovi Italije priviligirani.— V govoru, ki se je tikal ameriških zahtev, je o-menil italijanske vojne žrtve. RIM, Halija. 21. maja. — Ita-Ijanski mmiffrrsiki prodsostliki, lse je moral umakniti maršalu lordu Plumerju, ki bo prevzel tudi naslov vrhovnetga poveljnika v Palestini. Imenovanje Plumerja ima tako vojaški kot pleanenski in verski pomen. Glavna nevarnost vojne na iztoku je sedaj osredotočena v Mezopotamiji, kjer imajo Turki več divizij na m "-ji severno od Mo-u-ia. Plumerd je bil mož. katerega je izbral Lloyd George, da nove-ljuje Dardantjlam. ko je pred tremi leti pretil izbruh vojne s Turčijo. Amundsen je poletel proti Severnemu tečaju. Strašno dejanje 15-Ietnega dekleta. Petnajst let stara deklica je umorila ljubico svojega očeta. — Družabno zaničevanje i n obup matere sta jo do-vedla do tega strašnega dejanja. — Izgovarja se, da je hotela ljudem zavezati jezike. ŽITA IN OTON BI SE RADA VRNILA NA MADŽARSKO Monarhisti so pričeli v Berlinu precej napredovati. — Vlada se zavzema za povratek stare kaj-zerjeve zastave in za gotove izpremembe v ustavi. — Madžarska hoče Otona, sina pokojnega Karola. — Zavezniki bodo naprošeni, naj dovolijo povratek Karlovega naslednika. Poroča Samuel Spewack. OSLO, Norveška. 21. maja. — Danes popoldne je ipoletel s Spjc-bergov proti Severnemu tečaju kapitan Roald Amundsen. Nj tgo-va okspedieija se vozi v dveh peroplamih. Ker je* vreme izvan-redno ugodno, je upati, da bo srečno dospel na svoj cilj. V vsakem aeroplanu se nahajajo trije tavožje. v Razdalja med Spicbergi in Severnim tečajem znaša 800 milj. Aiko bo šlo vse posreči, bosta aero-plana v osmih urah na svojem ei-lju. Ministrski predsednik odklanja vsako idejo ko-1 o ni j al ne ekspanzije ter izjavlja, da je edini cilj vlade ohraniti mir. Tej politiki sledi maršal Lyautey povsem verno. — Nobena vlada in naj bi bila taka ali taka, — pravi Painleve, — bi ne mogla nastopiti drugače kot je storila sedanja vlada in tudi ne z večjo zmernostjo, spojeno z odločnostjo, razven če bi hotela prepustiti fanatičnim voditeljem najprej pot v Fez, nato ves Maroko in končno naša koloni jalna posestva V: severni Afriki. CHICAGO. III.. 21. maja — Petnajst M stara Lucille Wunsch je ustrelila včeraj žensko, ki je baje uk radia materi ljubezen moža. obstrelila nato svojega očeta t-er ranila mater, ki je planila med očeta in hčerko. Kazmerie njenega očeta z do-tično žensiko je baje nudilo oprav-l ji vim iti klepctavim sosedom priliko dati prostega izraza svojim mislim, a sosed j. 3 se niso zadovoljili s tem enostavnim opravljanjem, temveč tudi pognali mlado deklico v obup -s tem. da so se izogibali očeta in se norčevali iz matere. Vsled -tega se je hčerka krvavo osvetila nad rivalko svoje matere. — Mati, — je izjavila deklica., — je delila iz očetom vse napore in .skrbi in na>to je prišla la ženska tor zavzela mesto matere. To je bilo več kot sem mogla prenesti. Iziprva nisem mogla razumeti, zakaj me ljudje v Riverdale ne \abijo več na svoje zabave, a uganka je bile r »Sena, ko sem izvedela za odnosa je m ul očetom in to žensko. Deklica obiskuje višjo šolo ter je zelo lepa. Ženska, ki je živela po streljanju še par ur ter koneč-no umrla v bolnici, se je pisala Agues Sinm ik. Predno je umrla, je rekla, da je oddala strele Mrs. Wan.seh ju ne hčerka, a vsi drugi >o to zanikali in tudi policija smatra priznanje dekliee za resnično. Včeraj zvečer je rekla Lucille svoji materi. — Rada l>i storila nekaj, da zave ženi ljudem jezike. Mati je bila s tem zadovoljna. Lucille je vtaknila revolver a* žep Nato sta odšli skupaj proti hiši. v kateri je stanovala Miss Simnek ter čakali »pri ograji. Konečno so >r odprla vrat in izstopila sta moški in ženska. Bre»z vsakega obotavljanja je potegnila deklica re-volv.-r ter ustrelila ilis^Simnek. Nafto je pomerila na fifeeta ter dvakrat izprožila. Wunsch se je pričel opotekati. S strašnim vzklikom je planila mati. ki je stala doterlaj na licu mesta kot odreve-nela, me< naneil od Evrtrp jjc«-v vse .-.laho in ničesar dobrega. hočejo za vedi: ► pognati i/ svoje dežele Spance in Francoze ter postati sami .poda; ji na rojili t Mi. Noben pameten in posš4en elovdk. jim tega ne more zameriti. < 'ivilizaciju. kot ju trosijo po .-evinii Afriki Španci, Francozi in Italijani, ne pomen ja do.-^ti vee ko* .širjenje ostudnih .spolnih bolezni, mučenje priproste*ra življenja nomadov ter koneeno deka pa je lahko pridobiti za to ali ono obupno podjetje in v.sled tega je bilo za Abdel Krima igrača pnidobiti za svoje načrte deloma tudi rifsko pleme, vsled česar je postal položaj Francozov skrajno r i sita nt en. V zvezi s temi razvoji je zanimivo š«' naslednje: Francozi so največji zagovorniki l ige narodov, ker smatrajo Ligo za nekako orodje, s katerim lahko pospešujejo svoje cilje v -Evropi in drugod. Francija smatra svoj bojni pohod v Maroku za privatno, notranjo zadevo, ki nima nobenega «tika z Ligo. Rad it e ga se tiidi ne obrne nanjo in na svetovno razsodišč?* Liga je le dobra, 'kadar je treba zavarovati interese Francije pred drugimi narodi, a kadar pridejo v po ste v interesi drugih narodov in plemen, nima Liga nobene besede. ti, kaj se da z nekoliko -dobre volje doseči. Dober mesec je šele«, ko je pri-ledilo Samostojno podporno društvo v New Yorku veliko veselico za Dam slepcev v Ljubljani. 0 katere lepem uspehu in dohodkih je bilo natančno poroeano v las Naroda. Omenil sem že v zadnjem dopisu. tla bi bilo želeti, da tudi ostala društva v slovenskih naselbinah sledijo temu vzgledm ter pri-rede vsaj eno veselico v letu, katere čisti dohodki naj bi se prispevali za Dom slepcev. Torej komaj en mesec od one prireditve, pa je že vse utihnilo h: neka:ko zadremalo. Z nekoliko dobre volje in požrtvovalnosti ter sodelovanjem že v Glas Naroda natančneje poročat prijatelj Tone. Prispevali so k zbirki torej naslednji darovalci: John Janežič $2.00. Zaslužil jih i je pri trdem delu, toda pogrešal i .. jih bo z lahkoto. — je pristavil. Mrs. Antonija Tomaž je prispevala .+5 00. Njena velikodušnost v društvene ali dobrodelne namene je splošno znana. Jo a Shubel je za 'Slovana* neumorno prodajal srečke za cekin IV-botala sva se, da bo prispeval a slepce toliko, za kolikor kupim j ed njega številk in je bil je zopet j < n dolar več v zbirki. Mr. Michael Pirnat Mr. Frank Padar in Frank Cvetovič, vsi izborili pevci "Slovana" so tudi I rispevali vsak po en dolar. Raaume se, da SčOn se oglasil tudi pri očetu birtu Mr. Antonu, Persichu, ter nepristransko pohvalil. da toči vse drugačno kapljico kot na »Silvest.rov večer. Pokazal .sem mu nabiralno polo. pa se je podpisal in mi izročil či-to nov petak. Nadalje je prispeval Mr. Lojze Iludeeek $1.00 z obljubo, da prispeva o priložnosti še več in res je izročil mojim sorodnikom v New Yorku še $5.00. katere sem v redu sprejel an je s tem Mr. ITu-deeek z najvišjo svoto na prvem mestiu darovalcev k tej zbirki. Potem je dal še Mr. Avigustt -lančigaj $1.00 teir mi obenem potožil da je še čisto nepoznan med newyorskimi Slovenci, ter prvič na slovenski veselici. Zaposlen je v nekem kemičnem laboratoriju v New Yorku kot kemik. Kadar pa se zopet sestaneva. na kaki zabavi, Mr. »Taaičigaj, bom že jaz skrbel, da se ne boš preveč dolgočasil. Neke nedelje sem bil v Richmond Hill, kjer so mi tudi prispevali Mr. Joe Trušnovec $1.00, Miss Fany Ude $1.00 in Mrs. Antonija Hofer $1.00. Za 10. maja pa sem ibil zopest povabljen na svatbo k rodbini Vila r v Brooklyn. N. Y. Poročila sta se namreč Miss (Zofija Vilar in Mr. Miro Birezac. Nevesta je iz Logatca, ženin pa iz Dalmacije. Kako smo se imeli na "ohceti" ne 2)om popisoval, ker bo dopi<= že itak predolg. Ako le omenim, da smo se zcMpdt voaili dooiov v pozkkdjek db belem dnevu, upam. da je povedana dovoij. Da sem mogel sprožiti idejo o Dopisi. Greenwich, Conn. Koliko galon ga še imaš pa Ti Jože? — so me spraševali v vedeli družbi pri rojaku J. S veti inn v Brooklynu, ko smo se vrnili iz prijetnega izleta na Long Island. Nevrjetno so zmajali z glavami, ko sem jim povedal, da komaj še eno četrtino vsega pridelka. Pa jkaj se hoče, saj smo se že Tieasih v šoli učili, da ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš. Pri kapljici pa se ta pregoyor lcaj lahko izpolnjuje. No, pa ni danes maj namen poročati o zabavali in veselicah, ker za date to ^pumftad tudi ni bilo dosti prostega časa. Pač pa hočem v naslednjih vrstah dokaza- ebirki za slepce, sean z par besedami naizdravil novo poročenet-ma ter pripomnil, tla prispevam 43.00 za Doiu .slo|K*ev namesto rdečih nageljnov nevesti. Saj prostora za cvetlice na mizi že itak ni več preoertajalo Nato pa sem predložil nabiralno polo svatom. Srce se mi je smejalo, ko so mi patlal i zeJetii dol a neki v klobuk, kako včasih krajcarji revežem na kvatenio nedeljo oh potih gori k .sv. Tropici na Vrhniki. Xevesfrii tedaj že Mrs. Zofija Brezae ja pričevala .00. Nadalje njene sestre Miss Urška Vilar 41-00, Mrs. Pavla ¥*etek ^1.00. Mrs. Božala Mazovic ^1.00. Mary Kareher $1.00. Najmlajša nevestina se.stra 31iss Angela Vilar pa mi prinese en petak in e-r*, k vod t r s pripombo "tale drobiž" Hotel sem seveda odšteti štiri do- i • ♦ • -i larje nazaj, pa pravi. o svoto. Razume se. da si tega niseon jiiLstil dvakrat reči. Blagor pa Tebi Angela, 'ki imaš take bankovce za "drobiž". Oodala sta tiuli nevestin oč-, Anton Vilar $1.00 in nevestin brat John Vilar 41.00. Prispevali so na to še naslednji svatje; Mr. Ignac Ves iz Linden. N. J. +1.G0. John Svetlin, Brooklyn. N. V.. 41.00. Mrs. Jennie Ze-Ienese. N. Y. C.. 41.00. Martin Zelene. N. V. C.. $1.00. ter že-ninovi rojaki Mr. John Rajhovič. I f oboke n. N. J., 41.00 in dru/inn Gobo. Hobokcn. N. J.. 41.00. Tako sem bil s tem uspehom na d vse zadovoljen. Zadnji .petek pa sem imel tn gori izva.ureden obi>k. Moj sošolec Malh Cukale iz ifnajste šole v Vrhniki se je po 18 letih odsofno--ti odpeljal s parnikom "Paris' pogledat za dva meseca v starn kraj. Poirnd.il se je iz New Yorka sem gori do mene on in njegov prijatelj Mr. V. Mariahfr iz Ohicage. ill. Prispevala sta seveda rade vol je tudi vsak po en dolar v --klad za Dom slepcev. Ker je bilo haš na soboto, sem jih odpeljal v New York k 71ar-niku. natto pa preživel zopet en 1

at. Zjutraj j»' vstal čil in zdrav ter v svoje veliko začudenj-1 opazil, da se je bil w:!d i< steklenice, v kateri je bilo hudičevo olje. d očim je steklenica z domačim žganjem stala nedotaknjena poleg. Ameriška prohibicija se je v gotovih ozirih dobro obnesla. Izvan-redno je trenirala ameriške žel-idee. Nobena žival ne prenese toliko kot Amerikanec. kateri se noče pokoriti osemnajstemu ahuncl-mentu. * n Ncikdo.je izračunal, da lahko elovnk živi 7. r>2 ceinti na dan. S tem denarjem lahko bzavžije dovolj živil, ki vsebujejo najpotrebnejše snovi za življenje. — Poglejte — kriče kapitalisti — in delavci se še pritožujejo, da imajo premalo za življenje, ce jim plačamo po pet dolarjev na dan. Pri tem je treba to pomisliti: 'Marsikateri delavec se je skušal preživeti z 52 centi na dan. pa je kmaflju iaprevideil, da to ni mogoče. Ni pa še dosedaj slišalo, da bi kak kapitalist poskušal živeti s to malenkostno svoto. Trgovec z dekleti. \ Te dni se je vozila z vlakom i: : -itara v Dubrovnik neka Ib-let-na Marija Batik. Potovala je v Dubrovnik, da obišče svojega oiV- j ta. ki je tam zaposlen na 11 -ki la-tlji. V vlaku se je pridružil Mariji eleganten potnik, katerega pa ona ni. poznala. Tujec je pričel mladenko spraševati o cilju njenega potovanja. Ko 111.1 j»- Marija izjavila, da je hčerka siromašnega delavca, jo je neznanec povabil. da stopi k njemu v službo -Slavonskem Brodu proti mesečni plat"-i 7~>0 dinarjev. Ta razgovor p:i je postal sumljiv nekemu sopotniku. ki je c<-lo zadevo nrija-\ i! službujočim orožnikom 11a prvi posla ji. Svoja sumničenja j pf»ja.-iiil s tem. da vabi neznance neko mladenko k sebi v službo, ne da bi jo sploh natančneje poznal. Orožniki so takoj nato stopili vi f lak in a • • tirali neznanca, o kate-! rem se je kmalu izkazalo, (la trguje z dt klet i. da jih oilda v javne liise. Mesto mrličev Nikjer na svetu se ne izvrši toliko samomorov, kakor v Budimpešti. Zato vidimo, da romajo zdravniki in medicinci vsega sveta v Budimpešto: nikjer drugod si za št udira nje ne morejo tako ]»oceni nabaviti trupla kakor tukaj. SLOVENSKA VEST. Joset" Miller, penzi joniran železničar iz San Franeisco. ('al.."je na potovanju po severni Ameriki in ("ana li. Zdaj s mudi nekaj časa v Xe\v Yorku in se spominja .svojih skušenj, ki jih j" imel v New Yi rku prej 25. leti. ko je potoval prvič v stari kraj. -se zaniimali za to veselico in se je tudi udeležili. Sporočati moram, da je družini Pavla K hm a nemila smrt na-gloma pobrala 4-letno hčerko. Družini izrekam svoje sožalje. Prostovoljno si je prikrajšal življenje s pomočjo vrvi Joseph Sva/hodnik, krojač. Kaj ga je do tega dovedlo, mi ni znano. Naj zadostuje *za danes, pa drugič zopet kaj. . Sitisni'pozdrav vsem! . .. « Iyail Vtt^pga. 5407 Carijegie St^Pittsburgb, Pa. i 'r * v 1 - *' 'UH , OJJti i Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj. Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem .prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija. Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega" meseca. Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija. Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. Raznoterosti Zakaj so se kadilci pri-učili turškemu toba- Kadilcu TTihnar / Čisti turški tobak, tak ^^^^ tj rur>ki tobak ima najfinejši duh in ; ^ ^nffll I jkus. in Hehuars so iz čistejja tur- f B ! * J ŠkatJJe po 10 ali 20 : (y^^A ^B" '«,^' T, 1 GtAS NARODA, 22. MAJA 1925. Srbski glas o Jurjevi bolezni. Starokrajsko časopisje poroča podrobno in po svoje o bolezni srbskega kraljeviča Jurja. — Možak ni zadnji čas nikomur zaupal. Misleč, da ga hočejo zastrupiti, si ni upal dvakrat jesti in eniinisti restavraciji. Kronski svet je odredil, naj se ga internira in naj bo zanaprej pod neprestanim zdravniškim nadzorstvom. Beofjratl, 4. maju. 3. maja je bil izdan nastopni komunike: "Ker je zdravstveno stanje Nj. V. kraljeviča Gjorgja postalo takšno, da je nujno treba spremeniti način njegovega življenja pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, je na osnovi čl. 33. obiteljskega pravilnika za člane kraljevskega doma Nj. V. kralj odredil kraljeviču Gjorgju bivališče, ki prigovarja ^ttm pogojem in mu dodelil posebnega zdravnika. 1/. kabineta predsedstva vlade." Kraljevič Cijorgje je torej odpravljen v novo bivališče pod postimo nadzorstvo zdravnikov. Ta ukrep je bil predviden že 1. 1922., ko bi bil moral princ Gjorgje biti odpravljen v Niš, a se to ni zgodilo v pričakovanju, da se bo njegovo stanje izboljšalo. Toda njegovo stanje je pastalo od dne do dne hujše, kar dokazujejo njegovi neprestani izpadi napram njegovi okolici, ki so začeli zavzemati že tako razmerje, da ni nihče več maral ostati v kraljevičevi službi. Kraljevič je na vsakem koraku napadal kralja in vlado ter se posebno žaljivo izrazil o njih z besedami, ki se ne dajo beležiti, a jasno dokazujejo njegovo težko duševno stanje. Kraljevičeva depresija ni bila nikaka tajnost za .psihiatre, ki so imeli dovolj prilike motriti in preiskovati kraljeviča ter o njem podati strokovnjaško diagnozo. Najmerodajnejše je mnenje, ki ga je zadnje dni podal o kraljeviču glasoviti psihopato-log, pariški zdravnik dr.- Rabino-vieli. Nekateri politiki, ki so že docela izgubili teren v javnem mnenju. so kraljevičevo psihopatološ-ko stanje začeli izrabljati v svoje namene in kraljevič jim je nesve-stno šel na roko. Da ' se prepreči kakšna večja afera — kajti kraljevičeva razdraženost je postajala od dne do dne večja — je bilo treba poslužiti se izolacije kraljeviča in stalnega zdravniškega nadzorstva. Zato je kraljevič sinoči bil v spremstvu zdravnika odpravljen na Iielje, kjer bo užival potrebni mir, zdravniško strežbo in primerno oskrbo. Kraljeviča Gjorgja je zadnje čase mučila fiksna ideja, da ga zasledujejo in mu strežejo po življenju. Kadi tega je izvršil obilo izpadov. obenem pa je bil nezaupljiv napram vsakomur. Ko je s svo jim obnašanjem odbil od sebe večino prijateljev; se je zatekel k svojemu nekdanjemu učitelju, upokojenemu polkovniku Milivoju Andjelkoviču ter se pri njem plasiral na hrano in stanovanje. V solM>to popoldne, ko je kraljevič Gjorgje odšel z obeda, se je v stanovanjskih prostorih polkovnika Andjelkoviča izvršila hišna preiskava, ki pa je ostala negativna. Odpravljenje kraljeviča Gjorg-gja na Helje naravno vzbuja v beograjski javnosti dokaj interesa. Današnja "Politika'* prinaša različne podrobnosti. Piše, da kraljevič Gjorgje že nekaj časa živi v duševni depresiji in stalno misli, da je njegovo življenje v opasno-sti. Zatrjeval je eelo, da so ga nekoč skušati otrovati, kar pa je seveda samo plod njegovih fiksnih idej. Odtlej je koncentriral vse sile na svojo obrambo. Najprej je zbral okrog sebe nekaj osebnosti, v katere je imel še poslednje zaupanje, dočim so ga oni skušali izrabljati. Kraljevič je angažiral po sebno kuharico, kateri je mesečno plačal 5000 dinarjev in nikoli ni maral obedovati sam, temveč samo v družbi svojih ozkih zaupnikov. Končno se ni zadovoljil niti s to opreznostjo. Njegova umišlje-nost opasnosti je ' postajala tako močna, da vobče ni več maral obedovati doma, temveč je dnevno menjal hrano. Pred deset dnevi je kraljevič, zbit telesno in živčno, odšel k svojemu nekdanjemu učitelju vpolc. polkovniku Milivoju Andjelkoviču, mu razložil težave svojega duševnega razpoloženja in ga naprosil, naj ga sprejme na hrano in stanovanje. Obenem j^ kraljevič že tudi izgubil poslednje zaupanje i v svoje najzvestejše prijatelje in služabnike. Kolikor je še prišel z njimi v dotiko, jih je često napadal, nato pa se z njim zopet miril. V svoji depresiji je prihajal zadnje čase često v konflikte z onimi, o katerih je le slutil, da ga preganjajo. Stedil pa ni 'nikogar, niti na javnih prostoj-ih. | Ker so zadnje dni postali njegovi j izpadi vrlo česti in ostri, je bil jsklep o njegovi izolaciji poslednje sredstvo, o čemer je kraljevič Gj. v soboto prejel pod robno obvestilo. Kakor že omenjeno, je policija v soboto izvršila pri polkovniku Andjelkoviču hišno preiskavo. Rezultat je bil negativen, toda našla sta se dva Sabojčka, ki ju je kraljevič zaklenjena in plombirana shranil pri polkovniku. Poleg tega se je našlo tudi posebno zapečateno pismo. Celotni materijal je bil izročen upravi Beograda. Takoj za te mso se izvršile hišne prei kave tudi pri Jasi Grodanoviču in vseučiliškem profesorju Mihajlu Petroviču, nadalje pri bivšem ka-petanu Mišiču (sinu pokojnega vojvode Mišiča) ter pri dr. Dragu Ikoniču, uredniku "Republike". O rezultatih preiskave policija ne izda podrobnosti. Včeraj dopoldne je bil polkovnik Andjelkovič pozvan k p r is ost vo va n j u otvoritve pregleda obeh zaboj čkov. Pregled je bil končan še le ob 6. popoldne. Tudi o rezultatu tega pregleda po licija ne izda informacij, pač pa "Politika" beleži verzijo, da so se v obeh zabojčkih nahajali kraljevičevi memoari in pa nekateri dru gi zapiski. Od dobro informiranega mlajšega politika je "Politika" dobila še nastopne informacije: Kraljevič Gjorgje se še dalje časa ne počuti dobro. Njegova duševna bolezen ni ostala brez učinkov na vse njegovo ravnanje, ki je zadnje čase postalo že docela nerazumljivo, saj je vobče bilo težko karakte-rizirati. Kraljevič Gjorgje svojemu stanju nikakor ni posvečal dovolj pozornosti. Zdravniški nasveti so ostali brezuspešni. Šefa kraljevskega doma je kraljevičevo zdravje res začelo skrbeti. Pašiče-va bolezen je ovirala nujno sklicanje kronskega sveta, zato je vlada v soboto sklenila, da se kraljevič Gjorgje mora podvreči briznemy zdravljenju. Takoj v soboto je ta sklep bil sporočen kraljeviču, ki je nato v spremstvu zdravnika odpotoval na Belje. kjer ho odslej stalno prebival. V nekaterih dnevih bo kronski svet podrobneje pretresel kraljevičevo dosedanje ravnanje ter sklepal o ukrepih, ka terim se kraljevič mora podvreči za časa svojega zdravljenja. Pričakuje se. da bo kraljeviču določen poseben tutor, ki bo upravljal kraljevičevo imovino; to posebno že zato, ker se je zadnje čase opažalo, da so nekatere sumljive osebe skušale kraljevičevo bolezen izrabljati v svoje nečedne namene, (.'len obiteljskega pravilnika za člane kraljevskega doma. na ka-fterega se sklicuje komunike predsedstva vlade, «e glasi: «Za pre^-jo in razpravo disciplinarnih prestopkov se ustanavlja dvorski svet. Njega tvorijo kralj, prestolonaslednik (ako je polnoleten), člani kraljevsikeiga doma, ako so dopolnili 21 let, metropolit, predsednik ministrskega sveta, minister pravde, predsednik državnega sveta ter predsednik kasaeij-skega sodišča. Kralj je upravičen disciplinarno nastopati po predpisih tega pravilnika, odnosno, kadar to sam smatra za potrebno, predloži zadevo dvorskemu svetu v presojo in razpravo. KDAJ BO KONEC ŽIVLJENJA NA ZEMLJI VA2NA IZNAJDBA V francoski akademiji znanosti je predaval znani matematik Ve-ronne o zanimivem problemu 'Konec življenja na zemlji.' Po njegovem mnenju bo zemlja čez dva mi lijona let grobnica vseh živili bitij. Izginejo vse živali in rastline. Življenje na zemlji pogine vsled mraza. Slične teorije je postavljala znanost že prej, ali na- podlagi znanstvenih opazovanj so prišli učenjaki zdaj prilično do tega zaključka. Veronne predpostavlja da znaša temperatura solnca približno 6.200 stopinj in sklepa, da mora biti srednja temperatura zemlje 16 stopinj, na ekvatorju pa 34 stopinj. Te teoretične številke se zelo približujejo resničnim. Veronne se je v svojem predavanju ozrl tudi v davno preteklost in izjavil, da je imelo solnce pred 2 milijona let dvakrat večji premer ne go ga ima zdaj, temperatura zemlje je pa znašala okrog 90 stopinj. Pri taki temperaturi je bilo življenje na zemlji seveda izključeno in šele ko se je zemlja dovolj ohladila, se je pojavilo na nji življenje in sicer najprej na tečajih, kjer je zdaj večni sneg in led. Čez dva milijona let se bo premer solnca zmanjšal za eno destino in na zem lji bo vse zmrznilo, ker bo znašala srednja temperatura 0 stop. Po Veronovih računih bo trajalo življenje na zemlji 4 milijone let-, tako da smo zdaj nekako sredi te dobe. Veronne trdi tudi, da je planet Mars že davno obdan z ledeno skorjo in da je na njem iz-jključeno vsako življenje. — To predavanje je zbudilo na seji društva francoskih zvezdoslovcev živahno debato, povodom katere je neki astronom omenil, da je Vero-ne pri svojih računil prezrl drug važen faktor, namreč radioaktivno svojstvo teles. Ker pa vloga radia v naravi še ni točno pojasnjena,' je težko ugovarjati Veronnovim zaključkom. rojaki, na&oCajte se na 'glas nahoda' največji slovenski dnevnik v ZDBCOtEHm ds&avas. PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE Poslopje, v katerem straši. V Italiji, kjer je vedno nekaj novega, imajo sedaj vilo, v kateri straši. Strahovi mečejo po kuhinji salato, preobračajo stole ter tako ropotajo, da obliva človeka kurja polt. Spiritisti niso mogli ničesar dognati. Najbrž gre za dobro zasnovano reklamo kinematografskega podjetja. Fel maršal v on Hindenburg. drugi krogu svojih vnukov. lco»vpiiht rl>(70kt »le* £0.>i* toki«' predsednik nemške republike. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) ; V Rimu v okraju Caprera. ulica j I.sole, stanuje v lepi villi odvetnik J dr.-Pittaioli. V družini je šest o-Jseb. O tej vili se sedaj govori in ! mnogo ugiba, ker je to vila duhov. | Filt§iolijeva družina pripoveduje, | da odkar stanuje v tej vili. nekaj j mesecev že. ni miru cest« »krat ni • po dnevi in ne po noči. sliši se ro pot, pa to so še prenašali, ali ne-jkega dne je neznana moč iztrgala ženi iz rok steklenico z oljem in jo j vrgla po kuhinji. Potem so debel.> j gledali stole. ki so se začeli premikati po sobah. Xato so se pričele od pirati omare in obleka ter perilo i je ležalo razmetano po tleh. Taki i - j m slieni pojavi so sledili dan na ! dan. Odvetnik pravi, da je mislil ! spočetka na avtosugestijo in na j zmoto. Ker pa le ni miru, se je o-jbrnil na policijo za pomoč. Prišla je policija, po predpisih oborožena, da prestraši iti prežene duhove ali jih aretira in spravi na varno. Ko so šli policijski uradniki po stopnicah, so slišali ropot a -nje. Stanovanje je zelo zaprto. Ko so odprli sobo, so videli razmeta-fne razne reči s postelj in omar, vse je bilo narobe. Policaji so vse izhode zastražili in izvršivši preiska vo, pa niso našli nobenega duha. Policija je ostala tam do tretje lire zjutraj, pa je bilo vse tiho. Sostanovalci v vili so potrjevali od-vetnikovo pripovedovanje. O vili duhov so seveda kmalu izvedeli novinarji, ki so prišli izpra-ševat. kaj in kako se godi v njej. Ko jim je odvetnikova žena pripovedovala dogodke v hiši, je zaropotalo v kuhinji, da so se vsi prestrašili. Ko so vstopili v kuhinjo, so videli veliko leseno mizo preo-brnjeno. Kdo jo je prevrnil? V kuhinji ni bilo nobenega človeka. Nadalje je povedala gospa, da so našli pred par dnevi vrata v stanovanje. ko so bila pred odhodoma trdno in varno zaprta, popolnoma odprta in železna zapora je ležala na tleh. Pripetilo se je v kuhinji, la je bila s krožnika vržena zele-ijava v njo. Pri hiši imajo lepega velikega mačka, katerega so tudi pritegnili r bajko o duhovih. Pravijo, da ka-lar je maček odsoten, je mir, ka-lar je doma, pa rogovilijo duhovi io hiši. Zadnje dni se je prikazal liaček pobit in ranjen na enem o-resu. Kateri duh ga je udaril 1\ i m ska policija ima nadalje o-->ravka z vilo duhov in išče ''medium", ki rovzroča nemir. Policija je hišo evakuirala, vsi stanovalci so morali ven in v vili so sedaj sami policaji, da prtmejo duhove. Sumljiv se jim zdi odvetnik sam. zato ga policijski komisar pogost oma izprašuje. Vršila se je dne 24. aprila v vili spiritistična seja. katere se je udeležil tudi neki 'medium', poklican iz Trsta. Seja ni dala nikakega rezultata. Odkar je policija v vili, je vse mirno in du- hovi sp boje. Policija ima na piki odvetnika Fittaiola, ki je tudi solastnik "Union Filma", katero podjetje je napovedovalo vprizo-ritev filma "Vila duhov." Morda je vse skupaj inscenirano v reklamne s vrhe za novo kinematografi-<~no predstavo, izvirno sicer, pa precej nerodno. Vsi italijanski listi pirnašajo dolira poročila o dogodkih v vili duhov. V ZNAMENJU MORALE BRATA WRIGRT — IZNAJDI TELJA AEROPLANA. Sedanji spor med Orville Wrig-htom in ameriško znanstveno akademijo Smithsonian Institution je zopet prinesel v ospredje imena prvih letalcev v Združenih Državah. bratov Wright, svetovnih pi-jonirjev avijatike. Tam na jugu v državi North Carolina, vzdolž moč vi mate morske obali je narava sama vzgradi-la niz nizkih sipin, takozvanih "banks", kot da bi hotela potom naravnih valolomov obvarovati kopno yred razdirajočimi valovi oceana. Turist. ki si je šel oprl ed a t te "banke" sredi decembra 1. d003 in je slučajno prišel do mal ■ naselbine Kitty Hawk sredi teh "bank", bi bil tu v svoje začudenje zagledal dve mali kolibi in zu naj njih neko čvjdno vozilo v podobi gorostasne muhe z dvojnimi perotimi. Kak domačin, majajoč z glavo nad čudno pošastjo, bi mu bil povedal, da to hoče biti letalen stroj. ki sta. ga iznašla dva "prismojena koitsarska mehanika i7 Daytona. Ohio." Ali, ako naš tu-11st bi bil znal pogledati v bodočnost, bi bil se zavedel, da stoji pred prvim resničnim letalnim strojem na svetu in da oni šepa-sti kolibi sta bili z.;,bel modernega zrakoplovi va. Mnogo let prelno sta brata Wright. Orville in Wilbur, začela svoje poskuse pri Kitty Ilawk. študirala sta vprašanje letala po zraku iz vseh knjig, po katerih sta mogla poseči. Prvo inspiracijo sta dobila že kot dečka, ko jima je j oče prinesel »domov majhen beli o- , kopter, igrapo. ki je letala nekaj časa okoli, ko so jo zagnali v zrak. Ali šele ko je prišla v Ameriko vest o tragični smrti Lrilienthala. nemškega prvomučenika letanja, ki je eksperimentiral z drsalnim letalom, sta -se brata Wright odločila za temeljito proučevanje problema in "začela sta eksperimentirati z drčami in zmaji. Tekonj teh eksperimentov sta našila, da so tedanje tabele o zračnem pritisku itd. .bile popolnoma napačne in da je bilo treba najti nove formule, ako naj bo uspeha. V mesecu septembru in oktobru 1902. sta napravila čtiz tisoč drkajočih poletov —opusti vsi se z letalom z brega v nižino, pri čenvur je letalo vsleil zadobljene brzine iz lastnega vzmaha nekoliko vzletelo v zrak. Nekateri teh poletov so trajali čez minuto. Ni čuda. da je njun netananstve-ni pomočnik mislil, da je s tem že ves protolem rešen, samo če se prilepi na drkajo-če letalo nekaj perja, da bo lažje. Ali brata Wright sta spoznala, da je sedaj prišel čas, da se letalu doda ne perje, marveč motor. Prišla sta v dotiko z vrsto izdelovalcev motorjev, ali končno sta morala opustiti svoje iskanje1, ker nista mogla od aikgder dobiti primer- lieneeanski škofje m) imeli v Benetkah svoje letno zborovanje, na katerem so m- pečali v glavnem v sjH>rtom žensk • in z njihovo pogansko modo Sklenili so stro —«» o.;is.mIbo nad prod irajoeiin po-transrv »m. ki je v velikem nas-protstvu , krščansko skromnostjo. Tak šport i/postavlja ženo moralni nevarnosti in jo vodi do na-, vad in zadržanja, katero ni v skla >m z misi jo žene v družini in družbi. Kljub ojM'tovauim opominom napreduje izziva j« m" a in šfcanda-ozna moda. ki je proti evangelj-iu nauku, pa tudi proti naravni morali. Pozivajo ženska društva krščanske«-a mišljenja na l>oj j roti T.':u:i pojavu poganstva, ki pomeni dekadenco družin in dru-žeb. Na pol golim, sploh premalo oblečenim ženskam ne bodo delili v cerkvah sakramentov duhovniki, ki imajo nalogo tudi odstraniti iz cerkve sploh vsako žensko, ki bi služila - svojo modo vernikom lahko za "kamen škandalizira- Italijanke so b pe in miCne, dokler so v svojih mladih letih. Na jugu mladenka vsevete hitro in ta-krat kaže v obilni meri svoje čare. Tako je v Italiji danes povso-di. V mestih se nosijo dame po najnovejši modi. ki goji goloto, po deželi jih posnemajo, zaman pa so vsi dosedanji opomini in bftneean-ski škofje ne bodo dosegli nič s svojimi strogimi svarili. Zgodaj zraste in se razvije Italijanka in zgodaj usahne. Ko šteje 30 let. je stara. Svojo cvetno dobo pa hoče preživeti po duhu in modi časa; tako v mestu, kakor na deželi. Sport prodira vedno globlje tudi "v ženske sloje. nega motorja. Namesto tega sta se odločila, da izdelata sama motor in tudi primerne vijake. V septembru 1. 1903 je bil stroj izgotovljen in na poti drvposkuše-valnega polja blizu Kitty Hawk. Razne nepričakovane težkoče so nastale, ki so neprestano odlagale dan prvega vzleta. Končno je bil določen 17. december za prvi letalni eksperiment.* Tega dne so privlekli novi stroj iz kolibe na neko vrsto drsalnice. ki se je rabila za "startanje." Orville Wright, ki je prvi krmaril, opisuje polet s •sledečimi besedami: "Pustil sem motor vrteti nekoliko minut, da se zagreje, in nato popustil žico, ki je držala stroj na drsalniei. Stroj se je zagnal naprej proti vetru. Wilbur je tekal ob strani, držeč perot, da se drži v ravnotežju na drsalniei. Stroj, drsajoč proti vetru, ki je pihal z brzino 27 milj. se je le počasi vz- j pel v zrak. Letanje gor in dol je bilo jako nepravilno, in to deloma vsled nerednosti zraka in deloma, ker nisem imel nikake izkušnje, kako naj se s tem strojem ravna. Kontroliranje sprednjega krmila je bilo jako težavno; stroj se je na enkrat vzpenjal v zrak do višine j 10 čevljev in potem ravno tako hitro se spuščal navzdol. Takojšen pad kakih sto čevljev pred koncem proge in 120 čevljev od točke, ko se je stroj povzpel v zrak, je končal polet. Hitrost stroja v i rimeri k zraku je zniašala 4."> čevljev na sekundo. Polet je trajal le f12 sekund, ali vendarle je to bil I prvi polet v zgodovini, v katerem {se je stroj s človekom vred dvignil j iz lastne sile v zrak v polnem vzle-itu in letal naprej brez zmanjšanja hitrosti in končno prišel na dno v jtočki, ležeči na isti višini, kot ona, kjer je polet začel". Istega dne so bili napravljeni drugi poleti, zadnji izmed katerih je trajal 59 sekund in v daljavi 852 čevljev. Minuli so potem meseci, ko sta brata Wright pridno delala v Da-vtonu, da izpolnita stroj na vse mogoče načine. Iznašla sta nov mo tor, močnejši in primernejši od onega v prvem poletu, zboljšala sta krmila, peroti itd. L. 1908. je Wilbur šel na Francosko, kjer je dobil Mieheirnovo nagrado, dočim je Orville nadaljeval poskusne polete v t'"j deželi. Tekom istih je izvršil prvi celourni polet v zgodovini. Sledili so drugi poleti v raznih evropskih deželah in končno si je ameriSka armada nabavila Wrightov stroj. Mnoge dežele so počastile brata Wright z raznimi odlikovanji, in tako tudi razne ameriške ustanove in vseučilišča. Wilbur Wright je umrl 1. 1912., dočim je njegov brat Orville še .vedno aktiven kot aeronavtični inženir. _ Zadnja prošnja do nezveste ljubice. Rtra sen samomor je izvršil te dni 2:>l-tni kmet Haloum iz Chrt-nic na Češkem, ker ga je zapustila ljubica. V Usta si je vtaknil dinamično patron o in jo zažgal. Kksplozija je raznesla nesrečne-: ža na kose. Samomorilec je zapustil pismo, naslovljeno na bivšo ljubico, v katerem jo prosi, naj gre pri pogrebu tik za njegovim t ruplom. ROJSTNA HISA PREDSEDNIKA MONROE voBUoooo * uKocearooo.. u^yj V New Yot-ku bodo zgi-adili protesitaiitovsko katedralo, ki -bo veljala nad pelmajst milijonov dolarjev. &lxka nam, kaže kopanje temelja. /Zadaj v sredi je nadškof William Manning. -......- ................— .,„ ■ SUka nam predstavlja aparat, ki naznani iz velike daljave bližajoči j se trarakoplov, S ta*kimi aparati so opremljene posadke, ki etra- GLAS NAHODA. MAJA 1925. JUGOSLAVIA IRREDENTA ^Temeljni kamen za šolo v Renčali. I Ved kratkim mj postavili temeljni kamen za /-gradbo novegn šolskega ]w>slopja v Renčali. ke.r je staro -šolo raznese! bojni vihar. Pri .-love.siiovti so bili navzoči domači občinski zastopniki /. župa-orom na e in. vlado *je zastopal eonte A ti ems (politični ura In i k iz Gorice, doma iz P od gore pi"' Gorici t, okrajni šoNki nadzornik liunbia itd. Sledili! so slavno-*: primerni govori. Na pergamenn ki je vb žen pod temeljni kamen je napisano v italijanskem jvzJ-ku: Ko je kraljeval N. V. Viktor Emanuel III. in pod narodno vlado. ki j-» j.* vodil N. E. ii-ni o iMu.—olini. po.-t;:\ija 2G. aprilu 102."» pr i kamen K-ga pomniki! ilaVij;.; dif kulture, osnovna šo! • v Ren ah. poruš<-na lekom vojn«* yji odrešenje. Zopet zgrajena ]>' Volji drŽave. Kriza v goriški hotelski industriji. 7.\ /;: hfii-lirjcv in prost iLniear-j'-v v CSorici je predložila te dni oblasti spi menl -o. v kateri opi snj • s, la:ijo krizo v lt« .-rišk i ho-M.-ki industriji. V mestu j-' 270 javii j n lokaJov. Kar . e mu<>«r> pre ve' !■• j.« tudi v nav-križiu z /?. koiisk.mi določbami. Pr.. štora z r tu.|i*j.- na razpolago povsodi \ najoi>>i žne:ši jiieri in š preostal.' bi 1 udi v .tu,': ' LT.*1 t U i skega crr.meta. Zveza hoče. da po k I lean j« oblast v-.* to vpošteva w ne do vo; i novih ho' j-Iskih ;j 'd gostiln otvoritev. o/.iromr? ima š - » i: .-.iviti take b»kah\ ki ne O« bj O , :-ja.i I 'i.ime •!•!. T'! i'- V je vedno manj. >in.;ki za vzdrževanj«* > /.ki. zalo prieaku-j- . > «• io ! ' : • i '' - pom«-niec. da se 11' i obla-t ravala po uj'-ei v- • ■ h.sil. I'll!. koluisaza sindikalne i-rganizaeije j-' imel o tej stvari daljši ]>ogovor s pod-pi ■ .< k: >:u v venci. l{r.s je. da glede, <»orice s strani tujcev ni pritoži« ali splo'::i.> faši-iov.sko ravnanje s Slovenci odvra1 a od po seta Julijske Krajin.-. S fašisti nočejo pri-*.i v dotiko druge narodnosti in tako tujski promet v Prinu i-j i paihi. A!: » bi bile razmere lepe in bi bili fašisti vljudni ljudje, pa bi brez dvoma tujski promet v deželi evetcl in Zveza hotelirjev bi ne amebi prilike, l<»/iii o krizj. Ono spoi.M nico naj predlože hotelirji tudi fašistovski organizaciji, kateri naj povedo, da tiči pri njej velik del krivde na onienieni krizi. K!u aj 7. jugoslovamskim pro-fc-iorjeni Vebroni v Trstu pa je tak. da se bodo čule 5e linjš- pritožbe. kakor je goriška, o padanju tajskega prometa v Primorju. Iz Srpenice na Bovškem se jc. izselila ž«- desetina vseh ob'i-tiarjev. Okoli 75 Srpeničanov je v Franciji in Belgiji večinoma pn rudnikih. Stirj družine so pr da^-vse kar imajo, in so se odločile za pot — v Rusijo, za katero agiti-151 jo neki komunistični agent je. Nesrečni ljudje, kako bodo v 1 »r»lj- Seviški Rusiji razočarani! Mizarstvo v Solkanu. ki je nekoč lepo evetelo, se je pričelo zadnje čase zopet ugodno razvijati. Dela je precej in po-vpraš tvanja po solkanskih mizarskih izdelkih narašča tako. da sme upati Solkan na boljše čase. Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgovec Filip Adamič. Knjigarna "Glas Naroda" MOLITVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo; v platno vezano...............80 v usnje vezano.............. 1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami.................. .90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaves: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____ 1.20 1.50 f (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano....... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano....... Ave Maria; v fino usnje vezano..........1.40 Bilke (Marija Kmetova) .....«.... J25 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v.........%. .90 Hlapec Jernej ...............70 Moje življenje t. v............90 Moje življenje broširano.......70 Podobe iz sanj t. v...............1,— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v. .. .......... 1.20 Mimo življenja t. v. .......... 1.— broširano ...................80 Cyklamen (Kersnik) t. v. ........ 1.— Cvetke .......................... .25 Črni panter......................65 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ....................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Čarovnica starega gradu.......... .25 povest........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. z v. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj).................... .60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega poredne než a, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega ziylj'enja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60 Četrtek t. v......................90 Dekle Eliza t. v..................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .................„.....60 j Devica Orleanska..................50 i Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ................35 Farovška kuharica trd. v.........1.— Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez. . Muhoborci, trd. v. . Pravljice, trda vez Tolvaj Mata j. trd. . 1.— . 1.— . .90 . .90 Farovška kuharica broš............75 2 3Q j Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Godčevski katekizem ..............25 Golem, roman......................70 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75 Gusarji .........................90 Hči papeža ...................... 1.25 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano ................. Iz dobe punta in bojev......... Iz modernega sveta, trda vez. . Jutri (Strug) trd. v............ Jurčičevi spisi: .50 1 .40 i .75 i .60 j .80 5.00 .50 „ 7.00 .30 .30 .65 POUČNE KNJIGE: Anglcško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.0d Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....3H Doi-mči živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Higiena Sornatologie, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Klnjiga o dostojnem vedenju....... Katekizem (veliki) ............... Mlekarstvo s črticami za živinorejo Nemško angleški tolmač..... Naj večji spisovnik ljubavnih pisem Nauk pomagati živini .............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani Naša zdravila .................... Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez...... Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... 2 del ........................ Pravila za oliko.................. Postrežba bolnikom ...............25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri raČunar .75 Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 j Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ i._ Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- Aškerčevi zbrani spisi: ski slovar.....................50 r Slovenska narodna mladina......1.— Akropolis in piramide Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... i._ Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trrlo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v Cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj .................. 2.50 Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) 6 zvezkov ..............2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .................... .45 1 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 .60 .50 1.40 .75 Sosedov sin, broš..................40 zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 4. zvezek; Cvet in sad — Hči mestnega sodnika —Kozdovska sodba v Višnji gori — Dva brata tr. v. 1.20 . zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez. . *____1.00 Kraljevič in berač ................25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Malo življenje ...................65 Mlada ljubezen, trd. v. ..........J.75 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Mnsolino .........................40 Mali Klatež ..................... .70 Mesija ......................... .30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Mieško) ...................1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka ......................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 po v............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez, .............. .80 Naša leta, broširani")...............60 Na Indijskih otokih . .............50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji .......................30 Nihilist .40 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek ..................... 36 4. zvezek ......;...............40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spisje ....................bi. . .35 Krvna osveta........................35 General Lavdon .........m..... .70 Napoleon L ..................... 1.— Babica ..........................1.20 V gorskem zakotju ............... .35 Za kruhom ........................30 .....3 — .....1.40 ..... -35 Z ongjem in mečem ..... Grška Mitologija, 2 knjigi Kranjske čebelice, poezije , AJLI VESTE. — da sta bila pred kratkim ukradena dva korčega jugoslovanski kraljici, ko je potovala po Jiosnif — 'Ali veste, da so TTetmars turške ri-m mrete napravljene iz 100°/o čiste-turškega tobaka in da so to »®f-jvredne ameriške eiaare.i .80 1.25 .80 1.— .80 Balade in romance trd. vez..... 1 broš...................... Četrti zbornik trd. v.......... broš....................... Jadranski biseri .................80 Junaki .........................80 Mučeniki .........................80 Peti zbornik trd. v...............1.10 broš....................... .90 Primož Trubar trd. v. ............1._ Nove poezije .....................80 RAZNE POVESTI IN BOMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boj^, roman trd. vez.............. .80 Beneška vedcževalka ............ .35 Belgrajski biser ................ .35 Boli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi .............. .80 Brez zarje trda vez...............90 Bosi (Dostojevski) t. v. 1^0 Bele noči (Dostojevski) t. v....... .75 Balkanska Turška vojaka......... JtO Snrtka vojska ................... .40 t: - - • . ■ -..... - . Levstikovi zbrani spin; 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v p*sencah — Različne poezije — Zabavljice in pusice — Ježa na Paraas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez.................. .90 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana.................. 1.QC 2. xv. ptfwwa. bodoniii Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja .......... .35 Spake, humoreske, trda vez . .......90 Strahote vojn« ................... .50 Stezosledec ......... ........... .30 Sveta nod, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................76 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucer......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sm medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez. .. Julij Cescr tr. v..... Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez .90 .90 1.— .90 SPISI KRIŠTOFA Ž MID A: Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda ves.......... .90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo ves........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. itViwifwoiTM roman .. .35 Pariški zlatar ..................... .35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk ................ .90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec..............30 Pravljice H. Majar'............... .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............. 26 Patria, povesti iz irske jun&žke dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu............. M Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca................... JO Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Pnikin) ...........30 Pred nevihto .................... J6 Pravljice in pripovedka sa mladino. Izvesek...................... .40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rabi ji, trda ves...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsbur&aui (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem _ ________ .30 Rinaldo Rinaldini .............. J6Q Slovenski Šaljivee ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, 1 vsebuje 10 poveeti .......:.... .60 fcmaitd invalid ........ 1. zv. Poznava Boga........... .30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. z v. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata ............... .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrana pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz. minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda N> kolajevna, roman, poslovenil TJ. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... .50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran - Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, - poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš........I.............50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65 Spflmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona ........................25 3. zv. Marijina otroka, poVeat iz kav- kaflrih gora.................. J2B 4. zv. Praald judek.............. .25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... JO 9. zv. Kraljifia nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega ........... JO 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlade Akbarja Velikega ............ .25 11. zb. Rdeča te bela vrtnica, povest JO Črtica i v Koreji ....v......... JO 13. zv. Boj in zmaga, povest....... JO 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske . - .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... J25 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti trdo vez................75 broš........................50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.75 Cvetje v jeseni. Vi£oška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 broš..........................70 Tunel, trda vez....................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broi..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 }rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zapiski Tine Gramontove .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne................... .80 Zlatarje vo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.— Za miljoni, j...........65 Ženini naše Koprnele ...............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbdrka slovenskih povesti: 1. z v. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................36 z v. Povesti in slike .............35 . zv. Študent naj bo. Nas vsakdanji kruh .........................«5 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-Stl .50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...........................50 3/zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s »HVa-mi......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.—> Mladi umetnik ................... 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas .....!............. 1.20 Zaklad za otroka.................350 IGRE : .60 Beneški trgovec. Igrokas v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščana. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. JO Cyrano de Bergerac. HoeriČna komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih....... JO Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivopriseinik. Narodna igra a petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, MeSko, tri dejanja.......... .70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... JO Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski Igrokaz v štirih slikah.. JO Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih...........30 Tončkove sanje na MiHaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vaz..............45 Naročilom je priložiti denar, bodi® V gotovini. Money Order ali poStae znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajte pismo. Ne naroča jte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poetmmo prosto. "6LAS NARODA" sLovsKio nmummte oo. I Ooftbndt Bit. -r W&m^m; Ivas Pregelj: Plebanus Joannes. (Konec.) .Tcdla sta iz enega lonca in kakor težaka sta gledala, da zajme-ta v-»a k čim več in sta se zabavala : — Kakor volk zreš; — Nimaš dna. — T/t lopato jes! — Dve žlici bi rad. kaj ne? Nato sta se dvignila s hloda na cesti. V VoK'ah*sta bila. Pogledala sta za gospodinjo, ki jima je kuhala in nosila kosilo iz Tolmina. Ni je bilo videti. — Tam je menda vstopila. — je pokazal dijakon r. roko proti nizki bajti. Sla sta tja. Dijakon je pristopil k oknu in pogledal notri; nato je položil prst na ustnice. Vikar se je približal in je videl : Notri je bila skromna postelja in je ležala bolna mati na njej. Morda je bila pravkar zaspala, morda umrla. A ob postelji je sedela Kntiriea in je dojila tuje matere dete in je sladko tipala pp mlečnem licu in pela svetlo uspavanko. — Saneta ! — je vzdihnil vikar in oei so se mu zameglile. Sla sta naprej za svojim težkim delom do večera, pozno v noč. Videla sta rane. gnoj. blato ir, kri, t-.ni rt in obup in stoteri smrad. A njiju srce srce je pelo kakor v psalmu: '' Nie ni bolj svetega, kakor žena. ki je rodila!" "Nič v«\jega. kakor je njena ljubezen!"' '"Po materah šele smo vsi bratje" Videl sem mater dojiti tuje dete !'* "Videl sem *krl> očetov. Kje je!" "Mati. Tvoje ime je sveto — Tvoje ime je sladko a* ve/k**--"* ko. Gospod, moj Jezus, zadnjikrat sem ti daroval! Gospod, moj Jezus, hlapca nevrednega ne zavrzi v veke! . . * Vzbudil .se je iz 'bolečine in sence* in je videl, da leži na svoji postelji in da je mrak in tiho v sobi. Tudi v njem je bilo tiho in je kakor tonil v motno brezprostorje. .ki se je nad njim zgrinjalo v krvavo meglo. Ni vedel, da govori In da se sliši, m je slišal, kakor da govori nekdo drugi, ko je sam prosil: — Mleka, mleka! Zopet, je tonil v škrlatni megli, tii petal iz osrčja ven v neprijetni vznemirjenosti, ves igra samega sebe, moč iz nemoči; ni ga . bilo, bila je le še beseda, ki jo jf» ] čutil, videl, hotel, ljubil: : — Mleka! — Nekak truden in žalosten glas mu ;y? od govoril: — Ni mleka, stric, ni mleka. Videl je iz svoje dalje nekako sladko bitje s plašnimi in od ne-spauja vnetimi očmi, in videl je prečudno zadrego na tem sladkem ki se je sklanjalo iz neskončnosti k njemu. In zdaj j- slišal jamo. vsakdanje; — A če bi smela! O moj Bog. saj sem malo dojila, stric! i In'je videl v grozi in .slasti, da je bila žena sramežljivo odpeli1, obleko nad svojimi dojniini udi in sinili polni, mehki in topli; strašna ljubezen ženskega telesa. In je čutil, da je nagnilo zdravo telo nadenj in je dahnil vonj nepoznane polti. Njegova moška in trpka narava je jeknila v brez-močnem uporu: — Svinja! Nato je slika ugasnila in vstala nenadoma znova, sijajna večna. Tam je klečala žena, skrivnostna razumu in srcu. £ obema rokama in krčevito je bila strgala obleko na svojih deviških pršili. Njene oei so prosile k Sinu. njena usta so govorila Sodniku, ki je prihajal: — Poglej me, ljubi sin, telo. ki te je nosilo, in prsi, ki so te dojile! Bodi usmiljen, kakor si obljubil! To je -zadnje in je sodba, — je umoval vikar in j* zaprl oči. Ko je zopet pogledal, je veroval, da je onstran sodbe in snrrti v brez-glasju in brezbolesti. — Gospod Jezus, — je za klical vedro. — Tvoj hlapec Jevane je prišel, pa ne ve, kako bo odslej i ž njim. Ali sem obliodaiik ali vikar? Človeški klic veselja ga je nato zdravil iz domneve v pravo^spoznanje in je videli, da rui nmrl, da we je prebudil v človeško življenje ; da soba. kakor je bila, Ln postelja, kakor je bila, da je ženska v sobi in se igra z zrcalcean in je veselo zaklicala, ko je spregovoril. Vse osrčje se mu je vnelo v dotedaj nepoznaaii slasti in je itjkel: — Katriea, moja ljuba hčerka' — Stric! — je odvrnila tiho in se sramovala. — Katriea, — je ponovil in jo prijel za roko, — živim! — Živite. — je odvrnila. — In ti mi boš stregla in boš o-Ktala pri meni? — Do smrti, stric! — Do moje ali pa tvoje! — Vikar je dvignil roesio oko skozi okno, kjer je vstajal novi. sveži dan, in se je z neizgovorjeno brsedo zahvalil svojemu Bogu, da ga je bil ozdravil od 'hudiča, ki mu je ležal v krvi in ki ga je blodil. . . nardin de Puppis je našel o priliki. ko so rmi naznanili vikarjevo smrt, v čedajslrih. zapiskih o kaznovanih tolminskih vikarjih o-pazko Falcidijeve roke: — Joannes plebanus Tulmini. Svoj človek, uporen in ponižen, zvest in svojeglav. Ne vem, ali je hotel služiti dvema gospodoma ali nobenemu. — Novi naddijakon je pripisal pravičneje: — Služil je svojenru! — POSLEDICE LOČITVE korajŽenjebil Dijakon j<» zlezel iz groba, ki ga je bil dokopal, in se je zleknil "truden na prst ob jami. Srebrna slana je pokrila zemljo, medel «dan je gledal izza Jalovnika. Tiha, žalostna meglica je rastla iz razvodja nad Dvor, črna jata se je gnala čez Tolmin in volčansko ipol^\ Trudni grofoar je mrmral: — Izkopal sem grob. Legel bom vanj in spal. . . Vikar Janez je hitel od Tolmina doli. da bi zvonil, pristopil, maše val in daroval gospodu za vesele sanje kratke ure: atrgel živ-ljenja je bil prešel nad dolinami in je govoril odroke in Velike besede in je boLezeai sahnila. tkakor voda ob povod nji. In zdaj je vikar dospel in je videl grobarja ležati ob groibu in je .zaklical: — Peter, ali živiš? — Še malo. — je odvrnil oni trudno. — Vstani, — je rekel vikar, — in e? je tvoja ura prišla, z molitvijo jo bom zadržal, dokler ne za-kličem: pojdi, maša je končana! Grobar se je dvignil in duhovnik mu je segel z desnico pod pazduho in ga je podpiral. Vstopila sta v cerkev in vikar je daroval Gospodu in se obhajal. Potem je vstal, vzel polovico truha in ga dal strežniku. Obrnil *se j-e nazaj proti oltarju in je slišal prositi: — Daj mi, daj! Samo enkrat naj pijem kelih Gospodov. — Zapravil si ga ? — Je odvrnil vikar. — Samo enkrat — je ponovil bolnik. Tedaj je vikarju zadrhtela duša in je videl: Žena je nad tuje matere deth Hgrnile prsi. Ali manj Ijnfci Gospod in ne bo dovolil piti od svoje Krvi človeku, ki je mnogo trpel in ljubil do konca? Palico sem mu did, in veselja ne! — Naj sem, naj sem kakor žena, ki je dobro storila! Obrnil se je in obhajal tovariša svojih zadnjih poti, vse groze. vrne* žalosti. . . Potem pa je obšla njega samega prečodaa t rodnost. Bolečina ae mu je Oglasila v udih in je molil veliko besedo db besedi, ki je meso postal* in je čutil: — Oei i-in nc vi&m, imam m « *«ks>> rm. k« V dunajskitm "Ncues Wiener Journalu" priobčuje dvorni svetnik Herman Drawe zanimiv članek o razvedhi nekega zakona in o njegovih posledicah. Pred četrt stoletjem sta živela na Dunaju mož iti žena. ki sta o-ha pripadala krogom aristokracije. Bila sta tri leta poročena. Žena jn dobila ob sklenitvi zakona h-po doto, mož pa je bi! sijajna partija sami* na prvi pogled. Njegovi dohodki so bili zelo skromni in njegova bodočnost zelo nesi-gurna. Vse karte je stavil na zapuščino nekega strica, ki pa je Vrl še dovolj krepak, da bi lahko dalj časa živel. Poleg tega ni kazal nič ka posebnega navdušenja za. svojega nečaka, ki je bil ■zadolžen čez glavo. Med možem in ženo so izbruhnila nesoglasja, ki so se še bolj poostrila, ko je žena izvod fla. da u njen mož v nedopustnem razmerju z neko dunajsko lepotico. 'Sato sta se zakonca sporazum srlede ločitve. Ker pa je bila moževa priležnica takisto iz krogov boljše, lruižbe bi bila povzročila razprava*o dejanskem stanju pred sodiščem javen škamdal prvega reda. Mož in žena sta -se radi tega logivorila, tla 'poiščeta drugačen povod za tožbo. A aristokrat je bil izbirčen človek: zahteval je. da mora pristati žena na take poboje/ za razvedbo zakona, ki ne bodo njega osramotili pred !u-uajsko družbo. Žena je pristala nr predlog. Kmalu nato je mož iz-taknil neko plesalko v. lepimi ne-sami. ki je bila voljna fingirati potrebno situacijo, samo da doib aristokrat. priliko za ločitev. \ Pri neki predstavi v vari jet eju se je umaknil aristokrat z lepo pit tkalko v separiran prostor. Cez nekaj časa je vdrl v sobo ženin brat ter zalepil moža in plesalko v položaju, ki utemeljuje ločitev zakona. Žena je tožila, mož je preti sodiščem potrdil momente ki .so ga obremenjevali in sodišče je izreklo zahtevano ločitev. Ločen mož je že skoraj pozabi* :.a svojo prvo ženo in je v mirr in za d o vol j>n ost i živel z damo. k' mu je bila l>olj všeč od bivše zakonske tovarišice. Tu pa dobi na-eirkrat od advokata, ki je zastopal plesalko na razpravi, kjer je bila dosežena ločitev njegovdga zakona, pismo, v katerem dama iz varijeteja sporoča, da je rodila otroka ter da zahteva vzdrževalni-no. Možu ni preostalo nič drugr-ikem skladišču, j« že dolgo boleli al na želodcu. Ni mogel 0C0 dinarjev, — je odiro-i voril zdravnik. — Kaj pa imam tako -strašnega v želodcu, da toliko velja ? — Nič. treba je le. da ti izpustimo nekoliko krvi in stvar bo gotova. — je odgovoril zdravnik. Ko o Stanojkovič videl, koliko zahtevajo zdravniki za tako majhen pos '1. ki ga more izvršiti lu-di sam. je sklenil, da bo izvršil sani operacijo. To je tudi storil. Vzel je nož in šel k br;wiču. da mu ga dobro nabrusi. Nato se je vrnil v svoj!«na •h :i::l. Trpi v^Ii/I j:]:i\m:.i ln T»-r je ! DANES je mož ves nevoljen misel. Po pr«vuti noči je scslol k zajtrku l>rez teka. Kil je nervozen in raztlrnžljiv. Nazaj yre «nT-k:» tako izpromonil. To jv storilo Trinerjevo Grenko Vino. Trinerjevo Crenko Vino je zdravilu, ki ^a potreliujt"te. "e trpite vsieil gostih xlavolK»l(iv. ikm'-i brez sjinuja. mu^ne nervri. j>1 ~i:i• i;;i : JOSEPH TKINER COMPANY. S. Ashland Avt-.. Chicico, IiJ \ «iine eni . gije. Končno >«' < i. n:e Trim-r/evo Creuko Vino i:: NASLEDNJEGA DNE - p< p.-ln-ma i;:; r. IVje iii s. -'ji -r-. V:i la. Trini-rjevo Creuku \ iiio • d- •< l:ilieg:l tekli. I: • Izrinilo vam '•'■anje in tako - i '!>()"■ M.l <■ ' \' ia Trim t j>-v > < i.ro.r.riineren sl< ta bivši cesar Karel in bivša eesa-nlea V. it ji ]>re»>rečila zmago na Pi-avi in da je bila cesarica Zim ita-lijanskega mišljenja. Članka v "Oestr. Nachricliten" >.ta izšla v januarju t. 1. Claukar je dolžil dr. liarsehn, da je razšii-jal o Žiti laži in natolcevanja. Očitek laži je u-temeljil s. tem. dn je baje dr. Barscli trdil, da bi bili Avstrijci, kakor je razvidno iz memoarjev marŠala Conrada v. Iloetzendor-fa. na Piavi zmagali, da nista ce-ar in c.Karica izdala ukaz, da čete Ke smejo izvršiti napada. Nadalje je dr. Barscli pripovedoval, dn leži krivda, da je Avstrija iz^ui»i-vojno, na italijanski be>tiji ce--ariei ^Ziti .ki se je povsod vmešavala v vladne pn-de v škodo Avstrije. Ker avtorja članka ni bilo mogoče eruirati, j 1 bila vložena tožba proti od'govonieniu uredniku radi znme-marjmja uredniške paznosti. Pri razpravi jt' obtoženec. zastopan jvo dr. liOsingni. izjavi!. da inkriminira nega člankn prfd natisnjenjem ni čital. da ]»a hn"e za vsebino člamka pridonest: df'kaz resnic-; in sicer v tej oMiki. da se j»» t-ožitelj izjavil na omenjen način in drnirič. da. Conrad v. llo-etzemlorf ni v svojih memoarih, še manj pa drugi T- na ta način poročal o cesarju in cesarici. Obtožence je navedel dokaz, da je vzrok poraza na Piavi popolnoma drug ir. je tozaduviLo predla sal za pr» T-e maršala lloetzeiulorfa, maršala Cieorgi. nadvojvodo Josipa, pod-: maršala Willedinga in Pitreicba.1 gt neralnega jmlkovnika iti bivše-! pa nadvojvodo Evgena. bavarske--ira artiljerijdcega generala v. Kraffta. generala Lud-iidorfFa. generalnega majorja Arza. Sodiš- j če je samo deloma ugodilo tej zahtevi in zasliši .samo maršala ITo-' etznedorfa. Razprava je bila pre-i Jožena. ZLOCINEC IZ LENOBE MO 'K'; Proti DBlezenja i N«s»wto^"- . P K£."RE*_R A -tjC - ! ej: "C.O- K t (v.) ~ t V>; hbmrji tli PRF.HL\') S-T-Y-VJ; Rankovich Pn'nting Co., j 'GLAS NARODA", THE BEBC1 1417 Lafayette St., New York, N. Y. ..'KiOSLAV ADVERTISING 12x 22.23 U ril i nra ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOK Prev/amem v.-,ako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI. PUEDXO ODDASTP. HUKiKMlT NAItOCILO. VPRASAJTU MENE ZA CK.NO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn,, N. Y. ___T.-l^phone: J^ffer.^ n 20.000 kilometrov daleč na vrvi. Približno pred eni ni letom se je ponesrečil v bližini Alelaide v Avstraliji anjrleški parujlc "Citv of Sinofapore*'. ki sta »n eksplozija in požar hudo pokvarila. — Ladijsko razbitino je s»edaj kupil kapitan Bussei, ki kinpuje take ladjo. Parnik da prepeljati z dvema nizozemskima vlačilcema iz Avstralije v Rotterdam. Vso razdaljo približno 13.000 morskih milj ali okro«rlo 20.000 kilometrov upajo napraviti v štirih mesecih. Potem pride že rabljiva razbitina v ladjedelnico na llolandskem. kjer jo bodo popravili, tako da bo parnik zopet poraben.'Na razbitem parniku se pelje pet mornarjev, ki pazijo, la se ne utr®a vrv. s kajtero je privezana ladja na I vlačilca. ^ p Posebna ponudba i!^ našim citateljani , ^Ž^Slfe^1^0110^«11- pmlni itrol 1 B »treSIco m »lovčr> ke, č, i, £ —_____$25 ~ 'OLIVER' PISALNI STROJI m ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! na pisalni stroj ni nikak& ametnost. Takoj lati-t« rsak pifie Hitrost pihanja dobit« a Tajcs< WLOVENIC PUBLISHING COMPAKT O CtrtUndt HmI »iw Twk, K. _GLAS NAKOPA. 22. MAJA l!)?."». 2 'AZ-NAKILO in PRIPOROČILO. j i! in llrv. -om • '•*»i-t \ - >.], i:-ir?i. pii.. ? J * T »11 • -1" S- ]».•> - : -cm in Hrvatom. I. I iu- zeli. Za svoje d. Rojaki v :,, 'ei. ki n > mor.-- priii os V, ' h-m nhMc;,! »e:* irin --1 v, r,e ^ ll > '. I T :-ip>!i'očai!! Frank Maiincel. ZPXi Butler S* . ?in bwr', -o., j---- " " " iS^vsaSh^ Kofndar ; za leto 1925 smo že skoro razprodali \ krat- 1 W ... : iiem easn smo era rcoja:i več ?i o? Kdor •_'.-! hoče ims naj tru takoj naroči, ker £?a je le i-ar sto Iz-I vodov zaloLri Cena s poštnino vr >d 40 GENT D V. Oni naši zastopniki, ki i«, '.i -i naročili koledarjev, nj š.? požu-rijo, da ne bo preprvzno. SLOVE^C PUBT.ICnH'C; CO., CortTnrdt St.. N V C. Pariški poli.-iji j" pri-.'] v voli r !it*običaj« n zlor-iiifc. T • Anuu-r Krmi. Roj.n j ■'.] ■ ■ i'-7."> n.i Kr;;:i"o^k m. 'i'.-i.i i rno.. ! o • • i i a p'dii'ijri. d.i pf».-tal /!• "i >,:i:ib iz !»'iio-i»e. Froiijevo načelo j.> vedno bilo. da -stjie r-iovek delati >;i'i;o do "1." !eta. To ci»ikuri'j-.ko «_r» ■>! • -i d I-rou na!iiti na po<.dm<> .;: v 'i'o .i• ob:1--1! okoli vrat i ' nosi! >pre«laj na j r-.iii in / id.\.; hrhl u. da v:i jo l ihko vid.-li ljudje. Od svoje ti-orij.' je pr^šrl i i;!i>t Ki-ou v prakso, kai.-ro Izvršuje že pvitnaj^t lt-r in ki nli-i v tem. da ne d via nie. temveč n prestami misli na to. kako bi uKi čas z lenobo. (M časa do časa. kadar m;i je postalo življenje p!vdoIiroč:»vnr» je Kron podal na poli.-ii-ki kf>-misarijat s p.rošajo. da ua /1 !••■_ kaj časa zapro. To ta ]>oliri ja ir;t -eveda ni mo^Ia vtakniti v 1: t k j Itn / povoda. Kron pa jo j • kmai i prisilil k temu. Povzročil j,- na ulici škandal, razbil kako šipo aH razžalil kojrarkoli. Tako je v dno prišel v ječo. za katero je prej prosil brez uspeha. August Kri-u je torej mož. k: je ]>ostal zločince radi sv^jrjja čudaštva. — Kra-neo^ki časop:-i »reilo v analizi t< ua človeka > ■ dalje in ga "nienujejo di-žavnt.ia r ntijerja. Obenem pre-lla^ajo. naj bi se zanj uvedla ]>>s. bna kazen. ki bi obstojala v tem, da ^ra nt1 kaznuje za noben pre-Topek. | Poleni menijo, da bi čudak ii -iiki-ra ozdravil in se loiil dela. LINOTYPE OPERATOR | dobi stalno drlo iu do liro ])lačo ; Le izvrsten op rat or za anirleški lin slovenski jezik naj -e o<_r!:!si ;>ri ©LAS NAR6I>A, 31 MAJA 19SJ. ZAČETEK SPOMLADNEGA ŠPORTA (Nadaljevanje.) — Vidite. vidite, tukaj imamo človeka, ki zna poljubljati roko! — Ali veste iuiii. temveč tudi bedasti. — -laz Jii-rm n - eno, ne dru-pfo, kontesa. — je vzkliknil Krašo-v mn je. j»* (parila s«', ki je obstajala med obema in katero je v toliki meri rešpektiral. — Nobena stvar ga ni več ločevala od elegant ne. odlične čarovnice, ki ga je začarala, ne da bi vedel kedaj in kako. Živel je kot v snu. v sladki omami, ki nas ponese navzgor nad realnosti življenja. Izprva j<* dvomil, poln ljubosumnega ponosa o odkritosrčnosti njenega tako prijateljskega in zaupljivega bitja, — kajti neprestano .si je ponavljal, da ni Jiikaka igralka, s katero hi se mogla igrati kaka ženska. Mal«-, meJike in g-raeijozna ročice j »a so pa znale ukrotiti in priliznjeni pla-., ki se ji- znal smejati tako zagonetno ter |w?stat'i tudi tako preMinljiivo otožen, je !<• prekmalu uspaval njegovo nezaupljivost. Kurt Krašovce ni I ► SI dosti Izkušen v življenju in svedu, da bi mogH razlikovati navideznost

o opravili svojo dolžnost! — še vedno odlikovala njega s"svojo naklonjenostjo ter mu mešala •rlavo, s■* je v» dno bolj iti bo™pelo je pismo prednice, katero ^ta prečitali hišna bi Joried ter živahno debatirali o njem. V pismu se je gladilo, da vlada precejšnje pomanjkanje bolniških strežnic, ker so vei-je število teli odposlali v -Kolonije. Prednica nrr.re predlagati le eno samo mlado damo kot zelo »sposobno ter priporočila vredno, mlado siroto, gospodično Margareto Utensko. ki jo hila sprejeta v zavod šele pred malo manj kor enim letom, ki pa -e je izkazala 'kot tako zanesljivo in spretno v bolniški oskrbi, da jo predntiea lahko priporoma z najboljšo vestjo. Prednica je prav posebno povdarjala veliko skromnost mlade sestre in to je biio merodajno j.a konteso -Tori: d. Izprva se je premišljala sprejeti v hišo mlado dt-klico iz dobre hiše. Take usmiljenke igrajo pogosto rade ulogo zanimivih. požrtvovalnih Samaritan k. kar napravi, kot znano, vedno velik utis na moška &rca. Gospodom stvarstva ne imponira žaaliog nobena stvar taiko kot posinžljiva nesebičnost ženske, ponižnost trienika M a ur lisa in vsled tega ni mogla, soditi, če je tudi on tako naiven, da veruje v svetost diakonistinje ali če spada med trezne realiste, ki si ne dajo trosili pe*ika v oči in ki se bolj navdušuj ♦ jjo za šampanjca kot pa tza nedolžno vodo iz .stnde,nea. No, do prihoda mladega gospodarja ho poteklo še precej časa in če se ne 1k» gospodična Margareta prilegala načrtom in željam male Francozinje, jo vsaki d an la h ko ml strani. — Razlogi >o poconi kot robidnice. — in Joried je bila skrajno iznajdljiva ter znala izvrstno urediti vse zadeve dLpJomatičnim potom. Ko bo prišel Manrus, ho seveda treba končati majhno zabavo s Kurt Krafcoveem. Konies«. Krašorvea ho treba odstranil i v pravem t renutku. — in ko bo azginil on, bo imela Joried zopet časa dovolj, tla igra prt d očmi barona sama ulogo sam ari tanke. Torej naj pride ta Margareta 1'tenska, — saj ne bo nič drugega kot senca ob bolniški postni ji siare dame, senca, katero bo lahko grofica Perpignnu z enim samim žarkom svojega duha uničila. Hišni se je zdelo pra v posebno pri lično, da prihaja bolniška strežnica iz dobre hiše. — Baronica polaga tako veliko varnost na dobre manire ter ljubi prav* posebno imeti kroj* sdif ljudi najlwi! jše^a ]»olvol joai ja. Ta okoliščina ji bo zelo olajšala to precej razburljivo izpremembo. Vsled tega je bilo angažiranje Margarete Utenske sklenjena stvar iu čeprav so je stara baronica tresla od nervozno^! vspričo ■misli na nepoznano iu čeprav je .zrla strahotna in proseče v neusmiljeni obraz >voj - nečakinjo. — vse to ni nič pomagalo. Ekvipaža je pridrdrala na dvorišči ter pripeljala novo strežnico. Grofica je poslala na kolodvor star vok ter pojasnila si ožin vadi z ošaJ>no dvignjeno glavo stališče diaikcmi&tinje. Rekla jo. da nasi .sicer strežnica plemiško ime, da pa se je odpovedala v.^cm tozadevnim pravicam, ko je postala bolniška strežnica. V hiši bo zavzemala povsem podrejeno mesto in ne sme se je nagovarjati z " milosti ji vo gospodično'\ temveč le z izrazom 4'.sestra Margareta — Ker lioee služiti nebesom s svojimi deli ljubezni do bližnjega, ji nočemo odvzeti niti pie ice te svetniške gčorije, — je dostavila mlada dama sarkastično. — Hočemo ji nasprotno aiu ogromnimi parallel na olj* FRANCE — 30. maja PARIS — 6. JUNIJA. tlavre — Pariško pristanišče. Kabine ti-etjeffa rasreda * umivalniki In tekočo voda u 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pijač*. cfreoeh, J&ie 1« STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentje. koliko poklonov in mi tako naluk-nja kožo, da skoraj ne drži več skupaj. . . Potem, ko greste vi k o-bedu, pride Jones s svojo gorjaeo. Gillepsie me vrže skozi okno. Thom pson mi strga obleko s telesa in neki popolnoma nepoznan tujec m?i skalpira s tako ganljivo preprostostjo in s takim ravjiodušjem kakor da sva pila že bogvekdaj t bratovščino . . . j Kmalu nato pridejo vsi lopovi . iz okolice, me prestrašijo s svojim vražjim vpitjem do smrti in mi prete. da me dodobra potolčejo s ,svojimi prokletimi tomahawki. V j vsem svojem živlejnju nisem doži-jvel eš tolikega razburjenja kakor danes! Saj nimam ničesar proti j vam; nasprotno, ugaja mi vaš miren način, s katerim razlagate obiskovalcem svoje mnenje. Toda, j kakor rečeno, nenavadno mi je i vse . . . Vaše južno srce je prebnr-( no, je preradodarno v svoji gosto-! ljubnosti napram tujcu . . . (,'lan-( ki, ki sem jih danes napisal in v ičijih hladne stavke je vaša moj-jstrska roka vlila ves žar in vso i vročino tennesseenskega sloga, bodo zopet podregali v sršenovo gnezdo. Uredniki se bodo vrgli v celih tolpah na nas in bodo hoteli od lakote enega od naju požreti. Zato vam pravim: zbogom! Slavnostnemu obedu nočem prisostvovati. Radi svojega zdravja sem šel na jug, z ozirom na svoje zdravje moram skrbeti, da pridem odtod. Časnikarstvo v teh krajih je preburno zame." Nato sva se ločila z medsebojnim obžalovanjem, in jaz sem si poiskal stanovanje v bolnici. svoje Ijiibekznjivo liee preko bolnice. Pogled jc zadel ipogled, — kratko, nemo vprašanje je dobih ne ni odgovor. (Dalja nrihodnjič.) Mark Twain: Novinar v Tennessee. (Konec.) Tretji naboj je ranil nekoliko j oba gospoda in meni je bil zdrob- Nato sem se izrazil, da je zelo nefiuo od mene. da ju motim v tako delikatni zadevi. Hotel sem raje nekoliko ven. na mal izprehod. toda gospoda sta me oprosila. naj ostanem, zatrjujoč, da ju nikakor ne motim. Menila sta se o volitvah in o bodoči žetvi in polnila medtem svoje pištole, jaz pa sem jel misliti na svoje rane. Nato sta začela živahno streljati in vsak strel jo zadel. Toda priznati moram, da jih je prišlo od sestih strelov pet na moj račun. Šesta krogla je ranila 'polkovnika smrtno, nakar je s finim humorjem omenil, da nama bo voščil zdaj dobro jutro in šel v mesto po opravkih. Vpraševal je še po stanovanju pogrebea in kje bi se dobile najcenejše rak ve. Nato je šel. Glavni urednik se je obrnil k meni in rekel: 'Pričakujem goste k obedu, zalo se moram opraviti. Saj boste tako pripaziii, da pregledate korekturo in sprejmete ovontuelne obiskovalce?" Ob misli na obiskovalce, ni i jo bilo nekoliko težko pri srcu, toda nisem se mogel domisliti nobenega odgovora ; tako sem bil omamljen od strelov pištol, ki so mi zveneli neprenehoma po ušesih. • Nadaljeval jc: "Jones pride ob treh ; — tega morate dobro pretep-sti. Gillepsie pride menda še prej — vrzite ga skozi okno . . . Tergu-son prile menda ob štirih. Ubijte ga! — Za danes je to menda vse. Ako vam preostane še nekoliko časa, spišite fulminanten članek zoper policijo. Dajte nadinspek-torju par lepih pod nos. Gorjače leže pod mizo, pištole v mizniei, strelivo tam v kotu, platno in obveze v predalo pisalne mize.. Ako se vam kaj pripeH, idite k T^anee-tu, ki stanuje pod nami. On anon-cira v našem listu in za protiuslu-go nas zdravi.*' Odšel je! Groza me je bilo.' stal na listi obiskovalcev, sem izgubil lase s kožo vred. Neki drugi tujec, ki se je imenoval Thompson. je prišel in naredil iz mene kup razvalin. Naposled me je oblegala podivjana tolpa žurnalistov, lopovov, politikov in vagabundov, ki so me stisnili vsega obupanega v kot in vihteli proklinjajoč in tuleč svoja orožja nad mojo glavo, da je migljal zrak od blestečega jekla. Že sem mislil zaqpustiti svoje mesto pri časopisu, ko je vstopil šef, spremljan od cele kopice navdušenih prijateljev in pristašev. Nato je nastal prizor, ki se roga slehernemu opisovanju, krvopro-litje in klanje, ki ga ne more opisati nobena groza, nobeno jekleno pero. Streljali so se, klali, drobili kosce, razstreljevali v zrak in metali skozi okno. Po kratkem viharju, polnem naj strahotncjšili kletev, je sledil še blazen, zmešan bojni ples, nato je bilo vse končano. Po petih minutah je vladala v sobi smrtna tišina. PRUSKA RABLJA Po notveni kazenskem zaJkoaiiku v Neančiiji skoro ne bo več pričakovati izvršitev smrtnih obsodb. Smrtna kazen ostane še, toda ne bo baš težko izpremeniti jo tudi v hud'ih slučajih v dosmrtno ječo. Slabi časi se napovedujejo za rablje. Nekdaj je bilo drugače. V dobi Fridrika Velikega je imel rahel j v Nemčiji privilegiran položaj, bil je državni funkcijonar in v j kirurgijo je izvrševal. V Nemčiji iMa sedaj saano dva ra'blja in sicer Kef in jaz sva sedela osamljena v sobi in pregled ovala krvave razvaline. ki so ležale vsepovsod i. Rekel je s trudnim glasom: "Vam bo že ugajalo, ko se nekoliko privadite na tp razmere." "Bostp ino morali že opustiti," sem odvrnil. "Morda bi se sčaso-na res privadil in prišel do tega, tla bi vara ugajal način mojega pisanja. Kakor hitro bi se priučil va šega jezika, bi že bilo. Toda odkritosrčno povedano, tako krepko izražanje ima tudi mnogo slabih strani in ljudj^jdoveka pri delu preveč motijo. Saj to sami občutite! Takole krepko izražanje koristi mogoče res mnogo duševnemu napredku čitateljev; toda človek pritegne občo pozornost le preveč nase in to mi je neprijetno. Ako me motijo tolikokrat, kakor danes, ne morem pisati več z vsem mirom, ki je potreben za to delo . . . Ta služba bi bila drugače čisto prijetna, toda sam ne morem ostati vec v u-radu, da sprejemam obiskovalce. Priznavam sicer, da so mi izkušnje. ki jih človek pri vsem tem do- Po preteku treh ur sem prestal življa, nove in v gotovem oziru take strahote, da je šla od mene vsa veselost, ves duševni mir. Gillepsie je res prišel in vrgel mene skozi okno. Jones je prišel točno; ko pa sem ga hotel pošteno pretipati, mi je prevzel delo. Pri ; spopadu m nekim.'neznancem, ki ni celo zabavne; toda zadeva ima ven darle svojo neprijetno stran. Neki gospod strelja na vas skozi okno in zadene mene; granata eksplodira za zabavo v peči in vratca mi zletijo, v glavo. Neki prijatelj vas obišče, <^a izmenja z vami ne- Giroepler, ki je pred kratkim usmrtil Fritza Haatrmanna. in Kur-zer. Prvi je gflavmi rabelj, drugi pa je njegov namesstnik. Oba sta v Prusiji i«n imata pravzaprav pravico. dizvrševati svoj posel .salu o v tej deželi. Toda, ako prosi kaka druga deežla, se dovoli enemu ali drugemu, da gre tja po svojem poslu. Groeplev in Kurzer od ■rabeljske. služibe ne moreta živeti, ker je premalo dela. izato pa ima Goepler dobro idočo pralnico. Kur zer pa gastilno. Goepler je osebno simpatičen človefr, pravi tip pruskega funkcionarja, ki se vedino zaveda, da je prisegel na svojo službo in mora varovati njtne tajnosti. Niti svojim boljšim znancem in prijateljem ne izda ničesar. Ne voljen pa je. na nadlegovanje od strani občiatttva. nele navadnega, ampak tudi inteligentnega. , Ko je Fritz Haarman obsoje« na smrt, je dobival Goeipler dan na dan polno .pLst in, klieali so ga, po telefonu in obiskovali, da hi izvedeli podrobnos-ti o pripravah za eksekueijo, prosili so ga ia avto-grafe in fotografije. Nekemu berlinskemu* novinarju je rekel, da je neverjetno, koliko ljudi ga je vabilo na čašo piva. da bi se mogli potefeu pobahati, da so bili v njegovi družbi. Kmečke ženske pa da rafcpajaga rt^a -zdravilno močjo. Prinašale so mi Kretanje parnlkov - Stripping Hem 23. maU: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherboug: Xew Amsterdam. Rotterdam: Orca, Cherbourg; Coltmbo Genoa; Andania, Cherbourg la Hamburg. 26. maja: Muenc . Cherbourg, IV man 27. maja: Berengarla, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. mala: Betgenland, Cherbourg Antwerp; Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic. Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna, Cherbourg: Minne-kahda. Boulogne. 2. junija: N Martha, "Washington, Trst; Resolute. Cherbourg-Hamburg. 3. junija: Mauretanln, Cherbourg; President Ilurti;ng-, Cherbourg, Bremen. 4. junija: I.a Savole, Havre; Zealand, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg 6. Junija: 1'aris. Havre: Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam. 9. junija: Columbu««. Cherbourg. Premen: I.aplund, Cherbourg. Antwerp. 10. junija: A ^ . .. _ "'lii^ s i. e t Hi SOLAN A. ROHAN. Za "Glas Narcda" priredil G. P.