:SPCSMRSTVD Vredcost danazja. 1 nemška maika 13.54 Di^(1 ogrski pengo 9.93 Din, 1 švicarski frank lOJftDin, 1 avstrijski Siling 8.01 Din, 1 angle&ki funJ 276 Din, 1 amerikanski dolar 56.80 Din, 1 _ra__-:coski frank 2.22 Dirt, 1 čeSka krona 1.89 Din, 1italijanska lira 2.98 Din. Mariborsko se]msko poročtlo od 22. L 1MNL Prignanih je bilo: 9 konj, 14 bikov, 246 volor, 301 krava in 3 teleta. Skupaj 572 komadoT. Povprečne cene za različne živalske sorte 90 bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 dfl 8.50 Din, poldebeli voli od 7 do 7.50 Din, ple-i menski voli od 6.50 do 7 Din, biki za klanj« od 6.75 do 8.50 Din, klavne krave debele od 6.5« do 7 Din, plemenske krave od 5 do • Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4 Din, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 5.59 do 6.50 Din, mlada živina od 6 do 8 Din. Prodalo s« je 371 komadov, od teh v ItaJi.o 101 komadov in v Avstrijo 56 komadov. Maiiborako sejmsko poročUo. Na svlnjild ¦«< jem dne 25. januarja 1929 je bilo prlpeljanth' 4 pvinj. Cene ao bile »ledeče: Mladi prašiči od 3 I mesece stari 280 do 450 Din, 5—7 mesecev 480 fc> B60 Din. 8—10 mesecev stari 580—750 Din, 1 kg tiva teie 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teie 10 do 18 Din. Prodanih je bilo 6 komadov. Mesne oene t Maribora. Volovsko meso in pMso od bikov, krav in telic 1 kg od 10 do 18 0to, Ulečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko «_eeo od 15 do 25 Din. Tižne mne v Mariboru od 28. Januarja 1929. lla zadnji mariborski trg dne 26. januarja so pr.pel.al) Speharji 112 voz z mesom. Svinjsko taaso je bilo po 18 do 25 Din 1 kg. Krompir je Ml po 1.50 do 2 Din. čebula po 4 do 5 Din. PšeIttca je bila po 3 Din. rž po 2.50 Din, ječmen po I Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2.50 Din, l^da po 2 Din, fižol po 4 do 5 Din, proso po I Din, grab po 14 do 16 Din. Kokoši komad po R do 45 Din, piščanci par po 45 do 75 Din, race |d gosi komad po 60 do 100 Din. Jabolka so po I do 10 Din. Iz iltnega trga. V Ljubljani so: deželni pridlM (vse samo ponudbe, slovenske postaje, plač. H dni, dobava promptna): pšenica 80 kg 2% 187.50—290, febr. 292.50—295, marec 297.50—300, ¦pril 302.50—305, maj 307.50—310; moka 0 g Vagon blago franko Ljubljana plačljivo po pre tanu 420—425, soržica franko postaja Domžale R7.50—280, koruza laplatska 325—330, času pri *_erno suha 295—297.50,ječmen bar. pol. 345— 1*7.50, b«. 330—215, otrobi 180—185 Promet 42 •agonov pšenice. — Novi Sad: Pšenica: bač. M&—247.50, ban. 237.50—240, oves bač sr. slav. HO—245, koruza 252.50—257.50, bač. 2. 262.50— 187.50, 8, 4, 5. 285—287.50, sr. 252.50—257.50, 2. 162.50—267.50, 3, 4, 5. 28S—287.50, ječmen 252.50 M857.50, bač. pol. 270—280, moka 0 g 340—350, fc. 2 320—330, št. 5 300—310, št. 6 270—275, št. 7 180—865, St. 8 205—315, otrobi 180—185. Promet ¦ fagonov pšenice, 185 koruze, 2 ječmena in I moke. * tiospotiarska oHfcslilo. Tečaj za sadjarske pomočnike — o- •krbovalce sadnega drevja) se vrši letos tta oblastni vinarski in sadjarski šoli v pCariboru. Namen tečaja je, izobraziti p» prestare moške delovne moči v vseh lajvažnejših sadjarskih opravilih v salovnjaku in drevesnici, n. pr. pri vzgoi, sajenju, oskrbi, čiščenju, trebljenju, x>mlajanju, precepljanju in gnojenju aadnega drevja, pri zatiranju škodljiv¦ev in bolezni ter pri najvažnejših nafcinih sadne uporabe. Tečaj traja 5 tedBov in se vrši -. treh razdobjih: a) tri tedne spomladi, od L do 23. marca; b) 1 teden poleti od 10. do 15. junija in c) 1 teden jfcseni, od 23. do 28. septembra. — pdeleženci dobe hrano in stanovanje v Bavodu brezplačno. Ob zaključku teča|a delajo praktičen izpit in prejmejo izpričevalo, ki jih usposablja za izvrševaftje raznih sadjarskih opravil pri lastBikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradL Prosilci iz mariborfeke oblasti, stari najmanj 18 let, naj bošljejo pravilno kolekovane prošnje — kolek 5 Din — najkasneje do 22. svečana t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Tej prošnji je priložiti krstni list, domovnico, spričevalo o nravnosti in poslednje Solsko spričevalo. — Ravnateljstvo obl. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Dvodnevni kletarski tečaj se vrši dne 1. in 2. marca na oblastni vinarski in ¦adjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od B. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebni, ki Izkažejo to s potrdilom pristojnega objEinskega urada, dobe prispevek za prebočišče in hrano. Zanimanci. ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico najkasneje do dne 25. februarja ravnateljstvu šole. Tečaji za izobrazbo v vinarstvu in sad jarstvu. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od 1. marca do 1. decembra t. 1. dva devetmesečna tečaja pri oblastnih trsnicah in drevesnicah: v Pckrah, p. Limbuš pri Mariboru, in v Kapeli, p. Slatina-Radenci. V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sadonosniku, v drevesnici in v vinski kleti neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in rfiesečno po 100 Din na roko za nabavo manjših potrebščin. V tcčaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči iz mariborske oblasti, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil v vinarstvu in sadjarst vu. Prošnjam za sprejem, kolekovanim z 20 Din, in 5 Din je priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4< izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju in 5. odpustnico osnovne šole. Tako opremljono prošnjo naj prosilci osebno izroče upravitelju oblastnc trsnice in drevesnice v Pekrah ali v Kapeli, kjer pač žele obiskovati tečaj, najkasne je do 10. februarja t. 1. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 20. febvuariu obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o dosežoni sposobnosti za opravila v vinarstvu in sadjar.stvu. — Komisar za samoupravne posle mariborske oblasti: dr. Leskovar. Prosve.no-s.rckovni tečaj v Kapeli pri Radsncih. V dneh 2. in 3. februarja t. 1. priredi Prosvetna zveza v Mariboru za kraje Kapela-Radenci in okolico v Kapeli pri g. Lukovnjaia. dvodnevni prosvetno-strokovni tečaj, na katerem bodeta predavala g. Vladimir PuSenjak o zadružništvu, narodnem gospodarstvu in davkih, ter g. inž. Ferlic o vinarstvu ter sadjarstv^i. Tečaj se pričae po ranem sv. opravilu. Ker je tečaj namenjen kulturnemu in gospodarskemu dvigu našega ljudstva, je pričakovati, da se bodo z njim mnogi udeleženci oko ristili! Hmeljarjem! 5000 komadov hmelovk od 5—9 metrov dolgih proda Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. Znižanje carine. V poljedelskem ministrstvu izdelujejo nov pravilnik o uvoznih in izvoznih carinab za poljedelske pridelke in potrebščine. Uvozna carina na pluge in nekatere poljedelske stroje bo čisto odpravljena. Obenem bo pa tudi zelo znižana ali pa čisto odprav ljena izvozna carina na večino poljedelskih pridelkov. S tem bo omogočeno, da bodo mogli naSi poljedelci uspešnejše konkurirati na tujih trgih,kar bo sigurno zelo povečalo naš izvoz. Zatiranje vran. Da se omeji nadalnje razmnoževanje vran, ki delajo že prav občutno škodo zlasti poljedelcem, je sklenil oblastni odbor mariborske oblasti pospeševati zatiranje vran. Najboljši Cas je sedaj po zimi in najboljši način .polagania strupa! V ta namen se je naj- bolje obneala takozvana »fosforjeva pasta«. Da se ta akcija čim obširneje izvede, priznava oblastni tdbor mariborske oblasti na tozadevno prošnjo občinam in kmetijskim korporacijam 50% podporo za nabavo »fosforove paste«. Prošnje, kolkovane z 5 Din, je vlagati naravnost na oblastni odbor v Mariboru. Natančna navodila za vlaganje teh' prošenj, kakor tudi za najuspešnejši način zatiranja vran se dobi na vsakem obči»skem predstojništvu. Gospcdarsko obvestilo iz Slovenskih goric. Lanska sadna letina je bila v naših Slovenskih goricah prilično dobra. Prodalo se je precej namiznega sadja v inozemstvo. Imajo pa še ljudje sedaj veiiko raznovrstnega vina, šmarnice in ja bolčnika, jabolčnik pa se žalibog ne bo mogel lctos tako drago vnovčiti, kakor n. pr. lansko leto. Vzrok temu je, ker je pridelek petkrat večji, kakor je bil leta 1926, na 1927 sploh ne smemo računati, ker takrat je domala skoraj vse pozeblo, zato je prišel stari jabolčnik še na štiri dinarje v kleti. Pri letošnji prodaji pa bo tudi škodovala slaba prodaja hmelja v Savinjski dolini, v Slovenskih goricah so pokupili jabolčnik Savinjčani, ker so zmiraj drago prodajali hmelj. Letos se ne more računati na to, zato bodo tudi cene ostale najbrže nizke, ker je pijače preveč. R. Košar: V Stara, leta 1925 sklenjena trgovska pogodba z Nemško Avstrijo, ni več povsem odgovarjala gospodarskim razmeram in težnjam obeh držav in zato se je začela revidirati. Medsebojna pogajanja so trajala dolge mesece in na starega lcta dan se je podpisal obojestranski sporazum, ki je stopil v veljavo dne 10. januarja t. 1. V nekaterih točkah. so popustili Nemci, v drugih naši, nekatere carinske postavke so se zvišale na avstrijski, druge na jugoslovan ski strani; pri eni panogi narodnega gospodarstva so godrnjali Nemci, češ, da so prikrajšani, pri drugi pa mi. Vsakemu posaniezniku se pri tako ogromnem številu vprašanj in križajočih se interesov pač ne more ustreči, saj še oče ne more zadostiti vsem željam svojih otrok. Svoje državne interese v splošnem pa je skušala občuvati vsaka prizadetih držav in to je tudi dosegla, ker sicer ne bi prišlo do sporazuma in podpisa naknadnega trgovinskega sporazuma. Popnst pri uvozu sadja. Mi Slovenci smo glasom teh ncvili earinskih sprememb z ozirom na našo kmetsko gospodarstvo deloma pridobili ia deloma izgubili. Ako bi bila pri nas tolj razvita trgovina z grozdjem, in Dog daj, da bi se razvila do najvišje popolnosti, bi se veselili vinogradniki, ker se je znižala carina od 15 na 10 zlatiti kron za uvoz grozdja. Sadjarji so z novimi tarifi lahko izredno zadovoljni, ker bodo od 1. septcmbra do 15. novembra plačevali samo 1 zlato krono za 100 kg jabolk, dočim so prej plačevali 2 zl K; za hruške bodo plačevali 2 zl. K namesto 5, sveže nepakovane slive pa so proste carine, dočim se je prej plačevalo 1 zl. K. Za suhe slive se je prej plačevalo 6 zl. K, ako so bile nepakovane, sedaj pa nič, pakovane slive pa so se znižale od 8 zl. K na 2.50 K. Carina za slivovko se je znižala za polovico, od 150 zl. K na 75, uvoz bučnega olja je prost dočim se je do sedaj plačevalo 5 zl. K za 100 kg. Pogodba in živinorejci. Živinorejci pa novih pogodb ne bodo tako veseli, ker so se carine občutno zvišale. Nemška Avstrija je hotela na vsak način še dvigniti z novimi carinami svojo lepo se razvijajočo živinorejo. Tako se Je dvignila uvozna carina za dclovno in plemensko govejo živino od 25 zl. K na 50, za mlade vole od 15 na 35, za svinje od 40—110 kg od 9 na 18, za delavne konje čez 2 leti starosti do 60 na 130, za žrebeta do dveh let od 30 na 75 zl. K, dočim je važno, da se je znižala uvozna carina za teleta od 4 na 1 in za prešiče nad 110 kg od 3 na nič K. Svinje nad 100 kg so torej vsake carine proste. Pri teh carinah. so menda najbolj pri- zadeti oni naši živinorejci, ki gojijo pršutnike od 40—110 kg, kar je tem huj- še, ker zadene ta carina ravno naše naj iibkejše kmetske sloje. Iz lastne izkušnje vem, da je to za nas Slovence pereče vprašanje že leta 1924 pri sklepanju prvotne trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo bilo predmet ostrih razprav med obema vladama, ker Nemci niso hoteli nikakor pristati na zahtevano znižano carino 3 zl. K za pršutnike, kakor so to dovolili za svinje nad 110 kg. Ker se mi je zadeva zdela tedaj nepravična in nelogična, sem tudi njemu je prodaja pršutnikov skoraj prišel do zaključka, da živi pač nemško avstrijski kmet, nagornjak in delavec, vsled alpskega položaja v istih slabih gospodarskih razmerah kakor naš. Tudi njemu je prodaja ipršutnikov skoraj edini vir dohodkov. Razumel sem torej, da ga hoče vlada zaščititi z visoko uvoeno carino, kakor bi se tudi mi branili, ako bi se hotelo k nam uvažati isto bla%o. Sedajna, novo povišana carina pa ne velja toliko nam, kakor poljski drEavi, proti kojemu uvozu se hoče NemBka Avstrija zavarovati. Saj se je n. pr. lani glasom štatistike uvozilo na dunajski trg izmed 806.000 svinj samo iz Polj Bke 600.000 komadov, dočim je Avstrija prispevala samo 1%. Poljedelci in pogodba. Poljedelcem se je tudi zvišala uvozna carina na zrnje, kar pa za Slovenijo ne pride toliko v poštev, ker smo v tem oziru pasivni. Nekaj o prednostih in slabostih pogodbe. V splošnem lahko rečemo, da Slovervija s spremenjenimi carinskimi poptavkami ni na boljšem, ne na slabšem. Ako bi obdržali dosedanji način izrabIjanja naših kmetskih pridelkov. Izgube na eni strani, kriie dobiček na dru- gi. Čisto drugo razmerje pa bi nastalo, ako bi se naše gospodarstvo prilagodilo trgovskim prilikam sosednih dižav, in ako bi začeli nmno izrabljati dane trgovske prilikel Naši pršutniki n. pr. ne bodo več mogli prihajati na nemški trg v tolikem številu. Zato pa bi naj gledali naši gospodarji, da si vzredijo kolikor mogoče svinje nad 110 kg težke, ki so carine proste, trgovina pa naj za ostale pršutnike usmeri svoj delokrog v Italijo, ki je naš dober odjemaiec v tej stroki. Kupčija s teleti je bila dosedaj z Nemško Avstrijo že dokaj živahna in se bo še podvojila, ker se je carina trikrat znižala. Za ugodni izvoz jabolk, hrušk in sliv so dani vsi pogoji in na tisoče in tisoče vagonov tega blaga je šlo že dosedaj v Netnško Avstrijo. Negujmo sadno drevje in upoštevajmo tudi strokovna navodila za sušenje sadja itd. Kaj se da doseči s smotrenim delom, nam pove štatistika Nemške Av strije, iz koje hočem navesti nekaj primernih zgledov: Tako se je n. pr. v splošnem podvojil pridelek žita in pšenice napram letu 1919. Krompirja ne uvažajo več vkljub znilijonom delavcev v industriji, ampak že gledajo za izvozom. Začeli so se tudi baviti s sajenjem sladkorne pese. Dočim so morali leta 1919 uvažati še 95% dragega inozemskega sladkorja, ga pridelajo danes doma že 65%. Tudi živinoreja je silno napredovala. Danes pridelujejo kmetje že toliko živine, da krije 60% domačib. potreb. Mlekarstvo se je silno razvilo. Gotovo se še spominjamo na prva povojna leta, ko je neka mariborska tvrdka pobirala po vsem Spodnje-Štajerskem mleko po dobrih cenah ter ga na stotine vagonov pošiljala v Nemško Avstrijo. Danes proizvajajo nemški kmetje že dovolj mleka sami za domači trg, dočim se je moralo leta 1919 uvažati 385,000.000 1. Smotrena delavnost nemško-avstrijskih kmetovalcev je prihranila državi lansko leto okrog 374 milijonov šilingov (skoraj tri milijarde dinarjev) na uvozu napram letu 1919. Bog daj, da bi tudi naša marljita Slovenija čez deset let izkazala vsaj približni odstotek poviška glede izvoza svojih pridelkov. Sadfarfcm Ą prcwtorcSf! Mnogi sadjar sadi sadna drevesca tja v en dan, najsi bo zemlja in lega prikladna dotični sorti ali ne. Na posledice pa nihCe ne pomisli. Toda temu ni tako! Zelo malo sort sadnega drevja uspeva v različnih zemljah ali legah.V hribih imamo dobre in slabe zemlje, senčne in solnčne lege. — Precej sadjarjev Se niti pojma nima v tem oziru. Marsikateri še tega razumeti noče, kar se seveda pcTzneje prav bridko maščuje. Veliko v tem oziru grešijo kmetje — drevesničarji, ki cepijo po svojih dreves nicah samo po eno sorto, tako n. pr. samo damasonko. Kako naj dela tak drevesničar za povzdigo sadjarstva? Sadar v hribih z globoko pa tudi s tanko zemljo ter z ilovnato in kamenito plastio. s senčno in solnčno leero oač nc more rabiti samo ene sorte, ki bi bila v prospeh sadjarstva, Drevesničar in sadjar morata iti roko v roki, ako hočemo pospešiti napredek sadjarstva. Drevesničarji bi naj gojili različne sorte sadnih drevesc in to take, ki v dotičnem kraju dobro uspevajo in slednjič bi naj bil vsak dobro poučeu o sortah, kakšno zemljo in sorto zahteva dotična sorta, ki jo goji. Pri oddaji sadnih drevesc bi drevesničarjeva naloga bila, da kmeta sadjarja pouči, katero sorto naj sadi v tej ali oni legi, v taki in takšni zemlji. Le na ta način smo sigurni, da naš trud ne bode zastonj. Slišali smo premnogokrat o enotnih nasadih, to je saditi le eno ali dve sorti, kar pa v hribih z raznolično zemljo in lego ne bo šlo. Seveda pri tem ne misiim, da bi sadili vse mogoče sorte. Pač pa po naravi sami se bo treba obračati, posebno v hribih, kjer se razprostirajo obsežni sadonosniki. V takib slučajih, kjer rabi sadjar večjo količino sadnega drevja, vam sadjerejci priporočam izku šenega in sanesljivega drevesničarja, ki vam bo nudil to, kar je za vaše zemljišče primerno, poleg tega vas bo pa še poučil, kako in kje sadite to in ono sorto. Takih drevesničarjev s samo eno sor to se pa treba ogibati, posebno kdor ne pozna zahtev sorte. Z mirno vestjo vara lahko priporočam prav zanesljivega in poštenega drevesničarja v bližini Maribora in ta je dični gospod Ivan Dolinšek, drevesničar v Kamnici pri Mariboru, do katcrega se sadjerejci obračate s popolnim zaupanjem. Kajti on je požrtvovalen v vsa,kem oziru ter rad pomaga stvarno rn s poukom. Končno pripomnim: Sadjerejci, proučujte svojo zemljo, kjer mislite saditi! Nadalje, katere sorte bi bile za vašo lego in zemljo. Pomislite tudi dobro, katere sorte so dosedaj najbolj se obnesle. Ko ste vse dobro premislili, potem še le idite k izkušenemu drevesničarju in si naročite vašim razmeram primerne sorte! Le ako bomo delali tehtno in prevdar no, naravi primerno, le tem potom bomo prišli do boljših uspehov. Tu ne pomaga nobeno pretiravanje, ampak vse okolnosti je treba vzeti v ozir, ako hočemo našim potomcem boljše bodočnosti. . . Z sadjarskim pozdravom! Jože Vezjak.