Danes na 5. strani:
NOBENE
ZALETAVOSTI
Sobota, 21. decembra 1963 Št. 50, leto XXI
Razmišljanja pred plenumom zveze sindikatov za slovenijo
SAMOUPRAVLJANJE
IN NAGRAJEVANJE PO DELU
Nedvomno je treba gospodarske rezultate, ki jih letos dosegamo, pripisati razvoju delavskega samoupravljanja in decentralizacije. Ob vseh nedvomno vzpodbudnih uspehih pa ne smemo niti za hip pozabiti, da je bil Ustvarjalni proces sicer sprožen, ne pa s tem tudi že zagotovljen, da je treba prav zato sistem samoupravljanja, nagrajevanja po delu razvijati, odpravljati slabosti in vse ovire, ki hromijo in zavirajo njegov nadaljnji razvoj.
nujna povezanost
DRUŽBENIH
ekonomskih procesov
Če hočemo pravilno oceniti Položaj, v katerem se nahaja-in poiskati boljše poti za r°ooče, potem nikakor ne .Olemo preostro ločevati neka-ver‘h nalog, ki nam jih vsiljuje sakdanja praksa. Samouprav-janje v delovnih organizacijah, delitev dohodka po delu, ka-jjfovska politika, organiziranost, Ekonomika, poslovanje gospodarskih organizacij, problemi Prehoda na 42-urni delovni te-s®n- izdelava statutov, vse to nj konkretne naloge, ki pa jih jih , Sode uspešno razrešiti, če dr im e^amo oddvojeno drugo od m §p; če smatramo, da jih je ob 8°^e °Praviti drugo za drugo, v?r	pa Prezreti njihovo
°cno povezanost.
Sm^c uvodoma smo omenili, da 0 dosegli velike gospodarske
rezultate predvsem zaradi samoupravljanja. Toda ti uspehi nas ne smejo uspavati. Doseženi so bili iz prvih pobud, iz občutja proizvajalcev, da so s samoupravljanjem dani vsi družbeni pogoji in možnosti za boljše gospodarjenje, za nagrajevanje po delu, da bomo z njimi ustvarjali boljše družbene odnose. Toda začetna pobuda lahko začne usihati, če bomo ostali samo pri načelnih po-splošitvah. Ne smemo se v nedogled zanašati in uspavati nad zavestjo delovnih ljudi, ampak je treba sistem samoupravljanja in delitve neprestano izpopolnjevati.
Prav zato so za nadaljnji razvoj zelo nevarne teze, da je samoupravljanje povsem politična, da je samoupravljanje demokratična pridobitev, ki z gospodarjenjem nima neposredne zveze. V resnici pa ima ravno samoupravljanje najtesnejšo po-
litično in gospodarsko zvezo. Ce smo danes lahko s političnim stanjem zadovoljni, če lahko ugotavljamo, da so dani vsi pogoji, da bi lahko samoupravljanje razvili že na višjo stopnjo, pa moramo hkrati ugotoviti, da smo z ekonomskim instrumenta-rijem samoupravljanja marsikje še v zaostanku. Prav zato kaže v bodoče posvetiti vso skrb izdelavi takih določil o pristojnosti in odgovornosti, ki bodo v večji meri spodbujala, zavezovala, nagrajevala in tudi kaznovale vsakodnevne akcije proizvajalcev.
OD SPLOŠNIH GESEL H KONKRETNIM MERILOM
Nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, predvsem pa njegovim ekonomskim osnovam zavira pot nekaj idejnih in vsebinskih nejasnosti in nekaj človeških slabosti. Skala teh ovir se začenja od rahlega nezaupanja, podcenjevanja, povsem konkretne lenobe in oportunizma, do nerazumevanja bistva in poti, po kateri je treba usmerjati naše nadaljnje akcije, Prav zato postaja vsebolj jasno, da ne potrebujemo več splošnih gesel niti pozivov, nujno pa potrebujemo bolj pretehtan in-strumentarij' delitve nagrajevanja, bolj natančne razmejitve pristojnosti in odgovornosti.
Namesto da bi začeli spreminjati slabo prakso in se vsaj
Razmišljanja ob seji glavnega odbora szdl Slovenije
PROGRAMIRANJE
JE VEČ KOT SEŠTEVEK ODSTOTKOV
^ ‘Organizacije Socialistične vsekakor niso pristojen *an za presojo čisto strokov-jg vPrašanj sodobne tehnike j danosti. Kljub temu pa ^a>'> organizacije Socialistične sl 0<*govorno dolžnost, da v Se, ®rni delovni kolektiv vne-razmišljanja o njihovi bo-n°sti, skrb za hitrejše obliti <>Van^e dinamičnih sil tehnič-
napredka ...«
kotj *-akšnega vidika in zornega o So udeleženci razpravljali &rav':V’lnih drugih vprašanjih, tia tako »strokovnih« kot je tnanPl irner sodobna tehnika in ljari j°s't ter o njenem uveljav-§ tat* v delovnih organizacijah. Orjkšnega zornega kota so na ran,er obravnavali programi-gran : Predvsem dolgoročno pro-«ani,lranje, tako v delovni or-kot tudi občini.
theR^Piranje je doslej na pri-Orga domala v vsaki delovni kovn 12aciji samo domena stro-hodfifk-PV iz proizvodnje, s Čeva >cia ekonomike, skratka za-v°dst,'n Pristojnost strokovnega ®nih ,e.ga kadra. Spričo tak-havari-6dišč je potem plan po-1 seštevek številk in od-kva p.v in zrcali predvsem fioSf, ‘*ativna razmerja in od-delovni organizaciji.
dje, ^dar, ali je programira-8rarhirredvs€m dolgoročno pro-a0"'6’ res samo seštevek rasta lenega količinskega pošlje Proizvodnje in dohodka, kterj . Procentualnih razmerij ^°doh Poodkom in stroški ter
Programiranje je bilo na tokratni seji osvetljeno predvsem z njegdvega kvalitativnega vidika, ki je za sedaj še podcenjevan, potisnjen ob stran in skorajda neznan. V referatu z naslovom »Osnovna politična vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja« je programiranje osvetljeno takole:
»Za naš nadaljnji razvoj postaja odločilnega pomena to, da se odločneje usmerimo k poglobljenemu, sistematičnemu in celovitemu dolgoročnemu programiranju nasploh, še prav posebej pa v vsaki delovni organizaciji.
Programiranje bodočega razvoja naj postane stalna delovna metoda tudi v majhnih delovnih organizacijah, ker jim le-to lahko, odpira jasne perspektive ter jih pravočasno usmerja na potrebne preusmeritve v proizvodnji in načinu gospodarjenja.
Razvojni programi delovnih organizacij naj omogočijo delovnemu človeku, da se kar se da stvarno seznani s pogoji, načini in sredstvi, ki mu bodo omogočili, da bo uresničeval svoje lastne interese in načrte. V programiranju naj zavzame posebno mesto prav odgovor na vprašanje, kako in v kakšni meri dvigniti produktivnost, da bi hitreje povečevali osebne dohodke in ustvarjali potrebna sredstva za rast splošne potrošnje. Takšna fiziognomija programov delovnih organizacij naj pokaže slehernemu proizvajalcu konkretne perspektive, ki so povezane z nadaljnjim uveljavljanjem samoupravljanja, njegovo učinkovitostjo v celotnem
gospodarjenju, in končno njegovo mesto v organizmu, v katerem bo ob vsesplošnih naporih lahko čimprej uresničeval svoje težnje po boljši bodočnosti ...
To pa nam narekuje zaključek, da je uspešno družbeno planiranje možno samo ob razvijanju takšnega demokratičnega mehanizma upravljanja, ki bo na vseh ravneh omogočalo čim večjo stopnjo skupnih spoznanj in enotnosti v oceni bodočih objektivnih in materialnih odnosov, s tem pa tudi olajševalo zavestno družbeno akcijo za reševanje perečih problemov, skratka: skupen družbeni dogovor za vsklajeno aktivnost pri odpravljanju kritičnih elementov našega razvoja. Samo plan, ki temelji na znanstvenih osnovah in širokem družbenem sporazumevanju, je lahko učinkovita usmerjevalna sila v našem gospodarstvu ...«
Programiranje, osvetljeno s tega zornega kota, osvetljeno z njegove kvalitativne strani, torej nehava biti samo delo strokovno planskih organov v delovnih organizacijah ali izven njih. To je priložnost za pretresanje številnih problemov: na primer oblikovanja in delitve dohodka, meril delitve položaja in vloge delovnih enot in njihovih samoupravnih organov, materialnih razmerij med enotami. Predvsem pa je to priložnost\ za razgovor, za zavzemanje stališč o nadaljnji krepitvi in razvoju samoupravljanja in mestu vsakega posa-
(Nadaljevanje na 3. strani)
za nedoločen čas izmaknili delu, si v nekaterih delovnih organizacijah izmišljajo vrsto pavšalnih in »teoretično« podkrepljenih izgovorov. Zanimivo bo, če si pobliže ogledamo nekaj izgovorov in trditev.
V delovnih organizacijah, ki imajo kakorkoli opravka z rekonstrukcijami, se zelo radi izgovarjajo, da v takih pogojih ni mogoče razvijati samoupravljanja.
Ta trditev ne vzdrži tehtnejše kritike. Prvič se v večjih ah manjših rekonstrukcijah nahaja večina podjetij, kajti industrijski razvoj zahteva nenehno izpopolnjevanje in modernizacijo delovnega procesa. Zato rekonstrukcije v industriji niso nekaj povsem izjemnega. Veliko koristneje bi bilo, če bi se namesto izgovarjanja o rekonstrukcijah vprašali:	kdo se
pravzaprav ukvarja z rekonstrukcijo? Osnovna, bazična proizvodnja teče naprej. Pri montiranju in priučitvi na nove stroje je delovni proces okrnjen. V glavnem pa poteka naprej ter se samo razvija na višjo stopnjo. Zaradi tega je res potrebno nekatera merila nagrajevanja spremeniti. Toda spreminjati jih je treba tudi brez rekonstrukcij, kajti delovni proces in proizvodnja z istimi stroji ni nekaj statičnega in merila nagrajevanja niso zacementirane, enkrat za vselej proučene in postavljene osnove.
Odklonilna stališča do razvijanja samoupravljanja takrat, ko je podjetje v večji rekonstrukciji, pa zrcalijo še nekaj drugega. Jasno namreč kažejo, da del tistih ljudi, ki so z rekonstrukcijo tesneje povezani, nima časa za drugo delo. To pa lahko pomeni, da brez njih ni mogoče ničesar tehtnega napraviti, da morajo biti pri vseh akcijah prav oni navzoči in angažirani. Lahko pa tudi pomeni povsem tehnokratski odnos do samoupravljanja, če so najvažnejše predvsem novi stroji in nove hale.
Drug izgovor na »teoretično višjem nivoju« je v tem, da je treba iskati nova, ustreznejša merila, ki bolj odgovarjajo duhu socialističnega nagrajevanja, kar pa se navadno izrodi v neskončne razprave brez tehtnih sklepov in odločitev. Nekateri trdijo, da je treba ukinjati individualna merila nagrajevanja, ki proizvajalce izčrpavajo, ki so v bistvu kapitalistična, ne pa sor
(Nadaljevanje na 3. strani)
Težak je pri nas položaj izrednega študenta. Pa naj gre tu za bodočega komercialista, strojnega inženirja, ekonomista ali koga drugega. Težak zato, ker zvečine po delovnih organizacijah ne kažejo zanimanje zanje. Kakšen dan izrednega dopusta pred izpiti je' večini nemogoče dobiti, zakaj tudi, »kajti človek, ki je zaposlen, mora to pač opravičiti in se ne sme razlikovati od drugih.« Takšno je pri nas mišljenje. Le v nekaj delovnih organizacijah v Sloveniji imajo v svojih pravilnikih opredeljen status izrednega študenta... Toda na prste bi jih lahko prešteli, ki imajo to že danes urejeno, številka bi se še znižala, če bi pogledali, v koliko se pisana določila v praksi tudi upoštevajo.
Je že res, da marsikje soglašajo, da so nam strokovni kadri potrebni, da bo brez njih kaj težko še naprej dvigovati proizvodnjo... Marsikateri direktor, marsikateri član delavskega sveta vam bo to potrdil. A kaj so v delovnih organizacijah v resnici napravili in kako so pomagali med drugim tudi izrednim študentom, zlasti in v prvi vrsti tistim, ki nadaljujejo šolanje v stroki, ki jim je že itak poklic. Večina je ostala le pri besedah. Pri praznih besedah. In to istočasno, ko ugotavljajo, da priliv rednih absolventov šol druge stopnje, in tudi prve stopnje rednih šol, nazaj v proizvodnjo ni zadovoljiv. Le-ti najpogosteje nadaljujejo študij.
V nekaterih delovnih organizacijah pa še vedno čakajo na kadre, ki jih bodo lahko »kupili« oziroma »odkupili«, ko jih bodo potrebovali. Čakajo na strokovnjake »od zunaj« in kaže, da jih pojmujejo kot nekaj abstraktnega... med njimi pa izredne študente, ki so že v podjetju
(Ne)gospodarska
investicija
in poleg vsakodnevnega rednega dela še študirajo, se izobražujejo (in ponekod celo sami plačujejo šolnino, kajti od nje »so dvignili roke«, tako skladi kot gospodarske organizacije, da stroškov prevoza in drugega sploh ne upoštevamo), ne jemljejo v obzir kot perspektivni kader, sredstva za njihovo šolanje pojmujejo kot negospodarsko naložbo. In vendar bi bilo prav, da bi celo redne študente vedno bolj rekrutirali iz proizvodnje. Menda je značilno, da je najmanj pogojev za izobraževanje (tudi izredni študenti) prav v tistih delovnih organizacijah, ki jih vodijo strokovno neusposobljeni ljudje
Izredni študentje to potrjujejo.
In da bo mera polna. Ponekod zaposleni, ki poleg vsega še študirajo, raje v kolektivu tega ne povedo, kajti utegne se zgoditi, da bi zato »imeli težave«. Praksa namreč kaže tudi take primere; bodisi, da so izrednega študenta z delom tako ■zatrpali, da poleg tega ni zmogel več redno slediti študiju, bodisi da so ga kako drugače onemogočili.
Pri nas se še pogosto pojmuje, da je nemogoče v redu delati na delovnem mestu in poleg tega še študirati. V mislih imajo pri tem seveda odgovornejša delovna mesta.
Praksa pa taka pojmovanja vsak dan demantira. A kljub temu, da jih demantira, se položaj izrednega študenta ne izboljšuje, marveč obratno — slabša. Kljub raznim, konferencam, ki so jih pripravili izredni študentje, da bi opozorili na svoj nič kaj zavidljiv položaj, kljub apelom, ki so bili naslovljeni na razne delovne organizacije, kljub ... vse to ni obrodilo večjega uspeha.
Ne da bi ponavljal, kakšne so lahko koristi od človeka, ki je vsak dan povezan s prakso in se poleg tega tudi teoretično izobražuje (kaj ni doseči to, cilj vseh naših šol), pa je dejstvo, da bi bilo treba položaj izrednega študenta pri nas korenito spremeniti. V statutu delovne organizacije bi bilo potreba opredeliti ta izredni studi j. V tujini so ga opredelili s posebnimi splošnimi predpisi. Pri nas ga verjetno v tej obliki ne bomo, pač pa ima vsaka delovna organizacija sama možnost, da v okviru svojih potreb, možnosti, predvsem pa perspektivne kadrovske politike kolektiva — vse to uskladi in uzakoni v svojem statutu.
In kar je najvažnejše: da bi se ta določila v praksi tudi upoštevala, ne pa, da se v njih iščejo »luknje«, kako bi se ta določila lahko negirala.	JANEZ GOVC
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■J
(
■
S
■
■
■
'1
■
■
■
i
■
■
Samoupravljanje do svoje meje
— Dobro, hoteli ste obračunske enotč in sem vam jih dal, hoteli ste še ekonomske enote in ste jih dobili — ampak, slišite, to, kar hočete zdaj, pa ni več šala!
Karikatura: MILAN MAVER
IZHODIŠČE PRI IZDELAVI STATUTOV
KONKRETIZIRATI POZITIVNE IZKUŠNJE
Da sta zdravstveno in socialno varstvo občanov, ki zagotavljata boljše delovne in življenjske pogoje, v vzajemni odvisnosti z dvigom produktivnosti, to vprašanje ni sporno. Izkušnje namreč dan za dnem jasneje kažejo, da le integrirano obravnavanje proizvodnje in družbenih služb vodi do uspehov. Načelna stališča zdravstvenega in socialnega varstva, podprta z izkušnjami, bi torej logično morala dobiti svojo konkretizacijo v temeljni samoupravni skupnosti občanov — komuni. Z drugimi besedami povedano: zdravstveno in socialno varstvo naj bi bilo v občinskih statutih obravnavano ne le z deklarativnimi določili, temveč naj bi bile pravice občanov podrobno obdelane. Prav tako pa tudi iz teh pravic izhajajoče dolžnosti.
V osnutkih občinskih statutov, ki so sedaj v razpravi, sicer nikjer ne manjkajo temeljne določbe, da je obveznost občine skrb za zdravstveno in socialno varstvo občanov, vendar pa so v večini ostali le pri pravicah in dolžnostih, ki so zagotovljene že z ustavo in z republiškimi predpisi.
Prepisovanje splošnih načelnih določil zahteva prav gotovo najmanj truda, načenja pa resno vprašanje, kdo naj bo potem tisti, ki bo pravice in dolžnosti občanov spravil v konkretno prakso. Če naj bo statut temeljni samoupravni akt občanov, potem ni mogoče prelagati konkretnih nalog na neko »imaginarno družbo*, pač pa jih je treba skrbno in preudarno uokviriti prav v občinski statut
Težko je reči, zakaj v osnutkih občinskih statutov področje zdravstva in socialnega varstva ne odraža specifike potreb posameznih območij. Ponekod je temu kriva pretirana in škodljiva skrb, da ne bi s statutom preveč na široko odprli vrata potrebam. Zato so v svojih določilih izpustili še tiste pravice, ki jih občani že sicer imajo. Drugod pa so pavšalne določbe odraz pomanjkanja sodelovanja zdravstvenih, socialnih in druž-beno-političnih delavcev, skratka ljudi, ki bi znali in mogli. rOce-> niti potrebe na določenem območju in jih spraviti v statut. S tem pa tudi pomagati, da bi v prihodnje bila zdravstvena in socialna politika komune pravilno usmerjena.
Kakršno koli prepisovanje »vzorčnega statuta« (čeprav si ga mnogi želijo), bi zgrešjlo temeljni cilj, napraviti statut, ki naj bo odraz dejanskih razmer, potreb in možnosti. Prav pa je, da opozorimo na nekatere pomanjkljivosti, ki spremljajo domala vse osnutke občinskih statutov. Da opozorimo na pomanjkljivosti, ki jih tudi v dosedanjih razpravah o osnutkih niso odpravili.
Vsakomur, ki dela v gospodarstvu, je jasno, da ni gospodarjenja brez sredstev. Ko pa statuti obravnavajo družbene službe," konkretneje zdravstveno in socialno varstvo, ob načelnem določilu: občina skrbi za zdravstveno in socialno varstvo občanov — vsi dosledno izpuščajo konkretno obveznost, zagotoviti za to dejavnost potrebna 'sredstva.
Skrb občine namreč ni samo v tem, da zagotovi občanom dobro zdravstveno in zobozdravstveno pomoč, preskrbo z zdravili, reševalno službo itd., skratka, da bedi nad organizacijo kurativne dejavnosti, za kVttp.ro gredo sredstva v glavnem iz skladov zdravstvenega zavarovanja. Prav tako ali pa še bolj važen je drugi del skrbi — preventiva in sredstva za to vejo dejavnosti. Ta pa je v vseh osnutkih občinskih statutov bodisi izpuščena, bodisi de-
Uiasllo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Slavni tn od’govoml urednik
VINKO TRINKAUS
.Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. ooštni ■ predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 tn 36-672. uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani St NB 600-11/1-365 - Posamezna Številka stane 20 din — Naročnina te: četrtletna 250. colletna 500 In letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — PoStnina plačana v gotovini — Tisk tn kl1-Seil CZP »Ljudska oravlca.
Ljubljana
klarativno in pomanjkljivo obdelana.
Ne bi mogli reči, da pomanjkanje preventivne zdravstvene in socialne dejavnosti občane in občinske organe ne žuli, da ne čutijo potrebe po njej. Vendar pa energično možnosti bolj perspektivnega .reševanja tph problemov niso našli ali pa je niso hoteli najti v statutarnih določilih.
Še vedno ostaja v osnutkih statutov zdravstvena in socialna dejavnost . proračunsko »doti-, rana«, čeprav se je tak način finansiranja že povsod pokazal kot neuspešen, kot »cokla«, ki zavira kvaliteto dela, hromi iniciativo delavcev in krni njihove samoupravne pravice. Nikjer pa ni v določbah osnutkov statutov skladov, ki bi predstavljali tako za zdravstveno kot socialno varstvo stalen vir dohodkov v določenem odstotku od narodnega dohodka v komuni. Le s stalnim virom dohodkov iz namembnih skladov, ki imajo svoje organe družbe* nega ppravljanjk, bi namreč lahko zagotovili organizirano in kvalitetno delo na teh področjih.
Tako kot naj bi statuti določali občinskim skupščinam in njenim organom politiko dodatnega financiranja zdravstvenih in socialno varstvenih preventivnih akcij, naj bi konkretno obravnavali tudi poseben občinski investicijski sklad za eno ali drugo področje. Dosedanja sredstva amortizacije zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov komaj zagotavljajo tekoče vzdrževanje, nikakor pa ne omogočajo razširjene reprodukcije, vzgoje novih kadrov itd.
Ker pa se tudi sredstva zdravstvenega zavarovanja ustvarjajo v komuni, v nobenem občinskem statutu ne bi smela izostati določila, ki razmejujejo pristojnost občinskih skupščin do skladov socialnega zavarovanja. Komunalno skupnost ustanavlja občiska skupščina, zatorej je pomembna tudi njena vloga pri določanju politike o uporabi sredstev iz skladov socialnega zavarovanja.
Dosledno izpeljan novi način financiranja zdravstvenega iri socialhcga varstva pa je možen le na programiranem delu, ki naj bi ga obravnavala komuna, oziroma njeni organi in družbene organizacije. V statutarnih določilih jasno opredeljene pristojnosti občinskih skupščin in njenih organov, nujnost vsakoletnih strokovnih programov zdravstva in socialnega varstva in pa ustaljen vir dohodkov, bodo omogočali dolgoročnejše in - bolj uspešno načrtovanje v komuni.
Morda za socialno varstvo ni tako karakteristična ne povezanost in nekoordiniranost dela, kot je to potrebno za delo v zdravstvu. Zdravstveni centri, ki naj bi kot strokovne službe predvsem s sistematičnimi analizami zdravstvenega stanja ter programiranjem dela in razvoja zdravstvene službe, oziroma s koordiniranjem programov posameznih zdravstvenih institucij, odigrali zelo pomembno vlogo pri razvijanju organizacije zdravstvene službe, so bili sicer formirani, vendar v večini občin obstajajo zgolj formalno. Ustanavljanje medobčinskih zdravstvenih centrov pa poteka tam, kjer so potrebni, pogosto prepočasi. Kateremu koli vzroku naj bo pripisan ta zastoj —- pomanjkanju kadrov, sredstev ali nerazumevanju za razvijanje take strokovne službe pri pristojnih občinskih forumih ali pri zdravstvenih delavcih, ne spreminja v bistvu potrebe po temeljitem premisleku, kaj in kako zapisati v statut, da bo zdravstvena služba za ljudi boljša in v perspektivi tudi cenejša.
In če smo uvodoma zapisali, da se morajo družbene službe razvijati skladno z gospodarstvom, potem moramo tudi poudariti, da bi preskopo odmerjene pravice v občinskih statutih kaj kmalu lahko zoževale možnosti na škodo potreb v letnih in perspektivnih občinskih načrtih. S tako politiko pa bi bili okrnjeni produktivnost dela in rast osebnih dohodkov, ker jih ne bi spremljala odgovarjajoča perspektivna politika ustvarjanja vseh tistih pogojev, od katerih zavisi pretvarjanje nominalnih osebnih dohodkov v realni življenjski standard. Zagotovo pa sta prav zdravstvo in socialno varstvo dejavnosti, ki ju občani dnevno živo občutijo In je zato prav, da pri izdelavi statutarnih določil, ki bodo uravnavala tok teh dveh družbenih služb, sodelujejo.
N. LUZAR
Prvič, z novim strojem...
Foto: M. ŠPAROVEC
SANA6 SE SANIRA
Tovarna »Sana« v Hočah ima vse značilnosti slovenske prehranske industrije: zastarele ■ stroje, večinoma obrtniško proizvodnjo, preobsežen proizvodni program in zaradi majhne rentabilnosti zelo majhne osebne dohodke, še manjše pa možnosti, da bi se z lastnimi sredstvi modernizirala.
Delovni kolektiv »Sana« se je več let trudil, da bi dobil potrebna sredstva za modernizacijo proizvodnje, predvsem za nabavo najpotrebnejših strojev, toda brezuspešno. Medtem pa je v drugih republikah zraslo več kot 20 modernih tovarn s podobnimi proizvodnimi programi, ki zaradi mehanizirane velikoserijske proizvodnje zlahka ceneje prodajajo svoje izdelke in spodrivajo s tržišča Vse manjše producente.
nijo prelomnico ne samo v proizvodni tradiciji, ampak tudi v kadroVski politiki.
Ena izmed glavnih ugotovitev je bila, da se morajo v proizvodnji specializirati za tiste artikle, ki jih najlaže plasirajo in jim tudi v prihodnje zagotavljajo največjo rentabilnost: pecilni prašek in vanilijin sladkor, pudinge in razne vrste peciva. Proizvodnjo čokoladnih desertov, ki so jo pred nekaj leti uvedli, pa bodo povsem opustili. Namesto tega nameravajo proizvajati škrob in krompirjevo moko, saj sta Dravsko in Ptujsko polje močna surovinska baza in tržišče slabo oskrbovano s tema izdelkoma.
Tretji, nič manj pomemben sanacijski ukrep naj bi bil boljša kadrovska zasedba. Proizvodno, vodstvo sicer obrtniško pro-
»Sana« se je znašla v slepi' i^dnjo obvlada, ni pa sposob-
ulici. Že lani je 88 odst. čistega dohodka porabila samo za oseb- ’ ne dohodke, čeprav so bili veliko pod občinskim povprečjem. Letošnji rezultat ni nič boljši: skoraj ves čisti dohodek »zajejo«. Jedo pa slabo. V prvih devetih mesecih je znašalo povprečje osebnih dohodkov komaj 22.096 din, občinsko pa 36.177 din, čeprav so v prvem polletju, linearno povečali prejemke za 15 odst. Baje je okoli 96 delavk (kolektiv šteje "okoli 200 ljudi) zaslužilo manj ko 15.000 dinarjev na mesec.
Občinski ljudski odbor, nekaterega so se že večkrat zaman obračali zavoljo kredita, je končno le uvidel resnost položaja in »Sani« odobril 34 milijonski kredit za nakup najnujnejših strojev. Tovarniško vodstvo pa je začelo resneje analizirati proizvodni program in ekonomičnost proizvodnje. Pri tem je prišlo do zaključkov, ki pome-
no izvesti večjih tehnoloških izboljšav, ker mu manjka strokovnega znanja. Trenutno ta problem sicer še ni pereč, ker pač »Sana« še' nima sodobnih strojev, marsikaj pa bi morda že ob sedanjih proizvodnih napravah izboljšali, če bi vodje obratov imeli več kot mojstrsko Izobrazbo.
Za zdaj poskušajo okrepiti šele strokovne službe. Zaposlili so strokovnjaka, ki Bo sistematično proučeval tržišče, in ekonomista,- ki bo analiziral ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje. V slab gospodarski položaj so namreč zašli tudi zato, ker so se z ekonomiko premalo ukvarjali.
Z novim pravilnikom" o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga letos, sprejeli, .so strokovnjakom zagotovili primerne dohodke. Do zdaj, ko je imel na primer tehnični vodja — inženir — 42 tisoč din osebnih dohodkov,
- jana« z vsemi svo>mi proizvodnimi in komercialnimi teža-vatmi zanje ni bila privlačna.
POLOVIČNI UKREPI
Nedvomno so omenjeni ukrepi umestni in potrebni, da »Sana« ne bo več doživljala na tržišču tako hudih porazov v spopadanju z nadmočnimi kolosi prehranske industrije.
Vprašajmo se samo še, kaj je ukrenila, da bi delavci več in bolje proizvajali ter gospodarneje ravnali s skupnimi sredstvi?
V začetku leta so v vseh petih oddelkih organizirali ekonomske enote in s tem prenesli soodgovornost za dobro gospodarjenje na vse člane kolektiva. Spremenili pa so tudi delitev osebnih dohodkov. S točkoval-nim sistemom so uvedli participacijo vseh zaposlenih pri povečanem ali zmanjšanem poslovnem uspehu.
Tako na papirju.
Praktično pa, vsaj po izjavi predsednika tamošnje sindikalne podružnice, vrednost točke ne variira. Torej se ni v nagrajevanju nič spremenilo. Ob koncu meseca dobi vsakdo samo planirano vrednost točke in presežek norme. Zakaj, ni vedel pojasniti: »Sindikalna podružnica še ni načela tega vprašanja, sam pa se zaradi preobilice dela v svojem oddelku — sem namreč obratovodja — ne utegnem ukvarjati s skupnimi vprašanji podjetja .. .«
Odgovor je kljub vsej pomanjkljivosti zelo zgovoren. Prvič kaže, da ekonomske enote še ne .razpolagajo s prigospodarjenimi sredstvi in-da pravzaprav še nimajo pregleda nad gospodarjenjem. Ce predsednik sindikalne podružnice, ki je
vodja oddelka, ne ve, čemu računovodstvo ne izplačuje presežkov (kolikor jih ustvarijo); prav gotovo tega ne vedo tudi vodilni člani ekonomske enote v »njegovem« oddelku. Drugic pa ta odgovor kaže, da se sindikat v »Sani« ne zavzema do* sledno za primerno materialno stimulacijo proizvajalcev in 29 zaščito zakonitosti. Sprejeti pravilnik o delitvi osebnih dohod' kov je interni zakonik, ki 8a je dolžno upoštevati tudi vodstvo, ne samo proizvajalci.
Izigravanje internih predpisov pa seveda diskreditira ves sistem delitve dohodka in P3?" izvajalcev ne spodbuja k boljšemu delu, čeprav verjetno tu® v »Sani« obstajajo še bogate notranje rezerve.
PREKRŠEK, KI NE BREMENI SAMO ENE DELAVKE
Že letos, ko imajo v ekonomske enote, se je zgodn tole: Na pobudo svojih koleg1 je neka delavka popoldne bre^ dovoljenja' zapustila svoje de* lovno mesto in se vtihotapil3, . pisarno, kjer je v miznici l®23 seznam mesečnih osebnih do-hodkov.
Zaradi tega jo je disciplin5^ komisija kaznovala s premestitvijo. Baje ji je direktor tu® namignil, naj čimprej odide 1 podjetja. Med zaslišanjem so J člani disciplinske komisije r®N li, da bi lahko po redni P0' zvedela, koliko zaslužijo vod1^ ni ljudje v podjetju, razen teg je osnutek novega praviln>K_ visel skoraj dva meseca na og® sni deski in bi že tedaj la*?* ugotovila razpon med najvišJ® in naj nižjim osebnim doho° k;om.
Oboje je najbrž res.
Vendar ostane nepojasnjen® zakaj obdolžena delavka in v tiste delavke, ki so jo nagov rile, naj skrivaj pogleda sezn3 osebnih dohodkov, tega 31 vprašale na sestanku svoje ek nomske enote? So se bale? 2 kaj so se bale? Ali pa mor niso dobile odgovora?
Prekršek pa ima še glob^® vzroke. Osnutek pravilnika delitvi osebnih dohodkov ) resda zelo dolgo visel na ogla_ ni deski, toda sindikalno v°°0 stvo ni organiziralo razprav , njem. Predsednik je bil ted v mojstrski šoli, tajnik P3 L ali zapostavljal pomen taks3 razprav ali pa temu ni bil 3
Tako je kolektiv potrdil 3jj ki ga pravzaprav še niti d o3 ni poznal in je novi sistem. litve pričel ocenjevati šele, . je " bil uveljavljen. Sindikat vodstvo pa še tedaj ni čutilo L. trebe, da bi s primerno ob* p ložitvijo pomirilo duhove preprečilo neupravičene gov® ce, češ da so strokovnjaki P dobro plačani.
V »Sani« več kot 60 odst. ^ lavcev in delavk nima no« .j strokovne kvalifikacije. P0a„,
sai3®;
upravljanja so zato težavn
za razvoj delavskega
kolikor jih odkrije proizv' vodstvo.
Za gospodarsko sanacijo ne« pa je to najbrž premalo-
M.
VPLIV CEN IN PROMETNEGA DAVKA NA INTEGRACIJSKE PROCESE
Ne samo sistem delitve dohodka, temveč tudi politika cen lahko pospešuje ali pa zavira razvoj v smeri specializacije in kooperacije oziroma drugih oblik integracijskih procesov. Za odločitev podjetja, da zreducira svoj proizvodni program ter da preide na specializirano proizvodnjo manjšega števila proizvodov (delov, sestavnih delov), je nujno, da to njegovo preusmeritev stimulira tudi politika cen. Da bi se specializirana proizvodnja nekega podjetja čim bolj neposredno uvrstila v širšo družbeno delitev dela, s tem da tako podjetje »stopa« v kooperativne odnose z drugimi podjetji, je prav tako nujno, da je tudi stopnja akumulativnosti pri omenjenih podjetjih takšna, d'a omogoča njihovo medsebojno sodelovanje.
ČepraV našo politiko cen pogojujejo zelo številni činitelji, lahko ugotavljamo, da le-ta do sedaj ni vedno ustvarjala posebno ugodne okolnosti za širše kooperacijske vezi v našem go- ■ spodarstvu. Stopnja akumulaci-
je je namreč' pogosto zelo različna v raznih industrijskih strokah in to tudi v tistih strokah, ki so zaradi tehnologije proizvodnje — »predistinirane« za poslovanje na temelju specializacije in kooperacije.
Povsem normalno je, da v našem ‘gospodarstvu obstajajo razlike v cenah med posameznimi strokami in proizvodi ter razlike med polizdelki in gotovimi izdelki, vendar pa bi bilo želeti in bi bilo tudi družbeno upravičeno, da občasno odstranjujemo nekatere nevsklajeno-sti v cenah, ki se porajajo v našem razvoju. Pri tem mislim na takšne primere, ko omenjene razlike že v celoti zamegljujejo dejanske učinke v poslovanju ter objektivno že zavirajo uveljavljanje neposrednejšega proizvodnega sodelovanja med pod-1-jetji, katerih proizvodni programi se sicer med seboj organsko povezujejo. Zaradi tega bi bilo potrebno, da organi, ki so odgovorni za politiko cen, upoštevajo spremembe, ki se odvijajo v smeri modernizacije in
izpopolnitve proizvodnih procesov, tako da bi tudi naša politika čim neposredneje podpirala tak razvoj in ga usmerjala k zaželenemu cilju.
■ V naši praksi se često slišijo ugovori s strani »finalistov«, da se jim ne izplača povezovanje z drugimi podjetji-kooperanti, zaradi tega, ker ti nudijo svoje proizvode po relativno visokih cenah in ker je njihova stopnja akumulacije »na višjem nivoju«. Vsekakor je možno, da so taki primeri, zlasti v pogojih deficitarnosti določenega blaga, torej takrat, ko se potencialni kooperanti nahajajo v položaju proizvajalca-monopolista za določene proizvode. Ob tem pa velja opozoriti, da takšni ugovori mnogokrat nimajo trdne podlage, ker so obstoječe razlike v cenah lahko rezultat tudi drugih — subjektivnih činite-ljev. Znano je . na primer dejstvo, da je naša strojegradnja, kot tipičen primer »finalista«, še vedno zelo mlada stroka našega gospodarstva ter da ne posveča dovolj pozornosti eko-
proizvodnih kapacitetah
vne)$i
ovar'
kakor v mnogih drugih tov . nah, s slabim informiranje13 L se neposrednih proizvaja* g, tudi ne usposablja za boljš® 8 0 spodarjenje in soodločanj® vseh pomembnejših	ukr®f’
Delavci ostajajo kljub form3^ danim samoupravnim pravl ^ takšni, kot so bili: nevedni ^ pasivni. In zato so notranj® Si zerve samo toliko izkorišce,„;1
od3*
»Sa-
da ie
nomiki svoje proizvodnje, fl(i njena organizacija re jen1? primitivna, da so v nJ m'
n®'
lovni storilnosti še velike 1 se izkoriščene rezerve. Od pojavlja nekoliko nižja st ,jt»t akumulacije — kot rf ^oS^’ vseh poprej navedenih sl3 pji Višja stopnja akumulacij „3 podjetjih, ki se v odnosu i-podjetja s področja stroj 8 gp! nje pojavljajo kot njeni p0-kooperanti, je lahko tuCjietj3 sledica tega, da ta P°. Jvod' boljše izrabljajo svoj Pr°eCia)i' ni potencial — ker so sP^čjd1 zirana, ker proizvajajo v serijah, ker je njihova s produktivnosti dela višja- .^3 Torej ni nujno, da Ie zUlt3*
:ije . IvV#*'
trenutne tržne konju jjc3 temveč je lahko tudi P? racionalnejše proizvodni 1 ‘ jpeJ' menim, da je potrebno r ,gy še presojati vse tovrstne pfi« vore, ker se z njimi c® sy d' krivajo tudi lastne slan stih, ki jih navajaj d.	. ce®
Ko govorimo o Pollt
J
ekonomisti Slovenije o nekaterih problemih gospodarskega sistema
pomoč spremenjena v - potuho
Ob razpravi o letnih družečih planih, pa tudi med le-,0in> vznikajo predlogi in za-‘eve za zmanjšanje družbenih Zveznosti. Zahteve po takšnih Generalnih olajšavah za vso Panogo ali dejavnost hkrati so u‘emeljcne vselej enako, pa naj *re za kmetijstvo, trgovino ali ?a Primer kot sedaj, za zmanj-anje družbenih obveznosti panoge — proizvodnja in predela lesa. Oglejmo si obrazlo-
® zato, da bi se izboljšali Pogoji gospodarjenja v proiz-odnji in predelavi lesa, je posebno zmanjšati družbene ob-eznosti na najmanjšo možno •tiero...
Jz razprave v odboru ZIS 28 gospodarstvo)
. Kolikšen obseg je zavzelo ”s*ei to zmanjšanje družbenih "Veznosti in kako je to v skla-s,u z načeli gospodarskega si-ema in instrum entari ja, za-
s6ov
fes
anega pred leti, ki ga sicer velja nenehno izpopolnje-
vati?
j Kje je meja zmanjšanja ffžbenih obveznosti na naj-8nišo možno mero? la '*e sc<lanji način zmanj-0A'a družbenih obveznosti kot „ *a Pomoči panogi in dejav-iit^',,rcs edina in najboljša re-
Odgovore na ta in podobna gašenja je. dalo nedavno potovanje naših ekonomistov us „s Predloženim gradivom, v?e»ežencev kot tudi z njihovi Prispevki v razpravi, 'pokler so bila prizadevanja uzbe usmerjena na to, da E]°iZVet^emo čim več blaga, ne $1edve na višino proizvodnih foškov, zato da se ekonomsko atnosvojimo, je bila nekoliko Pfavieijjva tovrstna »pomoč« iri a • akumulativnim panogam j6 ^javnostim. Toda ta praksa ji veljavi, oziroma se uve-t . še sedaj, čeprav je že ^^'ka.j spremenjeno v od
Guni1
Snost
8 za večjo proizvodnjo. Toda
U: skupnost — delovna or-zac i j a. Res, tudi sedaj ni nič manj zainteresi-
imajo elementi: ekono-rentabilnost in pro-
naivnost vse pomembnejše Wst° v družbeni oceni rezul-vs8v Poslovanja posamezne in ie 8 delovnih organizacij. Zato lff, eilo ob uveljavitvi novega ^ Radarskega sistema rečeno, L ,bi n. pr. racionalno in učin-
it? izkoriščanje sredstev, d6j6rirPi upravljajo posamezne fonr-n116 organizacije, postalo delitv° ^očitnejši činitelj pri _ Proizvoda družbenega Dj '	to načelo ni bilo in
ljaV]?Vs°d vselej dosledno uve-vse ,en_n- To pa prav zaradi Soj Ve('iega obsega olajšav pri *oSrVn»avanju družbenih obvezuj- /a' Pri oblikovanju gospoda sistema in njegovega ie bil dosežen 'An °-m'S gl®r5e družbenih ob-fiai °SJ’ in sicer zaradi so-'sciet ekonomskih ozirov in ttizknl,le Prakse, da probleme '•h ~ akumulativnih in zaostali, |!>acij delovnih organiza->8«.,. ®eIo slabih in brezper-*ite: IVnih delovnih organizacij ’a.ril.rn,i z generalnimi olajšata* p,‘ delitvi neto produkta. Str-*1-1 kompromisu je sledil %{** 1,1	to je bilo izho-
de j Za številne kasnejše ukre-%|h. rešitve pri nadaljnjem 'o je Vat|ju načel delitve. Vse Prispevalo k postopni ne-
objektivizaciji delitve in tako k njegovi vse izrazitejši vrnitvi k poprej že opuščenim načelom. Prispevek na izreden dohodek in raznovrstne olajšave v delitvi skupnega dohodka najbolj zrcalijo takšno preusmeritev sedaj obstoječega sistema delitve proizvoda družbenega dela. V podkrepitev teh trditev, navedenih v gradivu za posvetovanje. nekaj številčnih podatkov:
® čeprav naraščajo sredstva poslovnega sklada, obresti nanj iz leta v leto padajo. Z revizijo gospodarskega sistema in s predpisi o delitvi družbenega proizvoda dela ne samo, da ni povečana vloga sredstev poslovnega sklada kot činitelja družbene delitve, temveč je nasprotno ta vloga zmanjšana;
Q> razlogi za to so tudi v generalnih olajšavah. Iz razpoložljivih podatkov je mogoče razbrati, da so delovne organizacije iz 46 'različnih dejavnosti osvobojene — v celoti ali delno — vplačil prispevka iz dohodka. Hkrati ob tem uživajo olajšave glede plačevanja obresti na poslovni sklad delovne organizacije iz 99 dejavnosti. Delovne organizacije iz 35 dejavnosti pa sploh ne plačajo obresti na sredstva svojih poslovnih skladov. Razen tega so za posamezne kategorije osnovnih sredstev še posebej oproščene obračuna in vplačil odgovarjajočega dela obresti na sredstva poslovnega sklada;
6 gospodarstvo je v celoti vplačalo lani na osnovi obresti na poslovni sklad in obresti iz dohodka samo 49.6 % zneska, ki
naj bi ga vplačalo, če bi bila načela sedaj obstoječega sistema delitve dosledno in enotno uveljavljena.
Res je, -da dobi družbena skupnost v povračilo za del akumulacije, ki jo prepušča delovnim organizacijam v posameznih dejavnostih in panogam prek olajšav, sredstva n^aj z vplačilom — prispevka na izredni dohodek. Res pa je tudi, da je s takšnim instrumentom delitve — zasnovanim v osnovi na konceptih, da dajejo skupnosti sorazmerno več sredstev delovne organizacije, ki ustvarjajo večji dohodek, ne glede na njegov izvor — je najočitneje zmaličeno načelo delitve po delu. Hkrati s tem je zmanjšana spodbudnost za rast produktivnosti dela, za ekonomičnost in rentabilnost, družbena delitev pa je koncepcijsko vrnjena na prejšnjo tezo realiziranega dohodka kot osnovnega kriterija za oblikovanje in obračun individualiziranih obvez vsake delovne organizacije do skupnosti.
Posledica tako širokih in generalnih olajšav in hkrati zajemanje izrednega prispevka ne glede na njegov izvor dobre »kaznuje«, slabe pa »uspava«. Dosedanji načini odobravanja olajšav imajo značilen socialni karakter pomoči, s katerim naj bi začasno ublažili posledice zaostalosti, neenakomerne razvitosti, premajhne ekonomske moči, slabega dela itd. in niso trajen in učinkovit činitelj, ki naj bi odstranjeval vzroke, zaradi katerih te posledice tudi
nastajajo. Takšen značaj olajšav sam po sebi ustvarja pri gospodarsko slabših delovnih organizacijah zelo ugodno ozračje za stagnacijo produktivnosti in ekonomičnosti. Zaradi takšne metode družbene pomoči ekonomsko slabe in razvojno zaostale delovne organizacije niso prav z ničemer spodbujene in zadolžene za boljše poslovanje, večje izkoriščanje poslovnega sklada in podobno.
Izhod bo treba najti, kajti zadrževati še vnaprej takšen prakticističen in s socialnimi oziri diktiran način pomoči slabim delovnim organizacijam, ne bi samo kompromitiral načel delitve po delu, temveč bi zaviral razvojne perspektive prav tistih delovnih organizacij, ki dobivajo »pomoč« zato, da bi; pospešile svoj razvoj. Izhod iz' obstoječih težav torej ne more biti v tem, da uvedemo nove oblike subvencij in različnih ugodnosti, da ugodimo zahtevkom po še večji zaščiti domače proizvodnje, temveč v celovitem kompleksnem obravnavanju in izpopolnjevanju gospodarskega sistema. V to domeno pa spada tako politika cen, amortizacije, tehnična pomoč naprednejših delovnih organizacij, specializiranih ustanov in birojev, neposredna materialna pomoč skupnosti, vendar v drugačni namenski obliki in z jasnim ciljem, da je potrebno takšno pomoč izkoriščati za pospešen razvoj, ne pa da je nekomu v potuho, drugi 'pa zaradi tega plačuje »kazen«.
, P. D.
Leto gre h kraju, zato so sestanki delavskih svetov v podjetjih sedaj predvsem namenjeni razgovorom o izpolnitvi letnih proizvodnih planov	Foto: M. ŠPAROVEC

fljen
^rii VPKVU na razvoj inte-k°sebp- Procesov, je treba FafotvJ Proučiti tudi vprašanje '6	, "Jmih cen. Kaže, da niz-
*1,)lizrV0nirane cene nekaterih fsgatT *rov (ziaSti deficitarnih) vplivajo na vzpostaviti"" Operativnih vezi v na-Jfoiz^Podarstvu. Podjetju, ki ifa! A1'1 te artikle, se ne ren-%t)i 'l takšno proizvodnjo od-tl,’° Or nizki ceni za nadalj-S, "fielavo ali dodelavo dru-\ ^vespeciaIiziranemu podjetju, i °de" «am° teži, da te polpro-'nalizira v okviru svojin Tretja, ker se na tak tt^ne 8resira skozi, višjo ceno 6	"8a proizvoda. Razumlji-
Ali;.!,' a je treba proces despe-y°Žtio '1,le. Preprečiti, kar je lio si-.P^ihitreje doseči z revi-s Hi Crna Plafoniranih cen. ^.^ Proučevanju vplivov po-H * instrumentov gospo-L^bno'"* sistema bi še bilo po-ti?1fštierr,Ug°toviti, ali so in v
Sm ” -
(pilo „ Proizvodov prav tako Gtije 'ne§a od elementov, ki yCiši r nestimulativno na hiti.'6 in' i-V°i v smeri specializa-r]6ba kooperacije. Posebej je }8 obst;.C-eniti> ali j® oportuno, c>i ,'Ja tako imenovani med-kn ažuimetni davek, ker ta 0 Ptiveri P°iProizvode in lah-'Qe do večkratnega ob-
S, v.60 obsegu upravičene kri-^Orpet v_ naši politiki davka na
davčen j a istega proizvoda (najprej kot polproizvoda, kasneje, ob realizaciji pa še gotovega proizvoda).
Enak vpliv na ceno blaga ima tudi tako imenovani fazni prometni davek na reprodukcijski material. Ker je v povprečju na poti od proizvajalca do potrošnika 3 do 5 faz, skozi katere prihaja blago v spremenjeni ali pa nespremenjeni obliki, pomeni, da se na promet določenih proizvodov plačuje davek 3 do 5-krat. Olajšava pri tem kumulativnem obdavčevanju je sicer možnost plačevanja davka samo od dodatne vrednosti, ki jo je blago pridobilo v določeni fazi, vendar to olajšavo je moč upoštevati le v kolikor se plačuje sicer za predelani ali dodelani proizvod davek na promet po isti davčni stopnji iz iste tarifne številke.
Medfazni prometnix davek opravičujejo	z ekonomskimi
razlogi, se pravi s potrebo enakega. obdavčevanja prometa istovrstnih proizvodov, ne glede na to, ali te proizvode posameznega podjetja proizvajajo iz materiala lastne proizvodnje ali iz nabavnega materiala. Tako naj bi z obdavčenjem medfaznega prometa ustvarili približno enake pogoje poslovanja, oziroma približno enake družbene obveznosti za vse go-
spodarske organizacije. Ge namreč ne bi obstajala obveznost medfaznega prometnega davka, potem bi bila podjetja, ki iz materialov lastne proizvodnje proizvajajo druge proizvode, v ugodnejšem položaju kot vsa druga podjetja,' ki tak produkcijski material nabavljajo.
Vsa razprava o mestu in vlogi davka na promet proizvodov — ki pa še ni končana — kaže, da bi bilo najbolj smotrno in tudi davčno učinkovito, če bi uvedli enkratno obdavčitev in to čim bliže zaključni fazi proizvodnje določenih jjotrošnih dobrin. Osnovne surovine bi kazalo obdavčevati le, če bi s tem zoževali — ali pa preusmerjali reprodukcijsko potrošnjo iz ene vrste materiala na druge.
Omeniti je treba, da se za razliko od drugih ekonomskih instrumentov — ki so bili neštetokrat spremenjeni in dopolnjeni — politika davka na promet proizvodov ves ta čas v glavnem ni menjala, razen manjših sprememb in dopolnitev ter občasnih korekcij davč7 nih stopenj pri posameznih proizvodih. V vsem obdobju naše ekonomike sta v bistvu obstajali samo dve Uredbi o davku na promet: prva, ki je veljala od 1. 1947-do konca leta 1953, in druga, ki velja od 1. 1954 ozi-
roma je v prečiščenem besedilu bila objavljena v letu 1961. Temu lahko pripišemo ne samo to, da se nismo v svojem dosedanjem razvoju dovolj smotrno posluževali tega drugače zelo učinkovitega instrumenta usmerjanja proizvodnje in potrošnje, temveč tudi, da je prihajalo do tega, da tarifa davčnih stopenj ni bila vedno organsko vgrajena in vsklajena z ostalimi ekonomskimi instrumenti. Pomen in vloga tega instrumenta se nam očituje že v ' tem, da v letu 1962 zajema skoraj 33 % vse akumulacije ter da v dohodkih zveznega proračuna predstavlja že 54 % vseh. dohodkov:
Zaradi tega so, kot . kaže, upravičeni ugovori nekaterih podjetij, da jih davek na promet proizvodov pri določenih polizdelkih (delih, sestavnih dedih) ne samo ovira pri širšem medsebojnem povezovanju, temveč da jih pogosto celo usmerja na sumljivo in problematično avtarkijo ali pa finaliziranje lastne proizvodnje in s tem na širjenje asortimana. Vsekakor bi. bilo potrebno, da tudi ta instrument za usmerjanje osebne in proizvodne potrošh j e doživi ustrezne adaptacije, ki bi odstranile ovire na poti k hitrejši specializaciji in kooperaciji.
BORIS ŠAJINA
Samoupravljanje in nagrajevanje po delu
(Nadaljevanje s 1. strani) cialistična prvina nagrajevanja. Po njihovem, je treba v našem sistemu težiti k skupinskim osnovam nagrajevanja, ki krepijo socialistično zavest in smisel za gospodarjenje.
Ker pa je pritisk proizvajalcev čedalje močnejši, da je treba zastarela merila nagrajevanja spreminjati, si v nekaterih delovnih organizacijah izmišljajo vse mogoče kombinacije, da bi pod novim plaščem ohranili staro prakso.
Ko smo povedali, da s samoupravljanjem, z osvobajanjem dela, z novo delitvijo med delovno organizacijo in družbo odpravljamo mezdne odnose, so po omenjenih razpravah poiskali »salomonsko« rešitev. Ker so urne postavke pomenile čiste mezdne odnose, ker je bilo treba stalne prejemke »nekako« ukiniti in nadomestiti z novim, so si namesto dinarjev omislili točke. Prej je na primer delavec zaslužil 10Q_dinarjev na uro ali 800 na delovni dan, k temu pa dobil še nekaj dobička. Po »novem izumu« pa je delovno mesto istega proizvajalca vrednoteno z 80 točkami, od katerih je vsaka vredna 10 dinarjev. Po novem dobi torej proizvajalec prav tako 800 dinarjev plus rezultate gospodarjenja? ki dvigujejo vrednost točke. Edina sprememba — poleg računske operacije, ki spremeni dinar najprej v točko, da bi jo potlej spet spremenila — je v tem, da vrednost točke nekje mesečno obračunavajo. Največkrat so to akontacije, bolj predvidevanja kot pa idealni izračuni. Z gibljivo vrednostjo točke, trdijo avtorji te »novotarije«, zbujajo pri proizvajalcih ekonomski interes za gospodarjenje in samoupravljanje..
Samo s tem, da smo dinar spremenili v točko, da na zelo širokih relacijah nagrajujemo skupinska prizadevanja, se nismo v nagrajevanju pomaknili nikamor naprej. Kajti skupinske akorde smo poznali tudi že pred samoupravljanjem. Kaj pa je proizvajalec prigospodaril, kako lahko vpliva na stroške, kako jih sploh lahko zasleduje in par-ticipira pri njihovem zmanjševanju, o čem proizvajalec na nivoju poslovne ali ekonomske enote odloča, o tem pa imamo še velikokrat zelo neizdelana meglena merila in v pravilnikih o nagrajevanju zelo posplošene formulacije.
Treba je tudi zapisati, da si v vseh delovnih organizacijah ne zamišljajo in ne puščajo v življenju ohlapnih birokratskih sistemov nagrajevanja, ker bi za vsako ceno radi obdržali staro prakso. Takšni sistemi nagrajevanja so lahko ohranjeni predvsem zaradi tega, ker v delovni organizaciji še ni trdnega spoznanja, da je treba vztrajno iskati nova, sodobnejša merila nagrajevanja, da samoupravljanje lahko zaživi šele takrat, kadar proizvajalci lahko odločajo, neposredno vplivajo in razdeljujejo del dohodka. Marsikje bi že imeli sodobnejše principe nagrajevanja, če bi -jih bilo mogoče enostavno prepisati od
drugod, če bi jih lahko naročili pri kakšni ustanovi. Ker pa to ni mogoče, ostaja marsikje pri starem. Raje zavijajo sistem samoupravljanja, delitve in nagrajevanja v demagoške fraze in razprave, kajti veliko laže je pleteničiti o splošnih načelih, kot pa spreminjajo slabo prakso.
PROBLEME BOMO RAZREŠILI SAMO V BOLJ RAZVITEM SAMOUPRAVLJANJU
Ker smo si v razpravljanju pridobili že precejšnjo prakso, se pogosto namesto k rešitvam zatekamo k neskončno dolgim debatam, kjer predvsem izostru-jemo obe skrajnosti, pogosto z željo, da bi potlej ne bilo treba ničesar spreminjati. Razpravljamo:	Ali je treba vsa
sredstva decentralizirati, ali je bolj smotrno, da ostanejo centralizirana? Ali je bolje imeti velike ali majhne ekonomske enote? Ali so boljše individualne ali skupinske norme? Ali je treba pri prehodu na 42-urni delovni teden predvsem izboljšati delovno disciplino, ali je treba izboljšati samo organizacijo dela? Razpravljamo, razpravljamo. grmadimo najbolj skrajne dokaze za različne teze, veliko manj pa iščemo smotrnih, trenutno realnih in možnih rešitev, veliko premalo spreminjamo.
Od tako skrajnih diskusij je potem samo. kratek korak k izoliranemu obravnavanju različnih problemov.
Ob vsem tem se nam vsiljuje najbolj bistveno vprašanje: Kako je mogoče ločevati samoupravljanje v delovnih organizacijah od nagrajevanja po delu, od kadrovske politike, izdelave statutov, prehoda na 42-urni delovni teden, kako je mogoče samoupravljanje ločiti od gospodarjenja? Vse to je povezan klobčič družbenih in ekonomskih procesov, kjer zapostavljanje ene naloge hromi učinkovitost druge.
Tako ločevanje je mogoče predvsem v centraliziranem sistemu, kjer le majhen krog ljudi misli in odloča. Če se torej hočemo zoperstaviti birokratizmu ip tehnokratizmu, potem imamo predvsem eno pot — razvijati, krepiti samoupravljanje. Naloge, ki stoje pred nami, so preobsežne, da bi jih lahko uspešno razreševali v majhnem krogu ljudi, na star način. K sodelovanju, k razreševanju problemov je potrebno pritegniti čim širši krog proizvajalcev. Če tega ne bomo storili, se bomo nujno znašli v kampanjščini, zmanjkalo nam bo sil, da bi lahko bojevali bitko na več frontah. Vsaka kampanjščina v svojih posledicah pelje v večjo ali manjšo improvizacijo ter je tako vedno izhod za silo. Uspešno zoperstavljanje slabostim pa zahteva več razmišljanja, več poglabljanj in in tehtanja, zahteva pogumnejšega iskanja novih rešitev, ki pa ne smejo ostati zgolj na papirju in v glavah posameznikov. Treba jih je uresničevati v praksi. Nova spoznanja, širši vidiki pa zahtevajo tudi spremenjene metode dela.
VINKO TRINKAUS
Programiranje je več kot seštevek odstotkov
(Nadaljevanje s l. strani) meznega proizvajalca v njegovem organizmu.	v
S takšnih kvalitativnih vidikov je bil na primer tudi osvetljen sistem delitve dohodka. Rečeno je bilo:
»V sistemu delitve dohodka ne gre samo za materialno stran nagrajevanja, temveč za oblikovanje takšnega mehanizma, ki proizvajalce vse bolj vključuje v spoznavanje pogojev gospodarjenja in ga s tem tudi dviga nad mezdnega delavca. Srečujemo se z raznimi ostanki mezdnih odnosov, ki pa-sivirajo delovnega človeka, ker ga zapirajo v ozke okvire dela na delovnem mestu, zato ga tudi deformirajo in enostransko usmerjajo na pot »zaslužkarstva«, ki • pa nima nič skupnega z razvijanjem bogatih oblik delovnih in ustvarjalnih naporov.
Za odpravljanje mezdne miselnosti je predvsem potrebno dalje razvijati prizadevanja za takšno organizacijo notranje informativne službe, administracije, knjigovodstva in celotne ekonomske organizacije v podjetjih in širši skupnosti, ki bo omogočala delovnemu človeku,
da se seznanja in pronica v komplicirani mehanizem upravljanja in s tem tudi premaguje sebične interese, ki mu omogoča spoznavati globoko povezanost njegovih vsestranskih osebnih interesov z družbenimi, s celotnim materialnim, kulturnim in moralnim napredkom naše družbe.
Sistem samoupravljanja je edina ustrezna oblika razreševanja takih, številnih protislovij, ker z oblikovanjem novih odnosov med ljudmi razvija tudi moralno solidarnost in večjo stopnjo povezanosti delovnih ljudi v procesu reprodukcije socialističnih družbenih odnosov...«
Takšni pogledi na programiranje, na delitev, na nagrajevanje po delu in podobne zadeve, predvsem pa uresničevanje takšnih pogledov pri vsakdanjem delu in odločanju, bo krepilo samoupravljanje kot tisto tvorno ustvarjalno silo, ki lahko edina zagotavlja tako pospešen razvoj materialnih dobrin kot tudi socialističnih družbenih odnosov.
PETER DORNIK
l!illl!!!!!lllll!l!!l!l!!IIIIIIIIII!I!l!ll!lilI!lllll!l!III!ll!lll!lll!llll!l!IIIIII!!!!!!ll
Malo hoče postati veliko
Majhno mesto, ki, kot pravijo, stoji na skali, je hotelo postati veliko mesto. V ta namen so pred leti njegovi občani že pričeli graditi velik nebotičnih, ki bi že kdo ve kdaj moral biti dograjen, in ki bo zdaj kdo ve koliko dražji kot, so sprva menili. Pa to še ni vse. Sprva so rekli, da bo ta nebotičnik V okras velikemu mestu, zdaj pravijo, da ruši skladnost tistega starega in majhnega in se z njim ne spaja.
Pa nič ne de, le v tem je težava, ker en sam nebotičnik majhnega mesta še ne bo napravil velikega. Treba je bilo pač razmišljati naprej in rezultati za dosego cilja so že tu.	'
V majhnem mestu, ki kot pravijo, stoji na skali, ki ima ozke ulice, da se dva ficka težko srečata, so uvedli mestni avtobusni promet. Veliki nerodni avtobusi križa-
rijo po ozkih mestnih ulicah in ljudje kot jata prestrašenih piščancev lovijo ravnotežje na še mnogo ožjih pločnikih, da bi jih velika kolesa ne pohrustala.
Lepo. Zakaj bi se razburjali? Le zakaj vendar?
Glavno je, da imajo tam v majhnem mestu tudi avtobusni promet, prav tako. kot v velikih mestih. Ali skoro rarmo tako. Kajti v velikih mestih ti avtobusi vozijo vedno polni in v radost državljanov, v tem majhnem mestu (ki pa bo postalo veliko), pa se ti avtobusi podijo po mestnih ulicah skoraj prazni — šofer, sprevodnik in sem ter tja kakšen potnik, državljani pa kolnejo to pošast, ki jim krati življenje.
Lepo. Nič ni lepo. v majhnem mestu bodo še naprej morali razmišljati, kako bi vendarle lahko postali veliki. Kazno pa je, da v tem majhnem mestu, Kranju, pri tem nimajo najbolj srečne roke.
0 kadrih-relativno
Streljaj pred Zagrebom, še na slovenski strani, je Krško. In ker je Krško središče, ima tudi občinsko upravo. Občinska uprava ima svoje pisarne v lepi hiši. In v teh pisarnah je veliko ljudi.
Zdaj pa konec z naštevanjem. Če imajo ljudi po pisarnah, če so tam, opravljajo seveda svoje delo. Opravljajo ga... Točno. A delitev d,ela imajo na občinski upravi v Krškem bolj slabo razvito. Načelniki oddelkov pogostokrat sami rešujejo administrativne posle... Zakaj? Kader, ki naj bi to delal, imajo slab in to kljub temu, da imajo polne pisarne.
V Krškem pravijo: Načelniki se morajo ubadati s takšnimi drobnjarijami, da do svojega pravega dela niti ne pridejo.
Lepo. Ali je res glavno, da imajo v Krškem polne pisarne?
Ze desetletje in več sprejemajo odloke, pravnika pa vse do pred dnevi nismo imeli, tako da smo odloke kar sami nekako formulirali. Pa tudi študijsko se nimamo
časa poglabljati. 250 odlokov je kar bolj ali manj nepre-študiranih prišlo ven. Veste, nimamo kadra. Pravzaprav je to problem.
Je problem, pravim in pogledam v pisarne. Polne so. Kako da ni kadra, kaj pa tile tu?
A ti? To ni dober kader. Tako veste, za silo.
A? Tako.
Načelniki mnogokrat opravljajo posle, ki bi jih ...
A, tako.
Tako.
Čeprav je razgovor izmišljen, primer pa resničen, se postavlja eno samo vprašanje! Če v Krškem na občinski upravi vedo, da je kader slab, oziroma da bi bilo treba sistem dela spremeniti, ali kader zamenjati — zakaj potlej tega ne napravijo?
Zakaj? Ali je krška občinska uprava socialna ustanova za zaposlovanje, ali pa je to občinska uprava, kjer naj v redu delajo?
To je zdaj vprašanje, čeprav je odgovor na dlani.
H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	»Majhno- mesto _■— Kranj — JANEZ GOVC
2.	Občinska uprava Krško — JANEZ GOVC
K A T NAM TF STORITI^
. __________*

Saj poznate tri občine: Kozje brdo, Spodnji podplat in Gornje sedlo. Ne poznate? Da ne veste zanje? Nič ne de, jih boste pa spoznali.
Zanimivo pa je nekaj. Namreč te tri občine so imele vse tri hudo isto željo ali bolje, njihovi občani so si silno želeli, da bi njihova občina postala znana v deželi. Vsaka zase, seveda. Znana, pa naj bo že kakor koli.
V	majhni občini Kozje brdo so dolgo premišljevali, kako bi uresničili ta svoj sen in ker so bili tam v Kozjem brdu doma premožni ljudje in so imeli veliko tovarn, so sklenili, da bodo zajezili Bistro reko, ki je tekla skozi mesto in ga delila na dva dela. Pa je niso mislili zajeziti zato, da bi potlej morda zgradili električno centralo. Ne. Vendar pa
, je bila to vseeno neke vrste gospodarska investicija, vsaj tako so rekli občani, kajti turizem naj bi se odsihmal pri njih razvijal kar se le da.
In istočasno kot so pričeli z zajezitvijo reke, so naročili posebnemu reklamnemu oddelku v mestu (ki so ga v La namen ustanovili), naj jim takoj napravi 458 velikih panojev, ki bodo vabili ljudi v mesto Kozje brdo, kjer se razvija turizem. Vse te panoje pa je bilo treba razposlati po vsej lepi deželi, kajti naj -tudi drugod vedo, da tam v Kozjem brdu tudi investirajo in mislijo na bodočnost.
V	Spodnjem podplatu pa so bili občani še bolj premožni in so imeli še več tovarn v upravljanju, kot oni v Kozjem brdu, zato so takoj, ko so na velikem panoju prebrali, kaj in kako se v Kozjem brdu pripravljajo in mislijo na bodočnost, tudi sami sedli za mizo in dolgo premišljevali, kako bi tudi sami postali znani v deželi.
Potlej pa so jo po dolgem premišljevanju vendarle po-gruntali in zedinili so se, da bodo pričeli graditi mogočen in velik Luna park, ki naj bi delal dneve in noči v radost državljanov. Kakšne bodo samo koristi od tega, tega nam menda ni treba zapisovati.
Najeli so letalo, ki je po vsej lepi deželi trosilo' listke z naslednjo vsebino: •— Obiščite Spodnji podplat. Lepo se boste zabavali. Postrežba solidna, cene zmerne.
V	Gornjem sedlu za tema dvema občinama seveda niso mogli zaostajati oziroma niso
hoteli in ker je bil njihov kraj potisnjen med hribe in je bilo tam vedno dovolj snega, so se odločili, da bodo napravili veliko 500-metrsko žičnico. Tako seveda, z gondolami so rekli občani Gornjega sedla, in že so se v mislih videli,, kako se peljejo tja proti vrhu.
Tudi v Gornjem sedlu so mislili na reklamo in po radiu so tri dni in tri noči ponavljali med obvestili in reklamami, kako koristno bo, če bodo državljani obiskali Gornje sedlo.
*
Minilo je že troje let in nihče več v lepi deželi ni mislil ne na Kozje brdo, ne na Spodnji podplat, in tudi na Gornje sedlo so že pozabili, le v treh občinah so delali s polno vnemo.
Po treh letih pa je reklamno podjetje v Kozjem brdu napravilo 1500 velikih panojev, še enkrat večjih kot tri leta poprej in na teh panojih je bilo zapisano z velikimi črkami: — Obiščite Kozje brdo. Mesto, ki ga deli reka. Ena stran mesta je na desni strani Bistre reke, drugi del je na levem bregu. Povezavo med obema deloma pa vzdržuje prvi in naj večji trajekt v vsej lepi deželi. Z mostu je tudi prelep razgled na panoramo : Kozjega brda. Ta most prav tako povezuje obe strani mesta. Obiščite Kozje brdo! Vljudno vabljeni!
»Joj!« so tedaj zakričali tudi v Spodnjem podplatu, »na reklamo smo pa čisto pozabili.«
Najeli so takoj veliko letalo, ki je potlej teden dni krožilo nad vso lepo deželo in trosilo listke: — Naš Luna park se že vrti, hopla, hopla tri li li... Pričakujemo vas. Solidna postrežba. Cene zmerne. Spodnji podplat postaja največje zabavišče v vsej lepi deželi.
In medtem ko je krožilo letalo nad lepo deželo, je napovedovalec v radiu že 10.500 krat ponovil: — Obiščite Gornje sedlo. Čudovita 500 m vožnja z gondolo. To je nekaj najbolj mogočnega, kar sploh imamo v vsej naši lepi deželi. Ko so si to žičnico ogledali tuji strokovnjaki, so ke o njej najpohvalneje izraziti. Zato ne zamudite priložnosti, ne bo vam žal. Pridite!
*
Potlej so res prišli ljudje tako v Kozje brdo kot v Spodnji podplat in celo v Gornje
sedlo so se zakadili. Pa so se peljati s trajektom v Kozjem brdu čez Bistro reko, potlej pa so spoznali, da je peš iti prek mostu mnogo ceneje in bolj varno in se na trajekt niso več spuščati. Trajekt pa je vozil tri dni poln, četrti dan pa že prazen in potlej vse leto tako. Voznega reda se je posadka držala točno, zato je prevozila vsak dan kar 145-krat z levega na desni breg Bistre reke.
V Spodnjem podplatu je Luna park sicer delal noč in dan, a strelišča, vagončki ter vrtiljaki so biti vsak dan manj zasedeni, dokler se končno niso vrteti prazni.
Žičnica v Gornjem sedlu je 14 dni delala s polno zmogljivostjo, potlej pa so ljudje spoznati, da 500 metrov prehoditi ni hudo (predvsem pa je ceneje) in hitrih nog so se napotili proti vrhu.
Vse je potlej tako teklo eno leto, dokler niso v občini Kozje brdo izračunati, da jih je trajekt stal 35 milijonov čiste izgube, Luna park v občini Spodnji podplat je bil če bolj deficiten, kar 57 milijonov so mu našteli, žičnica v Gornjem sedlu pa je imela sicer samo 22 milijonov izgube, a vendarle dovolj, da so se občani zganiti. Pa tudi v Kozjem brdu so se zganiti in tudi v Spodnjem podplatu so se zamislili.
A ker v Kozjem brdu niso vedeti, da imajo tudi v Spodnjem podplatu škodo s svojo investicijo v turizem in ker ti niso vedeti, da je tudi trajekt v Kozjem brdu delal z izgubo in ker Gornj esedelčani niso vedeti, da nimajo samo oni iz-
gube, pač pa da se enako godi tudi onim v Kozjem brdu in Spodnjem podplatu, so se vsi prav pošteno prestrašili:
— Zakaj imamo izgubo samo mi, so se vprašali v Kozjem brdu, enako so vprašanje ponoviti v Spodnjem podplatu in prav tako so rekli tudi v Gornjem sedlu. Zakaj?
Vsak zase so najeti skupino detektivov, ki se je takoj napotila v drugi dve občini in poizvedovala, kako so pri njih ukrepati, da je stanje drugačno. Detektivi so biti na terenu štiri mesece, a izvedeti niso ničesar.
In spet je stopila v ospredje reklama. Panojev ob cestah je bilo že toliko, da se ni videla več panorama pokrajine, letala so nenehno krožila nad lepo deželo kot v času vojne, ati skoro tako, v radiu pa so ukiniti vse oddaje in odslej posredovati svojim poslušalcem le posebna obvestila* — reklamirati so turizem v Kozjem brdu, Spodnjem podplatu in Gornjem sedlu.
*
Turistov pa ni ne v Kozje brdo in trajekt še vedno vozi prazen sem ter tja, ne _v Spodnji podplat, Luna park še vedno dela noč in dan in tudi v Gornje sedlo jih ni, k jel1 se gondole še vedno zibljejo prazne.
— Kaj naj še storimo, se vprašujemo vsak zase v Kozjem brdu, Spodnjem podplatu in Gornjem sedlu. Prav vse smo že napraviti, da bi pti-vabili turiste. Turistov pa n* in ni!
Kaj nam je storiti?
JANEZ GOVC
<7^ £7
m
ris v '''ehVC.ioBij
yN> -t v* p*
•C- Z ^7 ^,<7 V * -
a Db Op* ,
V15ITATE	
BBSUCHEV S11	
<£=7	v
	•
>?.e/
fr
Hišni svet stolpnice S-13 v Novem naselju je imel letos dve redni in eno izredno sejo.
Na prvi redni seji, ki je hiba v začetku junija, so v njegovi člani razpravljali o dejavnosti hišnika in o njegovem odnosu do samoupravnega organa stanovalcev, ki mu nudi zaposlitev.
Nekaj dni pred tem je namreč hišnik izročil predsedniku hišnega sveta naslednjo vlogo:
»Ker sem strokovnjak za montažo in popravljanje dvigal in ste me kot takega tudi sprejeti v službo; ker svoje službene dolžnosti v redu opravljam, pa naj gre za dolžnosti hišnika, kot tudi za dvi-galsko-strokovne, o čemer priča dejstvo, da stanovalci povprečno le dvakrat mesečno hodijo peš v svoja stanovanja od prvega do štirinajstega nadstropja ter obratno;.ker so se v minulih dveh letih, odkar sem podpisal hišniško pogodbo, povečali osebni dohodki mojih nekdanjih kolegov v podjetjih za izdelovanje in montažo dvigal, pa tudi v servisu za popravilo istih, moji osebni dohodki pa so ostati na enaki ravni, čeprav so se podražili skoraj vsi, za življenjsko raven najbolj potrebni artikli, predlagam,
da mi zvišate mesečni osebni dohodek od sedanjih 32.000 na 42.000. kar je glede na prej omenjena dejstva povsem upravičeno."
Ko je predsednik hišnega sveta prebral to hišnikovo vlogo, se je razvila diskusija, v kateri so sodelovali naslednji tovariši: ing. Kovač iz prvega nadstropja, tekstilni tehnik Furlan iz drugega nad-
stropja in šef kadrovskega sektorja tovarne »Tostroj« iz tretjega nadstropja.
Tovariš inženir je dejal:
»Ne vem, kako se hišnik upa priti na dan s takšnimi zahtevami. Problem strokovnih kadrov je danes res zelo aktualen, toda, tovariši, kje pa je rečeno, da bi lahko takšni kadri izkoriščati trenutno konjunkturo za postavljanje svojih individualnih zahtev takšnim organom, kot je hišni svet. Hišnik predlaga,'da bi mu dati 42.000 dinarjev. Saj to je komaj za deset tisočakov manj kot jih dobivam jaz, ki delam kot inženir in to neposredno v proizvodnji. Če bi ugodili njegovi zahtevi, bi porušili pravilno razmerje in s tem škodovati vsej naši skbpnosti. Pa tudi, če mu ugodimo, se bomo znašli pred drugim problemom: na mesec dobimo 189.000 dinarjev (toliko nam ostane, ko odplačamo vse dajatve), in zdaj dajmo njemu 42.000 plus dajatve na osebni dohodek; s čim pa bomo gradili kopališče
na terasi in kupili televizor za klubsko sobo. Zato glasujem proti.«
Tekstilni tehnik je dejal, da se strinja z izvajanjem tovariša inženirja, šef kadrovskega sektorja pa je še pojasnil:
»Najnovejša akcija za pridobivanje in saniranje kadrov v naši skupnosti nima ničesar skupnega s težnjami po večjih osebnih dohodkih in zato moramo takšne poskuse odkloniti in obsoditi.«
Potem je bilo razprave konec, kjer so drugi člani hišnega sveta — občinska uslužbenka iz sedmega nadstropja, kovinostrugar iz enajstega nadstropja in trgovska pomočnica iz štirinajstega nadstropja — molčati.
Hišni svet je odklonil hišnikovo vlogo kot neutemeljeno.
Na drugi (izredni) seji, ki je bila v začetku julija, je hišni svet sprejel hišnikovo odpoved in sestavil besedilo razpisa za novega hišnika, ki so ga naslednji dan objaviti vsi
naši dnevni časopisi. V razptg-vi so sodelovali tovariši: ih-n ir, tekstilni tehnik in šef k._ drovskega sektorja, ki so hi=h_ kovo odpoved ocenili kot 'z r ljevanje, »ki nima niče®^ skupnega z našo kadrovsko P litiko^"
Štiri mesece kasneje, v začetku decembra, se ie n a ni svet tretjič sestal, tokrat redno sejo. Na tem sestat1^ so v razpravi sodelovali k®' nostrugar, občinska usluzb^j ka in trgovska pomočnica, iz višjih nadstropij.
Kovinostrugar je dejati ^
»Prejšnji hišnik, ki j® strokovnjak za dvigala, )e ^0 šel in že štiri mesece novega, ki dvigala pop?a le toliko, kolikor zna, ko ^ pa zna, najbolj občutimo j. ki stanujemo v višjih stropjih. Prej smo povPr dvakrat mesečno hodih stopnicah, zdaj pa hodimo vp rečno dvakrat tede ^ Prej smo dajati hišnik glinam je zraven hišniških ^ nosti popravljal dvigalo, * dinarjev na mesec, no tcr hišniku dajemo prav tohkgja
da	za	popravljanje	dv*dj,
plačujemo povprečno
nar jev na mesec." L tr
Občinska uslužbenka ^j-govska pomočnica sta s -ja-njali z izjavo kovinostrus
Inženir in tekstilni tehn glug-
molčala, le šef kadrovske sg
be je pripomnil: >>Pa v®.n pač®" ne moremo odpoveda .1 ^polom, ki naj veljajo tavanju strokovnih kadr° • jnja
Š tem se je končala j sVeta letošnja seja hišnega ^ stolpnice S-13 v Novem £ lju	JANEZ VOLJ
V »STOLU« OB 42 - UR N E M DELOVNEM TEDNU
V Stolu — Industriji pohištva Kamnik že postopno predajo na 42-urni delovni teden. Akcija, ki se je pričela pred dvema mesecema, bo predvidoma trajala celo leto. 14,3 °!n povečanje produktivnosti, s katerim bodo zadostili tudi drugim Panogam za časovno skrajšanje proizvodnje, se jim zdi pre-Mik zalogaj, da bi ga na hitro snedli brez nevšečnih gospodarjih in političnih posledic.
dokumentacijo za uvedbo 42-'š(e-®a delovnega tedna v Stolu zaman Siji n P°datke o proizvodni preorienta-aa rentabilnejše artikle. Kakor ve-6tga ,e skušajo ' nekatere proizvajalne ■C^cije z uvedbo donosnejših pro-\tl°y zavarovati pred eventualnim VjjJ^njem celotnega dohodka in do-V ’ ko skrajšujejo delovni čas.
°*u Pa te rešitve sploh ne pri-
»V 0l
\ $ak_gospodaren kolektiv je že do rt%UVr*f:al v svoje proizvodne pro-najdonosnejše proizvode,« mi je *ty0 tamošnji ekonomist Alojz Leb, M t>rPo našem mnenju boljši proizvod-^rjis°^arn ni nobeno opravičilo za ;!!ik0an4e delovnega tedna. Če se bo (%Sm	Podjetij na hitro	proizvodno
i'!0, bodo nastale	na	našem
%	težave, ki jih	do	zdaj ni
Siišis2^e se bo desortiralo. Raznih > 0 n izdelkov, s katerimi gospodar-an*zacije ne zaslužijo dosti, bo H) nialo zmanjkalo. Prizadeti pa ne v®1110 individualni potrošniki, am-kolektivi — obrt, industrija — I V	8°sPodarstvo.«
°lu ubirajo pri skrajševanju de-%cča tedna bolj »pošteno« pot. Pro-3j. i Program bo ostal isti kot do ^he njihovih izdelkov so za do-Jijj . težišče določene, praktično pa Mi ‘2v°znih cen ni moč spreminjati. Mi 'teizvodni in finančni efekt kot Sidrajo doseči s povečano produkti0, z boljšo organizacijo dela, z
boljšim izkoriščanjem delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti in z raznimi drugimi ukrepi, ki naj bi zmanjšali poslovne stroške.
Spopad s starimi delovnimi navadami
Reči: produktivnost se da že z boljšim izkoriščanjem delovnega časa povečati, je veliko laže, kakor to izvesti.
V Stolu so na primer že lani analizirali izkoristek časa na posameznih delovnih mestih in prišli do osupljivih ugotovitev. V eni poslovni enoti so delavci porabili 55 minut za osebne potrebe — poleg 30 minut, ki so uzakonjene za odmor, v drugi enoti 53 minut, v tretji 44 ... 40 ... skoraj povsod pa precej več, kakor bi bilo upravičeno in gospodarno. Malica se v malokateri poslovni enoti ni zavlekla vsaj za pet minut, v brizgalnici stolarne pa so jo podaljšali za debele pol ure. Zaradi tega in neracionalne priprave delovnega mesta so tedaj v Stolu efektivno delali samo 26 % delavnika ali 4,9 ure,
Ta ugotovitev je zadoščala, da se je samoupravno vodstvo začelo resno ukvarjati z notranjimi rezervami, ki so tičale (in še tičijo) v slabo izkoriščenem delovnem času. Za vsak stroj oziroma delo je posebej predpisal tabelo pripravljalnih časov, poleg tega pa še tabelo dodatnih časov. x
Ukrep je bil zelo korenit. Za osebne potrebe je delavski svet dovolil samo še 15 minut, časovno pa je omejil tudi razgovore z mojstri, kratke prekinitve dela, pripravo stroja in vrsto opravil, ki so sicer potrebna, toda predolgotrajna. S tem pa je bila dana normirski službi zakonita osnova za zamenjavo starih izkustvenih norm, ki so vlekle za seboj stare proizvodne navade in preveliko tratenje delovnega časa za osebne potrebe, z novimi, tehnično dognanimi normami.
Nove norme so precej višje kakor prejšnje. Marsikateri delavec je sprva zmajeval z glavo in dvomil, da jih je mogoče izpolniti, ne da bi se morali preveč gnati pri delu. Po nekajmesečni uporabi pa že pričenjajo verjeti, da se da več proizvajati, ne da bi se pretegnili. V poslovni enoti žaga so stare norme izpolnili v avgustu 117 %, septembra pa nove komaj 91 %, toda že v oktobru se. je rezultat izboljšal na 95 %. V krivilnici je izpolnitev norm po reviziji padla s 125 % v avgustu na 101 v septembru, naslednji mesec pa se je povzpela na 106 %. Praktično to pomeni, da so v oktobru proizvedli že več kot v avgustu. Stare norme bi namreč ta mesec dosegli 129 %. Pa ne na račun večjega »garanja«, česar so se bali, ampak predvsem zaradi večje delovne discipline in smotrnosti.
Marsikateri cigareti se je treba odpovedati, kar za strastne kadilce ni ravno lahko, omejujejo se kramljanja med potjo v sanitarije, razgovori z mojstri in tako dalje. Navidezno pravzaprav malenkosti, ki pa močno vplivajo na produktivnost. Če jim ne bi zašle v meso in, kri, bi se jim hitro odrekli. Tako pa ... Saj veste, kako je s starimi navadami. Spopadajo_ se že z njimi, otresajo pa se jih počasi.
Prav tto pa je tovarniško vodstvo upoštevalo tudi pri prehodu na 42-urni delovni tednik. Odločilo se je za postopno povečevanje produktivnosti, čeprav je ugotovilo, da bi jo že z boljšim izkoriščanjem delovnega časa lahko dvignili za celih 10 %.
Uspel začetek
»Ognjeni krst« je kolektiv že srečno prestal. V oktobru in novembru, ko so bili po eno soboto prosti, so dosegli celo lepše proizvodne in poslovne rezultate kakor lani ob istem času. Lani v oktobru so v 4000 več urah proizvedli 5000 manj proizvodnih enot. Ali drugače povedano: letos je porasla produktivnost za 5 %.
Novembrski rezultati so prav tako zadovoljivi:	lani 90.081 proizvodnih
enot, letos 106.664 proizvodnih enot.
Kljub prosti soboti, morda celo deloma po njeni zaslugi, kajti mojstri zatrjujejo, da »se da z ljudmi po prosti soboti veliko laže delati.« Strokovne-službe pa ugotavljajo ob ponedeljkih in torkih po prosti soboti precejšen porast produktivnosti.
Da, in še tole: zaslužki so v primerjavi z lanskimi v teh dveh mesecih porasli. Povprečni osebni dohodki so znašali lani v oktobru 30.096 din, letos pa 34.362 din.
Ta mesec pa tja do konca marca bodo preizkušali vpliv dveh prostih sobot na količinski obseg proizvodnje, na finančne rezultate in na osebne dohodke. Če jim uspe doseči pričakovane rezultate oziroma povečati produktivnost za 7 % — to je namreč glavni pogoj — bodo v aprilu delali samo še eno soboto.
Sukcesivno bi tako v enem letu res lahko prešli na 42-urni delovni teden, ne da bi se bali naknadnih težav, zaradi katerih bi enoletni trud padel v vodo.
Nevarnosti izven tovarne
Seveda pa je boljše izkoriščanje delovnega časa samo eden izmed ukrepov, s katerimi poskušajo doseči pogoje za uvedbo skrajšanega delovnega časa, predvidenega z novo ustavo. Zajeziti skušajo tudi bolezenske izostanke. Skrb za to so . prepustili poslovnim enotam, ki bodo razpolagale tudi s sredstvi za izplačevanje boleznin. Dalje so zavezali administracijo, vzdrževalno in transportno službo, da zaradi skrajšanega delovnega časa ne bodo zaposlile novih moči. niti povečale nadurnega dela. Izboljšujejo notranji transport. Termini-ranje proizvodnje bo v najkrajšem času opravljal IBM stroj z dvema človekoma, medtem ko se zdaj ukvarja s tem delom 6 uslužbencev. Skratka, v podjetju iščejo do zdaj neizkoriščene možnosti za povečevanje produktivnosti in poslovnih uspehov.
Razgovori o tem presegajo celo tovarniške zidove. Če bi mogli, bi v svoj in, kakor pravijo, v družbeni prid spremenili celo investicijsko in izvozno politiko v lesni industriji.
Kakor sem že omenila, ne nameravajo spremeniti proizvodnega asortimenta. Specializirani so za proizvodnjo stolov iz bukovine in stole bodo tudi v prihodnje proizvajali. 80 % jih zlahka prodajo v tujino in s tem doprinesejo k skupnemu deviznemu fondu letno
1,100.000	dinarjev, s preostalimi 20°/o pa še zdaleč ne morejo pokriti domačih potreb. Proizvodna preusmeritev, za katero bi potrebovali precej družbenih sredstev, torej v nobenem pogledu ne bi bila umestna, ne koristna.
Toda...
Za izpolnitev svojega letnega proizvodnega načrta potrebujejo 20.000 kubičnih metrov bukove hlodovine. Dobijo jo pa vedno teže, odkar je v bližnji in manj bližnji okolici zrasla (in še raste) vrsta novih žag, ki se ukvarjajo z izvozom.
Za prihodnje leto ima na primer Stol zagotovljenih samo 10.000 kubičnih metrov hlodovine, torej samo polovico. Če je ne dobi, bodo vsa ptizadevanja s povečanjem produktivnosti zaman. Stroji bodo stali ne samo ob sobotah, kakor so predvideli, ampak tudi druge dneve.
»Mi ne verjamemo, da se bolj izplača izvažati žagan les kakor predelanega,« pravijo v Stolu, »z 18.000 kubičnimi metri bukovine ustvarjamo mi
1,100.000	ameriških dolarjev, medtem ko dobe žage za žagan les samo 550.000 dolarjev. Resda jim ni treba odšteti premij — na vsak dolar 300 dinarjev — kakor nam, toda ta dinarski prihranek ne odtehta našega deviznega uspeha.«
Jezi jih, da tega ne morejo nikomur dopovedati. Občinski ljudski odbori ne vidijo čez plot lastnih potreb in želja, zanje je važen samo njihov dohodek, ne skupni. Zato so zrasle in še rastejo nove žage, ko še sedanje niso izkoriščene. V Stolu so ugotovili, da bi ob sedanji sečnji zadoščala polovica obstoječih kapacitet. Ker naravni prirast ne dopušča večjega izkoriščanja gozdov, bodo pač vse žage z njihovo vred samo na pol izkoriščene. V tovarni pa se borijo med drugim tudi za čimbolj še izkoriščanje strojev in drugih proizvodnih naprav.
Za žago ta zahteva seveda v celoti ni izvedljiva, ker pač presega tovarniško območje...
Dobava glavne surovine postaja že tragikomična. Bukovina, ki raste okoli Litije, je za krivljenje najboljša, zato je poskušajo v »Stolu« kar največ odkupiti. Ko so iz časnikov zvedeli, da nameravajo v Litiji zgraditi novo žago, so pristojne organe opozorili, da ta investicija ni potrebna, ker lahko Stol predela vso tamkajšnjo bukovino. Peticija pa ni uspela. V Litiji je zrasla nova žaga in Stol ne dobi več bukovine od tam. Pravzaprav jo bo dobil 3000 kubičnih metrov z »litijskega konca«, če bo v zameno zanjo poslal s »kamniškega konca« 3000 kubičnih metrov smreko-vine.
»Stol« se torej ukvarja s prekupčevanjem, da dobi potrebno surovino...
Razen tega pa je vsaj transport smrekovine v »litijski konec« z vidika družbene ekonomike spotakljiv, če že ne docela neopravičljiv. Toda kako krivce prepričati?
Za realizacijo načrtov v zvezi z 42-urnim delovnim tednom v Stolu (in verjetno še kje drugje) pa bi bilo tudi to potrebno.	M. K.

IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
Hlinili
iiiiiiiiiimiiiii
1111111111111
® SLATINA RADENCI:
Plod večmesečnih razprav
Delovni kolektiv Zdravilišča Slatina Radenci je predložil prvi osnutek statuta v razpravo že pred meseci. Prvi osnutek je bil dokaj načelen. V tako dolgotrajni razpravi na skupnih sestankih v okviru posameznih proizvodnih in ekonomskih enot (ki zajemajo zelo različne dejavnosti kof so zdravstvo, gostinstvo, komunala, turizem in proizvodnja) je bilo izrečenih vrsta pripomb in predlogov, ki jih bodo upoštevali pri dokončni redakciji.	V.
• KAMNIK:
Statuti krajevnih skupnosti niso samo zadeva nekaterih odbornikov
V	kamniški občini so se sredi novembra začeli pogovori v krajevnih skupnostih o pripravah za izdelavo statutov. Predstavniki krajevnih odborov, odborov družbenih organizacij in društev, odborniki občinske skupščine so se dogovorili o poteku izdelave novih samoupravnih aktov.
Glede na to, da bodo novi statuti krajevnih skupnosti temeljiteje obravnavali tudi odnose deloVnih organizacij do krajevne skupnosti, bi bilo prav, če bi na teh posvetih sodelovali tudi predstavniki sindikatov in samoupravnih organov iz delovnih kolektivov. Kot kaže, nekateri kolektivi še vedno preveč ločeno obravnavajo svoje statute in v njih ne nakazujejo smeri, v katero naj se razvijajo odnosi med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo.
Marsikje prevladuje napačno mišljenje, češ mi imamo dovolj opraviti z lastnim statutom, zakaj bi se mešali še v statut krajevne skupnosti. Razumljivo je, da ni treba posebej poudarjati, kako koristno bi bilo usklajevanje stališč, zlasti na relaciji skrbi za družbeni standard, v sodelovanju pri urejanju vrste komunalnih problemov itd.
V	pogledu materialne osnove bodočih krajevnih skupnosti zadeve še niso jasne. Vrsta predlogov govori, naj bi bile krajevne skupnosti udeležene pri dohodku, ustvarjenem na njihovem področju in spet so predlagali, naj bi krajevne skupnosti financirali na osnovi programa in občinskega proračuna, torej namensko. Ta drugi predlog utemeljujejo s tem, da bi bila sredstva na ta način pravilneje razdeljena. Če bi obveljal prvi predlog, bi bile po mnenju nekaterih prizadete tiste krajevne skupnosti, ki na svojem področju nimajo nobene gospodarske dejavnosti, zlasti hriboviti predeli.'
Podobno kot glede financiranja še niso povsem raz-ščiščeni kriteriji, po katerih naj bi ustanovili krajevne skupnosti. Gre predvsem za to, kaj je pogoj, da lahko v določenem kraju ustanove krajevno skupnost. Zdi se, da se verjetno ne bodo povsod dosledno držali načela naj bo krajevna skupnost teritorialno, urbanistično itd., zaokrožena enota. Zlasti bo to problem v hribovitih predelih občine. Zelo pogosta so mišljenja, da bi morala biti osnovni pogoj za ustanovitev skupnosti pripravljenost ljudi za urejanje vseh problemov svojega področja. O tem pa naj bi rekli zadnjo besedo občani v posameznih krajih.
Odkar so v kranjski »Iskri« uvedli kontrolo kvalitete na delovnih mestih, so tudi občutno izboljšali kvaliteto svojih proizvodov
Foto: M. ŠPAROVEC
• LENDAVA:
Znova v obravnavi
Čeprav so občinski statut lendavske občine dali v javno razpravo že letos spomladi, ga bodo dopolnjenega znova obravnavali na sedanjih zborih občanov. Vzporedno z javnimi razpravami o osnutku občinskega statuta bodo razpravljali tudi o statutih krajevnih skupnosti, v delovnih organizacijah pa o statutih delovnih organizacij. Dosedanje priprave so pokazale, da se občani in tudi proizvajalci v tej občini zelo zanimajo za statutarno gradivo.
1111111'
lllllllllllll!llllllllllllllll*llllllllllll
lllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll
» ZREČE:
Oblike izobraževanja prilagojene potrebam
V tovarni kovanega orodja v Zrečah pri Slov. Konjicah so v letošnjem letu ustanovili center za izobraževanje. Njegov namen je, izobraževati in usposabljati člane tega okoli 800-članskega delovnega kolektiva na raznih področjih. O začetnih nalogah centra nam je tehnik tov. Franc Ban, ki je pred dobrima dvema mesecema prevzel vodstvo, povedal naslednje:
»Potrebe po izobraževanju v podjetju so iz dneva v dan večje, pa najsi gre za strokovno usposabljanje, za družbeno-eko-nomsko izobraževanje ali pa za organizacijo raznih šol, seminarjev, predavanj itd. Za potrebe našega podjetja smp izdelali več predlogov, kako naj izobraževanje poteka. Prav zdaj pripravljamo program za večerno politično šolo. Menimo, da bomo tako dobili kader, ki bo lahko uspešneje deloval v organih upravljanja in v političnih organizacijah. Računamo, da bo šola v decembru že pričela z rednimi predavanji, trajala pa naj bi dva do tri mesece. V njej bi predelali najbolj osnovne stvari, ki so potrebne upravljavcem za uspešnejše delo in lažje presojanje oz. odločanje. Seveda bomo v tem okviru obravnavali razen splošnih tem tudi konkretne naloge iz podjetja.
Med večje izobraževalne akcije sodi tudi širši strokovni tečaj za vodstveni kader v tovarni. Po sedanjih razpravah naj bi trajal leto in pol, v njem pa nameravamo v več kot tisoč urah predavanj zajeti precej podobne naloge, ki jih morajo posamezniki v proizvodnji poznati in obvladati. Tudi za ka-lilce, ki so nam zelo potrebni, pripravljamo krajši tečaj. Razen teh imamo v načrtu še različne druge strokovne tečaje.
kot na primer za prvo pomoč, za pomoč vajencem pri praktičnem delu v podjetju itd.
Kot rečeno, smo celotno akcijo zasnovali dokaj široko in potrebam primerno. Za predavatelje bomo deloma poskrbeli v domačem podjetju, za ostale pa se bomo verjetno pogovorili z delavsko univerzo v Slov. Konjicah.«
L. V.
© »NAFTA« LENDAVA:
Razprava o skrajšanju delovnega časa
Delovni kolektiv »Nafte« v Lendavi se je odločil, da bo z začetkom prihodnjega leta prešel na uvedbo 42-urnega tednika. O skrajšanju delovnega časa sedaj razpravljajo v vseh obratih oziroma ekonomskih enotah. Kako bodo v okviru posameznih obratov oziroma ekonomskih enot skrajšali delovni čas, še niso točno odločili. Odločitev bo po vsej verjetnosti sprejeta do konca meseca. — D.
• LESNA INbUSTRIJA
LITIJA:
Porast proizvodnje in izvoza
V Lesni industriji Litija, ki se je v zadnjih letih razvila v tretjo najmočnejšo" industrijsko delovno organizacijo v občini, te dni že razpravljajo o razvoju proizvodnje v prihodnjem sedemletnem razdobju.
Za investicije bo potrošeno do naslednjega leta okoli 173 milijonov dinarjev, predvsem za rekonstrukcijo in novogradnjo žagarskega obrata v Zagorici. Z rekonstruiranjem obrata bodo prihodnje leto povečali fizični obseg v žagarski proizvodnji za 68 °/o; celotna delovna organizacija pa bo povečala fizični obseg proizvodnje za 15 %>. V prihodnjem letu bodo izvoz povečali za nadaljnjih 13 °/o, računajo pa, da bodo izvozili 26 °/o skupne proizvodnje.
V okviru sedemletnega plana razvoja predvidevajo v litijski Lesni industriji investicijska vlaganja za rekonstrukcijo oziroma novogradnjo mizarskega obrata, ki bo potekala v dveh etapah. V prvi nameravajo urediti obrat za proizvodnjo manjšega furnirnega pohištva, ki bi ga v celoti izvažali; v drugi fazi pa bi uredili obrat za serijsko proizvodnjo stavbnega pohištva, ki bi ga izvozili 25 °/o. Za to investicijo bi rabili predvidoma 300 milijonov dinarjev, računajo pa. da bodo za to prispevali 200 milijonov dinarjev lastnih sredstev.
Z investicijami, predvidenimi za razdobje 1964—1970, bi povečali fizični obseg proizvodnje v letu 1967, ko bo končana prva faza rekonstrukcije. v primerjavi z letom 1964 — za 21 %>; po končani drugi fazi rekonstrukcije v letu 1968 pa — v isti primerjavi — za 47 °/o. Računajo, da bi že leta 1968 dosegli realizacijo v višini 1 milijarde 200 milijonov dinarjev. Občutno naj bi povečali tudi izvoz, saj predvidevajo, da bo že 1967. leta izvoz večji od planiranega za prihodnje leto za 67 %>.--k-
Tudi pri nas bomo kupili televizor..
Foto: M. ŠPAROVEC
IDRIJA — Občinski sindikalni svet je predlagal reorganizacijo dveh dosedanjih sindikalnih organizacij znanstvene in prosvetne stroke. Te organizaciji sta bili doslej v Idriji in v Cerknem.
Zaradi goratega in razbitega terena je bilo sin-» dikalno delo doslej zelo težko, kar se je opažalo posebno pri sklicevanju sestankov. Razen tega sta bili dosedanji organizaciji pravi konglomerat raznih šol, ustanov in predvsem tudi različnih problemov.
V bodoče naj bi bilo v občini šest prosvetnih sindikalnih organizacij. Gimnazija z Dijaškim domom naj bi imela svojo, popolne osemletke v Idriji, Sp-Idriji, Cerknem in Črnem vrhu s podružničnimi šolami naj bi prav tako imele svoje organizacije. Ostale ustanove kot sta Dijaški dom in vrtec v Cerknem* Čipkarska šola, Glasbena šola, posebna šola in vrtec v Idriji, pa naj bi se pridružile organizacijam popolnih osemletk v Cerknem in Idriji. Tudi Zavod za pedagoško službo naj bi se priključil tej organizaciji.
B.
LITIJA — Občinski sindikalni svet Litija pripravlja za prihodnje dni plenum, na katerem bodo razpravljali o osnovnih smernicah razvoja gospodarstva
v prihodnjem letu in 0 osnutku statuta občine.
Svet pa pripravlja še posvetovanje s predstavniki manjših delovnih organizacij, na katerem naj bi si udeleženci izmenjali izkušnje pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij in razčistili nekatera nejasna vprašanja. -k-
HRASTNIK — Plenum občinskega sindikalnega sveta Hrastnik je razpravlja* na zadnji seji med drugi*11 o organizaciji javnih razprav o osnutku novega statuta občine. Podrobneje so se pogovorili tudi o organizaciji javnih razprav ° osnutku novega občinskega statuta v hrastniških delovnih organizacijah.
-k-
ZAGORJE OB SAVI -zadnjih dneh sta zasedala predsedstvo in plenum o11', tinskega sindikalnega svci ta. Na razširjeni plenarn' seji sveta so se udeležen0* dogovorili, da bodo začeli f letnimi konferencami sindikalnih organizacij po novem letu, zaključili na j1” bodo predvidoma ‘ redi mf' seča februarja. Na let*1’ konferencah naj bi rnjm. organizacijskih vprašan-prvenstveno razpravljali pripravah za prehod d 42-urni delovni teden 'doslej je vpeljan no^kn^. prehod le v industrij gradbenega materiala), 7-letnih planih gosnodsrsK0' ga razvoja, ocenili naj r poslovanje v letu	te.
razpravljali o izde1*' osnutkov statutov -k'
llllllllllllllll!lllllllillllll!l!llllllllllllllllll!lll!llllllllllllllllllll!llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllinillllllllllllllllllllll
9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim	..um.......milili...........................imiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiili1111111111
Časopisov delovnih kolektivov » iz časopisov delovnih kolektivov ® iz Časopisov!
HM
ŽELEZČ6
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE
Izdelovati moramo kvalitetne izdelke
Dovolite mi, da povem nekaj misli v zvezi z zelo aktualno temo, to je o rentabilnosti in ekonomiki našega podjetja. Dejstvo je, da se že nekaj let nazaj borimo s problemi v zvezi s proizvodnimi stroški in ekonomiko naše železarne. Zato si upravičeno lahko postavimo vprašanje, kje je pravzaprav izhod iz te težke situacije.
Zaenkrat v glavnem naskakujemo, pri naših naporih za znižanje stroškov, tiste postavke v kalkulaciji za naše jeklo, kjer menimo, da ima največji vpliv direktni proizvajalec. Pri tem mislimo konkretno na zmanjšanje 1 porabe sintermagnezita, kokil in drugih materialov, energije in pocenitev remontov, če govorim o martinarni. Ce pa pogledamo strukturo cene našega surovega SM jekla za devet mesecev letos, vidimo, da nas je stal kg jekla 76,3 din in pri tem so bili stroški vložka 54,9_din in stroški predelave 21,4 din. Ce bi
bili mi z našimi predelavnimi stroški na isti ravni kot npr. italijanska železarska industrija z okoli 15 din na tono jekla, bi to pomenilo, da bi se naše SM jeklo pocenilo od sedanjih 76 na 70 din za kg. To se pravi, da če bi z ozirom na predelavne stroške obratovali res vzorno in glede na naše pogoje idealno, bi prihranili pri letni proizvodnji
330.000	ton jekla skoraj 2 milijardi dinarjev. Vendar bi bilo izdelano jeklo kljub temu še vedno močno predrago, tako v jugoslovanskem in še bolj v evropskem merilu.
Kaj hočemo povedati s tem? To, da je naše surovo jeklo bilo in bo tudi v bodoče vedno drago, ker imamo pač zelo neprimerno lokacijo z ozirom na surovinsko bazo. Zato je nujno, da smo usmerili našo borbo za znižanje proizvodnih stroškov v okviru predelave, ker nam bo ta prinesla pozitivne rezultate in zvišanje našega dohodka. Vendar to še ni vse, ker stroškov za vložek ne bomo v stanju bistveno znižati. Kajti pri tem smo odvisni od situacije v zvezi s cenami in zalogami starega železa ter grodlja v državi in od stroškov transporta.
Iz vsega tega sledi, da bo potrebno poleg mobilizacije subjektivnih sil ukreniti še nekaj drugega, če bomo hoteli izboljšati položaj naše železarne. Mislim, da bomo morali biti pri tem nekoliko trdi in ne sentimentalni, kajti tudi ekonomika,
ki nas stiska za vrat, nas ne boža, niti ni sentimentalna. Po mojem mišljenju bomo morali kmalu napraviti odločen pre-okret v zvezi z našim proizvodnim asortimentom. Izdelovati bomo morali res samo tisto, za kar nam bo ekonomska računica pokazala, da je pri sedanjih specifičnih pogojih za Železarno Jesenice rentabilno in ekonomsko upravičeno. Pri tem mislim na to, da bo treba izdelovati tiste izdelke, ki s svojo visoko kvaliteto, stopnjo predelave in primerno prodajno ceno omogočajo kritje izredno visoke cene vložka za naše surovo jeklo.
To dejansko pomeni, da bomo postopoma morali opustiti proizvodnjo izdelkov, ki za naše specifične razmere niso rentabilni, kar bo brez dvoma privedlo do stanja, ko bodo morali določeni oddelki ali obrati skrčiti svojo proizvodnjo ali pa sploh prenehati obratovati. Zavedam se, da so to trde in nesimpatične besede, vendar drugače najbrž ne bo šlo. Pri tem nam bo močno pomagala tudi naša rekonstrukcija, saj je usmerjena tako, da bomo brez dvoma lažje dosegli racionalno in ekonomsko utemeljeno proizvodnjo.
Vse kaže, da bo v takšnih ukrepih naša rešitev. Njihova uspešna izvedba pa zahteva temeljito in vsestransko analizo situacije ter pripravljenost nas vseh, da pri tem konstruktivno sodelujemo. Nujno se moramo
zavedati, da takšno stanje z ozirom na rentabilnost našega podjetja, kot je sedaj, dejansko ne bo moglo trajati še dolgo časa.
Ing. AVGUST KARBA
Statut naj bo spodbuda proizvajalcem za večjo proizvodnjo
Rad bi povedal nekaj besed o statutu našega podjetja ter o nadaljnjem razvoju sistema delavskega samoupravi j a j na. Ne mislim obravnavati nov statut v poglavjih, rad pa bi obravnaval sedanji ekonomski položaj s pogledi na nadaljnji razvoj sistema družbenega upravljanja in kako bi s statutom vplivali, da bi lažje izboljšali sedanji položaj v podjetju.
V času, ko smo imeli milijardo oziroma 800 milijonov skladov, je ta sistem upravljanja in organizacije podjetja kakor tudi pristojnost samoupravnih organov v delitvi dohodka odgovarjal stanju podjetja. Toda položaj se je v zadnjih dveh letih precej menjal in narekuje, da sistem upravljanja spremenimo ter dopolnimo. Pred dvema letoma, ko smo se odločili za ekonomske enote s samoupravnimi organi, smo napravili v tej smeri precej velik korak naprej. Toda ekonomski položaj nas opozarja, da moramo ta sistem še bolj utrjevati in razvijati ter na ekonomske enote prenesti še več
pristojnosti. Če vse to pogledamo s stališča novega statuta, potem mora ta vsebovati vsa načela, da bomo čim bolj učinkovito dosegli in izboljšali sedanji ekonomski položaj. Ugotavljanje in delitev dohodka je nova pristojnost, ki jo bomo prenesli na raven ekonomskih enot. Možni sta dve varianti, in sicer:
—	delitev osebnega dohodka na nivoju podjetja in
—	delitev osebnega dohodka na nivoju ekonomskih enot.
Komisija se bolj zavzema za drugo varianto, ker ta pomeni utrjevanje delavskega samoupravljanja in širšega delovanja na področju gospodarjenja.
V zadnjem času ugotavljamo, da je zanimanje za delo organov samoupravljanja v ekonomskih enotah nekoliko manjše. To . je tudi razumljivo, kajti ob začetku decentralizacije smo uvedli delitev osebnih dohodkov in je bila ta pristojnost za samoupravne organe privlačna. Toda pozneje so nastale težave, ker so stroški proizvodnje naraščali, ugotovljene pa so tudi razlike v startnih osnovah in cenikih. Ceniki so bili izdelani na osnovi kvantitativnega programa, ko je imela prednost tona-ža pred kvaliteto. Sedaj je stanje obratno in treba bo napraviti ustrezno korekturo cenikov. Torej vse kaže. da bomo morali sistem dopolniti, da bo vzpodbudneiši za proizvodnjo kvalitetnih jekel. Sama delitev dohodka je morda premalo za-
rili in kako kaže z os1
ebnh11’,
nifmiva in tudi ni dovolj, c® je limo samo izkupiček, ampa^j-treba delitev osebnega re' ka povečati z ekonomski111 zultati dela. Ne, moremo 5 -elA dovoljiti samo z ugotavlj^Lr koliko proizvodnje smo J-H jo-

hodki. Pač pa se moramo ^0v mati tudi za to, koliko s1-® o-smo imeli v zvezi s proiZv,„ s<>
Večkrat ugotavljamo, . nekateri naši izdelki det1 v ni, kar pomeni, da mora ^ bližnji prihodnosti naš P10”^1? spremeniti in izdelovati 1 kvalitete in izdelke, ki s0,.'wlP'' ekonomski položaj ren^ie03 Tudi naša organizacija P $ zaostaja za problemi 1p0t&'
učinkovitim reševanjem
njih težav. Zato menim, jjoU ramo v statutu vsa nace .^i' konkretno napisati in lin jati.	prP';'
Statut naj ne bo sarn0„: ut6' no formalni akt, ampak n VaZ11' ja in piše sedanjost ter n je prihodnost podjetja-naj tudi vzpodbudi ProlZOIri0®-, za večjo proizvodnjo, s P ■ <j5' boljše organizacije dela Jjob11, vajanju tehničnih in metod, tehnoloških P° pjj ker bomo le tako ^°sep0dr°i membnejše rezultate na P zapv ju gospodarjenja. Štev’ ° jjojl slenih delavcev ne uštr čini naše proizvodnje in. vod^„ za sedanjo količino Pr°* v
zaposlenih preveč dela^ jeLj
dvignili produktivni moramo proizvajati ve ^avC ' na enega zaposlenega
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• AGROKOMBINAT
MARIBOR:
Velike skrb zii strokovno izobraževanje
Sedemletni načrt razvoja Agrokombinata Maribor predvideva v naslednjih letih pre-cel večjo proizvodnjo. Zato, da bodo lahko opravili vse naloge, skrbe za izobraževanje. Kot je razvidno iz sedemletnega perspektivnega načrta razvoja kombinata, l)odo za izobraževanje kadrov v naslednjih sedmih letih namenili 97 milijonov dinarjev. O tem, kaj predvidevajo v Agrokombinatu Maribor Slede izobraževanja, so povedali takole:
»Strokovnost zaposlenih, je v našem kombinatu izredno slaba, Sai je od skupnega števila zaposlenih le 16 °/o usposobljenih Za razna strokovna opravila. Samoupravni organi so že lani sklenili, da pričnemo z načrtnim izobraževanjem članov kolektiva, kakor tudi novih strokovnih delavcev, ki jih bomo Potrebovali v kombinatu.«
Tako so lani že imeli tečaje Za sadjarje, vinogradnike, živinorejce in poljedelce. Udeležilo
se jih je okoli 450 članov kolektiva. Rezultati lanskoletnega izobraževanja so se pokazali tudi pri letošnji proizvodnji, saj je bilo marsikatero delo prav zaradi izpopolnjenega znanja boljše, kvalitetnejše in pravočasno opravljeno.
Tudi letošnji zimski čas so sklenili v mariborskem kombinatu temeljito izkoristiti za izobraževanje članov kolektiva. S prvimi tečaji so že pričeli v začetku tega meseca, trajajo pa 6 do 12 dni. Tečaji so specializirani in to za sadjarje in vinogradnike v Svečini ter za živinorejce in poljedelce v Radvanju. Ob koncu vsakega tečaja bodo morali tečajniki opraviti preizkus znanja pred posebno komisijo.
Računajo, da bo v tej zimi v tečajih najmanj 500 članov kolektiva. Seveda pa bodo z izobraževanjem nadaljevali tudi v poletnih mesecih in to na delovnem mestu.
Razen tega so precej sredstev namenili tudi za štipendiranje kadrov na nižjih kmetijskih šolah, srednji šoli ter na višjih in visokih šolah. V kombinatu se namreč zavedajo, da bodo lahko vse naloge uspešno opravili le, če bodo imeli dovolj usposobljenih strokovnjakov. — L. Z.
k®v° ,et° se bliža in nekatera trgovska podjetja v Ljubljani že ase svoje izložbe	Foto: M. ŠPAROVEC
....................mini..
{^VNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH
• VELENJE:
Razprava o izostankih in trošenju sredstev
Občinska skupščina v Velenju in sindikalni svet sta sklicala nedavno posvetovanje vseh direktorjev delovnih organizacij in predsednikov sindikalnih podružnic ter predstavnikov zdravstvenih organizacij ter socialnega zavarovanja. Razpravljali so o staležu bolnikov v zadnjem času in sploh o trošenju sredstev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za obdobje januar—september.
Lanskoletne izkušnje so opozorile, da je mogoče s stalnimi ukrepi proti neupravičenim izostankom, zmanjšanju bolezenskih izostankov ter odpravljanju vzrokov zanje doseči lepe rezultate. Seveda je za to nujno tesno sodelovanje zdravstvenih ustanov in delovnih organizacij.
Tudi letos v prvem polletju je bilo število bolnikov tolikšno kot lani. V drugem polletju pa jih je bilo več. V novembru je bilo še slabše. Tako je bilo v rudniku lignita 6,5 °/o, v Mizarstvu 12,1, v Toper Šoštanj 7,26 °/o v Vegradu 6 %, v Galanteriji Šoštanj 11,2%, v LIK Šoštanj 6 °/o bolniških izostankov, v Hotelu Paka jih je bilo celo 13 °/o.
Prizadevanje za nižji stalež bolnikov je v tesni zvezi z racionalnim trošenjem sredstev socialnega zavarovanja. To je imelo lani v drugem polletju kar 70 milijonov deficita, vendar je znašal deficit do konca leta le še 15 milijonov dinarjev. Letos je položaj mnogo boljši. Celoten primanjkljaj v prvih devetih mesecih znaša le 2,805.574 dinarjev, kar je v primeri z lanskim letom malo, vendar še veliko, če vemo, da so celokupni izdatki na zavarovanca v Velenju 28.043 dinarjev, medtem ko so v drugih krajih, razen v Trbovljah, občutno manjši. (Celje 23.703 din, Žalec 21.097 din itd.) Tudi glede uporabe zdravil je Velenje na prvem mestu, in sicer 1407 dinarjev na zavarovanca medtem ko Celje troši 878 din, Maribor 978, Trbovlje 751 din itd.
Na posvetovanju so v prvi vrsti govorili o subjektivnih vzrokih za sorazmerno visoke stroške zdravstvenega zavarovanja in omenili primere izkoriščanja bolniškega staleža, primere obremenjevanja zdravstvene službe brez potrebe, primere, ko zavarovanci uveljavljajo pravice zaradi nesreč pri delu, pa so se ponesrečili doma ali kje drugje. Precej je tudi nezgod na poti v službo in prometnih nesreč. Na posvetovanju so predlagali uvedbo laične kontrole. Smatrali so tudi, da je zdravstvena služba še vedno preveč tolerantna v pogledu predpisovanja zdravil.
Razen laične kontrole so predlagali delovnim organizacijam, naj bodo v stalnem stiku z zdravstvenimi ustanovami oziroma službo. Zdravstveni dom v Velenju bo izdelal ustrezne
Ljubljanski trg...
predloge in programe za izpopolnitev preventivne dejavnosti v gospodarskih dejavnostih. Sistematično bodo začeli spremljati gibanje dohodkov in izdatkov zdravstvenega zavarovanja. S tem naj bi tudi dosegli racionalno koriščenje teh sredstev — v tesnem sodelovanju z zdravstveno službo.
Posebno pozornost bodo v bodoče posvetili invalidskemu zavarovanju, zaposlovanju invalidov, iskanju primernih delovnih mest zanje ter financiranju invalidskega zavarovanja, ki predstavlja veliko deficitno postavko v proračunu sredstev za socialno zavarovanje.
Na posvetovanju so priporočili, da bo treba najti' takšno obliko finansiranja zavarovanja, da bi stimulirala tiste organizacije, ki bodo znižale stroške zdravljenja na najnižjo mogočo mero s tem, da bodo s svojo HTV službo zmanjšale število nesreč ter sploh obolelih .
V. V.
9 »ROG« LJUBLJANA:
Novi »desetletniki«
V tovarni transportnih sredstev in izdelkov precizne mehanike »Rog«. Ljubljana vsako leto ob dnevu republike pripravijo skromno, vendar prisrčno slavje za tiste člane kolektiva, ki so dopolnili deset let dela v tej tovarni. Tokrat je bilo slavljencev petnajst, med njimi tudi direktor podjetja tovariš Zvone Tanko, ki se mu je kolektiv še posebej zahvalil za njegovo delo in trud pri prizadevanjih za razvoj in napredek podjetja.
Sicer v tovarni »Rog« radi poudarjajo, da so njihovi delovni uspehi v dobršni meri tudi posledica homogenosti kolektiva. Več kot tretjina zaposlenih namreč dela v tej tovarni že več kot deset let; večina izmed teh pa že od ustanovitve tovarne. ---mG
Statut je treba res preštudi-at> in se o njem pogovoriti ter ne moremo ocenjevati kot Pravni akt, ki nima nobene rednosti. Z njim moramo od-°cno premostiti vse ostanke Preteklosti, zato sem tudi p refren, da se bodo komunisti v , a?-Dravi še bolj zavzeli, tako da ??novi statut res pripomogel k Poljšanju težkega ekonomske-Ka stanja.
BRUN BERTIH
S°. tisti element, ki igra odlo-ših°^° v-logo P1"1 formiranju na-
^kaj nam že toliko časa šepajo norme?
st v predzadnji številki »Save« s,e brali zanimiv člariek z na-pyom »Norme moramo uskla-0 11 in odpraviti sorazmerja v ebnih dohodkih«. Res, norme tisti
&>°eo
j-g1 osebnih dohokdov. Če so ne-aine, potem je razumljivo, da •zadeti kritizirajo; žal pa naj-$0J° očitajo napake tistim, ki jj®ami pri tem pravzaprav brez jj ji- Za nas, normirce in za s * oddelek pa ta trditev še po-7,3 velja.
VjJ-e hočemo odgovoriti na prribanje, zakaj nam norme že f,e, Cei časa šepajo, moram seči Ptiko v preteklost ter v kratiti) i-\ orisati razvoj našega mrkega oddelka.
Normiranje je staro toliko kot. sama tovarna. O predvojnem načinu ne morem govoriti, ker ga ne poznam. Vem pa, da se je po vojni bistveno spremenilo. Menjavali so se ljudje, ki so delali V normirskem oddelku, menjavale so se norme — vse kot aprilsko vreme! Ljudje niso dolgo vzdržali, ker so bili njihovi osebni dohodki glede na odgovornost dela, ki so ga morali opravljati, prenizki. Stanje se je malo izboljšalo z uvedbo analitične ocenitve delovnih mest. Vendar so se posledice stalnega menjavanja ljudi v normirskem oddelku hitro pokazale. Popustil je pregled nad normami, realni normativi za posamezne oddelke so se začeli izrajati.
Vzporedno s tem pa se je bolj in bolj čutilo zapostavljanje normirskega oddelka. Za primer naj navedem, da še doslej nismo dobili nobene specifikacije za katerikoli izdelek niti ne potrebne normative porabe materiala, kaj šele predpisane vul-kanizacijske čase! Si potem lahko zamišljate uspešno delo nor-mirske službe? Kdo je kriv? Tisti, ki so normirsko službo postavili, ljudem, ki so delali v njej, pa izkazovali nezaupanje! Namesto, da bi imel oddelek vsestransko oporo, se je dogajalo, da so normirci zaradi resnih groženj prizadetih proizvajalcev, češ da »jih bodo dobili s količkom po glavi« itd., odstopali od načel sodobnega normiranja in puščali norme nespre-
menjene tudi tam, kjer to sploh ni bilo več vzdržno! Stvar se je še bolj izrodila, ko so pričeli potrjevati norme nomesto centralnega delavskega sveta delavski sveti oziroma zbori delavčev ekonomskih enot samih. Ti so pač vlekli vsak po svoje — tako, da so se osebni dohodki neupravičeno poviševali. Svoj delež so dali še šefi ekonomskih enot, ki so se upirali izpopolnjevanju in . poviševanju normativov, ker so si »za vsak slučaj« hoteli zagotoviti nekakšno »zlato rezervo«.
Normirski oddelek lahko v sedanji kadrovski zasedbi samo spremlja nove izdelke, ki prihajajo v proizvodnjo. Organi upravljanja — upravni odbor in skupščina kolektiva — so že nekajkrat sklenili, da se bo kvaliteta normirskega dela izbolj-‘ šala, če to službo kadrovsko okrepimo. Žal pa organizacijsko — kadrovske službe niso priskočile na pomoč. Iz meseca v mesec se je stvar zavlačevala — seveda na škodo nas vseh!
Vprašanje zase pa je delovna in tehnološka disciplina. Ker je večina delovnih mest brez kontrolnih naprav, se dogaja, da ljudje ne upoštevajo delovnih predpisov. Zaradi težnje, da bi naredili kar se da veliko, skrajšujejo izdelovalne postopke, itd. Tako se dogaja, da dosega mešalec z minimalnim manipulacijskim časom po 600 delovnih minut v sedmih urah in pol ter prekoračuje normo za okrog 35 odstotkov. Le kje dobi toliko
• ZASAVJE:
Vse večje medobčinsko sodelovanje
V vseh štirih zasavskih občinah dobiva sodelovanje vedno večji razmah. Začetek medobčinskega sodelovanja v Zasavju sega v obdobje, ko so se začele razprave o gradnji prepotrebne nove Zasavske ceste. Potem, ko so v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji spoznali vse prednosti sodelovanja pri reševanju posameznih problemov, so se odločili še za druge oblike medobčinskega sodelovanja.
Za področje vseh štirih zasavskih občin deluje Zavod za prosvetno-pedagoško službo; za
Foto: M. ŠPAROVEC
področje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi pa je ustanovljena skupna Zavarovalnica, Zavod za izmero in kataster zemljišč, Komunalna skupnost in Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Občinsko sodišče in skupni oddelek medobčinskih inšpekcijskih služb. Zasavske občine so sodelovale še pri financiranju novega otroškega oddelka Bolnišnice v Trbovljah. Omeniti še velja, da so začeli tesneje sodelovati tudi vsi štirje Zavodi za zaposlovanje der lavcev, in sicer na področju poklicnega usmerjanja mladine. V teku pa so še priprave za ustanovitev prepotrebnega medobčinskega Zdravstvenega centra za vse štiri zasavske občine.
-k-
....................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Illllllll.I.Illlllllll.1111111111111.1111*111
KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIV
časa, ko vemo, da ima sedem ur in pol samo 450 minut! Odgovor je preprost. Ne upošteva tehnološkega predpisa ter skrajšuje mešalne čase! No, podobno je pri vulkanizaciji in še marsikje drugje. Zatorej ne moremo govoriti o nerealnosti norm, ampak o nediscipli-n i.
Lahko ustanovimo ne vem koliko gumarskih institutov, kontrolno — tehnoloških birojev in postavimo kdo ve koliko kontrolorjev, če ne bomo pričeli ukrepati tam, kjer je to nujno potrebno. Ugotoviti moramo za vse izdelke ter vse njihove proizvodne faze izdelovalne čase, ugotoviti zmogljivosti posameznih strojev in naprav ter vseh delovnih mest, izračunati normative za material in surovine, pa bomo lahko realno planirali proizvodnjo, postavljali prave cene in ugotavljali resnične delovne učinke posameznikov ter ekonomskih enot! To ve vsak naš strokovnjak — toda ko bi morali enkrat za vselej udariti ob mizo in dejati odločno »konec familiarnosti in konec nedopustnim načinom dela«, takrat se vsakdo raje umakne v ozadje. Če je to potem samoupravljanje in umno gospodarjenje, pa res ne vem!
T^oliko v premislek vsem članom kolektiva, zlasti pa še tistim. ki so doslej kakor koli onemogočali uveljavitev sodobnega normiranja.
ALOJZ ZALAR
»ELKO«
črpalni agregat
se odlikuje po ekonomičnosti, enostavni konstrukciji, kvalitetni izdelavi, lahki montaži in po primernih cenah.
Zahtevajte prospekte in ponudbe pri svoji krajevni zadrugi, trgovini s tehniškim materialom, v naših predstavništvih ali v tovarni.
m v=t :*i i SCTsvrrn
F ocene mmUSm informacijs M
»Srečno, Kekec!«
NOV SLOVENSKI FILM
Te dni smo v slovenski filmski ustvarjalnosti doživeli ndv uspeh: na naših filmskih platnih je ponovno zablestela prikupna podoba malega Kekca in njegovih prijateljev. Ivo Ribič je po Vandotovi pravljici o Kekcu, slepi Mojci, hudobni Pehti in drugih pravljičnih junakih napisal scenarij, ki nam pod vodstvom režiserja Jožeta Galeta oživlja pravljični svet in budi gledalčevo fantazijo. Glasbo je za film napisal Marijan Vodopivec, v glavnih in stranskih vlogah pa nastopajo naši znani in neznani junaki, kot je Velimir Gjurin, Martin Mele, Blanka Florijan, Ruša Bojčeva, Stane Sever, Bert Sotler, Marija Goršičeva in drugi.
Za gledalca, ki ne pozna prve verzije o pogumnem Kekcu, strašnem Bedancu, Mojci in Kosobrinu, bo film posebno doživetje, kajti pravljični svet je tokrat poln barvitosti, naravnih lepot naše Gorenjske in v tem svetu bodo junaki pravljice zaživeli izraziteje in s svojimi dobrimi in slabimi dejanji, s svojo otroško preprostostjo in prirodnostjo prevzeli srca mladih gledalcev. Za tiste pa, ki se še spominjajo prvega Kekca in ki jim v ušesu še tu in tam zazveni njegova pesmica o dobri volji, bodo ob primerjavi obeh del bolj kritični. Opazili bodo, da je nova verzija osredotočena bolj na zunanje, vizualne efekte, da dejanje ni tako dinamično in da zapletom manjka tiste značilne dramatičnosti in napetosti, ki nas je spremljala pri prvem fil-
mu. Scenarij je usmerjen v fantastiko, v poosebljanje najrazličnejših človeških vrlin in slabosti in njegova poanta je vseskozi 'vzgojna in poučna. Toda vprašam se, če je to za dober film dovolj. Zlasti mlajši gledalec bo v filmu iskal čim več razgibanosti, dogajanja, zapletov in razpletov, bo preživljal vse težave in radosti s svojimi ljubljenci, bo z njimi sočustvoval in iskal rešitve in pri tem ga nikakor, ne smemo razočarati in pustiti neprizadetega. Brez dvoma bo njegove simpatije pridobil Kekec, pa uboga Mojca in Rožle, ta živa in prepričljiva
otroška trojka. Manj simpatij bo žela teta Pehta, ki jo je solidno upodobila Ruša Bojčeva, manj opazni pa bodo ostali igralci v manjših vlogah. Predvsem pa bo v spominu otroka ostalo barvito okolje, naše planine in pogumni Kekec s svojo pesmico. Vsem tistim pa, ki poznamo zdaj oba filma, dopustite ugotovitev, da nam je ljubša prva obdelava, ne zato, ker je prva in ker je nastala v času, ko je bilo takih del še zelo malo in smo si jih vroče želeli, temveč zato, ker je bila v marsičem boljša.
IVA BOZOVICAR
ocene kritike informacije ocene kritike informacije oceoe kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
VELIKA
HUMANOST
llillllll|]|!!llllllllillll!lll!lllllllllll!lll!ll!!lll!lilllllllllllilllllllllfflIII
RICHARD LLEWELLYN: »KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA«
Redki so književni teksti, ki jim že po prvih straneh raz-bereš, da jih niso rodile velike literarne ambicije, idejni, ali kakršni si že bodi, drugi problemi, temveč nuja po izpovedovanju lastnega, resnično humanega srca. To so dela, ki ne dvigajo prahu, niti ne postavljajo v zgodovino spomenikov svojim avtorjem, so pa podoba intimnega čustvovanja in mišljenja ljudi neke družbene sredine in časa. Bralca pa ogrejejo s svojo prepostostjo, neposrednostjo in odkritostjo, s tisto, v vsaki besedi in. vsakem stavku prisotno in vsemu svetu isto človečnostjo.
Takšen je roman pri nas nepoznanega angleškega avtorja Richarda Llewellyna »Kako zelena je bila moja dolina-«, ki je izšel pri Cankarjevi založbi v Ljubljani v knjižni zbirki »Mozaik«.
Njegova vsebina je preprosta. Hum Morgan, otrok, deček in mladi mož, preživlja svoje življenje v toplem okrilju domače hiše v Waleški dolini premogovnikov in rudarjev v viktorijanski Veliki Britaniji In vse kar doživi, je na prvi pogled drobno in vsakdanje, morebiti bi bilo celo nepomembno, če bi Huva ne poznal
tega, čemur pravimo ljubezen, spoštovanje in pravičnost do vsega, kar nas obdaja. In če bi Huw tako globoko ne veroval v ljudi in tako vztrajno ne poslušal tistega drobnega, kar nosi v sebi.
Knjigo je prevedla Majda Stanovnik-Blinc, katere včasih za uho nekoliko nenavadna kompozicija stavkov se Llewellynovemu romanu, ki izzveni kot avtobiografski refren o izgubljenih ljudeh in minulem času. zelo lepo prilega. Za knjižno opremo je poskrbel Karl Hrovatin.
A. P.
ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
ocene kritike Informacije
Knjiga o humanizmu
FRANTZ FANON: »UPOR PREKLETIH«
PESNITEV O SVOBODI
LUDWIG VAN
BEETHOVEN:
»FIDELIO«
Gre za izredno delo — blesteče napisano in grenko vsaj za Evropejca. Gre za knjigo, pri kateri se bralec težko odloči, ali bi znova prebral Predgovor znamenitega avtorja »Spoštovanja vredne vlačuge« Jeana Paula Sartra ali Fano-nov tekst. Vsebina tega dela, ki bi jo lahko najbolj na kratko označili za problem sodobnega (evropskega) humanizma, je namreč obdelana pri Sartru s pravo francosko stilistično bleščavo, prizadeto in boleče ostro, kakor to zmore le pošten intelektualec brez iluzij o tisočletni kulturni večvrednosti — še več: napreden francoski intelektualec v letu 1961, sredi alžirske krize. Frantz Fanon ni tako virtuozen duh, zato pa izreden analitik, mislec, ki ga ne zadržujejo oziri
Ena velikih prednosti te premiere (Ljubljanska opera, četrtek, 12. decembra) je gotovo v močnem odmevu, ki ga je precej zbudila med občinstvom. Res ne vselej najbolj laskavega — vendar že dejstvo, da ga je, zveni dovolj razveseljivo v razmerah mirnega počivanja na železnem repertoarju. Vzrok je seveda predstava sama: njena odrska podoba je dovolj netradicio-nalna ali vsaj — nerealistična. Taki so — z malenkostnimi pridržki, ki ne štejejo — izvrstni, moderni kostimi Alenke Bartlove, taka je z jasnim namigom na naš čas zasnovano scena Vladimirja Rijavca, taka je v svoji osnovi tudi režija. Hinko Leskovšek je imel — razumljivo — najtežjo na-
in privzgojeno spoštovanje, ali, kot pravi Sartre: Evrope »ne svari, pač pa daje diagnozi. Ta zdravnik je ne želi ali, kot pravi Sartre: Evrope ugotavlja, da umira. Nepristransko in na podlagi simptomov, ki jih je ugotovil. Da pa bi jo zdravil, ne: dovolj ima drugih skrbi. Naj crkne ali se izliže, to mu je vseeno.«
Taka je torej ta knjiga o evropskem »humanizmu« in ljudeh Tretjega sveta, se pravi Črnega kontinenta, Afrike — o boju zatiranih narodov za svobodo, za samostojnost, človeške praince — za humanizem, ki bo enak za vse barve kož. Zato je pisatelj v Sklepu svoje knjige jasen in trden: »Za Tretji svet je važno, do znova prične zgodovino človeka ... Če hočemo, da človeštvo
logo, dosegel nekaj izrednih mest (začetek prizora z jetniki iz 2. slike!) pa tudi nekaj zelo povprečnih, zlasti tam, kjer se je hotel ogniti zahtevam že tako revnega, na golo »odrsko« »resničnost« navezanega besedila. Ti momenti so zameglili njegov sicer jasni režijski koncept, čeprav je še vedno nedvoumno poudarjal osnovno misel in poslanstvo opere: osvoboditev človeka.
Manj enovit je bil glasbeni del predstave... v celoti in v posameznih vlogah Celota je trpela predvsem zaradi orkestralnega deleža, ki je bil na premieri (zlasti v prvem dejanju) premalo homogen in tudi tehnično precej labilen; izboljšal se je šele v drugem dejanju. Vprašanje stila — kot v
napreduje le za las, če ga hočemo popeljati na višjo raven, kakor jo razkazuje Evropa, potem je treba izumljati, odkrivati ... Če hočemo ustreči pričakovanju Evropejcev, potem jim ne smemo zrcaliti podobe — čeprav idealne — njihove družbe in njihove misli, ob kateri sami začutijo kdaj pa kdaj neznansko gnusobo.«
»Upor prekletih« Frantza Fanona je redka knjiga, delo, ki pusti v bralcu mnogo sledi in mu odkrije mnogo bridkih resnic. S Sartrovim Predgovorom vred prebuja udobno spravljeno zavest o našem, visokem. človekoljubju ter jo postavlja pred ogledalo zgodovinske resničnosti. — Cankarjevi založbi in prevajalcu Maksu M. Veselku gre zanjo polno priznanje.	1. S.
Informacije ocene kritike
marsikaterem solističnem par-tu — pa je ostalo odprto do konca in nerešeno. To je največja pomanjkljivost uprizoritve. ki se ji dirigent Ciril Cvetko ni mogel izogniti. Med solisti velja omeniti predvsem Rudolfa Franeta (Florestan) in Sama Smerkolja (Don Pizza-ro): ustvarila sta igralsko in pevsko dognana lika. Vanda Gerlovičeva v naslovni vlogi ter Nada Vidmarjeva (Marcelina) sta izoblikovali nekoliko manj zaokroženi podobi, čeprav glasbeno-stilno (zlasti Vidmarjeva) zelo zanesljivi Ladko Korošec (Rocco) pa je to pot ostal — žal — samo na pol poti. Zbor je pripravil Jože Hanc.
BORUT LOPARNIK
ocene kritike Informacije ocene
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije
0 DELAVSKA ENOTNOST - St. 50 - 21. decembra 1963
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene Informacije ocene kritike
Organizacija in psihologija dela
Knjigo s tem naslovom je pred kratkim izdala založba »Življenje in tehnika« kot prvi zvezek bodoče zbirke »Človek in delo«, napisal pa jo je Pavle Kogej, psiholog in sodelavec Zavoda za zaposlovanje delavcev SRS, ki je pred tem več let delal na področjih organizacije podjetij, poklicnega svetovanja itd.
Knjiga je ne le pionirsko, marveč tudi v veliki meri izvirno delo. Do sedaj namreč še ni bilo v vsej tovrstni jugoslovanski literaturi takega dela, v katerem bi bila povezana v skladno celoto dogajanja znanosti o organizaciji, psihologiji in sociologiji dela (menda bi s težavo našli kaj podobnega tudi v inozemski literaturi). Dogajanja teh znanosti je avtor istočasno uporabljal pri analizi konkretnih primerov iz vsakodnevne prakse naših delovnih organizacij. Sam poudarja uporabno plat svoje knjige in upa, da bo mogla služiti ne le pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v naših delovnih organizacijah sedaj, marveč celo pri tistih, ki se bodo predvidoma pojavljali v bodoče. Zato pa je ob prikazanih problemih dal tudi vrsto nasvetov odnosno predlogov za njihovo reševanje. Pri tem je na eni strani uporabil dogajanja zgoraj navedenih znanosti, na drugi strani pa svoja bogata organizacijska in psihološka izkustva. Vse probleme pa je vedno postavljal v okvir delavskega samoupravljanja.
Marsikateri bralec knjige bo presenečen, ker praktično avtor sploh nikdar ni v zadregi za možnosti reševanja poe-dinih problemov, niti za reševanje problematike naših delovnih organizacij na splošno. Tovrsten optimizem je prav gotovo v veliki meri utemeljen. Znanosti o organizaciji, psihologiji in sociologiji dela so dosegle že tako visoko stopnjo razvoja, da bi moralo dosledno uveljavljanje dognanj v vsakodnevni praksi delovnih organizacij voditi do njihove največje možne učinkovitosti, če bi bili ostali pogoji ugodni. V kapitalističnih podjetjih odnosno v pogojih mezdnega dela so možnosti za dosledno uporabo in uveljavljanje teh dognanj omejene. V pogojih »osvobojenega dela« in delavskega samoupravljanja pa bi praviloma ne smelo biti ovir za popolno uveljavljanje teh dognanj in načel, saj so za to podani pogoji, ki bi si jih želeli nekateri napredni tuji raziskovalci in misleci. Prav zato poudarja avtor na eni strani pomen in nujnost uporabe in uvteljavljanja teh dognanj ter na drugi strani izredne možnosti, ki jih nudi delavsko samoupravljanje. Da bi pa naše delovne organizacije postale kar najbolj vsestransko učinkovite in da bi čimbolj zdravo ter skladno delovale, bi morali odgovorni ljudje v njih vedeti, kako je treba ukrepati ob pojavljanju različnih problemov in tudi kako je mogoče njihov nastanek sploh preprečiti. Prav ta načela, navodila in napotila za ustrezno ravnanje in najbolj učinkovite akcije jim je želel dati avtor v tej knjigi. Pri tem je vedno izhajate iz obstoječih pomanjkljivosti in napak ter tudi nakazoval možnosti in načine za njihovo odstranitev ali pa dal celo konkretne rešitve.
Zavoljo tega se bo temu ali onemu zdela knjiga nekakšna zbirka »receptov« za reševanje organizaciskih, psiholoških in drugih problemov v naših delovnih organizacijah. Avtor prav gotovo tega namena ni imel, saj tovrstnih »receptov«, ki bi veljali za vse delovne organizacije in za vse mogoče okoliščine, pač ni mogoče podati. Avtor je bolj kot to želel dokazati, da je mogoče mnoge probleme rešiti ob dosledni in premišljeni • uporabi določenih organizacijskih, psiholoških in družbenopolitičnih načel, kar je pač ponazarjal na konkretnih primerih. Prav zato pa je knjiga nadvse živa in prav nič »papirnata«. S pridom jo bodo mogli uporabljati organizatorji, psihologi in družbeni delavci v naših delovnih organizacijah in tudi izven njih. Ob njej bodo mogli razmišljati in iskati boljše načine organizacijskega dela ter dela z ljudmi.
Čeprav knjiga ni ravno obsežna, vsebuje vendarle skoraj vse probleme, ki se morejo pojavljati v naših delovnih organizacijah. Lahko bi rekli, da je celo nekoliko prenatrpana. Poleg tega pa je več ali manj sestavljena iz delov, ki niso povsem povezani med seboj. Navzlic temu pa med samim branjem to ne moti v tolikšni meri, da bi ne bilo mogoče ugotavljati povezav med poedinimi poglavji.
Izhodišče in temelj knjige je človek, proizvajalec in upravljalec, ki ga avtor označuje kot odločujočega činitelja vsega dogajanja v delovnih organizacijah Prav zato podaja avtor v prvem poglavju knjige, ki ima morda le delno ustrezen naslov »Človek in delo«, kratek uvod v nekatera dogajanja psihologije, v katerem obravnava na kratko človekove duševne lastnosti, t. j. potrebe, motive, temperament, karakter in sposobnosti.
V drugem poglavju z naslovom: »Človek in delovno mesto« obravnava najprej problematiko delitve odnosno »drobitve« dela, ki je za nas zanimiva v zvezi s prehajanjem iz polobrtniške v serijsko proizvodnjo. Posebej zanimiva so izvajanja o »bogatitvi« deljenega
dela, ki naj prepreči neugodne pojav®' kot se pojavljajo vsepovsod v zve® s preveliko »drobitvijo dela«. Teh P?" javov kapitalistična industrija ni mo8*a obvladati, za kar pa obstajajo v P0^ gojih delavskega samoupravljanja mn°' ge možnosti, ki pa jih je treba ustreza0 organizacijsko in psihološko pripravi*1'
Zanimiva so nadalje razpravljanj" o zaposlovanju žensk v industriji, *” nam postavlja mnoge probleme. Doka2 o enakovrednosti žensk v delovnem cesu, ki jih navaja avtor, so dokonča1' Važni so nadalje podatki o sedanj1*1 kvalifikacijah žensk, ki bi jih bilo treba povišati, za kar daje avtor ustreza predloge. Tudi vloga žensk v delovn®1" procesu je osvetljena in je na tem na®" stu ponovno poudarjeno, da je skoraj**8 v celoti podrejena.	,
Analitično oceno delovnih mest k° bistveni sestavni del sistemov razd®" ljevanja osebnih dohodkov obravnav avtor zelo podrobno. Istočasno podaj tudi prikaz postopkov, ki naj vodijo d čimbolj objektivne in za ves delovni kolektiv sprejemljive analitične ocene.
V	obširnem tretjem poglavju z naslovom »Delovna skupina« je avtor nanizal najprej različne probleme v zve® z normami, z analizo delovnega učink skupin, pa še z organizacijo tekoče® traku, za katerega predlaga celo do*0' čene izboljšave. Istotam obravnava *u' di ekonomske enote, ki jih analizira P. organizacijski, psihološki in sociolog plati ter s stališča delitve osebnih dohodkov.
Vodje delovnih skupin in ekono®1" s kih eniot bi morali biti na primer® način izbrani, predvsem v soglasju člani delovnih skupin ter ustrezno f? lani, da bi znali uporabljati psihološ" načela vodenja.
Avtor obravnava tudi »mojstrsko m1' selnost«, nakazuje njene vzroke *?, možnosti za odstranitev problemov, *** se pojavljajo v zvezi z mojstri ob Pre‘ bajanju naših delovnih organizacij n industrijski način proizvodnje.
Izvore slabih odnosov v delov*11 skupinah ne išče avtor toliko v oseb*11 pomanjkljivostih posameznika, kolik0 v organizacijskih pomanjkljivostih *° v pomanjkljivem vodstvenem znani vodilnih oseb.
Da bi se mogli delavci vrasti v k° lektiv, je potrebno uveljaviti vrsto 0 ganizacijskih, psiholoških in izobra2 valnih ukrepov, ki so podrobno naš*® '
V	četrtem poglavju z naslovom djetje« kritično presoja naprej tako ^ no formalno organizacijo podjetja, L njene različne oblike, ki jih ozna<W*, kot »oblastniške«. »Oblastniški« tip ^ ramidalno zgrajene organizacije, praktično še prevladuje v naših de'°,g nih organizacijah, kritizira in nav3^ njegove pomanjkljivosti. Smatra, da morala biti organizacija podjetij v P gojih delavskega samoupravljanja z®j.e jena »vodoravno«. S tem bi odPa »nadrejenosti« in »podrejenosti« *n bila v večji meri osigurana sam'05*™ n ost vodij delovnih skupin ter sood Čanje delovnih skupin in poedinceV.
Nadalje osvetljuje avtor vlogo in n«. loge strokovnjakov v delovnih °r8a zacijah. Njihove naloge natančno
loči. Organizacija podjetja in m'
edse'
bojnih odnosov v njem bi morala
takšna, da bi omogočala delavcem J®3 ščanje v kolektiv. V zvezi,s tem P°d^e
d®-
avtor nekatera navodila za razvil in krepitev zavesti pripadnosti k lovni organizaciji. Organizacija dej nega časa z ozirom na trajanje, de* ^ ni urnik, odmore itd., tako zvana V krita brezposelnost ter specializa®^ kooperacija in integracija so prav * «. obdelane iz organizacijskih, psiho kih in širših družbenih vidikov.
Peto in obenem zadnje poglavje »P lavsko samoupravljanje« povzema . katere znane ugotovitve, poleg tega ^ še navaja nekatere možne vzrok® pomanjkljivosti in neučinkovitost d el*
skega samoupravljanja, ki se P°ja.Lh' v posameznih delovnih organizacij Pri tem poudarja avtor na eni str . pomembno vlogo strokovnjakov v vijanju delavskega samoupravljanja-^ drugi strani pa vlogo organizira*1"^ podjetij, njihove kadrovske struk ^ ter načinov in metod informiranja j lektivov odnosno upravljavcev. Pra morejo v veliki meri vplivati na 2 jemanje upravljavcev za samoupr®: nje in s tem tudi na njegovo učink
tost in funkcionalnost.
S tem smo podali le kratek P* g, vsebine te zares bogate knjige. P o	0.
kovni plati bi jo bilo treba seveda
sebej podrobno razčleniti in o®e fr Prav gotovo se bo ob njej razvila j. vahna razprava in bodo o njej, Pvjjjj, vsem poedinih problemskih P°dr°gveki jih vsebuje, prav gotovo spr®§ rili različni strokovnjaki, družbeni j. lavci in praktiki iz delovnih °rs zacij.	bilo
Končno lahko rečemo še, da 01 jo, koristno, če bi knjigo ne le P®e [d temveč tudi prebiralo čimveč l.iu o-■so kakorkoli v zvezi z našo indu® 'po Le tako bo dosegla svoj namen 1 □omagala uresničiti tiste cilje nase be, ki jih je imel pred očmi aVt°^tiv' jo je pisal, to je povečanje Pr0<? bit®v nosti, humanizacijo dela ter pog* delavskega samoupravljanja.	$0
MARJAN MA^
Krog, v katerem se vrti kolektiv
tehniške šole
Za elektrotehniško stroko
IN A ALI DVE ŠOLI?
ej , ^g°dil° se je, da se je občni zbor sindikalne podružnice na Tehniški šoli za ktrotehniško stroko v Ljubljani spremenil v široko medsebojno obtoževanje, J r se je sprva iz splošnih interesov prešlo na osebne spopade, ki se vlečejo že es®ce in se bržčas nadaljujejo še danes in bodo aktualni še v prihodnje.
^amo do kdaj bo vse to trajalo, se vprašuje 50-članski kolektiv šole.
. Čeprav direktor meni, da je kolektiv šole sam dovolj zrel, da bo rešil težave l^ .n® Potrebuje nobenih »policajev«, pa bo kolektiv šole moral dokazati to zre-Ce na občnem zboru sindikalne podružnice manjka najmanj polovica članov tu ,ni niti tistih, ki bi morali podati poročilo o delu te ali one komisije, potlej je ai videti, da se nekateri člani kolektiva sami izogibajo kraju, kjer naj se uvelja-p a konstruktivna kritika in dogovor, ki bi morda le privedla h kaki rešitvi. Ali . se jim ne zdi vredno, kajti kot pravijo nekateri člani učnega kolektiva: pri nas e vsaka beseda odveč.
PROBLEMI STAREGA DATUMA, DATUM PA KOT DA JE VEDNO ISTI
Ob razpravi o statutu Šolskega centra za trgovino in gostinstvo
[!l!ll!l|!|llIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll]llllllllll!lllllllllllllllllllllHl[lllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllillllllllllllll]|llllllllllllll[|lilllllllllllllllllllllllll
ZAKAJ SO BESEDE ODVEČ?
v šoli postavlja delovni kolektiv °5Predje predvsem tri probleme:
d ® Sre za preobilje vodstvenega ka-a na šoli
dnh® neusklajenost med osebnimi osebji' vodilnih kadrov in učnega
lek? §re za zapostavljanje učnega ko-nl0?iVa. predvsem pa mlajših učnih
čen?3?Vne težave in nasprotja se pri-npcaj0 Prav zaradi preobilja vodstvena kadra, kajti na šoli, ki ni velika d;i Predavateljev), imajo kar pet vo-lekt- usiužbencev, večina učnega ko-nva pa meni, da bi bila dovolj dva.
pa se pove-vo-
ž,uje
tem prvim problemom
diln- tak°i drugi: če bi zmanjšali lu ni aparat na šoli, potlej bi kaj kma-delf, ko rešili tudi drugi problem — ttir, . osebnih dohodkov, ki je po enju učnega kolektiva nepravilno.
in v tretje, kar tudi ni brez pomena 1 predvsem vplivalo na kvaliteto V ka: Ce bi rešili ta dva problema, bi Eei .7° brez dvoma pripomoglo k prist-Jsim odnosom v kolektivu in k uspeš-Sp]*®mu delu v razredih in na šoli
tiv Tore.i dya problema, ki silita kolek-t,i k iskanju rešitve. Da bo slika sedati3 stania jasnejša, se bom pri svoji je nierjavi opiral na točkovno listo z Ce ,L oktobra 1903, ki je bila (kot je ^daru predavatelj, ki je navedel tudi ’ nekai dni sicer izobešena v njetA zbornici, kasneje pa iz nepojas-šol9 n'' Vzroka odstranjena. (Direktor bovar aVi’ da so točkovno polo potre-irnel'1 V računovodstvu — menda niso iekti ,Sarno ene! — nekateri člani ko-- -x Va Pa pravijo, da so točkovno polo ‘ili zaradi tega, ker se je razvila debata med kolektivom.) Celoten je fa':iy šole doseže 25.320 točk, točka
*tJredna 100 dinarjev, kar pomeni, da 2 Sso 0 skuPni netto osebni prejemki Da '5°° dinarjev. Od te skupne številke W°dpade samo na 5 vodilnih usluž-Da *V- 327000 dinarjev. Ker pa imajo UtvN°d predstojniki in pomočniki (ne ,stevajoč direktorja), zmanjšano Dih obveznost, mora kolektiv iz last-Sa sredstev kriti 232 honorarnih ur 0 zunanjim honorarnim sodelavcem. yjr].Pa sedaj upoštevamo še to, potlej Lii °’ da poraste cena vodilnih delov-4~a mest iz zgornje vsote kar na 8^°0 dinarjev.
2a r°rej na eni strani relativno preveč °s*enih, na drugi strani pa si je tre-Ijj Pomagati z zunanjimi predavatelji, ly Pa so neprimerno dražji, kot tisti, s° stalno nastavljeni. (Za zunanjo .orarno uro se odvaja 105%, za do-8=e le 70 %.)
b6J" a eni strani imajo vodilni usluž-Eo ,Cl na šoli zmanjšano učno obvez-t; T:’ izkazalo pa se je, da lahko pray Opj 'dilni uslužbenci poleg svojega dela ta avijajo ge precejšnje število hono-fl6 ur, nekateri celo kar 17 na te-j6*v (samo na matični šoli, koliko jih <j6ne drugod, še ni znano), kar znaša v je ariu mesečno 34.000 dinarjev. Iz tega WeaZVidno’ da jim je na račun zmanj-žvis učne obveznosti bilo omogočeno evanje osebnih dohodkov.
ne bi bilo potem bolje te ljudi ip ”0 nastaviti na šoli kot učni kader 16 kot vodilni kader? beJ^a eni strani ima pet vodilnih usluž-Spkp6v tudi brez honorarnih ur zelo vilo D °sebne prejemke, medtem pa ima-bo^ndavatelji mnogo nižje osebne dokaj*! .(čeprav so si po izobrazbi enaki), beJ.' P°vprečje med vodilnimi usluž-V d 1 in člani učnega kolektiva znaša Dop^.narju 91.500 : 45.600 dinarjev, kar ®ni, da imajo vodilni uslužbenci za ipkot dvakrat višje osebne dohodke ko j’ celo brez honorarnih ur, medtem Oil-V Pri učnem kadru všteta še dopol-■p dejavnost.
Cijskako se pokaže, da je sama funk-kov a ocena pomočnikov in predstojni-Da .Ce,o višje v denarju ocenjena, kot ŽepA^ajo nekateri profesorji in in-
na šoli sploh osebnih dohodkov.
Dsip..''k° velike razlike med vodilnimi Vpaj'benci in učnim kolektivom seveda hie^ nezaupanje in nezadovoljstvo hleni kolektiv. Nekaj bi bilo treba spreta ^ to vedo vsi, čeprav rešitve iščejo
straneh.
KAKO IN KAJ SPREMENITI,
Učni kolektiv meni, da bi pomočniki in predavatelji morali imeti polno učno obveznost, za delo na njihov položaj pa funkcionalni dodatek, ki pa je bil doslej več kot previsok.
Predlogov je seveda več kot dovolj, a učnemu kolektivu se zdi, da bi bila kljub vsemu najbolj sprejemljiva taka delitev dela, kot so jo uspeli uveljaviti na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani, kjer ima direktor šole v sorazmerju z ostalimi stalen osebni dohodek, ki je tudi nižji celo od povprečnega osebnega dohodka vseh vodilnih uslužbencev na šoli za elektrotehniško stroko, njegov pomočnik osebni dohodek in še 200 točk pribitka in je brez učne obveznosti, pet predstojnikov oddelkov pa ima 7000 dinarjev dodatka 'in celo učno obveznost. Na tej šoli skorajda nimajo zunanjih predavateljev.
In če učni kolektiv išče rešitve v zmanjšanju vodilnega aparata, jo vodilni aparat išče v smotrnejši razporeditvi dela učnega kadra, kajti po njihovem mnenju so profesorji neracionalno razporejeni, čakajo, medtem ko jim drugi v laboratorijih pripravljajo vaje itd.
Toda, če vodstvo šole ve, da bi bilo moč učne moči racionalneje zaposliti, pa ni napravilo ničesar, da bi do tega tudi res prišlo? In, ali ni to njegova naloga? Dejstvo je, kot pravi eden od predavateljev, da vodstvo šole ni poskrbelo, da bi bili laboratoriji v redit jn tri..leta v njih praktično samo eksperimentirajo, v četrtem letniku pa slušatelji visoko-točnega oddelka odhajajo- v poklic celo brez prakse, brez vaj na šoli. Potlej je tu še problem mlajših učnih moči, ki jim po mnenju učnega kolektiva ni bilo dano, da bi jih uvedli v šolsko delo in so pri svojem delu v razredu in laboratorijih reševali probleme v glavnem sami s pomočjo kolegov iz učnega zbora. Podpora uprave je bila po mnenju predavatelja, ki je na sestanku o tem govoril, mnogo prešibka.
Po vsem tem je seveda vprašanje, zakaj je potlej potrebno kar pet ljudi, če še tiste naloge, ki so bile pred vodstveni aparat dane, niso bile tudi izvršene.
NAČRTI
Toda če se vsi vrtijo v istem krogu — nekaj bi bilo treba izboljšati, nekaj bi bilo treba spremeniti — pa je treba povedati, da se v tem krogu lovijo že dolgo in nič ne kaže, da bodo kaj kmalu s tem prenehali. Upravni odbor na šoli je izvolil komisijo, ki naj bi še enkrat pregledala in uskladila pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Toda komisija do pred dnevi ni napravila ničesar.
Tudi osnovna organizacija ZK na šoli kot politična organizacija ni odigrala svoje vloge, kajti svojih članov ni pripravila, da bi se v sindikalni podružnici kaj več, predvsem pa bolj premišljeno zavzemali za sprejemljivejše načine reševanja težav in nasprotij, ki se vlečejo v kolektivu.
Značilno je, da vsi nekaj čakajo, vsi bodo nekaj pregledali, uskladili, upoštevali ... Bodo, toda kaj?
Predsednik'' upravnega odbora pravi, da bi bilo dobro počakati interno ustavo, se pravi statut šole. Da bi v njem najprej jasno pokazali, kakšne so naloge direktorja, kakšne so naloge njegovih pomočnikov in ostalih članov kolektiva. In če bi se potlej pokazalo, da je nalog manj, kot pa je interesentov zanje, bi bil to znak, da je nekaj ljudi preveč.
Pa bo to res lahko pokazal statut šole? Bo ta dovolj precizen v svojih določilih? So se člani kolektiva dovolj angažirali okoli njegovega nastanka? Značilno za dosedanje obdobje statutarne razprave je, da je večji del kolektiva stal ob strani. Zakaj?
Zaključimo s povsem drugačno mislijo. Začeti bo treba prav na začetku. Prav na začetku, in sicer tam, kjer bi sicer morali pričeti že tedaj, ko so šolo šele ustanovili. Treba bo napraviti analitično oceno delovnih mest. Izpeljati bo treba resnično delitev dela. Napraviti bo treba...	,
Sicer pa je res, da bo sam kolektiv moral sam najti najboljšo pot, kako začeti, kako nadaljevati, kako urediti, da med kolektivom ne bo sporov, da ne bo neskladja itd. Upajmo, da bo to pot vendarle našel. Moral jo bo najti,
JANEZ GOVC
Ob pripravljanju' statutov delovnih organizacij v družbenih službah (v pričujočem članku imam v mislih šolstvo) močno izstopa vprašanje pristojnosti njihovih samoupravnih organov; S tem namreč, ko ustava predvideva tri samoupravne organe in s tem, ko si resnično prizadevamo, da bi samouprava v družbenih službah ne ostala zgolj na papirju, in da bi se načeloma samouprava kolektiva izenačila s samoupravo v gospodarskih organizacijah, še vendar le ni povedano o teh samoupravnih organih ničesar konkretnega. Če pa želimo postaviti naše šolstvo na učinkovite temelje je nujno, da v razpravah v kolektivih' in v javnih debatah temeljito p»oučimo obliko, pravice in dolžnosti ter namen in vsebino samoupravnih organov ob sočasni proučitvi okolja, pogojev, v katerih šola dela, stopnjo izobraževanja, ki ga Opravlja ■ ter poveže v svojem statutu teorijo s prakso.
Da bi videli, kako pravzaprav potekajo te reči v družbenih službah na določenem primeru, smo se pomudili v ' Šolskem centru za trgovino in gostinstvo v Ljubljani. Že na samem začetku je treba povedati, da smo ga obiskali prav za to, ker stoji zaradi svoje dejavnosti kot šolsko izobraževalni zavod na eni strani in center za strokovno izobraževanje delavcev na drugi, ter zaradi lastnega ustvarjanja dohodkov (mnogo večjih in v drugačni obliki kot nekatere druge, zlasti strokovne šole) in financiranja iz družbenega prispevka za šole, nekje na prehodu med gospodarskimi organizacijami in klasičnimi šolami. Zato ima delovni kolektiv na tem zavodu, kar se samouprave tiče menda večje praktične izkušnje. Te je nujno terjal tako status same šole kot pa struktura in organizacija celotnega zavoda.
udeleženci sami ali podjetja, ki pošiljajo te udeležence na tečaje in seminarje, se financira šolsko izobraževalna dejavnost v šolskem centru iz družbenega prispevka za šole, ker ima pač status strokovne šole.
V sestavu šolskega centra za trgovino in gostinstvo v Ljubljani so vključeni tudi trije gostinski obrati, v katerih se učenci izpopolnjujejo v praktičnem delu. Hotel in restavracija »Bellevue«, restavracija s prenočišči »Urška« in bife »Jadran«, tvorijo samostojne poslovne enote z razliko od obeh šolskih oddelkov, trgovskega in gostinskega ter uprave in računovodstva, ki so tri organizacijske enote.
Šolski center za trgovino in gostinstvo ima na svojih dveh oddelkih (sektor za trgovino in blagovni promet; gostinski oddelek), . sedem, rednih šol: Šola' za prodajalce'8 posebnim oddelkom za odrasle; tej analogno Gostinsko šolo
za kuharje Z
upravnih organih jemati z nekim pomislekom.
šolo za trgovince; Poslovodsko šolo za gostinstvo; Komercialno šolo za trgovinske komercialiste in aranžersko šolo. Poleg tega opravlja v okrajnem merilu nalogo dveh centrov za strokovno izobraževanje v trgovini in gostinstvu, ker pač trgovinska in gostinska podjetja teh centrov nimajo. Zaradi zahtevnosti tovrstnega izobraževanja glede na prostore, pripomočke... je tak način tudi gotovo bolj smotern.
Medtem ko plačujejo izobraževanje v centru za strokovno izobraževanje
■ da so te naloge posebnega pomena, v mnogih vprašanjih specifičnost neke konkretne šole in šblsko izobraževalne dejavnosti in gospodarske panoge. Zato brez temeljitega analiziranja v prvi vrsti na teh šolah samih ne bo šlo.
Svet šolskega centra za trgovino in gostinstvo naj bi tvoril, kot menijo, živo vez med družbeno skupnostjo, gospodarskimi skupnostmi in kolektivom šole. Pove naj svoje mnenje ob najvažnejših aktih delovne organizacije v zavodu, kot ■ na primer o statutu. Sodeluje naj pri sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa. Svetuje pri sestavljanju, učnega programa in končno ..naj izvaja, družbene sankcije, če sd potrebne, pomaga naj pri ižposlovanju sredstev. Eventualno naj ima tudi besedo pri nastavljanju vodilnih uslužbencev, treh upravnikov v poslovnih enotah, obeh upravnikov oddelkov, računovodje in tajnika.
Verjetno bi morali ob vsem tem »svetuje, pomaga, izvaja ...«, bolj natančno povedati, katere so njegove jasno opredeljene dolžnosti, sicer bo težko opredeliti samoupravne pravice kolektiva.
Pomislek o pojmovanju vloge sveta pa mi je vzbudilo razmišljanje direktorja zavoda tovariša Zbrizaja: »Strokovna šola ne more mimo zahtev svoje stroke. In kdo naj pomaga šoli v tem pogledu? Gospodarska zbornica? V-svojem trenutnem sestavu — ne. In, ali je ta družbeni organ reprezentant stroke? Tudi ne. Kdo nam v imenu gostinstva postavlja zahteve na strokovnem področju?«
Praksa je že v preteklosti potrdila* da vmešavanje sveta zavoda kot družbenega samoupravnega organa v , izključno strokovne probleme ni bila in ni mogla biti učinkovita. Zato je ta organ samogibno prepuščal odločitev kolektivu* strokovnim sodelavcem, komisijam ... In prav je tako. Kje bo dobil Šolski center za trgovino in gostinstvo svoje strokovne sodelavce, je verjetno njegova stvar, in stvar morebitnega sve-pomanjkljivost saj jo tovariia"'družbenega	^ fr tudi
m imenu.,emo,-,ka^.-<ian,^yV,Tega organa> dTm strokovnost
kqt .edini veljaven' 'programira in vodi. In pa.: dolžnost Gospodarske zbornice. Šolski center za trgovino in gostinstvo lahko in celo mora. zahtevati od te zbor-
Na razglabljanje o samoupravnih organih na zavodu pa prihaja trenutno ob pripravljanju statuta do neke težave. Niso mi sicer omenili, da dejansko vpliva nanj, vendar še zdaleč ni obrobnega pomena.
Ta center je namreč največja šola v Ljubljani. Predosnutek statuta, ki ga je Šolski center izdelal že aprila letos in dal v javno razpravo kolektivu, še govori o Šolskem centru z dvema oddel-, koma, oddelkom za trgovino in gostinstvo, ki delata strokovno in pedagoško vsak zase, skupno imata le administracijo in. računovodstvo, stavbo in reševanje širših družbenih vprašanj.
Zdaj pa so; v kolektivu pričeli razmišljati, da bi bilo bolj smotrno, če bi se oddelka osamosvojila v dve samostojni šoli, kar bi bilo za njuno delo učinkovitejše.
Vse lepp. in prav. To je njihova stvar in stvar ustanovitelja, Gospodarske zbornice. Ne vem pa, kako je mogoče napisati statut, če sl trenutno organizacijo šole niso zadovoljni. Rok za sprejemanje statutov se res hitro bliža. Toda, če bo statut Upošteval zdajšnjo organizacijo zavoda, pa se bo ta v bliž-‘ nji bodočnosti razdelil v dve različni samostojni šoli, bo statut neuporaben in ga bo treba napisati znova.
Ta osnovna menda lahko tako imenujemo^kaižeTinav premajhno razumevanje in upoštevanje
Naloge sveta centra, pravijo, naj bi bilo nekako take: svoje delo naj omeji na naloge posebnega pomena. Za nas jg predvsem zanimivo, katere so te naloge posebnega pomena, zakaj, diskusije v kolektivih in politično teritorialnih in gospodarskih skupnostih jih še niso povsem jasno opredelile. Res je namreč,

niče, da mu. nudi .^trokovno pomoč in da sodeluje z njim.
Mislim, da je razumljivo, da v Šolskem centru za trgovino in gostinstvo v Ljubljani manj razmišljajo o samoupravljanju kolektiva v zavodu kot pa o družbenem organu. Samouprava kolektiva se je pri njih že močno uveljavila, nekaj zaradi samega značaja dejavnosti Šolskega centra, nekaj zaradi dosedanjega delovanja družbenega or-. gana. V treh poslovnih enotah imajo na primer samoupravo kolektiva po zgledu gospodarskih organizacij: z delavskim svetom, upravnim odborom in upravnikom. V bifeju »Jadran«, kjer kolektiv ne presega 30 uslužbencev, tvori ves kolektiv delavski svet. V upravne odbore so voljeni tudi učenci, ki se v teh enotah praktično izpopolnjujejo. 1 Kompetence teh treh samoupravnih organov kolektiva pa se razumljivo sučejo le okrog notranjega gospodarjenja in ne morejo odločati o pedagoških in-izobraževalnih vprašanjih.
Pristojnosti direktorja v šolah so po . novi ustavi v načelu domala izenačene s pristojnostmi direktorja v gospodarskih organizacijah, samo da je direktor v gospodarski organizaciji dolžan skrbeti za organizacijo - proizvodnega procesa, medtem ko direktor v šoli za učno vzgojno in izobraževalno delo. Kompetence direktorja v Šolskem centru za trgovino in gostinstvo v Ljubljani so po njihovih lastnih izjavah prav zaradi posebnosti zavoda dvojne ali še bolje, mešane. Direktor Centra, v katerega sp vključene tri poslovne enote, sodeluje;na primer pri adaptaciji novih prostorov in podobnih gospodarskih .problemih v teh enotah. 'Tako je nekje dobesedno izenačen z direktorjem gospodarske? organizacije. Drugo pa so njegove pristojnosti kot direktorja Šolskega zavoda, ki posluje gospodarsko neodvisno od poslovnih enot in so torej v vsakem pogledu močno odvisne od družbene skupnosti oziroma gospodarskih skupnosti.
Natančno bo razmejil pristojnosti direktorja' 'novi statut. Še prej pa, kot vidimo, Čaka kolektiv zaradi osnovnih nerešenih vprašanj o organizaciji zavoda še mnogo dela.
Igre v zimskem jutru
Foto: M. ŠPAROVEC
ALA PECE
-■■.- r."...
21. decembra 1963
..................................... iiaiiiiiiiiiiiiiiiH«uiiiiiiiUHiiiiHHiHiiimi»HiimiHU»H»iHiHiHiiiiiiMiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiHm»iiiiiiiiiimiHniHiiiiiiiiiNi»iiiiiii»»ni»»iH*HiHiHaii
77 let litijske predilnice
vilne težave. Na tržišču ni bilo dobiti bombaža, ali kvečjemu zelo slabe kakovosti, pa še tega ne v zadostnih količinah. Navzlic temu je morala proizvajati predilnica kakovostno prejo, kajti konjunktura na tržišču je ob vse večji potrošnji finejših tkanin terjala kvalitetno prejo tudi iz litijske predilnice. Zategadelj so zmanjšali hitrost strojev, uredili formate, delno preuredili predilni načrt ter zaostrili kontrolo izdelkov na vseh fazah dela. Razen tega so nabavili več, že rabljenih predilnih in sukalnih strojev, ki so jih obnovili sami, z njimi pa opre-
"™~— mili nov obrat predilnico III
s 3944 vreteni in kompletirali
Sedeminsedemdesetletnica ni Italijo, Burmo in še v neka- sukalnico.
Tako povečane zmogljivosti
•	Čeprav velja za uradno letnico ustanovitve litijske predilnice leto 1886, pa omenjajo viri za začetek pre-dilniške dejavnosti v Litiji že letnico 1880.
•	1909: Iz prejšnjega kombinata predilnice in tkalnice ostane v Litiji le povečana predilnica, ki je zalagala potlej vse tkalnice družbe Ritter Rittmayer & Co.. s sedežem v Gorici.
•	1916 je prišla v sklop .največjega avstrijskega koncerna; vse do druge svetovne vojne pa prestaja številne gospodarske krize.
•	Vlada FLRJ je 23. oktobra 1946 ustanovila zdajšnje podjetje »PREDILNICA LITIJA« V LITIJI.
•	Po obnovi in načrtnem gospodarjenju je prevzel vodstvo Predilnice leta 1950 delovni kolektiv; doslej so v Predilnici izvolili že osem delavskih svetov in 10 upravnih odborov.
ravno jubilejno leto, vendarle tere druge dežele, pa je spoštovanja vredna doba, Rekonstrukcija tovarne, ki odkar je začela obratovati naj- so jo bili zastavili pred dobri-večja samostojna predilnica v Sloveniji in ena največjih v Jugoslaviji — PREDILNICA ključena.
bodo pokazale večje proizvodne uspehe pravzaprav šele mi šestimi leti, se pravi leta prihodnje leto, letos pa so za-1957, je zdaj V glavnem za- gotovile izpolnitev letnega
________ Na obnovljenem plana in celo več, tako da bo
LILIJA. Litijski veteran v naši strojnem parku je moč zdaj kolektiv, predilnice letošnje tekstilni industriji, ki sodi proizvajati z manjšimi napori poslovno leto zaključil ugodno.' med naj starejše industrijske
obrate na Slovenskem, proizvede vsako leto za tkalnice doma in v zamejstvu, na milijone kilometrov bombažne preje. Zdaj dela v litijski predilnici, v treh izmenah okrog 780 ljudi, ki so lani proizvedli za 3 milijarde 200 milijonov dinarjev preje, obrati oziroma vretena so predelala 4200 ton bombažnih in staničnih vlaken.
GIBAŠ JB toOKPrOBHJB PHSDILBICB * letih 1950 - 1963 X
4.5*6
4.000-
Pomemben prispevek ob praznovanju občinskega praznika Litije 24. decembra bo pa izpolnitev letošnjega plana, jj 3.000-kar pomeni preko 4000 ton proizvedene bombažne in sta-nične preje (leta 1939 približno 2000 ton).
Ker je litijska predilnica ena izmed redkih samostojnih predilnic pri nas — večina predilnic je povezanih s tkalnicami v tekstilnih kombinatih — zalaga s svojo proizvodnjo in
2.500
2.000
In v prihodnje?
Perspektiva je spodbudna.
z znatno manjšo delovno številne tekstilne tovarne v Ju- silo kot poprej, več in bolje, goslaviji. Okrog eno tretjino Vendarle pa so prizadeva- Organi upravljanja so že ob-svoje preje pa izvaža direktno nja kolektiva za izpolnitev le- ravnavali plan gospodarjenja ali indirektno, preko tkalnic v tošryega plana, kot večina za leto 1964. Dobro pripravlje-Zahodno Nemčijo, Anglijo, prejšnjih let, zadevala na šte- nemu in proučenemu gospo-
darskemu načrtu za krajša, oziroma daljša obdobja, namenijo v predilnici vselej največ pozornosti. Tudi letos je tako. K uspešnim pokazateljem letošnjega leta, so v plan za prihodnje leto primaknili še nadaljnje povečanje proizvodnje za 17,9 %. Tolikšen porast proizvodnje pripisujejo predvsem povečanju strojnih zmogljivosti.
Pri povečani -proizvodnji se bo zlasti odražala tudi predvidena sprememba proizvodnega programa, pri čemer nameravajo poleg bombažne preje presti tudi stanična in sintetična vlakna, ki imajo v primerjavi z bombažem znatno ugodnejšo ceno na tržišču.
Ravno tako pa je predviden porast narodnega dohodka, in sicer za 24,9 %, kar nameravajo doseči s finalizacijo proizvodov. Računajo namreč, da bo leta 1964 predilnica posu-kala in previla že 42 % vse proizvedene preje, s čimer bodo pričeli uresničevati že perspektivni program, ki predvideva vso proizvodnjo predilnice posukati in previti doma.
Ker terja ta proces predvsem povečanje vloženega dela,. bodo zaposlili več novih delavcev, tako da se bo število zaposlenih povzpelo na približno 800. Pri tem velja omeniti, da računajo povečati proizvodnjo za 17,9 % ob 42-urnem tednu, ki ga bodo bržčas uvedli 1. julija 1964.
Navzlic relativnemu zmanjševanju delovne sile, bodo hkrati s povečano proizvodnjo, povečali tudi produktivnost.
Tudi prihodnje leto bodo uresničevali investicijska vlaganja, ki so jih bili začrtali v minulih letih, ter povečali vrednost svojih osnovnih sred-tev še za nadaljnjih 200 mili-onov dinarjev.
Razen tega bodo potrošili večje vsote za povečanje družbenega standarda zaposlenih, predvsem pa za gradnjo stanovanj.
Naposled pa še pomemben izvleček iz gospodarskega na-
črta Predilnice za leto 1964: Mimo izvoza preko posrednikov bodo izvažali prejo tudi neposredno predvsem v dežele s čvrsto valuto. Medtem ko cenijo letošnji neposredni izvoz po količini na 140 ton, pa računajo, da bodo prihodnje leto izvozili že 300 ton preje; razen bombažne tudi stanično in sintetično prejo.
Z roko v roki, preko težav in ovir, s trdim korakom na
pot k nenehnemu napredku — to je prispodoba zastavljene poti, ki jo obiskovalec tega kolektiva ponese s seboj. Dosedanji gospodarski dosežki delovnega kolektiva Predilnice (predvsem pa ne gre prezreti skoka povečane proizvodnje v tem letu), so prizadevnemu kolektivu bržčas najboljši porok za optimistični pogled v prihodnost ter hkrati najlepši prispevek občanom in komuni za njen letošnji praznik.
Predilnica Litija
Rekonstruiran prstančni predilni stroj
IBBBBBeBBBMBBBBRRBBBBBBBBRSBBBlBBBBeBBBBBBBBRBBBBBBBBBBeBBBSBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBRBBlBBBBlBaBlBBBBBlBBlRBBBBlBBBlBBlBBSBBlBBBBBeBBaBBSSSBBBlBBlBBBSBliaSlBBBBRBBlBBlBBBBBBBBBBBBESBBBBBBBBBBBBI
SREČNO in z zaupanjem
Ljubljansko gradbeno podjetje »MEGRAD« ima svojo preteklost, ki je dokument milijardne vrednosti. 800 stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov ,ie zapisano v tem dokumentu in med njimi dela, ki so delovnemu kolektivu v upravičen ponos:
Otroška klinika, Savsko naselje, Zavod za rehabilitacijo invalidov, Centralne mlekarne, poslopje Občinskega ljudskega odbora šiška, Zdravstveni dom šiška, Hotel »Ilirija«, stanovanjski blok za Slovenija projekt, podjetje »Les«, »Tesar«, gimnazijsko poslopje v Polju, več industrijskih objektov v papirnici Vevče, Kmetijski posestvi Jesenkovo in Bistra, šola v Vodicah, stanovanjski bloki v Šentvidu, separacije v Podutiku, upravno poslopje Bombažne tkalnice Vižmarje ...
Diagram proizvodnje, ki zajema razdobje od danes pa tja do leta 1946, do leta ustanovitve »MEGRADA« je neprekinjena beležka o vsakoletnih uspehih. V minulem letu podjetje dodaja nova dela že ustvarjenim: na območju komune Šiška dograjuje tri stanovanjske bloke s 300 stanovanjskimi enotami, industrijska objekta »Avtotehna« in »Libis«, upravno poslopje za PTT, v občini Center pa dograjuje sodobno infekcijsko kliniko, stanovanjski blok na Poljanah ter opravlja razna manjša prenovitvena dela. V moščanski, komuni grade Me-gradovi delavci dva stanovanjska bloka na Studencu in stolpič v Zalogu. Njegova legitimacija sta že doslej podpisani dve milijardi in pol iz računa naročil raznih investitorjev za dela, ki jih bo »Megrad« uvrstil v svoj delovni program v prihodnjem letu.
V LETO 1964!
Daleč je zdaj leto 1946, ko je komaj ustanovljeno podjetje razpolagalo s pičlimi 133.000 dinarji v osnovnih sredstvih in nekaj nad 360 tisočaki v obratnih sredstvih; lanska proizvodnja se je že približala poldrugi milijardi v realizaciji ter je bila njena osnova v 270 milijonih osnovnih in malone 162 milijonih obratnih sredstev.
Te številke vsekakor opozarjajo na temeljite notranje izpre-membe v podjetju, ki je preraslo svojo otroško dobo tipičnega obrtnika v dobro organizirano gradbeno podjetje z vsemi značilnostmi industrijske delovne organizacije. Pet ekonomskih e.not podjetja predstavlja pet samostojnih tovarn pod vedrim nebom, katerih dejavnost še dopolnjujejo pomožni obrati: opekarna, mizarska delavnica, strojno-mehanični obrat in avtopark. Letos pa so prevzela ime »Megrad« gradbeno podjetje Šentvid, splošno mizarstvo Dravlje in podjetje »Komunala« Vodice.
Potemtakem imamo opravka z gigantom, ki združuje pod eno streho vse tiste dejavnosti, ki izpopolnjujejo osnovno, gradbeniško dejavnost. Tako organizirano podjetje je lahko industrija, ki s svojim načinom proizvodnje ter organizacije dela ugodno vpliva na hitrost posameznih gradenj, na kvaliteto opravljenih del in ne naposled z doslednim uveljavljanjem gradbenih elementov, tipske gradnje, standardnih oken in
vrat, na zmanjševanju gradbenih stroškov. Takšno podjetje upravičeno poziva interesente, da si ogledajo dokumentacijo, ki jo je pripravilo za začetek gradnje stanovanj za tržišče, da izrazijo svoje želje ob morebitnem sklepanju pogodb.
Poziv je hkrati začetek novega obdobja v dejavnosti »MEGRADA«. Stanovanja za tržišče so imperativ časa! Po zasnovah lastnega projektivnega biroja bo podjetje gradilo stanovanjske bloke z eno, dvo in trosobnlmi enotami, Projekt je studiozno prilagojen raznim variantam, ki jih je lahko doseči z manjšimi izpremembami. Variante upoštevajo koristne površine od 20 do 78 kvadratnih metrov. Stanovanja načrt sodobno urejuje, opremljena so s centralno kurjavo in z vsemi priključki ter napravami, ki jih terja današnji standard sodobno opremljenega stanovanja.
Stanovanja za tržišče gradi »Megrad« na območju šiška, na Jami in bodo vseljiva že v prihodnjem letu.
Informacija o podjetju je čestitka delovnega kolektiva »Megrad« delovnim ljudem naše skupnosti. Bežen pogled doslej opravljenega dela je izhodišče za obračun z minulim letom ter za načrtovanja za prihodnje leto, katerega gospodarski pomen še podčrtuje začetek uresničevanja sedemletnega plana.
TAKŠNE STAVBE GRADIJO DELAVCI MEGRADA — Novo središče ljubljanske občine 1 Šiška. N» sliki novi hotel »Ilirija«, v ozadju stavba občinske skupščine
ibbbbsbbbbbbrbbbbbbbbbbbsbbbbbbbibsbbbbbbbbsbibbbsbbsI
ibrbbbbbbbbbrbbbbbbbbiIbbbB'
Tovarna glinice in aluminija
»Boris Kidrič«
Kidričevo
Proizvajamo:
surovi aluminij v valjarniških formatih ingotih kalcinirano glinico ALOs ' katran in mešanice fenola
Telefon: 23-12, 27-69 Maribor, Kidričevo 2,10 Telex: Kidričevo 033-16
Pošta Kidričevo, železniška postaja Kidričevo, industrijski tir
BflBBRRSBIRflflRRBRBBflRflBflVBRRBBBflBBBHRBflBBBBBRBBRtffBBflBBBBRBBRBBHflBRRRBBEBRBBHflBRHBBBRRBBBBBflBRBBIflRRRBBBBBflBSIBSBflBflBRflBBBBBBRBBBBI
MM«1*1’”
T E
S .N
SIMBOL
2e dobro, tovariši: Amaterizem je lepa stvar, zato n/tj živi... bi lahko zapeli. Toda ta amaterizem naj bo Potlej res amaterizem in ne nekaj tretjega.
Na olitnpijskih igrah v Tokiu se bodo zbrali seveda sami amaterji. In ko se bodo zbrali, bodo položili tadi zakletvo. Vsega ne bom našteval, toda v tej zakletvi bo med drugim rečeno, da se bodo športniki ^- amaterji hrabro borili, v športnem duhu seveda, tako da bodo s tem dokazali, kakšen je lik športnika amaterja, da . ■.
Toda, roko na srce. Bodo ti športniki res amaterji?
res amaterji? Ljubitelji športa, da tako rečem.
Vsaj tričetrt med njimi Mb gotovo ni. In ker jih tričetrt ni, so zdaj tudi pri Oas sklenili, da bodo vse naše olimpijske kandidate bred tekmovanji dodobra oskrbeli in jim nudili Use... Da pa trud ne bo zastonj, bodo tisti, ki bodo dobili na tej olimpijskih 'Prah kakšno od mejdalj, tudi nagrajeni.
— Zlato bo vredno 400.000 dinarjev.
— Srebro 150.000 manj. — Bron pa so pri nas ocenili za 150.000 dinarjev.
Kdo ve, kaj so mislili tisti, ki so se za ta korak odločili, morda pa so imeli v ^du, da naši športniki v °kiu ne bodo dobili niti fata- niti srebra, pa tudi r°na i)0 menda zmanjkalo.
'Te nagrade so torej sa-m° tako, za spodbudo. Kaj če niso samo za spodbudo?
T>a bodo športniki še naprej ostali amaterji (če tudi dobijo katero od gornjih nagrad), to je menda od-več ponavljati, in da so tudi tiste zakletve le še simbolične, to pa drži kot Pribito. Kajti tudi amateri-Zem v športu postaja simbol.
VZROKI
*Naši otroci imajo na te-esu te ali one deformacije. n koliko je teh otrok! Ne-ateri med njimi imajo bloške noge, še več jih ima b°nešena ramena, koliko llb ima samo ...«
Jn naštevali so šolniki v beini Idrija procente o teh el°rmačijah, da se je člo-Veku kar zameglilo.
, manjka v občini na {. ah vsaj pet predavate-z*v telesne vzgoje in da Poučujejo ta predmet kj1- hckateri nestrokovnja-’ to seveda z gornjim ni-j hobene zveze. In da so Šoiadnice' v kolikor jih j e sploh imajo, zastarele j. Večkrat nehigienske, tu-ni omembe vredno. ^ Po vendarle je?
Prvi sneg — prvi ljubitelji bele prirode
Bomo ostali ob strani?
Gradnja zimskega bazena v Vevčah bi rešila že desetletja staro vprašanje rekreacije in plavalnega športa
Takole, na minimum bi lahko dejali, da so v teh mrzlih in kaj malo prijetnih zimskih mesecih zmanjšane možnosti za športno razvedrilo in osvežitev utrujenih ter sprostitve željnih državljanov.
Brez pretiravanja: peš v službo, peš domov, peš po opravkih — to je danes edini šport, pristopen res vsakomur. Kdor je smučar (ter ima denar) preživi nedeljo na snegu. Kdor pa hi (in nima denarja) ... pa ničesar — do pomladi, do poletja. No, situacija za nas športnike res ni
športne naprave na jugovzhodnem koncu vevške papirnice ob Ljubljanici.
Idejni osnutek, ki obstaja že dalj časa, predvideva gradnjo športnih nčiprav na obeh bregovih Ljubljanice. Na levem bregu so predvideni naslednji objekti: nogometno igrišče z lahkoatletskimi napravami, kegljišče, čolnarna in strelišče za malokalibrsko puško, na nasprotni strani pa naj bi pokrili obstoječi 33-metrski bazen, tako da
zaradi izredno ugodnih pogojev vzdrževanja in ogrevanja, je pravzaprav že stara, vendar so nekateri odvračali lokacijo, zaradi oddaljenosti Vevč. To je bilo pred desetimi leti razumljivo, danes pa bi morali ti pomisleki spričo ugodnih prometnih zvez odpasti (predvsem zaradi naravnost idealnih pogojev za gradnjo).
V Vevčah je možno že obstoječi letni bazen (33 metrov dolg) pokriti in zapreti brez kakršnihkoli izjemnih gradbe-
ni ga usposobili za uporabo sko
_________________...	zi	vse leto. Poleg tega naj bi	nih posegov. Po. predvidenem
rožnata. Obzirno	~povedano"	—	bi	bila na tej strani še ploščad	načrtu bi kopališče povsem
nadvse skromna.	Realno	rečeno	za	košarko, rokomet, odbojko in	ustrezalo široki rekreativni de-
— porazna.	perjanico in letni 50-metrski	javnosti m pa seveda zimskemu
V Ljubljani sicer imamo ne-kaj lepih športnih objektov,	j I
toda, kaj bi z njimi, ko pa ^ nismo kandidati za Innsbruck, še manj za daljni Tokio, ko pa smo le preprosti ljudje, brez ambicij.
Že desetletja sanjamo v slovenski metropoli o pokritem bazenu, ki bi bil na voljo vse leto, ki bi služil vsem ljudem. V«
Evropi skoroda ni več mesta, ki bi ga že ne imel in vse kaže, da bomo prav kmalu tudi doma med redkimi izjemami, brez pokritega zimskega bazena.
Idealna priložnost, da bi prišli do lepega tovrstnega športnega objekta, se danes kar sama od sebe ponuja v Vevčah. Sicer par kilometrov iz Ljubljane, toda za razmeroma tako majhno vsoto denarja, da si manj še misliti ne moremo.
S SEJE ODS
Nedavno je imel obratni delavski svet Tovarne celuloze in papirja iz Vevč svojo sejo, na kateri je bilo rečeno:
»Pred dvema letoma smo začeli razpravljati o gradnji prepotrebnih športnih objektov v neposredni bližini vevške tovarne. Pred očmi smo imeli, da bo s povečanjem tovarne v bližnji prihodnosti čedalje bolj naraščala potreba po možnostih za razvedrilo in rekreativno dejavnost zaposlenih, da bo tudi število prebivalstva v okolici naraščalo, da so v neposredni bližini idealna zemljišča za športne objekte in končno tudi, da na vsem področju bivše občine Polje ni zadovoljivih športnih objektov. Razen vevškega kopališča so le nekateri provi-zoriji, ki ne ustrezajo današnjim pogojem tekmovanja in delu športnih društev. Zavedamo se tudi, da je vendarle čas, na neki način obnoviti bogato tradicijo športne aktivnosti našega področja, ki je ob postopnem odstranjevanju starih objektov ter nerazumevanju domala zamrla. Razprave športnih delavcev znotraj tovarne so povzročile mnogo polemik med poklicanimi in nepoklicanimi, kje, kdaj in kako naj se lotimo tako zaželene gradnje. Po dvoletnem tavanju med težnjami, željami in možnostmi, je razpravo zaključil prvi osnutek regulacijskega načrta občine Moste-Polje, v katerem so locirane
• to tremi) igrlici
.V5Z4
S smoivm ■ ma/skaliborslo i-mftrsit tnrtr ,in
oa£B/tn%a Omnta*. /vterttt, t Or trn iftgen -<*»%- *re n&ojZ *M>
MoatAnstA sva laeJmrrm ouam hi m
n riitiaml
Eden izmed najpomembnejših bodočih športnih objektov v neposredni bližini vevške papirnice bo 33-metrski zimski bazen — na sliki označen s št. 5
(olompijski) bazen. Znano je, da je Ljubljana brez primernega zimskega bazena in da na tako cenen način, kot je izvedljiva gradnja v Vevčah, še zlepa ne bo prišla do takega objekta.«
IZJEMNA PRILOŽNOST
Znano je, da zahteva vzdrževanje zimskega bazena dnevno ogromne vsote denarja, če ta hi grajen v neposredni bližini industrijskih obratov, s prosto odpadno vodo. Vsi pogoji za to so v Vevčah, kajti obrat proizvodnje papirja troši letno 132.000 tori pare ter 1800 ton odpadne (tople) vode dnevno (!), ki odteka v Ljubljanico.
Zamisel o adaptaciji vevškega letnega bazena v zimskega
treningu plavalcev iz Vevč in Ljubljane, ki so letno, zaradi pomanjkanja objektov, po več kot šest mesecev brez pravega treninga. Tako pozimi počivajo, namesto da bi plavali, v poletnih mesecih, to je v času tekmovanj, pa zaradi prezahtevne vadbe — nadoknaditi želijo izgubljeno v zimskih mesecih — spet nimajo uspehov. Torej, z dograditvijo novega objekta bi ubili dve muhi na mah: zadovoljili bi potrebe ljudi od najmlajših do naj starejših po rekreativni dejavnosti, plavalcem pa bi nudili pogoje za nemoten reden trening skozi vse leto.
Bazen z garderobami in sanitarijami bi stal predvidoma
80. milijonov dinarjev. Če, upoštevamo še minimalne stroške vzdrževanja, potem ni težko razumeti, da je to zares lepa priložnost, ki jo kaže podpreti in seveda tudi realizirati.
ZA SEDAJ LE ODOBRAVANJA
Plavalni klub »Slavija« iz Vevč ima danes 200 mladih in talentiranih plavalcev. Trenutno si skušajo pomagati z ljubljanskim »koritom«, sicer pa čakajo na tople dni in — na svoje pokrito-kopališče:- -Vendar, tudi ostali športniki v Vevčah, Polju in okolici niso prav nič na boljšem. Razen letnega kopališča in 'nekaterih improviziranih ter zasilnih odprtih igrišč, nimajo ničesar. Zastonj so posvetovanja o zdravi rekreaciji, o koristnem razvedrilu delavcev iz papirnice, zastonj so lepi načrti o lepi sedemletni plavalni akciji — ko pa za vse to dejansko ni osnovnih pogojev.
Tega se vsi v Vevčah in okolici dobro zavedajo, ter razumejo, kaj bi jim pomenilo zimsko kopališče, ki bi ga lahko uporabljali skozi vse leto, od jutra do večera, ne glede na vreme, ne glede na letni čas. Ljudje so pripravljeni zastonj prijeti za lopato, obrtniki so obljubili, da udarniško opravijo obrtniška dela. Skratka, povsod je naletel načrt na odobravanje, tako na seji obratnega delavskega sveta vevške papirnice, kot na občinski skupščini v Mostah, Plavalni zvezi Slovenije in Zvezi za telesno kulturo Slovenije.
Vendar, odobravanje, še ni rodilo potrebne, akcije. Prepričanje v izredno priložnost in cenene načrte, katerih realizacija bi odpravila že desetletja pereče vprašanje, ,še ni tolikšnoj da bi kdo vložil v zamišljeno delo potrebna sredstva. Zdi se, da še nimamo posluha za stvari, ki so utemeljene, ekonomične, nekje potrebne in da smo se že nekako vživeli v to, da bomo imeli nekoč v svoji prestolnici impozanten kopališki objekt, na katerega bomo lahko ponosni — pa čeprav še ne vemo, kje bomo zanj dobili milijardo (ali več), čeprav še ne vemo, kdo bo prevzel skrb za drago vzdrževanje in čez koliko let (ali deset let) bodo te iluzije postale stvarnost.
A. ULAGA
• »TGA« KIDRIČEVO:
Športno
sodelovanje
Če smo še do nedavnega ugotavljali razne pomanjkljivosti športnega življenja v delavskem naselju Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, moramo danes zabeležiti, da se je le nekaj premaknilo na tem področju, kar daje slutiti, da se bo v bodoče polagalo več pozornosti rekreaciji in športnemu življenju članov kolektiva.
Nedavno so bili gostje sindikata TGA, člani sindikata iz sosednje . kemične tovarne, iz Ruš pri Mariboru. Pomerili so se med seboj v kegljanju, streljanju in šahu. V vseh teh panogah so zmagali gostje iz Ruš. Čeprav rezultat pri tem ni najbolj pomemben, saj gre predvsem za medsebojno sodelovanje, spoznavanje ter za izmenjavo športnih in .drugih izkušenj, pa se vseeno vidi iz rezultatov dvoboja, da so bili gostje iz Ruš v vseh disciplinah boljši, predvsem zaradi dobre organizacije in pozornosti do športnega življenja. Vse to manjka športnikom iz Kidričevega, toda zadnje čase je kljub vsemu mnogo bolje. .
Prihodnje srečanje bo v Rušah 8. januarja 1964 v spomin na legendarni Pohorski bataljon. Prav gotovo pa je predvsem najbolj hvalevredno prizadevanje sindikalnih funkcionarjev obeh delovnih kolektivov, ki so sklenili, da bodo skupno poskrbeli, da se tako medsebojno športno srečanje razširi na Slovensko Bistrico, Maribor in Celje in da bi bila potem podobna srečanja izmenoma v vseh naštetih krajih, kar bi nedvomno mnogo koristilo vsem sodelujočim, ki bi poleg široke športne aktivnosti lahko tudi v marsičem ostalem izmenjali svoje izkušnje. Prepričani s.rno, da bodo navedeno zamisel sprejeli ostali kolektivi in da vložen trud ne bo zaman. Tako bi bili prav gotovo športni in rekreacijski problemi v Kidričevem zadovoljivo rešeni.
-ce
Črmošnjice — dolenjski zimskošportni center
Konec . meseca januarja bo na obronkih ziianeg6 Partizanskega Roga v Črmošnjicah smučarsko tekmovanje gozdarjev* tesarjev in lovcev iz vse Slovenije v. tekih in alpskih disciplinah. Letošnje tekmovanje - bo imelo še posebno obeležje, saj se ga bodo udeležili predstavniki vseh strokovnih podjetij omenjenih strok iz naše republike in številni visoki gostje, ki so bili v teh krajih v času revolucije.
Tekmovanje naj bi številnim obiskovalcem odprlo pogled na izredno lepo dolino s prav posebnim planinskim videzom, ki ga nimamo takorekoč nikjer drugje na Dolenjskem. Dolina, ki je nadaljevanje doline Krke in se oddvoji pri Dolenjskih Toplicah, je edinstven primer na Dolenjskem, in je v zimskih mesecih s svojimi tereni kot nalašč za razvoj zimskega turizma. V kolikor se bo v celoti povezal kompleks turističnih objektov, ki so danes že dograjeni in če bi narn uspelo napraviti povezavo med termalnimi kopališči in smučišči, bi vse to nedvomno na široko odprlo vrata razvoju domačega in tujega turizma na Dolenjskem.
V prvi fazi, to je do samega tekmovanja v januarju, bo izročena v uporabo vlečnica, dolga 400 m. Pripravljena bo tudi 1800 m dolga veleslalom proga. Okoliški teren! so izredno primerni za smučarje začetnike, da ne govorimo o boljših smučarjih, ki imajo tam vse možnosti za zahtevnejšo smuko.
Organizatorji, ki pripravljajo teren za to veliko prireditev, žal doslej niso dovolj propagirali tega kraja, ki ima zelo lepo lego ter sneg tja do meseca marca.	Sd
Razpis natečaja fotografij oddiha in rekreacije podaljšan do 31. decembra 1963
Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS je sredi avgusta razpisala natečaj fotografij s področja oddiha in rekreacije, ki se ga je lahko udeležil vsak državljan SFRJ. Pred dnevi je posebna komisija pregledala vse poslane fotografije in sklenila, da podaljša razpis dri 31. decembra tega leta. Doslej poslana dela žirije namreč niso povsem zadovoljila.	-a
-----------
iv:-::-:::::::-:
-	-	-. M
v#%v
»O svojem drznem poklicu. Razložil sem mu, kako ravnam s trupli, posebno koliko načinov obdelave poznamo. Pri tem sem pričel takoj z naglavnimi ranami. Mnoge od njih so popolnoma smrtne. Na primer: strel v usta in sicer v smeri proti zgornji, zadnji ustni votlini. Ali: strel v sence — ki naj bo naperjen, da bo učinkovit, točno v nasprotno sence. Bistveno manj siguren je gotovo najbolj dekorativen vseh strelov strel med oči. Ta se- kaj lahko ponesreči, posebno, če se ga loti absolutni laik.«
Bennicken je bil pozoren poslušalec: »Takale glava je videti hvaležen objekt.-«
Frammler, strokovnjak, je odločno odkimal. »Tpvrstno smrt načeloma in popolnoma odklanjam... jz čisto estetskih razlogov. Taka trupla preveč terjajo od mojega poklica. Prednost dajem lepi smrti.«
»Na primer?« Bennicken je , zgovorno kazal zanimanje.
»Sicer mi je po volji vsaka smrt, ki pusti kolikor mogoče malo nelepih sledov.
107
Najlepši pa je še vedno soliden strel v srce.«
Bennicken je nekaj zagodrnjal. Z dvomom je stresel z glavo. »Dolgo traja? Mislim: če tisti, ki dobi kroglo, kriči.. .«
»Sploh ne! Dragi Bennicken, lahko mi verjameš — najbolj hitra, zanesljiva in obenem lepa je vedno tista smrt, ki prekine utripanje srca.«
»Svetlika se mi,« je zatrdil Bennicken
Frammler pa si je zadovoljno mel dlani. »In vidiš, stari, vse to sem pripovedoval Siegertu... in še malo bolj podrobno. Uspeh? Fant se je podvizal in zdirjal na policijo. Skoraj ponižno "je prosil, če bi smel umakniti ovadbo. Nobene besede več o tem, da sva ga pretepla! Skratka: bil je eden najlepših uspehov v mojem življenju.«
Bennicken je zamišljeno pokimal. »Od tebe se lahko človek marsikaj nauči,«
»Če hočeš vedeti še več ...«
»Ne. Za danes zadostuje.« Bennicken je vstal. »Imam še nujen opravek.« Stopil je
P	Z	3	*	e		6
7					m	
8				9	io	
Ti			IZ		13	
Ti*			is	/6		
1		17				
«	19				t	
2o					21	
23		m		25		
26		Z7 d		28		—I
			3o			—1
3f						1
ljlill!lllllllllillllllllllll!llllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!lllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!l|ll
k vratom. Potem pa je obstal in nekaj časa pozorno zrl na stensko uro, ki je visela nad izhodom.
»Ti, Frammler.« Obrnil se je in s kazalcem pokazal preko ramena. »Lahko da tvoja ura zelo prehiteva. Morebiti je že mnogo bolj pozno.«
»Kaj je...? Se ti blede?« Frammler se je nekajkrat udaril po čelu.
»Nee, čisto v redu sem. Ti si se vendar hotel oddolžiti... za tračnice, ki ti jih bom položil.«
»Bennicken, ne razumem nobene besede ...«
»Tudi ni treba. Samo ne pozabi, da je zdaj pravzaprav že mnogo bolj pozno. Lahko da bom rabil alibi.«
»Želiš skrivaj oditi?«
»Točno! Samo ne prayi naprej.«
■
Ob istem času, ko je Bennicken zapustil hišo svojega prijatelja Frammlerja, je Ker?e sedel v dnevni sobi pred kaminom. Njegov pogled se je mirno ustavil na plamenečem lesu in popotoval nato k podnajemnici Marlene Sonnenberg.
Marlene, zamaknjena v droban plamen, je vzdihnila: »Kako lepo je pri tebi.«
Kerze se je podvizal in patetično odvrnil: »To občutim tudi sam ... zaradi tvoje bližine.«
t »Will, vse, kar se naju tiče, je tako harmonično.«
Pravila mu je »Will«, kot ga še ni imenoval nihče in nikoli poprej in kar je zvenelo skorajda mednarodno. Bila je pač iznajdljiva. In ne samo kar se učinkovitih besed nežnosti tiče. Naj se je Kerze počutil doslej še tako izkušenega, poleg nje mu je bilo, ko bi šele prvič doživljal resnično ljubezen.
»Ti mi nadomeščaš toliko reči,« ji je zatrdil.
»Če bi bilo res, bi bila srečna! Toda prišlo bo do nasprotij. Tvoji prijatelji...«
Tovariši
108
»Zakaj? Mi držimo skupaj. Vseeno, kaj pride.«
»Čudovito mora biti, imeti prijatelje, na katere se- lahko obrneš vsak trenutek.«
»Da, čudovito',« je zamrmral Kerze. Vstal je in stopil h kaminu.
»Nikoli nisem imela človeka, ki bi mu bila lahko čisto vse zaupala...« Marlene je govorila kot sama sebi. Vendar dovolj glasno, da jo je mogel slišati.
»Zdaj imaš vendar mene!« Zastrmel se je v njena okrogla kolena. Kratko, spodrecano krilo jih je izzivalno razkrivalo.
»Will, si moj prijatelj? Mislim: ne samo danes in jutri?« Nogi je potegnila podse v naslonjač. Krilo je zdrknilo še za spoznanje kvišku.	>
»Če nisi opazila, MarJenica'Žmapj-. kalo mu je sape.	\
»Naredila bova čedno party, Will,, ja?. Za Vse tvoje prijatelje. Videl boš, kako oct-lično bom vse pripravila. Jutri, kaj? Ali pojutrišnjem...«
Kerze se je obrnil, vzel grebljico in pobrskal po gorečem lesu. »Zdaj ne gre. Bodi potrpežljiva. Da bom popolnoma odkrit: trenutno sem v situaciji, ki ne prenese novih komplikacij. Dovolj'je jeze«
Neko leseno poleno nikakor ni hotelo obležati, kot je želel ; Kerze. Z grebljico je z jezo butnil vanj., Poleno je odfrčalo v zunanji kot kamina in se je tam samotno dimilo naprej.
»Will, se me sramuješ?« Ne da bi bil opazil, je vstlala in se privila k njegovim ramenom.
»Neumnost!« Stal je molče. Grebljica v roki mu je podrhtevala. »Toda dati mi moraš časa.«
»Naravno, Will. Delaj, kot misliš .. .« Njeni prsti so se igrali na njegovem vratu .. . z njegovimi ušesi.
Grebljica je zarožljala na kamnita tla pred kaminom.
- -9
Križanka
Vodoravno: 1. nadomestek,
7. napad, 8. muslimansko pokrivalo, 9. daljša časovna enota, 11. silovita jeza, 13. del kopne zemlje, 14. egipčanski bog, 15. glavno mesto Latvijske SSSR, 17- ujeda, 18. vonj, duh, 20: otočje med Borneom in otokom Mindanao, 21. kratica za opombo, 23. latinski veznik, 24. nad-strešje, streha nad odprtim ognjiščem, 26. ribiška potrebščina, 28. pripadnik nemškega plemena, 29. ledvice, 31. prekapnica.
Navpično:	1. drag kamen
(modra vrsta korunda), 2. tolažba, 3. uspevanje, poganjanje, 4. angleška kratica za vse v redu, 5. strupenjača, 6. težka kovina srebrastobele barve, tudi bajeslovni lidijski kralj, lp. cehovski jezik, latovščina, 12. pripadnik balkanskih Romanov, Cincar,
16.	letoviški kraj pri Lovranu,
17.	začimba, 18. prisednik, . 19. naglavno pokrivalo, 21. snežni zamet, 22. leščilo, maža, 25. gorata pokrajina na jugozahodu Saudske Arabije, 27. geometrijski lik, 30. italijanski književni kritik in esejist (Carlo).
i ',.i > t; J
REŠITEV PREJŠNJE UGANKE
Vodoravno: 1. celibat, 8. elegija, 9. pivo, m, 10. iti,.. 11. Rab, 13. nat 14. '-Lido, 15. vetp:, 16. ; premet; 18. rakec, k, 20". opaž, 21. ma, 22. Co (kobalt), 23. met, 24. erozija, 27. strugar.

Ali vas ni sram, prepisovati tuje statute...?!
—... Da boste vedeli, da imam do tega vso pravico! Že meseca julija sem pri vas vplačal denar za premog!
Illllllllllll!l!lllllil!llllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllllllllllljjl~
^rodojni servis
LJUBLJANA - MARIBOR
Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije!
|§	— Naš direktor ima |
g pa prav rad, da ga kri- | š tizirajo... no ta način | H	rešuje vprašanje odveč- |
H nih delovnih moči!
..................................nin1111111""1
A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\V\\\V\\\\\\VVV\\\\\\\\\>\\^^^
Spored RTV Ljubljana za teden od 23. do 29. decembra 1963
PONEDELJEK
23.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Dvajset minut s sekstetom bratov Pirnat iz Jarš — 8.25 Sestanek z zabavnimi orkestri
—	8.55 Za mlade radovedneže
—	9.25 Iz oper hrvaških skla-
dateljev — 10.15 Instrumentalna glasba Felixa Mendelssohna — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti!	—■
12.05	Zabavna glasba — 15.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Prijetne melodije. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 —14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas d-
17.05	Glasbena križanka št. 6 —18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v svetu — 18.10 zveneče kaskade — 18.45 Družba in * čas —	19.00 Obve-
stila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik
—	20.00—22.00 Simfonični kon-
cert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu —	23.05	Literarni
nokturno — 23.15 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
24.	decembra
5.00—8.00 . Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Začetni tečaj angleščine -
8.05	Vedri zvoki — 8.35 Har-
monikaš Joško Mali in citraš Marko Udovič — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 20 minut z orkestrom »101 Strings« — 9.45 Ljudski motivi v samospevih hrvatskih skladateljev —	10.15 Majhni
zabavni ansambli —	10.40
Drobni prizori iz Hoffmanno-vih pripovedk — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza —	12.25 V
paviljonu zabavne glasbe —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Simfonične rapsodije in plesi — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —
14.35	Z zborovskimi skladbami po slovenskih pokrajinah —
15.15	Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih kri.žpotjih — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — studio Novi Sad —	20.20 Radijska
igra — 21.20 Večer skladb Lucijana Marije Škerjanca — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd
SREDA
25.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimen-to — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.15 S tujimi zbori po svetu — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Radijska kmečka univerza — 12.25 V Novem letu mnogo sreče — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Koncertni plesi iz raznih dežel —
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 V novem letu mnogo sreče — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana — -16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Tako igra pianist Claudio Arrau — 17.35 Iz fonoteke Radia Koper — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.0Q Lepe melodije z orkestrom Ray Martin — 20.10—23.00' Wolf-gang Amadeus Mozart: Čarobna piščal — Opera v dveh dejanjih —23.05 Literarni nokturno —	23.15 Plesna glasba
današnjih dni — ^24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
ČETRTEK
26.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj ruškega jezika — 11. le.kcija — 8.05 Z opernega in koncertnega odra — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo
—	9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Pihalni ansambel RTV, Ljubljana — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem —
11.00	Pozor, nimaš prednosti;
—	12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lepe melodije — iskrene želje —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.15	Zabavna glasba — 15.40
Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan ža vas — 17.05 Portret ansambla Mc Kenzie — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncertira violinist Nathan Milstein z orkestrom »Philharmonia« — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Literarni večer —	21.40 Jurij
Gregorc: Simfonietta —	22.19
Glasbena medigra	22.15
Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Plesni orke ster Xavier Gugat ' —	23,20
Skupni program JRT — studio Ljubljana — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK
27.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni .spored) — 6.20—
6.35	Tečaj hrvaško-srbskega je-
zika — 8.05 Majhni ansambli zabavne glasbe — 8.30 Pesmi jugoslovanskih skladateljev izvajata zbor JLA in Zbor RTV Beograd — 8.55, Pionirski tednik —	9.25 Med suitami —
10.15	Tri ansambelske scene iz Verdijevega »Trubadurja« —
10.35	Novost na knjižni polici
— 10.55 Zabavna orkestra tega tedna z— < 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 Kmetijski nasveti ,— 12.25 Vedre melodije pred novim letom — 13.15 Obvestila in zabavna glasba - —
13.30	Majhna revija instrumentov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Glasbeno darilo za novo leto — 15.15 Napotki za turiste —	15.20 Za-
bavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 . Vsak dan za vas — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri starih italijanskih mojstrih — 18.00 ,Pon> čila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Veselje in trpljenje v ljubezni — 18.30 Pripoveduje Borut Lesjak — 18.45 Iz riaših kolektivov — 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00 Revijska glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 20.40 Simfonične etude Roberta Schumanna izvaja pianist Nikita Magalov — 21.05 Zbor in orkester Ray El lis
SOBOTA
28.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedy — 6.10—
6.15	Napotki za turiste — 6.20 —6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo —
8.05	Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Matic in Alenka v naši diskoteki — 9.45 Solistična zabavna glasba —
10.15	Domači narodno-zabavni ansambli — 10.35 Od mojstra do mojstra v renesansi — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Mnogo sreče — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Naši amaterji pojo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v. kino —
17.35	Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18,10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Zadnja sobota starega leta — a) Novosti iz reporterja Borisa Kovačiča — b) »Novoletni lov« — c) Ura za ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence —
23.05	Prijeten konec tedna —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
29.	decembra
, (P1
6.00—8.00 Dobro jutro! san glasbeni spored) —	‘
6.35	Napotki za turiste g^i) Pogovor s poslušalci gf,5 Mladinska radijska igra Glasbena medigra — 9.05	7,
poslušalci čestitajo in P°z ljajo -. I. - 10.00 Se P°m^0 tovariši...	—	10.30 S
koncertnih odrov — deljska reportaža — 1L50 ^ stična zabavna glafba pp-Naši poslušalci čestitajo zdravljajo - II. — 13-1° stila in zabavna glasba ^ Za našo vas — 13.50 pri vas doma — 14.1°	/
rfielodij — nekaj
15.05 Strani iz španske — 16.00 Humoreska tega
gl*
te#*
—	16.20 Naš glasbeni aVt°ig^
—	17.05 Hammond orgie ^ Ashley Miller — l?-15
iz znanih oper — 19-oC stila — 19.05 Glasbene niče — 19.30 Radijski dn
—	20.00 Izberite svojo Pop ^
—	21.00 Sergej Prokofje^-^r meo in Julija — 22-10
šite z nami — 23.05 Fdsan. jP leta — 24.00 Zadnja Por° zaključek oddaje


*\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
20. komuna SLOVENSKA BISTRICA
1. komuna VELENJE
S. komuna IDRIJA
S. komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna KAMNIK
4. komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10. komuna NOVA GORICA
Kaj naj zapišemo o komuni Slovenska Bistrica in njenih delovnih organizacijah, kjer bodo v prvih dneh novega leta ob spominih na legendarni boj Pohorskega bataljona ter junaško smrt Šerha in njegovih borcev proslavljali njihov občinski praznik? Naj spregovorimo o dosedanji rasti te komune, kjer živi nekaj več kot 30.000 občanov in kjer bodo letos ustvarili dobrih 18 milijard dinarjev celotnega dohodka ali za 12 °/o več kot v minulem letu? Ali pa naj zabeležimo predvsem podatke in načrte za prihodnjo rast slovenjebistriškega gospodarstva in njegovih družbenih služb; vse tisto, kar občane v sedanjem času najbolj zanima? Najbližji dediči hotenj in žrtev, za katere je v borbi za lepšo prihodnost izkrvavel tudi Pohorski bataljon, radi pritrdijo, naj v reportaži o njihovi komuni in o njihovih delovnih organizacijah spregovorimo predvsem o njihovem delu in načrtih.
tl. komuna GROSUPLJE
IZ. komuna MURSKA SOBOTA
13. komuna PTUJ
H. komuna TREBNJE
15.	komuna METLIKA
16.	komuna RADOVLJICA
17.	komuna RAVNE
18.	komuna ŽALEC
19.	komuna ŠKOFJA LOKA
to-
Velja podčrtati ugotovitev in trdno odločenost, da nameravajo v tej komuni ustvariti predvsem pogoje za rentabilnejšo proizvodnjo in povečan izvoz, obenem pa zagotoviti bolj učinkovito delo družbenih služb, saj je — v končni 'posledici — od skladnega razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti še najbolj odvisen nadaljnji razvoj in pro-cvit njihove komune.
Za industrijska podjetja v občini je značilna zastarelost in iztrošenost Proizvodnih naprav. Prav zato je v Prihodnjem letu predvidena rekonstrukcija v vseh tovarnah: v IMPOL, tovarni olja, Opekarni Pragersko, obratu Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, obratih LIP Konjice ter obratu granitne industrije INGMAG v Cezlaku. Razen v tovarni IMPOL in v steklarni bosta modernizacija in rekonstrukcija v naslednjem letu tudi zaključeni.
Čeprav industrijska podjetja ustvarjajo več kot 60 % celotnega rl°h°clka — njihov delež pa bo približno tolikšen ostal tudi v naslednjih letih — kmetijstvo in gozdarstvo nista nepomembni gospodarski dejavnosti v občini, kjer kar polovico od 32.000 hektarjev površine pokrivajo gozdovi in kjer so še velike možnosti za napredek kmetijske proizvodnje. Tako se bosta že prihodnje leto združili Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica in Poljčane. Prav zato z vso upravičenostjo pričakujejo, da bo — razen drugega — hitreje potekala tudi regulacija Ložnice. Tam naj bi pridobili ob vzporednih agro in hidromelioracijskih delih več kot 1500 hektarjev novih rodovitnih površin. Da pa bi uveljavili enotno politiko gospodarjenja z gozdovi in tako dosegli bolj strokovno nego, varstvo, vzdrževanje, obnovo in izkoriščanje gozdov, so skrb za gospodarjenje z gozdovi že zaupali obratoma Gozdnega gospodarstva .Maribor v Oplotnici in Slovenski Bistrici.
Gostinstvo in turizem imata pred seboj še številne možnosti. Zato bodo v občini ustvarjali pogoje Predvsem za večjo uveljavljanje tranzitnega, lovskega in ribolovnega turizma. O prvih zametkih slednjega bi že lahko spregovorili v zvezi z razvojem letovišča Grad Štatenberg. Nova možnost večjega Priliva domačih in tujih gostov odbira tudi turistična ureditev južne strani Pohorja. Modernizirane ceste, novi in modernizirani gostinski °brati, kar tudi predvidevajo, bodo seveda samo v pozitivnem smislu vplivali na razmah gostinsko turističnega prometa. Razumljivo pa je, da izgradnja novih in modernizacija ter razširitev sedanjih tujsko prometnih postojank pomeni investicije širšega družbenega interesa in zato računajo na kredite tudi iz drugih, ne zgolj lokalnih sredstev.
Ostale storitvene dejavnosti, Predvsem obrt in trgovina, še vedno preveč bolehajo na splošno znakih slabostih in težavah. Zato težijo ^ temu, da bi zanje izdelali take koncepte, nadaljnjega razvoja, ob katerih bi te dejavnosti lažje zadovoljevale potrebe občanov, hkrati pa Ustvarjale večja sredstva za ob-
novo in razvoj. Sicer je na primer v zvezi z obrtjo trenutno najbolj aktualna politika nadaljnjega razvoja predelovanja aluminija.
V zvezi z nadaljnjim razvojem družbenih dejavnosti bi se zaustavili predvsem ob šolstvu in zdravstvu. V občini občutno manjka šolskega prostora, tako da vse šole delajo v. 2 izmenah, medtem ko imajo v Slovenski Bistrici pouk celo v treh izmenah.
Zaradi učinkovitejšega dela zdravstvene službe se bodo z novim letom združile vse zdravstvene ustanove v enotni Zdravstveni dom s sedežem v Slovenski Bistrici. S tem naj bi preprečili drobljenje sil in sredstev, dosegli pa, kar je najvažnejše: večjo skrb tudi za preventivno zdravstveno varstvo.
Obsežni so torej načrti in nameni glede nadaljnjega razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini; vse z namenom, da bi prišli do še večjih gospodarskih uspehov. Brez zadostnega števila strokovno usposobljenih kadrov bi bil ta razvoj seveda otežkočen in počasnejši. Prav zato velja njihova posebna skrb tudi smotrnejši kadrovski politiki.
Ob koncu teh uvodnih misli samo še to-le: Izognili smo se podrobnejšim številkam in zapisovali le smernice in težnje. O vseh podrobnostih pa govorijo naslednji zapisi o vsaki delovni organizaciji v komuni posebej. /
ZDRAVSTVO: OD KURATIVE V PREVENTIVO
Za zdravje občanov skrbijo zdravstveni domovi v Slovenski Bistrici, Poljčanah in Oplotnici, samostojna zdravstvena postaja na Pragerskem ter pomožna postaja v Makolah, medtem ko za tovarno »IMPOL« posluje samostojna obratna ambulanta. Odročnejše kraje v občini pa še posebej in vsaj enkrat mesečno tudi obišče zdravnik. Poskrbljeno pa je tudi za reševalno postajo, ki razpolaga s tremi avtomobili.
Na vseh sedežih zdravstvenih domov so navzlic pomanjkanju kadrov poskrbeli za popolno zdravstveno ter zobotehnično varstvo in pomoč. Pomanjkanje kadrov posebej omenjamo zato, ker vse zdravstvene ustanove zdaj — poleg ostalega kadra — zaposlujejo le pet zdravnikov, ki so lani opravili kar 83.000 pregledov. Če pomislimo, da v občini živi več kot
30.000	prebivalcev, je preobremenjenost zdravstvenega kadra več kot očitna. Prav tako ni nič čudnega, da tako kot povsod drugod tudi zdravstvene ustanove v tej občini skrbijo predvsem za kurativno delo, medtem ko jim za preventivo zmanjkuje časa. Vendar se bodo razmere prav kmalu izboljšale. Občani sami so priča, da so v zadnjih nekaj letih sodobneje uredili in bolje opremili vse zdravstvene ustanove v občini. Že do konca prihodnjega leta bosta pričela z delom še dva nova zdravnika, dobro leto pozneje še dva, nekaj pa jih
DEDIČI
POHORSKEGA
BATALJONA
še štipendirajo. Ne bi pa čutili likšnega pomanjkanja kadrov — z višjo in s srednjo izobrazbo — če bi zanje lahko lažje zagotavljali tudi stanovanja.
Z novim letom je predvideno, da se bodo vse zdravstvene ustanove v občini združile v enotni zdravstveni dom, ki se bo lažje usmeril na sodobnejši dispanzersko patronažni način zdravljenja. Hkrati naj bi razširili sedanji zdravstveni dom v Slovenski Bistrici in v njem uredili vse potrebno tudi za preventivno zdravstveno varstvo. Tako bi lažje vplivali na splošne zdravstvene razmere v občini in odpravljali vzroke in posledice premajhne zdravstvene pro-svetljenosti prebivalstva nekaterih področij občine, zavoljo česar imajo pri svojem delu precej težav.
PROIZVAJALCI OLJA IN IZVOZNIKI
TOVARNA OLJA Slovenska Bistrica je že celih šest desetletij znana kot soliden proizvajalec bučnega olja. Odkar pa so v letu 1956 začeli z rekonstrukcijo (nova kotlovnica, rafinerija, ekstrakcija, novo skladišče surovin), si ustvarjajo pogoje tudi za proizvodnjo rafiniranih jedilnih olj vseh vrst, tehničnih olj (laneno, plamino, repično) ter oljnih tropin, ki so surovina za predelavo v močna krmila.
V Tovarni olja v Slovenski Bistrici je zdaj zaposlenih 120 ljudi. Bruto produkt, ki ga ustvarjajo, je že dosegel milijardo in 300 milijonov dinarjev. 1*0, več kot petkrat višjo proizvodnjo kot pred rekonstrukcijo pa dosegajo ob 75 % višjem številu zaposlenih.
Po perspektivnem načrtu razvoja podjetja nameravajo podvojiti zmogljivosti rafinerije in ekstrakcije olja. Za to, med drugim, potrebujejo novo kotlovnico. Samo te investicije bodo veljale okoli 400 milijonov dinarjev. Vendar so ta vlaganja zelo rentabilna, ker bodo do konca 1970 leta omogočila bistveno povečanje obsega proizvodnje ter za 70 % višji celotni dohodek.
Glede preskrbe s surovinami je TOVARNA OLJA v Slovenski Bi-
Spomenik Pohorskemu bataljonu — Osankarica na Pohorju
Poslopje Zdravstvenega doma in lekarne v Slovenski Bistrici
strici v znatni meri navezana na uvoz. Prav zato, da bi poravnali svoje obveznosti do družbe, že zdaj izvažajo (samo na zahodna tržišča) 23 odstotkov celotne proizvodnje. Predvidevajo pa, da bodo izvoz še povečali v naslednjih letih.
Mnoge proizvodne probleme bi TOVARNA OLJA lažje premagova-
la, če bi imela dovolj strokovno usposobljenih kadrov. Toda v naši republiki ni ustrezne šole. Zato se skupaj z ostalimi oljarnami v Sloveniji dogovarjajo za ustanovitev skupnega izobraževalnega centra. S tem bi vsa podjetja prišla do večine tistega višjega strokovnega kadra, ki ga potrebujejo.
Pogled na središče Slovenske Bistrice

TRIJE MEJNIKI INDUSTRIJE METALNIH POLIZDELKOV »IMPOL«
Pripoved o včerajšnjem, današnjem in jutrišnjem dnevu industrije metalnih polizdelkov »IMPOL« v Slovenski Bistrici ne bi smela obiti treh mejnikov. Vsak izmed njih po svoje osvetljuje dosedanji razvoj in perspektive tega podjetja; vsak izmed njih se v posledicah povezuje z naslednjim mejnikom. Zato bodo čez leta postavili nov, že četrti mejnik; ugotovili, da so izpolnili načrte, in načeli pomenek, kako bo s tovarno v desetletij u od leta 1970 naprej.
To seveda pomeni zelo oddaljeno perspektivo. Toda vedo, kakšna bo njihova tovarna ob koncu 1970. leta in zato zanje ni skrivnosti, kaj pomenijo sedanji trije mejniki:
•	IMPOL, podjetje s stoletno tradicijo predelave bakra je vsa povojna leta postopno preusmerjal proizvodnjo na predelovanje aluminija. Tako so v letu 1959 pretopili in zvaljali zadnjih 90 ton bakra, kar je pomenilo le še 0,7% proizvodnje po teži. Vsa ta leta pa so ugotavljali, da je njihovo podjetje tehnološko zastarelo, strojne naprave pa iztrošene. Torej...
•	Rekonstrukcija je zanje pomenila e^ini izhod. Prav ta razširitev, obnova in modernizacija tovarne začenja zdaj, da bi bi bila zaključena do konca 1970. leta. Sicer pomeni mejnik v razvoju tovarne; obdobje, ko bodo tržišču lahko postregli z vsem in v tistih količinah ter kvalitetah, kakor bo kdo zahteval; ko bodo lažje izpolnjevali izvozna naročila.
•	Najpozneje v štirih" letih pa bodo v tovarni IMPOL razvozlali stanovanjski problem. To je tretji, prav gotovo ne najmanj značilen mejni kamen v razvoju tovarne in življenja v njej ter okoli nje.
Kakšen bo naslednji mejnik,, seveda lahko samo ugibamo. Če pa se Vam zdijo neverjetne navedbe in podatki o prvih treh mejnikih, preberite še naslednje:
DANAŠNJI »IMPOL«
V ŠTEVILKAH
Zadnja štiri leta ob približno istem številu zaposlenih (1160 delavcev, številka pa niha največ 'za* 10 ' navzgor ali navzdol) v industriji metalnih polizdelkov IMPOL v Slovenski Bistrici dosegajo nekako 14.000 ton letne proizvodnje. Če bi sodili samo po tem, bi nedvomno ugotovili, da podjetje s proizvodnjo in produktivnostjo stopica na mestu, čeprav so vsa povojna leta precej vlagali za modernizacijo in razvoj podjetja.
Dejansko je in ni tako. Omenjena ugotovitev namreč opozarja predvsem na to, da so se verjetno približali optimalnim zmogljivostim. Podrobnejše proučevanje bi razkrilo, da je res tako. O tem govori naslednje:
@ Strojne naprave in oprema so tudi po revalorizaciji odpisani v povprečju z 58 odstotki. Najbolj pa sta prizadeta valjarniški in žični obrat (z 84, oziroma 62%), ki sicer prispevata največji del proizvodnje.
•	Zavoljo spreminjajočih se razmer na tržišču morajo premagovati vedno večje težave, da lahko ustrežejo željam kupcev. Za bolj zahtevne izdelke pa je seveda potrebno več vloženega dela. Navzlic enaki količinski proizvodnji in istemu številu zaposlenih torej vseeno gredo naprej. Podatki o delovnem času, potrebnem za izdelavo 1 tone katerega koli njihovega izdelka še dodatno potrjujejo, da produktivnost v njihovem podjetju ne stagnira. Še leta 1960 so na primer potrebovali za proizvodnjo ene tone pločevine 106 delovm’' ur, leta 1931 že 5 ur manj, lani pa mo še 94 delovnih ur. Podobne podatke pa bi lahko našteli tudi o ostalih njihovih proizvodih, ki jih je precej. Proizvodni program tovarne IMPOL namreč vključuje tako pločevino kot
Nova poslovna stavba Metalke v Ljubljani, obložena z aluminijevimi fasadnimi ploščami — izdelek tovarne »Impol«
trakove, rondele, rondelice, žice, vrvi,
palice, profile ter stiskane in vlečene cevi.
Te številke in podatki torej govore tudi o tem, da kolektiv industrije metalnih polizdelkov IMPOL v Slovenski Bistrici samo z izjemnimi napori izpod zastarelih strojnih naprav izvablja magičnih 14.000 ton letne proizvodnje. Skrb za kvaliteto, čeprav si zanjo še tolikanj prizadevajo, pa je ob takih pogojih vse težje uresničljiva. Zlasti težko se spoprijemajo z zahtevami glede dopustnih toleranc pri posameznih vrstah izdelkov.
IZPISEK IZ PERSPEKTIVNEGA NAČRTA
Nemara je osnovna naloga, ki jo predse postavljajo v zvezi z izpolnjevanjem sedemletnega perspektivnega razvoja podjetja skrita v kategorični trditvi, da morajo vse obrate usposobiti za rentabilno predelavo aluminija v polizdelke. Ob preusmerjanju njihove proizvodnje od bakra na aluminij so bili namreč vse do zadnjega časa prisiljeni v to, da so morale biti mnoge strojne naprave prilagojene tako za proizvodnjo bakrenih, kakor tudi aluminijevih polizdelkov. To pa ni vselej omogočalo tudi rentabilnega poslovanja.
Prav zato je po njihovih načrtih ob istočasnem povečanju zmogljivosti predvidena tudi rekonstrukcija in modernizacija celotnega podjetja. S tem naj bi v podjetju ustvarili pogoje za rentabilno proizvodnjo zahtevnejših in vrednostno donosnejših izdelkov. Glede na sedanjo strukturo proizvodnje in prodaje izdelkov pa je seveda predvideno, da bodo najprej rekonstruirali, oziroma modernizirali tiste obrate, ki so najbolj iztrošeni. Po predvideni rekonstrukciji podjetja naj bi v naslednjih sedmih letih proizvodnjo po fizičnem obsegu povečali za 141%, vrednostno pa za 178 odstotkov. Pri tem bi zaposlovali le 200 delavcev več kot zdaj.
Razširjene proizvodne prostore bo dobil tudi stiskalniški obrat. Ta in vsi ostali obrati pa bodo pridobili precej nove opreme, medtem ko bodo sedanje strojne naprave modernizirali in rekonstruirali.
Omenili smo že, da bodo za rekonstrukcijo in modernizacijo podjetja porabili več kot 9 milijard dinarjev. Več kot tretjino teh sredstev bodo prispevali sami. Nekaj manj kot ena tretjina odpade na inozemski kredit. Ostalo bosta v obliki kreditov prispevali Splošna gospodarska banka SR Slovenije in Jugobanka. Pri tem je financiranje valjarni-škega obrata vezano na inozemski kredit in kredit Gospodarske banke ob udeležbi lastnih sredstev. Financiranje stfskalniškega obrata bo potekalo ob inozemskem kreditu in kreditu Jugobanke. Vsa ostala investicijska dela pa bodo izvršili na osnovi samofinancir^nja.
Tudi glede na odobreni inozemski kredit za opremo, razen tega pa tudi zavoljo potrebe po naglejši in večji vključitvi v mednarodno delitev dela je predvideno tudi bistveno povečanje izvoza. Medtem ko zdaj ob približno 14.090 tonah letne proizvodnje izvozijo eno tretjino izdelkov, pretežno na zahodna tržišča, bo IMPOL-ov delež v izvozu ob koncu 19*0 leta znatno večji. Pri 35.000 tonah letne proizvodnje je kar 43% namenjeno za izvoz!
V	zvezi z izpolnjevanjem sedemletnega razvoja tovarne IMPOL 'samo, še dvoje podrobnosti: povečanje števila zaposlenih vključuje zaposlitev novih kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov. Težav v zvezi s tern ne predvidevajo, ker kadre ?.“< vzgajajo sami, oziroma jih štipendirajo. V sedemletnem programu izobraževanja kadrov pa so natančno predvidene vse potrebe glede novih kadrov.
V	tako razširjenem in moderniziranem podjetju bo seveda treba načrtno skrbeti za znanstveno raziskovalno dejavnost. Slednjo nameravajo organizirati skupaj s Tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« iz Kidri-
Montaža lestencev v EMI Poljčane
PODROBNEJE O NOVOSTIH
Program razvoja industrije IMPOL, ki bi ga tokrat skoraj lahko istovetili tudi z rekonstrukcijskim načrtom te tovarne, predvideva —
ob več kot 9 milijardah dinarjev investicij — pravzaprav vse, s čimer bi lahko vplivali na čim večjo ter kar najbolj rentabilno proizvodnjo. Izračuni o rentabilnosti poslovanja na primer povedo, da bo le-ta ob koncu 1970. leta za približno 40 % višja kot zdaj. Podrobnosti o proizvodnji, investicijah in ostalem pa so naslednje:
Glede na strukturo izdelkov bodo leta 1970 proizvajali 4 krat več pločevine, dva in polkrat več rondel, žice in profilov, 5,5 krat več trakov, 5,2 krat več rondelic, 2,8 krat več cevi, 2,3 krat več palic. Edinole pri proizvodnji aluminijevih vrvi bodo ostali pri približno enakem obsegu proizvodnje kot jo dosegajo zdaj. Ti podatki torej pričajo o tem, da težijo k najvišjemu povečanju proizvodnje pri tistih izdelkih, ki že po svoji naravi predstavljajo višjo stopnjo predelave.
Sicer pa bo IMPOL zgradil povsem novo valjarno in jo opremil z najsodobnejšimi proizvodnimi napravami. Hkrati bodo rekonstruirali, modernizirali in razširili obstoječo valjarno.
čevega. Skupni tovarniški inštitut naj bi služil tudi celotni predelovalni industriji.
TRETJI MEJNIK: STANOVANJA IN STANDARD
Že. v uvodu smo . zapisali, da bo Industrija metalnih polizdelkov IMPOL v naslednjih štirih letih razvozlala stanovanjski problem. To bo hkrati pomenilo tudi najlepši izraz skrbi za človeka in življenjski standard proizvajalcev tovarne IMPOL.
Ne gre namreč samo za gradnjo novih stanovanj. Res je, da bodo morali zgraditi še okoli 300 stanovanj, s čimer bo ustreženo sedanjim prosilcem za stanovanja; mnogim izmed tistih, ki se zdaj vozijo na delo iz okolice in bi radi živeli bližje tovarne; strokovnjakom, ki bodo prišli v podjetje. Večino teh stanovanj naj bi zgradili v sklopu sedanjega naselja tovarne IMPOL, ki je zraslo ob cesti med tovarno in mestom Slovenska Bistrica. V tem naselju je zdaj že 208 stanovanj, ki so veljala skupaj 745 milijondv dinarjev. Samo za ureditev naselja, za ceste, kanalizacijo in zelenice pa so še posebej porabili 45 milijonov. Razen tega so — prav tako v naselju — lani dogradili samski dom s 60 posteljami.
Letos so ob naselju začeli z gradnjo obrata družbene prehrane. Vanj bodo vložili nadaljnjih 70 milijonov dinarjev. Prihodnje leto, predvidoma v juliju, naj bi ta obrat postregel prve goste. Vključeval bo pokrit restavracijski prostor s 120 sedeži ter večji restavracijski vrt in seveda vse potrebne stranske prostore. V kuhij1 nji tega obrata bodo lahko pripravili do 500 obrokov dnevno; posebej pa še 1000 toplih malic.
Med stanovanjskim naseljem tovarne IMPOL in mestom Slovenska Bistrica pa so naposled vidni prvi zametki predvidenega športno-rekre-acijskega središča. Ob telovadnici, ki je že zgrajena, bo zrasel še telovadni dom z upravnim poslopjem ih sanitarijami. Uredili pa bodo tudi športna igrišča za razne športne panoge. Tekališče in druge lahkoatletske naprave že urejajo. Tudi pri teh zadnjih investicijah je tovarna IMPOL že doslej vložila in tudi za prihodnje predvidela znatne naložbe iz lastnih sredstev.
MOZAIK PODATKOV O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI INDUSTRIJE METALNIH POLIZDELKOV »IMPOL« V . SLOVENSKI BISTRICI JE ZAKLJUČEN. KONČANA JE TUDI PRIPOVED O TREH MEJNIKIH TE TOVARNE, KATERE GOSPODARJI S SVOJIM DELOM V NAJVECJl MERI VPLIVAJO TUDI NA POLOŽAJ IN RAZVOJ KOMUNE SLO: VENSKA BISTRICA.
NJIHOVO
DESETLETJE
V prvih dneh po novem letu 196* bo minilo deset let, odkar je bil° ustanovljeno elektroinstalacijsko i*1 montažno podjetje »EMI«, POLJČANE. Ta delovna organizacija P° letos ustvarila za prjbližno 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka, medtem ko za prihodnje, jubilejno leto predvidevajo, da se bosta obseg in vrednost izvršenih cfel ter uslu„ povečala še za približno 10 odstotkov. Nekako ena tretjina prometa odpad® na proizvodno dejavnost.
Ce so takšni tisti najbolj suhoparni podatki o delu in prizadevanjih tega 63-članskega delovnega kolektiva, poglejmo podrobneje, s čih» lahko ustrežejo poslovnim prijateljem in drugim odjemalcem. Zvedel* bi, da je »EMI«, Poljčane organizacijsko razdeljeno na 4 obrate. Prv' trije: v Slovenski Bistrici, Mariboru in Rogaški Slatini prevzemajo vsa elektroinstalaci j ska dela na ožjem širšem krajevnem območju; torej skoraj po celotnem mariborskem 'o9' zenu in tudi onkraj Sotle na Hrva1* skem. Razen tega obrat v SlovensjU Bistrici vključuje še radio servis ij* oddelek za proizvodnjo svetlobni^ teles, ki je organizacijsko in tehnološko povezan s četrtim, proizvodni*” obratom tega podjetja, ki pa je Poljčanah. V tem, oziroma v te** dveh obratih pa »EMI«, Poljčane izdeluje najrazličnejša svetlobna tele' sa, to je lestence, zidne, stenske ^ stropne svetilke, česar bi lahko pr°^ dali precej več, kot pa zmorejo izde,
1 ni!	o/-x it nnorn iZlT^ ,
za čel1
oddelkov obrata v Poljčanah za s proizvodnjo električnih kalorif6 _ jev različnih tipov in velikosti, s terimi so se tudi z uspehom uvelJa vili na tržišču.
OPREMA IZ ALUMINIJA
' Tudi kovinsko podjetje "A^ MONT« v Slovenski Bistrici se j®
zadnjem letu preusmerilo na spec* lizirano proizvodnjo. Izdelujejo aj _ minijasta okna, vrata in ostalo a* minijasto opremo. Zaradi uvedbe * ke proizvodnje so adaptirali dosed nje neprimerne prostore, opremili V se bodo tudi s primernejšimi stroj' Doslej so za to že porabili 22 h1’ j ono v dinarjev in bodo imeli še ph cej stroškov, zato pa se bo obseg PL _ izvodnje že ob letu povečal za 50 Podjetje posluje po vsej Sloveniji ^ tudi v vseh ostalih republikah ih tudi vedno bolj vključuje v Pr° vodno sodelovanje s sorodnimi P° jetji.
Delovni motiv iz valjarne tovarne »Impol«
4	Pogled na del stanovanjskega naselja tovarne »Impol« \
\	;	, \	:	;v '	- ,	- ■	7"	1 ;...' .	■	■ \‘77"'	‘ !	'



NA POTI DO UREJENE KMETIJSKE
proizvodnje
jObe kmetijski zadrugi v občini, ^ SLOVENSKA BISTRICA in KZ ... LJCANE sta v zadnjih letih te-jj,! k temu, da bi čim bolj zaokro-V:.' lastne kmetijske površine, raz-lali specializirano proizvodnjo ter 2 raZnimi oblikami vključevali tudi , Sebne kmetijske proizvajalce. Pri len s*a’' navzlic težavam, že dosegli tg. uspehe. Se več pa si jih obe-J? v prihodnje, saj perspektivni razvoja kmetijstva v občini ^plajo, da bodo res poskrbeli za ■Steno in rentabilno kmetijsko pro-j 0dnjc|. Da bi ta razvoj pospešili, "Segli še bolj smotrno investicijsko ,*lUko, boljše izkoriščanje osnov-sredstev in ustreznejšo zaposlili kadrov, predvidevajo, naj bi se zadrugi v kmetkem združili v tii°i o In gospodarsko trdnejšo kmečko zadrugo. '
.^a — vseeno naj spregovorimo 1 podrobnosti o dosedanjem k obeh zadrug!
j kmetijska zadruga »Dravinjska 0l'n.a</ Poljčane predstavlja za-l °*n° kmetijsko enoto z 260 ha ^etijskih površin in 230 hektari "'V. v precejšnji meri, skupaj z
rt.,—J podrobnosti e*u obe neti
rju Poljčane
U°zen° kmetijsko enoto
krneti; "
■ v precejšnji men, sivupaj /, keonimi kmetovalci, opravlja tudi D^Peracjjsko pridelovanje; zlasti dr aice, sena in pitane živine. Za-se usmerja v proizvodnjo pi-k 6 in plemenske živine ter v sad-ticS .o, čeprav prideluje tudi žita-L?,.in krmne rastline. Vsa razpo-t6 Jlva sredstva vlaga v razširjeno produkcijo, predvsem v vzrejo ži-e- gradnjo hlevov, mehanizacijo ^osvajanje novih površin. Vzpo-2 izvajanjem sedemletnega j rta razvoja kmetijstva — v tem bo treba poskrbeti tudi za re-Va'aciio reke Dravinje — predvide-Dort°’ ,da bodo imeli na njihovem j^ročju uoo hektarov arondiranih Vy °bkupljenih kmetijskih obdelo-površin ter petkrat več ži-ja 6 kot zdaj. Na svojem področju fj.16 KZ »Dravinjska dolina« Polj-c0 . že poskrbela za lastno klavni-V]y!nv Prodajalno mesnih izdelkov.
V	rjožuje tudi dve odkupni postaji H *akolah in v Poljčanah, kjer bo spodnje leto odprla prodajalne bJij . in zelenjave, mleka in mleč-
izdelkov ter mesnico, preden je KZ SLOVENSKA BI->,;a tCA pričela odkupovati zemlji-
V	.je vključevala 1300 hektarov ‘njjdb površin. Odkup zdaj poteka b ’ da bo zadruga lastnik celotne-
dročja doline Ložnice, kjer natri9 njihov poljedelsko živinorejski tj,;b]eks. Naslednji sklop zemljišč & na Področju Ritoznoja, Ko-*'u ,»£.Vilsi in Bukovca. V tem cen-i^navi \ u’stva in vinogradništva že i^ai iajo 150 hektarov vinogradov, bdov Pa tudi 50 ha plantažnih na-živjn Jabolk, breskev in hrušk. V Dle^^j-sko poljedelskem kom-je dalje predvidena ureditev ^Bck stališča za 1000 govedi blizu 'kij. vla; KZ Slovenska Bistrica foje 2500 zasebnih kmetoval-^ kora j vsi kooperirajo z za-' f nko z uspehom realizirajo ractiske pogodbe, po katerih ta 3n kijučujejo proizvodnjo pšenice Pav hektarih polj ter vzrejo 1000 f s. Pitane živine in 300 bekonov. hešsil°Pu zadruge deluje še lastna 'a 5onica močnih krmil, vinska klet vaini Vagonov, klavnica s predelo-111 obratom in 7 mesnic.
Cmeraj živa
^SEM GOZDOV
Z
^Hj.Vsemi družbenem! ter s pre-\0f ■ delom zasebnih gozdov na kn. ;u občine Slovenska Bistrica
VS«
in upravlja GOZDNO
t!ikvr?),\nSTVO MARIBOR Z S’lkJr.0!VIA v SLOVE IN OPLOTNICI.
SLOVENSKI BI-
Pbrat
S
J>h0r. Zasebnih gozdov na pobočjih ,\r6Ja’ Boča in nižinskega predela imenik G Bistrice. Razen gozdno go-l * nf’ Vzdrževalnih in negovalnih j'a, P|:|vljajo tudi eksploatacijo ,'.000 v	letno posekajo okoli
% hubikov. Da bi svoje delo čim javljali, so po vojni zgra-,Xjrt 1 30 kilometrov gozdnih cest.
^hevajo nadaljnje gradnje ce-i bojp, ti°ču ter povezavo Polskave 'Clrn grabnom in Vranjekovim ptkitjt ' ureditev ceste Ratkovec— Vsa dela so že precej me-Ji Ž»o .in razpolagajo z motornl-iblctop fpi, traktorji ter tovornjaki. Nn0®’ hi jih čakajo v najbližji pri-vhe..11- bodo reševali z nadaljnjo jhos ^ Lucijo. Sicer kolektiv, ki je k tejP'h'adil nove upravne prostore (pv, z 1 šest stanovanjskih proble-Prihodnje pripravlja še ure-
v Slovenski Bistrici zdaj pižbp^'.' ^832 hektarov gozdov v
lastnini in skoraj trikrat
družbene prehrane in V, nle logarnic in gozdarskih
it ^aij
pcna“‘|rije uvajanje mehanizacije VM^rp najvažnejših nalog tudi za Plijr, OPLOTNICA. Predvsem pfevj "a nakup traktorjev, ki jih h stro'jo za izvleko hlodovino ter paj6nijlne žage. Ob doslej 29 km |v9tlij0 1 cest jih novih 10 km še ^ BejP km pa jih bodo uredili V?ga P5tivnem planu razvoja nji-
°nrata.
KZ Poljčane — pitališče za govejo živino v Zgornjih Poljčanah
PRIZADEVANJA ZA CENEJŠO IN HITREJŠO GRADNJO
Naš zapis o OPEKARNI PRAGERSKO bi sicer lahko začeli s tem, da bi govorili o njeni 60-letni razvojni poti, o postopnem naraščanju proizvodnje in o tem, da je ob 160 stalno zaposlenih ter 60 sezonskih delavcih OPEKARNA PRAGERSKO dosegla zmogljivost 10,5 milijonov opečnih enot v letošnjem letu. Vendar ti in še drugi podatki, pa čeprav bi bili zelo zanimivi, vseeno malo povedo o današnjem času, ko se tudi opekarne vključujejo v prizadevanja za pocenjeno in pospešeno gradnjo.
V zvezi s tem pa prispevek OPEKARNE PRAGERSKO nikakor ni majhen. V kooperaciji z mariborskima gradbenima podjetjema »Stavbar« in »Konstruktor« so'že pred leti začeli pripravljati načrte, kako bi tržišču dobavljali čim večje opečne elemente, ki bi dopuščali naglejše delo na gradbiščih stanovanjskih in drugih objektov. Tako je lani stekla proizvodnja stropnih nosilcev na osnovi prednapetega betona. Že v začetku prihodnjega leta bodo po njihovih izračunih že lahko začeli z izdelovanjem vezanih opečnih stropnih plošč.	,
Razširjena uporaba tovrstnih pre-fabriciranih opečnih elementov torej omogoča hitrejšo in zategadelj tudi cenejšo gradnjo, saj bo postopoma prišlo tako daleč, da bo mogoče graditi stanovanjske in druge stavbe na način, ki mu gradbinci pravijo sistem suhe montaže.
OBRTNO
MIZARSTVO
SPODNJA
POLSKAVA
Enajsto leto je minilo, odkar je bilo ustanovljeno in je od prvih začetkov specializirano na izdelovanje gradbenega pohištva po naročilu. Okna in vrata, ki .jih tržišču dobavlja zdaj 51 članski kolektiv, tudi sami vgrajujejo. Sicer pa je bila razvojna pot tega podjetja nagla in uspešna. Začeli so s šestimi delavci in poltretjim milijonom dinarjev prometa, cja bi zdaj dosegli nekako 120 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Pred štirimi leti so se vselili v lastne proizvodne prostore, ki so jih opremili tudi s stroji, tako da gradbeno pohištvo izdelujejo na tekočem traku. V naslednjih letih bodo postavili novo sušilnico, uredili ogrevanje, montirali odpraševalne naprave ter sedanji betonski tlak po-
do lahko v komuni zbrali dovolj sredstev. Gre za okrog milijardo dinarjev stroškov, da ne govorimo o rekonstrukciji celotnega omrežja, vodovodov, s katero so že pričeli in o urejanju vodovodov v vsej bližnji okolici mesta, za kar so letos že porabili okrog 70 milijonov dinarjev.
KAJ BI BREZ ELEKTRIKE?
Za dragoceno električno energijo, brez katere bi prav gotovo zastalo življenje — v slovenjebistriški komuni skrbi ELEKTRO MARIBOR s svojim obratom v Slovenski Bistrici. Pravzaprav ta obrat z elektriko ne preskrbuje samo slovenjebistriške občine, pač pa tudi sosednjo občino Konjice ter del občin Ptuj in Ma-ribor-Tezno. Zgolj to kaže, da je njihovo delo pri vzdrževanju omrežja in izvrševanju drugih del ter uslug dosti večje, kot ga kaže podatek, da letno prodajo 42 milijonov Kwh električne energije. Sicer pa je
Pogled na Opekarno Pragersko, kjer bodo z novimi sušilnimi lopami v kratkem odpravili najhujše ozko grlo v
proizvodnji	*
SPECIALISTI ZA VISOKE GRADNJE
Gradbeno podjetje »GRANIT« Slovenska Bistrica je preživljalo enak razvoj kot podobna manjša in srednja podjetja gradbene stroke. Podjetje izvršuje dela predvsem na visokih gradnjah, zvečina na stanovanjskih zgradbah. Delovno področje podjetja je sektor Slovenske Bistrice in mesta Maribor. Značilno za podjetje je raztresenost gradbišč, ki terja veliko več truda v zvezi z organizacijo dela. Da bi podjetje lažje urejalo kadrovske probleme, so že začeli z gradnjo petih stanovanj za tehnični kader. V naslednjem letu pa bo v Mariboru steklo delo na gradbišču samskega doma za njihove delavce.
Poleg osnovne dejavnosti se podjetje ukvarja tudi s teracerstvom, izdelavo betonskih zidakov iz poroznega materiala in z izdelovanjem betonskih cevi. Obrat, kjer izdelujejo cevi, bodo morali mehanizirati. Sredi letošnjega leta pa se je priključilo k njihovemu podjetju še obrtno podjetje kamnolom »BOC« Poljčane, ki zdaj posluje kot samostojna ekonomska enota. Kamnolom ima še veliko prihodnost, saj je edini v mariborskem bazenu, kjer pridobivajo kvalitetni fasadni pesek, vendar ga bo tudi treba temeljito mehanizirati.
»REMONT«
MAKOLE
je obrtno podjetje za zadovoljevanje krajevnih potreb po gradbenih, opekarskih, mizarskih, žagarskih in kovaških uslugah. Glede na potrebe je najmočnejša njihova gradbena skupina, ki je doslej izvršila mnoge večje in manjše adaptacije stanovanjskih ter drugih stavb in uspešno zaključila tudi nekatere novogradnje. Sedemdesetčlanski kolektiv bo letos ustvaril 60 milijonov dinarjev prometa. V 1964. letu pa naj bi dosegli za 17 % višji celotni dohodek.
PRED REKONSTRUKCIJO
Že več kot dve leti je minilo, kar se je STEKLARNA V SLOVENSKI BISTRICI priključila STEKLARNI »BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI ter posluje kot njen obrat. Proizvodnja se je preusmerila samo na izdelavo razs veti javnega stekla ter obrat eno tretjino svoje proizvodnje izvaža na tržišča s čvrsto valuto. Tehnične naprave v obratu so zelo zastarele. Kolektiv'stremi za tem, tia« bi prišlo čimprej do rekonstrukcije. Povpraševanje po njihovih izdelkih je na domačem kot na tujem trgu izredno veliko ter obrat -z zdajšnjo kapaciteto teh potreb še zdaleč ne krije. Rešitev iz te situacije bi bila samo zgraditev nove steklarne.
V NOVIH PROSTORIH
Več kot zanimiva je razvojna pot obrtnega podjetja »EMMI«, Slovenska Bistrica, ki tržišču postreže z najraznovrstnejšo embalažo ter z mizarskimi deli in uslugami. Podjetje si je namreč s solidnim poslovanjem in dobro kvaliteto izdelkov pridobilo lep sloves ter zagotovilo — kar je zanje najvažnejše — pretežno stalno delo. Po kooperacijski pogodbi s tovarno IMPOL namreč izdelujejo raznovrstne zaboje, bobne za žico ter oboje za aluminijeve proizvode. Po drugi pogodbi s podjetjem Elektroindustrija in splošna montaža Maribor pa tej tovarni dobavljajo zgornje plošče za HIMO hladilnike. Razen tega za krajevne potrebe dobavljajo stavbeno in sobno pohištvo ter opremo za lokale po naročilu,
Zaradi gradnje novih obratov tovarne IMPOL se bo podjetje EMMI v kratkem preselilo v nove prostore, ki jih že urejajo v centru Slovenske Bistrice. Za gradnjo in opremo so doslej vložili 55 milijonov dinarjev lastnih sredstev.
krili s parketom. Tudi te izboljšave bodo precej vplivale na produktivnost in povečanje proizvodnje.
VODO INDUSTRIJI IN OBČANOM
KOMUNALNI ZAVOD v Slovenski Bistrici se je ves posvetil reševanju akutnega problema preskrbe prebivalcev in industrije z vodo, čeprav skrbi tudi za kanalizacijo, cestno službo in ostale komunalne dejavnosti. Ta problem tare Bistričane že dolga leta. Situacija pa je postala letos tako kritična, da je pomanjkanje vode vplivalo že tudi na realizacijo proizvodnje v industriji. Da bi zagotovili potrebnih 38 litrov vode v sekundi in ne samo 7, kolikor je sedanja zmogljivost izvirov, iščejo nove izvore, ki pa jih žal ni v neposredni bližini mesta.
Študija preskrbe z vodo bo izdelana v štirih variantah in o njej bodo razpravljali občani, ki se bodo tudi odločili za tisto, ki jim bo najbolj všeč in za katere uresničitev bo-
OBRAT ELEKTRO MARIBOR v
Slovenski Bistrici lani ustanovil tudi servis za popravila gospodinjskih aparatov.
TELEGRAMI IZ TRGOVSKEGA PODJETJA »PLANIKA«
Za trgovsko podjetje »PLANIKA« Slovenska Bistrica velja oznaka, da predstavlja tipično podeželsko trgovsko podjetje mešane stroke in za prodajo blaga na drobno; vendar hkrati tudi podjetje, ki je za tukajšnje razmere potrebno v današnjih pogojih poslovanja. Podjetje namreč vključuje 36 prodajaln v samem mestu Slovenska Bistrica in na podeželju teritorialnega območja slovenjebistriške občine. V letošnjem letu bo ustvarilo 1 milijardo in 500 milijonov dinarjev prometa. V samem mestu Slovenska Bistrica in v drugih večjih centrih občine poslujejo s specializiranimi trgovinami, drugod pa s prodajalnami, ki so založene z mešanim blagom.
V prodajalni Trgovski dom podjetja »Planika«
V te prostore se bo prav kmalu preselilo podjetje »EMMI« Slovenska
Bistrica
152-čIanski kolektiv tega podjetja — od tega 27 trgovskih vajencev — dobro ve, da mora kot posrednik med industrijo in potrošnikom skrbeti za to, da bi poiskal najugodnejših poti, ki bi kupcu zagotavljale čim večji izbor blaga in po čim dostopnejših cenah. Prav zato so kulturna postrežba, postopna modernizacija prodajaln in rast gospodarske moči podjetja tisto, čemur posvečajo najveq skrbi. Če pravimo, da temu posvečajo vse svoje moči, je s temi besedami mišljen ves kolektiv, ki je organizacijsko razdeljen na deset delovnih enot s svojimi samoupravnimi organi. Razprava v zvezi z novim statutom podjetja pa je pokazala, da je organizacijsko podjetje preveč razdrobljeno, delovne enote pa imajo premajhne pristojnosti. Zato bodo poslej imeli le 4 delovne enote, vendar pa bodo na svete teh enot prenesli večje pravice in seveda tudi dolžnosti.


(V\\\\\V^\»\>MKVVCO^\V\VVvV«C»\\!WSS^^	|
I
KOMUNALNA
BANKA
SLOVENSKA
BISTRICA
Osnovna naloga KOMUNALNE BANKE v Slovenski Bistrici je pač v tem, da zagotavlja nemoten potek proizvodnje v gospodarskih organizacijah s tem, da daje kredite za obratna sredstva in drugič, da s politiko koncentracije in prelivanja akumulacije usmerja sredstva v tista področja in za tiste naloge, ki v danih razmerah zagotavljajo čim hitrejši gospodarski razvoj.
KB Slovenska Bistrica na ta način kreditira 34 gospodarskih organizacij. Njen kreditni potencial predstavlja 4 milijarde dinarjev, od česar dobra tretjina odpade na kredite za obratna sredstva. Od plasmana teh sredstev največ kreditov odpade na blagovni promet in sicer za izvoz blaga, za nakup blaga in za sezonske zaloge reprodukcijskega materiala ter gotovih izdelkov.
Sicer ta banka opravlja še vse ostale vrste bančnih uslug in storitev. Posebej naj omenimo službo hranilnih vlog nfe odpovedni rok, ki vlagateljem zagotavlja načrtno varčeva- . nje, višjo obrestno mero in še druge ugodnosti.
GTP »PRESKRBA« POLJČANE
RAZVOJ
KOVINSKEGA
PODJETJA
»MONTER«
POLJČANE
segli pol milijarde bruto dohodka. Za to bi potrebovali 20 milijonov dinarjev kredita (poleg lastnih sredstev), da bi razširili delovne prostore in dopolnili opremo.
Podjetje zdaj vključuje ključavničarsko aluminijski obrat ter mehanski in kleparski obrat. Izdelujejo pa aluminijske izdelke; to je izložbena okna, vrata, predelne stene, kioske, gostinske pulte in drugo po naročilu. Posebej so ponosni na kioske, ki so bili z uspehom razstavljeni na mednarodnih sejmih v Indiji, Gani, na Poljskem in v Bolgariji. Sicer svoje izdelke prodajajo po vsej državi. Razumljivo pa je, da v svojih obratih naročnikom nudijo ' tudi vse vrste uslug.
...... „
11
POSTOJANKE ZA PREHODNI TURIZEM
Zdaj 45-članski kolektiv gostinskega podjetja »Hotel PLANINA« v Slovenski Bistrici je že pripravil načrte sedemletnega razvoja njihove
na krajevne potrebe skrbi le za pomoč hišnim svetom, STANOVANJSKA SKUPNOST V SLOVENSKI BISTRICI razen tega vključuje še krpalnico, pralnico in gradbeni servis z vsemi potrebnimi dejavnostmi.
VETERINARSKA
POSTAJA
SLOVENSKA
BISTRICA
Pretežni del prebivalstva slovenjebistriške občine živi od kmetijstva in tako ni čudno, da ima precej dela tudi VETERINARSKA POSTAJA v Slovenski Bistrici. Njen kolektiv skrbi za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih, vzrejnih in za-jedalskih bolezni, izvršuje veterinarsko higienske ukrepe, zdravi bolno živino ter skrbi za kafilerij sko službo.
V občini obratujejo tudi trije obrati LIP Konjice — v Oplotnici, Poljčanah in v Slovenski Bistrici, ki ga kaže slika
Ob ustanovitvi ^>red 12 leti je to grosistično podjetje brez večjih osnovnih sredstev doseglo okoli 400 milijonov dinarjev prometa. V teh letih pa se je razvilo v podjetje, ki bo letos doseglo blizu 2,3 milijarde dinarjev blagovnega prometa, medtem ko nabavna vrednost osnovnih sredstev dosega 100 milijonov. V sklopu podjetja posluje 12 prodajaln na drobno. Podjetje sicer oskrbuje trgovsko mrežo na področju celjskega in mariborskega okraja in delno tudi sosednje SR Hrvatske. Lani so si zgradili sodobno skladišče za tekstilno in živilsko blago. Letos so poskrbeli za bencinsko črpalko za vse vrste tekočih goriv v Poljčanah, adaptirali in modernizirali prodajalno z živili »Boč« v Poljčanah, zgradili lastno mehanično delavnico in za svoj avtopark kupili 3 nove kamione TAM 4500.
V zvezi z nadaljnjim razvojem in modernizacijo maloprodajne mreže bi bilo nujno potrebno obnoviti stav-
Novi skladiščni prostori
Grosističnega trgovskega podjetja »Preskrba« Poljčane
bo, kjer imajo trgovini z železnino m t<
tekstilnim blagom. To brez pt>m3ci iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada ne bo šlo. Sicer so glede na dosedanji razvoj vse prodajalne v Poljčanah in Makolah specializirane. Navzlic temu sedanji prodajni prostori v Makolah ne ustrezajo njihovemu namenu in zato predvidevajo gradnjo novih lokalov paviljonskega tipa. Že v naslednjem letu naj bi uredili novo skladišče na železniški postaji ter preuredili in povečali predpakir-nico blaga. Podjetje še zdaj posluje v neprimernih prostorih, vendar ureditev novih odlagajo zavoljo drugih nujnih investicijskih del. Tudi v tem se kaže skrb, kako bi čim bolje postregli in zadovoljili svoje potrošnike.
delovne organizacije. V teh letih bodo postopno modernizirali, delno razširili ter na novo opremili vseh sedanjih osem obratov ter uredili nekaj novih. Predvidena je adaptacija in razširitev hotela, gradnja motela na Videžu ob novi cesti Maribor— Ljubljana, ureditev vile Pohorje na Visolah, Doma v Šmartnem na Pohorju — da omenimo le nekatere novosti. Za razvoj in modernizacijo podjetja naj bi vložili 231 milijonov, predvidevajo pa, da se bo promet v tem času podvojil.
OBRTNO TAPETNIŠTVO IN SEDLARSTVO OPLOTNICA
GOSTINSKO
PODJETJE
»KOLODVOP«
PRAGERSKO
Komaj lani ustanovljeno bo s 26 zaposlenimi letos izdelalo za 50 milijonov dinarjev najrazličnejših tapetniških in- sedlarskih izdelkov, medtem ko za prihodnje leto predvidevajo že 80.. milijonov dinarjev skupnega dohodka. Razen vseh vrst tapetniških izdelkov 0 kavči, fotelji, žimnice,-platnene rolete in drugo) so si pridobili poseben sloves z usnjeno galanterijo, zlasti z ženskimi torbicami ter raznovrstnimi zaščitnimi sredstvi, ki jih zvečine prodajajo tovarni IMPOL v. Slovenski Bistrici.
Petnajstčlanski kolektiv tega podjetja je najbolj ponosen na dvoje: v zadnjih letih so precej modernizirali tako kolodvorsko restavracijo na železniški postaji v Pragerskem kot drugi njihov obrat v Zgornji Polskavi in drugič: v restavraciji na Pragerskem prodajajo jedila po najnižjih cenah izmed vseh gostinskih obratov v občini.
MOŠKO IN ŽENSKO KROJAŠTVO POLJČANE
TUDI NJIHOVE USLUGE SO POTREBNE
Pred 15 leti sta se v Poljčanah združili dve zasebni krojaški delavnici in tako je nastalo sedanje obrtno podjetje. Trenutno imajo 12 zaposlenih, izmed katerih so trije mojstri. Izdelujejo moška in ženska oblačila po meri ip bodo letos dosegli 6 miljonov prometa.
Za seboj imajo petnajst ■ let napornega dela. Začeli so s petimi delavci. Z lastnimi sredstvi so postopoma zgradili montažno halo in kupili potrebna osnovna sredstva. Tako so dosegli sedanji obseg poslovanja, ko s 60 delavci in 15 vajenci ustvarjajo 230 milijonov dinarjev prometa. Že v letu 1965 pa pričakujejo, da bodo zaposlovali 120 delavcev in do-
MIZARSKO DOLARSKA DELAVNICA v Slovenski ' Bistrici je obrtno podjetje, ki za krajevne potrebe po naročilu izvršuje vsa mizarska in kolarska dela, obenem pa sprejema tudi popravila. V tem podjetju je zdaj zaposlenih 11 delavcev, ki bodo letos ustvarili 22 milijonov dinarjev bruto dohodka.
KRUHA NE ZMANJKA
PEKARNA
POLJČANE
Letovišče grad Štatenberg postaja vse bolj privlačna postojanka za lovski in ribiški turizem. Dostop do gradu bo še olajšan, ko bodo prihodnje leto do konca asfaltirana cesta Makole—Štatenberg
je. Vsak dan spečejo okoli 18.000 kg kruha in 3000 žemelj. Tako njihov 15-članski kolektiv doseže okoli 50 milijonov dinarjev prometa na leto.
{
LEKARNA
SLOVENSKA
BISTRICA
VODNA
SKUPNOST
SLOVENSKA
BISTRICA
Štiridesetčlanski kolektiv VODNE skupnosti v Slovenski Bistrici že pet let vrši melioracijo potoka Ložnica in pritokov. Zaključili so nekako polovico vseh del, ki so zanje letno vlagali po 25 milijonov dinarjev. Da bibila dela hitreje zaključena, bo treba začeti še s hidromelioracijo zemljišča v sklopu KZ Slovenska Bistrica.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE SLOVENSKA BISTRICA
posluje že od 1. januarja 1961. leta in organizira službo zaposlovanja v občini. S tem opravlja — tako za delovne organizacije kot za vse tiste, ki iščejo zaposlitve ali bi se radi izučili nekega. poklica .— izredno pq-trebno, družbeno, koristno, glede na problematiko pa' precej nehvaležno poslanstvo. Zavod, sicer, če govorimo o vsebini njegovega dela, na splošno organizira službo zaposlovanja delavcev, skrbi za zaposlovanje začasno zaposlenih in delovnih invalidov. Da bi ob tem ustregel tako delovnim organizacijam, ki potrebujejo kader, obenem pa vsem, ki bi se želeli zaposliti, zavod sproti opravlja vse analize o potrebah po kadrih in po želenem kvalifikacijskem sestavu. Obenem imajo seveda natančne preglede o tistih, ki bi se želeli zaposliti. Tako kot povsod drugod tudi v tej občini ženske, po strokovnem znanju skoraj v celoti nekvalificirane, predstavljajo največji del nezaposlenih. Sicer po svojih močeh skuša omogočiti povečano zaposlovanje s tem, da delovnim organizacijam pomaga s krediti za odpiranje novih delovnih mest.
Naslednja in ne najmanj pomembna naloga Zavoda pa je poklicno usmerjanje mladine. To in ostale dolžnosti ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE v Slovenski Bistrici precej lažje izpolnjuje, odkar si je lani z lastnimi sredstvi uredil ustrezne ' delovne prostore.
Slovensko Bistrico in okolico preskrbuje s kruhom, pecivom in slaščicami PARNA PEKARNA, ki je v novi zgradbi povečala svoje zmogljivosti za več kot sto odstotkov. Delovni kolektiv se je zavzel tudi za razširitev prodajne mreže in odprl nove prodajalne V mestu, Pragerskem in Polskavi. V Slovenski Bistrici pa so odprli tudi novo slaščičarno. Tako je občanom zagotovljeno vedno dovolj kruha, peciva in slaščic, v primeru nuje pa lahko spečejo še tudi znatno več kruha, kot ga trenutno prodajo. Da bi vse to uredil, je delovni kolektiv porabil 55 milijonov dinarjev in zaposlil precej novih delavcev.
DOM
UPOKOJENCEV
POLJČANE
Še preden je bila v Slovenski Bistrici zgrajena nova pekarna, se je moral kolektiv PEKARNE POLJČANE truditi predvsem za to, da je napekel dovolj kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki so jih tistikrat še s konjsko vprego vozili malone v vse sosednje kraje in tudi v Slovensko Bistrico. Zdaj razpolaga PEKARNA POLJČANE s sodobnimi furgoni za prevoz pekovskih izdelkov, s katerimi zalaga Poljčane, Makole, Studenice in po potrebi tudi druge kra-
DVE
STANOVANJSKI
SKUPNOSTI
Kolektiv »LEKARNE« v Slovenski Bistrici, ki šteje 5 zaposlenih, je doslej z lastnimi sredstvi poskrbel za vso tisto opremo in pripomočke,
ki jih potrebuje pri izvrševanju njihovega poslanstva. Čeprav lekarna nepretrgoma posluje 11 ur dnevno, v ostalem času pa je poskrbljeno za dežurno službo, kadrovskih težav ne čutijo, ker so ves čas skrbeli tudi za potrebno osebje. Z novim letom bodo k »Lekarni« Slovenska Bistrica, priključili še lekarniško postajo v Poljčanah in hkrati iz lastnih sredstev odplačali ves inventar. Sicer pa ostaja njihova največja želja, da bi dobili prostore bližje mesta, s čimer bi bilo ustreženo predvsem potrošnikom.
»KEMOCID«
SLOVENSKA
BISTRICA
Čeprav ta zavod za deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo posluje poldrugo leto, si je s svojim solidnim delom v protiepidemiološki službi pridobil in utrdil dober sloves po vsej Sloveniji in deloma tudi na področju SR Hrvatske. Poslovni partnerji zavoda so bolnice, zdravilišča, industrija, kmetijstvo ter trgovska, gostinska in obrtna dejavnost, ki se v vedno večji meri zavedajo gospodarske škode, ki jo povzročajo glodale! in insekti; obenem pa sicer nevidnih ppsledic v zdravstveni preventivi.
KEMOCID skrbi za učinkovitost storitev tudi po- letnih, časih. Tako poleti dajejo prednost uničevanju raznih insektov v objektih množičnih ' bivališč.
Zavod si je že ustvaril lastna sredstva za opremo strokovnih ekip in za nakup zaščitnih sredstev. Po perspektivnem planu razvoja pa naj bi v naslednjih letih zgradili lastno upravno gospodarsko poslopje s stanovanji za delavce in nakupili še več sodobne opreme.
Dom posluje kot zavod s samostojnim financiranjem, razpolagajo z 246 posteljami. 34-članski kolektiv — med njimi medicinska sestra in 2 bolničarki — se trudi, da bi kar najbolje ustregel vsem starejšim osebam, ki sta jim potrebna zdravstvena nega in pomoč zaradi starosti. Za razvedrilo oskrbovancev so v domu uredili prijeten kotiček s televizorjem, radio aparatom in dnevnimi ter drugimi časopisi, naposled pa še s knjigami iz domske knjižnice. Doslej so v domu uredili tudi sodobno pralnico. Zdaj bi radi modernizirali še kuhinjo in zamenjali pohištvo v sobah, ki z belimi železnimi posteljami preveč spominjajo na bolniške sobe.
V občini delujeta dve stanovanjski skupnosti. Medtem ko stanovanjska skupnost v Oplotnici glede
Ob prazniku občine Slovenska Bistrica čestitajo občanom i° jim želijo kar največ delovnih zmag tudi v prihodnje Občinska skupščina Slovenska Bistrica, vse družbeno-politič-
ne organizacije v občini ter v reportaži opisane delovne organizacije. Njim se pridružujejo še kolektivi Kmetijskega kombinata Ptuj — obrat Pragersko, Granitne industrija INGMAG Pohorje —
Cezlak ter vsa druga, predvsem trgovska podjetja, ki imajo v občini svoje poslovalnice
11
Spomenik NOB v Slovenski Bistrici
21. komuna DOMŽALE
1.	komuna VELENJE
2.	komuna IDRIJA
3.	komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna KAMNIK
6.	komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10. komuna NOVA GORICA
11.	komuna GROSUPLJE
12.	komuna MURSKA SOBOTA
13.	komuna PTUJ
14.	komuna TREBNJE
15.	komuna METLIKA
16.	komuna RADOVLJICA
17.	komuna RAVNE
18.	komuna ŽALEC
19.	komuna ŠKOFJA LOKA
20.	komuna SLOVENSKA BISTRICA
Domžalsko komuno odlikujeta dve izraziti dejavnosti: INDUSTRIJSKA in KMETIJSKA proizvodnja. Obe sta si enakovredni v ritmu razvoja ter v povečevanju narodnega dohodka, četudi je delež industrijskih podjetij pri oblikovanju narodnega dohodka komune znatno večji. Industrijska proizvodnja namreč predstavlja malone 80 odstotkov v narodnem dohodku, vendarle pa uveljavljanje sodobnih agrotehničnih pridobitev v kmetijski proizvodnji že kaže na dosegljivo maksimalno stopnjo izkoriščanja rodovitnih obdelovalnih površin, ki s tržnimi presežki predstavlja zadovoljivo ravnotežje naporom delovnih kolektivov v industrijskih proizvodnih organizacijah. Vse to pa seveda govori v prid opazni rasti družbenega standarda, ki po svojem zunanjem videzu že skoraj uvršča DOMŽALE — kot središče komune — med izrazita ljubljanska predmestja.
Ze sama bežna presoja o razvoju Posameznih gospodarskih dejavnosti kaže na ugoden diagram: ob polletju se srečamo z 18 odstotkov višjo realizacijo (plačano!) kot v lanskem polletju, pri čemer velja poudariti, da je fakturirana realizacija še za 10 odstotkov višja. Res, materialni stroški so v prehodu lanskega v letošnje gospodarsko obdobje dokaj narasli, vendarle pa končni rezultat Pripoveduje o 14-odstotnem porastu narodnega dohodka. Hkrati je tu komaj zaznaven porast števila zaposlenih (nekaj nad 2 odstotka!), kar je sPet legitimacija produktivnosti, ki ^namuje 9-odstoten porast. Če Upoštevamo pri tem nevsklajen porast osebnih dohodkov — za 18 odstotkov — in skladov — za 14 odstotkov — potlej ne smemo mimo ugotovitve, da so gospodarske organizacije v komuni ob skrbi za mehanizacijo, boljšo organizacijo dela, Posameznikovo produktivnost malce zamižale od delitvi čistega in osebnega dohodka, nedvomno pa v korist delovnim kolektivom, ki prav te dni razmišljajo o sedemletnih proizvodnih planih in bodo lahko, če je količkaj zamujenega, zamujeno tudi dohiteli.
Z uspehi v kmetijski proizvodnji Pas lepo seznanja primerjava proizvodne stopnje družbenega s stopnjo zasebnega sektorja. Če je zasebni kmetovalec pridelal na hektar 19 centov pšenice, jo je družbeni 31, detelje 50, družbeni 70, če je zasebnik pridelal na hektar 170 centov krompirja, je bilo to še zmerom slabo nasprotje proizvodnim uspehom družbenega sektorja, kar podčrtuje še številke o vrednosti skupne Proizvodnje: indeks 168 je mikavna številka za uspehe družbenega seklja lani ob primerjavi s predlanskim kot tudi indeks 121 in več, ki Primerja letošnje uspehe z lanskimi. Enakovredni indeksi v neorganiziranem zasebnem sektorju so najpoprej rb zatem 101, v organiziranem pa 75 ‘n nato 140. Grobe številke še po-v?do o dvakratnem povečanju tržnih V:Skov pri vzreji govedi, o 11-krat-nem pri prašičereji, o 1,6-kratnem Povečanju v proizvodnji mleka, kar ■e spet zrcalo specializacije proizvodnje in iskanja boljših delovnih
hictod.
S podrobnostmi v dejavnosti poteznih gospodarskih organizacij cznanja reportaža. Uvod pa ne fhe mimo očitnega odraza gospodarjih dejavnosti komune v vsakda-ujem življenju občanov: v letih 1960 U 1961 je bilo potrošeno za potrebe snovnih šol 48, lani skoraj 55 mi-lonov. Izračun ^?brih 23.000,
/«00 dinarjev na enega učenca, miturno-prosvetno dejavnost ozna-Uje ge samo- zapisek o letošnjem P°Tošniškem sejmu, uveljavljeni jhlnifestaciji gospodarske moči v °mžalah, ki je zabeležil okoli 20 ^mskih prireditev in 15 glasbenih ,?stopov. V dopolnitev še odstavek, Pripoveduje o zdravstveni službi komuni: blizu 75.000 ambulantnih ugledov, 33.700 storitev, 42.000 Poratorijskih pregledov, 23.800 di-i'mzerskih pregledov in nad 8.000 (.gjjhh cepljenj — je vsekakor preboja skrb komune ter njenega
potrdi v letu 1961 že 32 in
1960
lani

zdravstvenega omrežja za dobro počutje prebivalcev, da posebej ne omenjamo delo zobnih ambulant, obiske pri otrocih, nosečnicah ...
Bržkone niti ni potrebno človeku, da se posebno zamisli nad omenjenimi številkami; te številke so nedvomno osnovane v rastočem diagramu gospodarskih organizacij, ki iz leta v leto povečujejo lastno proizvodnjo, ustvarjajo z uveljavljanjem svojih proizvodov na domačem in na tujem tržišču ugoden narodni dohodek, ki je ob osebnem dohodku delavcev nepogrešljiv oblikovalec celotnega družbenega standarda, vsakdanjega življenja v naseljih komune.
SORAZMERJE MED INDUSTRIJSKO IN OBRTNO PROIZVODNJO
Nekaj prijetnih ugotovitev za uvod v ilustracijo dela in proizvodnje TOVARNE USNJENE GALANTERIJE »TOKO« Domžale: na letošnjem Sejmu mode v Beogradu je kolektiv podjetja prejel »Zlato košuto« (drugo leto zapored!) za domiselni vzorec ženske torbice. Tisoč-članski delovni kolektiv je zadovoljivo realiziral 9-mesečni proizvodni program, plan izvoza pa je znatno presegel. Osnovna rekonstrukcija tovarne je v zadnji fazi. 22 novih strojev za potrebe proizvodnje usnjene galanterije je pred durmi. Kolektiv je uvedel drugo delovno izmefto.
Te ugotovitve govore v prid 7-letnega plana tovarne »TOKO«, ki namerava v tem času povečati proizvodnjo za 77 %, pri čemer velja poudarek na daljnem prehajanju iz obrtnega v industrijski način proizvodnje.
Industrijski način proizvodnje in
z njim večja delitev dela pa si v mejah možnosti za to stroko kljub težavam hitro utirata pot. V sedemletnem programu predvidevajo proizvodnjo na tekočem traku ali krogu vsaj za tiste grupe izdelkov, ki jih je mogoče plasirati v takih količinah, da se ta način izplača. Količina posameznega artikla pa je vsekakor odvisna od tržišča in seveda od predmetov, ki so ob določenem času konjunkturno blago na trgu. Nedvomno je industrijski način proizvodnje izvedljiv, terja le zajetnejšo surovinsko osnovo, ki je temeljni pogoj za nemoteno proizvajanje večjih serij enakih ali vsaj zelo podobnih izdelkov.
Obrtniški način proizvodnje zaradi modnega vpliva na tovrstne izdelke ter široke prodajne mreže na tu in inozemskih tržiščih pa je še nadalje potreba obdržati precej obširen asortiment izdelkov. Tako stanje in pa raven razpoložljive mehanizacije za usnjeno galanterijsko stroko pa še nadalje narekuje znaten del izdelkov proizvajati na obrtni oziroma polobrtni način. Delež
OB OSNOVAH SEDEMLETNEGA NAČRTOVANJA
dela je v strukturi cene omenjenih proizvodov izredno visok. Toda tržišče zahteva takšen način proizvodnje; podjetje ima usposobljene številne delovne ekipe, ki vsaka zase ter skladno s proizvodnim programom izdelujejo posamezne izdelke od prirezovanja do prvih šivov in do končnega oblikovanja. Pri tem opravilu lahko ekipa prihrani na času edino le ob pomoči hitrejših prire-zovalnih in šivalnih strojev, zanesljivejšem lepilu, ob okretne j ših rokah.
Pogovor o surovinski osnovi pa je 'podoben kočljivim vprašanjem brez odgovora: specializirana proizvodnja ženskih torbic in druge usnjene galanterije upošteva in ceni predvsem — galanterijsko svinjsko usnje.
Tega usnja pa ni na pretek. Dve tovarni za proizvodnjo svinjskega usnja — Vrhnika in Kamnik — izkoriščata komaj polovico vseh svojih strojnih zmogljivosti, ker pač ni surovine, surove kože. Obe tovarni sta pomembna izvoznika strojene kože v dežele čvrste valute: tam v Ameriki cenijo svinjsko kožo kot antilopino, krokodilovo... Kamnik in Vrhnika lahko izvozita, kolikor hočeta in kolikor moreta. Ti dve tovarni pa seveda zadovoljujeta potrebe domače usnjarske industrije, med vsemi potrebe domžalske tovarne »TOKO«. To zadovoljevanje pa nikakor ni superlativ; je komaj zadostno in četudi zelo preprost izračun pove, da je svinjska koža, predelana v galanterijski proizvod, natanko petkrat dražja na zunanjem tržišču kot zgolj ustrojeno, metrsko blago.
Vzroki so globlji. Začenjajo pri živinorejski proizvodnji. Čas negovanih prašičev, večjega odkupa surovih svinjskih kož, je mimo. Farmska proizvodnja pujskov, bekonov, klavnice in prehranska industrija, izredne možnosti izvoza, naglica v proizvodnji mesne industrije — ne dovoljujejo nikakršne pozornosti do surove svinjske kože, ki so za proizvajalca zanimivejše blago kot meso, kot pa industrijska surovina za nadaljnjo predelavo. Zategadelj je svinjskega usnja malo, iz leta v leto manj.
In vendar je surova svinjska koža nadvse potrebna:	industriji
usnja, industriji usnjene galanterije!
Drugo so razni boksi iz govejih kož. Teh je sicer dovolj, vendar pa več tako imenovanih čevljarskih boksov, ki spet ne ustrezajo proizvodnji usnjene galanterije.
Osnovno vprašanje se potemtakem resnično suče okoli surovinske baze, ki ima neprecenljivo vrednost za planiranje v proizvodnji usnjene galanterije. Ta baza je zaenkrat nepopolna: bržkone je umevna želja kolektiva »TOKO«, da prevzame neka naša tovarna za proizvodnjo strojnega usnja specializirano proiz-
Toko Domžale — izdelava torbic
Toko Domžale — po končanem delu — domov!
vodnjo galanterijskega usnja. Ampak — samo galanterijskega usnja, bodisi iz surovih svinjskih, bodisi iz govejih ali drugih kož. Semkaj seveda sodi vse ostalo: od barv do lakov, od načinov strojenja do pre-šanja.
Konkretno: gre za 50.000 kvadratnih metrov gladke svinjske kože, za 30.000 kvadratov prešane in za 15.000 metrov svinjskega spodnjega usnja. Tej količini, ki jo tovarna letno potrebuje, lahko dodamo še
35.000	kvadratnih metrov gojevih boksov, katerih proizvodnja pa velja samo potrebam domačega trga. Ta osnova predstavlja dosegljivo letno realizacijo podjetja, ki se že približuje dvema in pol milijarde prometa, pri čemer je vredna pozornosti vsota petsto tisoč dolarjev, kar je možen izvoz v zdajšnjih delovnih pogojih in bo še toliko možnejši ob izpopolnjeni notranji organizaciji dela, ob novih strojih, ob drugi izmeni.
Vse tole razmišljanje je iz računa delovnega kolektiva. 1000 mladih deklet in žena, med vsemi je le ne-
znatno število moške delovne sile, ki se vozi na delo v tovarniška obrata iz raznih naselij in krajev iz domžalske ter tudi iz sosednjih komun (poslednja informacija: podjetje bo uvedlo avtobusno progo na relaciji tovarna—Vransko!) vsekakor hoče kot prizadeven proizvajalec vplivati na vsakoletni diagram proizvodnje, na rast skupnega dohodka in osebnih prejemkov. Vse njihovo prizadevanje pa je dokaj ničevo ob počasnem reševanju osnovnega problema: pomanjkanja odgovarjajočih kvalitet surovin. Zaradi tega je toliko pomembnejše razpravljanje o surovinah, o možnostih povečanja surovinske osnove, o zbliževanju proizvodnih programov živinorejske, prehranske, usnjarske industrije s programom industrije usnjene galanterije. To razpravljanje je prav zdaj nadvse pomembno, ko teko pogovori o sedemletnem načrtovanju, ko si kolektivi kot skupnost, komuna in posameznik upravičeno obetajo od daljnjih vloženih naporih višji nivo družbenega in osebnega standarda.
8
Domžale
1'XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXVvXX\XX>^^^XXV^XXXXXXX\XVX<XV<\XX>XXXX\XVv^W^\XNXViS>XMVX>XXXX>^XXXXVXX\X\XXX>X>>XXXXX^XXX>^XX\XX>XXXNXVVVXXXXX>X>^XXXXXXXXXX'^\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\X\X'xXXXXX'X\X\X\X\XXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXX'X<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXX ;,J
DELAVSKA ENOTNOST — Št. 50 — 21. decembra 1963

cnjsn®8*
Združena kemična industrija Domžale
Papirnica Količevo — novi kartonski stroj
i
s
PROIZVODNJA JE ENO — UPORABA BISTVENO
Marlux, poliester, kazeinske barve, Jaki in premazi, oljnati minij, svinčevo belilo — so vsakdanja imena vsakdanjih proizvodov Združene kemične industrije Domžale — ki uvrščajo delovni kolektiv te tovarne med proizvajalce v posebni panogi sodobne kemije.
Široka potrošnja, usnjarska in živilska industrija, proizvodnja avtomobilov in pohištva, kovinska industrija — so naslovi v spisku odjemalcev, katerih končni proizvodi so v precejšnji meri odvisni od dobavitelja barv in lakov, tesnil in premazov. Če dodamo tej začetni informaciji še škrob, ki je prav tako proizvod Združene kemične industrije v Domžalah, potlej že izstopa predstava o življenjskem prostoru tovarne, ki ji pripada v organizirani verigi vseh naših centrov kemične industrije. Predstavo lahko še dopolnimo š širokim asortimanom umetnih smol in lepil, katerih proizvodnja je podčrtano poglavje v nadaljnji proizvodnji.
Razmišljanje o tej proizvodnji pa nas seznani s problemi, ki jih bazična kemična industrija malone ne pozna. In med njimi je morda na prvem mesto: spreminjajoči se modni ukus potrošnika in sploh spreminjajoče se zahteve tržišča. Včeraj sp bili mikavni laki z visokim sijajem, danes so tako imenovani mat-laki iskan proizvod; včeraj je bilo povpraševanje naklonjeno ni-tro-lakom, danes predvsem1 poliestrom; včeraj je imela svojo ceno klasična barva, danes sodobnejša, sintetična... Ta včeraj in danes narekujeta tovarni dokajšnjo 'mero sposobnosti hitrega prilagojevanja potrebam trga in hkrati domiselno okretnost pri spreminjanju tehnologije dela glede na iskan proizvod.
Ta pečat proizvodnje glasno opozarja na vrednost proizvodov, ki pokaže svoj obraz šele po uporabi. Ne zgolj poostrena kontrola proizvodnje in finalnih izdelkov, dobra priprava dela, intenzivnost pri uveljavljanju standardizacije surovin in proizvodov, skrbno atestiranje, pač pa briga tovarne in proizvajalca za popolna navodila pri uporabi in doslednost kupca pri uporabi navodil — je legitimacija podjetja in njegovih proizvodov. Majhna malomarnost se hitro maščuje! Toda to maščevanje gre navadno na račun proizvajalca in ne na račun koristnika. Od tod precejšnja mera prizadevnosti domžalske tovarne, da z nenehno inštruktažo uporabnikov njenih proizvodov uveljavlja nedotaknjeno vrednost blaga, ki ga nudi tržišču. Dejstvo zadeva ob splošno raven: ni dovolj samo proizvajati (recimo dvokolesa!), znati je treba tudi koristiti, smotrno koristiti (kaj mi koristi kolo, če ga ne znam voziti!) in ravno v tem je globok smisel tehnične kulture, ki sega od proizvajalca do potrošnika.
V podjetju je zaposlenih 400 delavcev; 14 med njimi je inženirjev. Lepo število na videz, a vendar še zmerom ne povsem vsklajeno s potrebami. Predvsem: s perspektivnim razvojem! Misel velja trojni dejavnosti: raziskovalnemu delu, organizaciji proizvodnje, delu z odjemalci, s koristniki proizvodov. Raziskovalno delo je odločilnega pomena. Sodelovanje z instituti presega s svojim znanstveno raziskovalnim delom vsakdanje potrebe proizvodnje, saj sega dosti dlje, obenem pa med številnimi raziskavami izbira najugodnejša dognanja za potrebe tovarniške proizvodnje, manj ugodna dognanja pa odklanja in prepušča času. Zatem je tu proizvodnja: tehnološki postopki so sicer mehanizirani, vendar pa predpriprava dela zahteva visok kvalifikacijski nivo delavcev, saj so v rokah njihovega znanja, njihove sposobnosti milijoni. Zanimiva je primerjava nekaterih indeksov! Ob izhodišču leta 1959, ko spoznamo indeks 100 ob preseženih dveh milijardah skupnega dohodka, je indeks lani 159, letos bo 202 in prihodnje leto 270, kar spet predstavlja blizu šest milijard skupnega dohodkai V tem času se število zaposlenih ni bistveno spremenilo, saj je indeks trenutno zaposlenih v primerjavi s številom zaposlenih pred štirimi leti — komaj 123, naslednje leto pa bo bržkone 130. Podatki gredo v prid izpopolnjeni mehanizaciji, notranji organizaciji dela, produktivnosti in delovni usposobljenosti. Vsak delavec v tovarni je usposobljen za delo na dveh delovnih mestih.
Značaj kemične industrije je takšen, da terja premišljeno razporejanja delovne sile. Delavec ima lahko le tri mesece opravka s svinčevimi oksidi (za primer!), potlej mora zaradi skrbi za zdravje zamenjati delovno mesto z drugim. Potemtakem mora biti delavec, usposobljen za opravljanje dveh, pogosto med seboj dokaj različnih opravil. Znanje delovnega kolektiva pa ni samo izmera usposobljenosti na delovnem mestu, ampak si podjetje prizadeva, da izpopolni delovni kolektiv s čim večjim številom tehnikov, ljudi s srednjo in višjo šolsko izobrazbo.
Pri kraju so tu še prepotrebni kadri — visokokvalificirani — ki
preverjajo uporabo tovarniških izdelkov na terenu. Ta teren pa ni brez zahtev! Delo v usnjarski industriji zahteva človeka, ki ima usnjarske veščine v malem prstu, svetovalec pri uporabi laka 'in poliestra v lesni industriji mora poznati les ter njegove lastnosti, predstavnik tovarne v kovinski industriji mora biti kovinar, skratka, inštruktaža na terenu, pri odjemalcih, ne sme in ne more biti brez zadovoljivega števila ljudi z znanjem, ki je enako nivoju znanja visokokvalificiranega delavca. Takšnih ljudi pa tovarna potrebuje iz leta v leto več, njihovo število raste s proizvodnjo, s številom odjemalcev, z asortimentom proizvodov.
In mora rasti. Presodimo mimogrede o odločilni vlogi Združene kemične industrije pri uveljavljanju naših proizvodov lesne, usnjarske, kovinske in živilske industrije na tujem tržišču! Presodimo pač o soodgovornosti posrednega izvoznika, ki je enako soudeležen pri oblikovanju solidnosti naše ponudbe v tujini kot neposredni izvoznik. Občutek soodgovornosti in z njim uveljavitev kvalitete naših proizvodov pa očitno spodmika tla škodljivi miselnosti, ki še prerada predpostavlja tuje proizvode domačim, ki brezglavo občuduje vse, kar je tujega, domače blago pa zavrača.
Znanje za uporabo, uporaba doma proizvedenega blaga, povpraševanje na domačem trgu in sploh predvidevanja v razvoju domače industrije pa je temelj predpostavke, da se bo vrednost blagovne proizvodnje Združene kemične industrije Domžale povečala v prihodnjem letu za 45 odstotkov, v letu 1970 — ob koncu sedemletnega plana — pa . natanko za 4,5-krat. Pri tem bo, delež obeh obratov — Domžale in Količevo — enak, poudarek pa bo predvsem na proizvodnji oljnih ter siritetskih lakov in emajlov, vodotopnih barvah in razredčilih, na raznih smolah, kromovih soleh ...
Informacijo o proizvodnji dopolnjujejo urejeni notranji odnosi. Pet ekonomskih enot ima s statutom podjetja zagotovljene pravice in podčrtane dolžnosti. Soodgovornost vsakega posameznika pri upravljanju ni le posameznikov delež pri formiranju narodnega dohodka, ampak tudi njegov delež pri oblikovanju njegovega osebnega dohodka in hkrati tistih razpoložljivih sredstev, ki jih menja kolektiv vsako leto za rast družbenega standarda. Podjetje je že doslej namenilo nad 145 milijonov za stanovanjske zgradbe ter za objekte družbenega standarda — in prav te dni, ko teko v kolektivu pogovori o statutu, drami pozornost članov delovnega kolektiva tisti člen v statutu, ki zagotavlja posameznikom in kolektivu iz ustvarjenih skladov tovarne vnaprej določene koristi.
NENAVADEN
BAROMETER
DRUŽBENE
POTROŠNJE
Malce iz Domžal v smeri proti Celju stoji ob cesti skromno opozorilo:	PAPIRNICA KOLIČEVO!
Preskromno nemara v primerjavi z gladkim asfaltom, ki se tik pred Virom sproži v levo ter popelje popotnika med svetlimi pročelji novih stanovanjiskh hiš, med ograjenimi vrtovi, sadovnjaki, pred dveri tovarne, ki sodi med naša največja središča papirne industrije.
Visok dimnik izdaja tovarno. Brez njega spominja Količevo na veliko naselje. Visoka drevesa, zelenice, cvetje — vse to je značilnost tega naselja. Velika ploščad pred vhodnimi vrati je svojevrsten vhod v tovarno: tudi tu dominira cvetje in tu zamenjuje arhitektova domiselnost običajne tovarniške dveri z razkošnejšim portalom, z umito cesto, pločnikom, z mikavnim licem.
Tu torej proizvaja edinstvena jugoslovanska tovarna za izdelavo — kartona. Brez te proizvodnje bi se zaman ogledovali za uspehi domače ambalažne industrije, ne bi bilo varnega transporta, ne bi bilo navadnih železniških vozovnic, ne bi bilo načrtovanj v naših kartonažnih to-
varnah. Osnova za njegovo proizvodnjo so lesovina, celuloza, star papir... 24.000 ton je zdajšnja proizvodnja PAPIRNICE KOLIČEVO. V tej količini so zajeti kartoni, lepenke in papirji raznih kvalitet. Sedemletni plan nadaljnjega razvoja tovarne pa predvideva porast celokupne proizvodnje na 56.000 ton, pri čemer bo samo delež dveh gigantskih strojev za proizvodnjo kartonov — 34.000 ton letno. V tej proizvodnji gre prvo mesto tako imenovanim kromonadomestek — kartonom, ki so iskan proizvod na domačem in na tujem tržišču.
Sploh je domače in tuje tržišče tisto, ki narekuje tovarni poviševanje proizvodnje. Potrebe so iz dneva v dan večje, skladno z rastjo in z razvojem drugih proizvodnih središč raste povpraševanje in ponudba »Količevega« že počasi zaostaja. Vsekakor, pomembna pridobitev za kolektiv je bila pred tremi leti gigantska aparatura za proizvodnjo, kartona. To je avtomatski mehanizem, ki sam regulira gostoto in razporeja surovinsko kašo v ustrezne plasti,, sam pomika zamotano kolesje, suši in lika, obrezuje in skoraj bi lahko dejali — skladišči proizvo.dno blago.
Temu orjaku pridružuje sedemletno načrtovanje še enega. Njegova proizvodnja bo čez sedem let natanko takšna, kakršna je trenutna proizvodnja vseh ostalih mehanizmov v tovarni, vseh strojev za proizvodnjo raznih kvalitet. Novi stroj naj bi sam proizvedel 24.000 ton kartona.
Povečana proizvodnja seveda kaže na potrebo povečanja surovinske osnove: zategadelj je umevna odločitev delovnega kolektiva »PAPIRNICE KOLIČEVO«, ki je razporedil razpoložljiva investicijska sredstva tudi v korist razvoja surovinske baze — tovarne celuloze v Goričanah in rudnikov kaolina v Črni. Upravičenost takšne raporeditve je naglasil ob izdaji prvega skupnega glasila papirniške industrije (Količevo, Vevče-Medvode) tov. Ivo Sonc, direktor podjetja: »Oba delovna ko-. lektiva sili k skupnemu sodelovanju skupno prizadevanje za čimprejšnjo trajno rešitev osnovnega problema obeh papirnic: izgradnja in razširitev celuloznega obrata v Medvodah,
kar pomeni solidno in naravno surovinsko bazo Vevč in Količevega.« Pri tem je tov. Some poudaril skladnost interesov obeh tovarn: Vevče razvijajo proizvodnjo širokega asortima-na kvalitetnih papirjev, Količevo pa kartonov in lepenk.
Bežna ocena ostvarjenega delovnega programa v mesecu avgustu letos podčutuje domnevo o specializaciji Količevega: v proizvodnji lesovine je dosegel kolektiv indeks 133,6 (primerjava plan in realizacija!), v proizvodnji pisalnih in tiskovnih papirjev 131,4, pri ovojnem in embalažnem papirju 129, pri kartonu 122,4 in pri lepenki 109,9, ob tem pa je dosegel pri proizvodnji drugih papirjev le indeks 75,1, kar se odločno nagiba v korist specializirane proizvodnje, ki je tudi cilj in namen delovnega kolektiva.
Informacije o zdajšnji, trenutni situaciji v tovarni ter o načrtovanjih delovnega kolektiva, lahko dopolni diagram razvoja podjetja. Njegov rojstni dan sodi v leto 1920, ko je imela takratna tovarna na razpolago tri stroje, ki so proizvedli v 24 urah
tri tone sive lepenke. Proizvodnjo teh strojev je pozneje dopolnil stroj za izdelavo papirja, čez nekaj let pa še stroj za izdelavo sestavljenih kartonov. Tedanji lastnik je imel posluh za tedanjo konjunkturo njegovih izdelkov. Zrcalo tej konjukturi je bilo nadaljnje izpopolnjevanje strojnega parka in z njim asortirnan izdelkov: kartonom se je pridružil plakatni, pelir in kuler papir, pa pergamin in pergamentni nadomestek.
Vitalnejši razvoj beleži podjetje z letom osvoboditve. Industrijski tir. nov parni kotel, nova parna turbina, novi stroji — vse to podvoji skupno proizvodnjo v minimalnem času-Program sedemletnega razvoja pripoveduje o novem; o lesobrusilnici za proizvodnjo lesovine s skupno zmogljivostjo 15.000 ton v končni fazi, o novem kartonskem stroju, k1 bo približal proizvodnjo ter z njo ponudbo tovarne domačemu povpraševanju in povpraševanju v tujin’-Ob teh dveh osnovnih objektih vsebuje program še izgradnjo manjših, pomožnih objektov: povečanje skladišč za surovine in proizvodov, razširjenje prostorov za dodelavo papirja in kartona, ureditev novega laboratorija, mehanizacijo transporta in ob tem gradnjo nove tovarniške restavracije, upravnega poslopja vse do ureditve parkirnega prostora.
Vas ta načrtovanja izpopolnjevanja strojnih mehanizmov in povečevanja proizvodnih prostorov so kiju4 načrtovanja o povečanju števila zaposlenih. Zdaj šteje kolektiv 650 delavcev, ob koncu sedemletke jih b® štel 950. Tristo novih ljudi predstavlja nemajhen problem: v komuni j® delovne sile premalo in PAPIRNICA KOLIČEVO bo razvozlala omenjen problem le s premišljeno politik® pridobivanja novih delovnih mod-Poglavje v tej politiki je netivom”® sodelovanje delovnega kolektiva šolami. Obiski v tovarni so malo”® na dnevnem redu, hkrati pa je prevzela tovarna patronat nad osnov”® šolo v Radomljah. Začetek je tu: " začrtano perspektivo papimičarske šole v Ljubljani je še posebej podkrepljena potreba daljnovidnejs® politike kadrovsko-socialne službe podjetju, ki bo moralo prej ali sl®’ izpopolnjevati število zaposlenih * novimi člani kolektiva. In ne le to* dobršen del skrbi velja organizacij1 raznih seminarjev, usposabljanju delovnem mestu, oblikovanju splošnega in specifičnega znanja bodoči® papirničarjev, katerih delo bo ®“ novih strojih sicer fizično manj porno, zato pa umsko toliko zahtevnejše.
Program razgrinja naposled nadaljnji razvoj družbenega sta”J darda. Uvedeni 42-urni delovni teden in četrta delovna izmena ugodno vplivata na počutje delavcev 1 na proizvodnjo. Določen odstotek ® celotnih letnih investicij v proizvod' njo — kakršnega bo predvidel K utemeljil statut — pa bo pasi^ zgovoren spremljevalec pri oblik®J vanju družbenega in osebnega sta1^ darda članov delovnega kolektiv^ Formulacija tega člena v statutu, ^ kateri teko pogovori, je pravzapr® napoved nadaljnje rasti naselJ okoli tovarne, je napoved o hitro® nadaljnjega izpreminjanja vizuab razglednice, na katero opozori P°P nika skromen napis ob cesti Pr® Celju. ‘
Induplati Jarše — menza
Papirnica Količevo — šport krepi

DVOJNI POMEN FARMISOVEGA OBRATA V MENGŠU
Proizvodnja v obratu farmacevtske industrije »FARMIS« — natančneje v OBRATU LEK MENGEŠ — ima dvojno karakteristiko: proizvaja za potrebe farmacevtske industrije in se njegovih proizvodov poslužujeta ob drugih ostala dva Farmi-sova obrata, v Ljubljani in v Novem mestu ter proizvaja za potrebe kemične industrije, dobavlja surovine industriji gume, papirja, emajla.' Obrat Lek je v obeh primerih oskrbovalec domačega in tujega trga.
Poslopja, ki ležijo malce odmaknjeno od naselja Mengeš, so razdeljena na pet proizvodnih oddelkov. Prvi štirje — oddelek za organsko sintezo, anorganski oddelek, oddelek za narkozna sredstva in oddelek za ekstrakcijo — sodijo v izrazitejšo kemično stroko, peti oddelek pa je Predvsem farmacevtski v pravem Pomenu besede. Vseh pet oddelkov, v katerih je ob modernih strojih zaposlenih i04 delavcev, spominja s svojo proizvodnjo na številna mesta v Jugoslaviji. Proizvodnja je namreč vezana na živo srebro iz Idrije, na bizmut iz Trepče, na barijev klorid iz Sabca, pa na magnezit iz Makedonije, skratka, rudno bogastvo naše države je ključ nemotene proizvodnje v obratu Lek Mengeš, ki s svojimi 700 milijoni dinarji vredno realizacijo kemične proizvodnje in 1 milijardo farmacevtske proizvodnje spet vrača svoje izdelke industrijskim središčem v Jugoslaviji.
Podrobnejše srečanje z obratom v Mengšu nas seznani z zanimivo kroniko podjetja, ki je še v času Glavne uprave medicinske proizvodnje dobila osnovo za zdajšnje obeležje proizvodnje. Že tedaj je začelo Podjetje z galensko proizvodnjo, s Proizvodnjo narkoznega in tehničnega etra. Pozneje je podjetje dopolnilo svoj delovni program s proizvodnjo bizmutovih soli, magnezijevega subkarbonata, živosrebrnega °ksida, kalcijevega in magnezijevega stearata. Po letu 1948 organizira oddelek za organske sinteze, ki danes proizvaja soli glukoheptonske kisline, derivate 8-oksikinolina, spojine organsko vezanega živega srebra. V anorganskem oddelku pa se uveljavi proizvodnja soli magnezija, bizmuta, živega srebra in barijevega sulfata, v gaienskem oddelku izolacija glikozidov digitalisa in alkaloidov iz rženih rožičkov. Prav proiz-v°dnja organskih živosrebrnih soli 1® Uvrstila obrat Lek med naše po-^onibnejše izvoznike. v Vsa tale imena niso neznanka človeku s kemično ali farmacevtsko izobrazbo. Povprečnemu bralcu pa Povedo le malo ali nič in je zategadelj bržkone dobrodošla vsaj skopa informacija o uporabnosti omenjenih proizvodov, ki nosijo zaščitni znak FARMISA.
O uporabnosti narkoznih sredstev v medicini imamo predstavo, tiizmutove in magnezijeve soli v raznih oblikah služijo v medicini kot Prašek za posipanje ran, kot sestavni del preparatov za razna obolenja na želodcu, pa tudi v raznih pano-8ah industrije, od gumarske do ko-vin.ske. Kalcij je prepotreben element v človekovem organizmu. Predvsem ga potrebuje telo v rasti. Sodobna medicina ga uporablja za Zoževanje ožilja, za zaustavljanje krvavenja, za zdravljenje alergičnih pojavov, raznih zastrupitev in vnetij.
Oddelek za organske sinteze je s Sx’ojimi proizvodi močno izpolnil su-r°vinsko osnovo in je pomemben za n?daljnji razvoj kemične in farmacevtske proizvodnje. Z izolacijo glikozidov digitalisa uvršča Lek med ti'rraacevtske proizvode vrsto zdrahi izdelanih iz aktivnih snovi, ki se Izhajajo v rastlinah iz rodu digita-bsa. Naposled je tu še proizvodnja rasUinskih zaščitnih sredstev. Sem ®°dijo organske živosrebrne spojine, pakrov oksidul, derivati 8-oksikino-uua ter derivati fosforne kisline. Ta proizvodnja je predvsem pomembna-Za razvoj poljedeljstva.
Razvoj medicine, raznih indu-str$jskih panog, tehnike in tehniških Procesov, poljedeljske ter živinorejce proizvodnje in navsezadnje po-rsst življenjskega standarda, je po-terntakem tesno vezan na proizvodne b$Pehe kemične in farmacevtske in-uustrije. Obe dejavnosti sta v medvojni odvisnosti. Vsekakor, dobre .artbacije ni brez dobre kemije in "e so proizvodni programi farmacevtske industrije ozko usmerjeni, C Program kemične industrije ne-
erjetno obsežen. Zato je tudi uihevno prizadevanje FARMISA, da , lem, ko veča ter poglablja lastno Celično sintezo, zagotavlja nemote-
Proizvodnjo v svojih farmacevt-obratih. Z njo pa hkrati odkla-številne vrzeli v razpoložljivem ®s°rtimanu vseh tistih surovin, ki s? . dnevno potrebne ostalim indu-
tijskim panogam.
. ti obratu je zaposlenih 213 delav-
b'-r »d tega 84 žensk. Razmerje že v hi Prej opozarja na nemajhne pro-
6rne tamkajšnjega delovnega ko-
»Farmis-'
»Farmis« Mengeš
»Farmis« Mengeš — oddelek za proizvodnjo dušikovega oksidula NjO
lektiva, ki jih ima z razmeroma dokaj živim diagramom izostankov. Zdravju škodljivo delo terja dobršno pozornost pri razporejanju delovne sile, pogoste zamenjave in v mnogih primerih tudi skrajšani delovni čas. V kolektivu je lepo število inženirjev ter tehnikov; tega kadra je dovolj, primanjkuje predvsem kvalificiranih delavcev za potrebe pomožnih obratov. Teh bržkone ne bo tako kmalu na pretek, saj v domžalski komuni na splošno primanjkuje delovne sile in si tudi
laboratorij
OBRAT LEK V MENGŠU pomaga z organiziranimi prevozi delavcev z dvema lastnima avtobusoma.
Z obratom družbene prehrane zagotavlja Lek normalno prehrano ljudem, ki so sicer od daleč, v neposredni bližini tovarniških objektov pa ni nobenega gostišča. K obratu sodi še prijetno urejeno dvorišče, ki predstavlja s svojimi zelenicami ter košatim drevjem v poletnem času udoben kraj za kratek dopoldanski ali pa popoldanski odmor med delovnim časom.
»FARMIS« pomeni za komuno in njene prebivalce, ki prebivajo na območju Jarš, Mengša in Radomelj, pomembnega oblikovalca družbenega standarda. Za rekonstrukcijo asfaltne ceste Mengeš—Jarše je tudi obrat Lek precej prispeval in tako pomagal ustvariti prepotrebno prometno vez, saj ravno ta cesta omogoča boljšo povezanost vseh okoliških podjetij s posameznimi naselji vzdolž dveh magistral, mengeške in jarške, ki se spajata pred Duplico v kamniški komuni. Vsako leto pa LEK precej prispeva za izgradnjo cerkljanskega vodovoda, velikega zajetja, ki bo oskrboval obsežno vodovodno omrežje na območju treh komun, kranjske, kamniške in domžalske.
MENGEŠKI FARMISOV OBRAT ima d\*e podobi: s sodobnimi stroji opremljen farmacevtski oddelek in manj sodoben opremljen oddelek za kemijo, kateremu namenja Farmis precejšnja investicijska sredstva. Lani je podjetje že investiralo 146 milijonov, letos in prihodnje leto namenja novih 550 milijonov ter tudi milijonska devizna sredstva kemični proizvodnji, predvsem proizvodnji spojin živega srebra, kar bo povečalo' bruto dohodek podjetja za dve in pol milijardi. Prav ta investicija bo ugodno vplivala na možnost povečanega izvoza; saj je mehanizacija ob povečani produktivnosti nepogrešljiva osnova za vključevanje v mednarodno delitev dela, z uspešno prodajo izdelkov na tujih tržiščih.
NELOČLJIV SPREMLJEVALEC TEŽKE INDUSTRIJE
Sedemletni plani železne industrije, industrije jekla in stekla, Ravne na Koroškem, Jesenice, Štore, Zenica, Sisak, Smederevo, večje in manjše livarne, industrija motornih vozil, skratka sedemletna načrtovanja naših pomembnih proizvodnih središč so močno vezana na vsakoletne zmogljivosti industrijskega objekta »TERMIT« DOMŽALE, tovarne za proizvodnjo kremenčevega peska in pomožnih livarskih sredstev.
Prozaičnost kremenčevega peska, ki ga podčrtujejo njegova prav nič skrita in tajinstvena nahajališča, plemeniti vrsta lastnosti, brez katerih bi bil ničvredno blago: propusten za pline, z zadostno trdnostjo, plastičen in odporen proti vročini, prožen in gladke površine. Dober livarski pesek se siplje med prsti kot najfinejša pšenična moka. In takšnega peska — kremenčevih slojev — je na pretek v Moravčah, ki so od
leta 1953 na prvem mestu na spisku dobaviteljev livarskega peska, saj so ga Moravče izročile domači industriji že tedaj okoli 25.000 ton. V moravški kotlini naštejemo sedem peskokopov. Tu je dovolj peska za jekleno, sivo in za metalno litino ter za tlačilno maso. Njegove odlike so raznolike in je seveda pesek temu primerno uporabljiv za ulivanje sivih litin, aluminija, brona, medi in ne naposled jekla.
Z novo separacijo si je podjetje zagotovilo potrebam domače težke industrije ustrezen odkop: 55.000 ton letnega odkopa kremenčevih peskov z visokim odstotkom silicija (99,5!) je komaj opazno izkoriščanje od 70 do 90 metrov visokega, tri kilometre širokega in več kilometrov raztegnjenega sloja. Številka — 55.000 — pa seveda ni zaokrožena! Samo italijanski industrialci bi odkupili letno 200 do 300 tisoč ton moravškega peska; 100 vagonov dnevne proiz-
vodnje ima potemtakem že 'zdaj svojega odjemalca, ki je pripravljen podpisati pogodbo za dobrih 15 let.
Odlika je torej ključ za koristnost investicij v povečevanje zmogljivosti separacije, v povečevanje odkopa, v hitrejšo eksploatacijo malone neizčrpnih kremenčevih slojev, pri čemer bi bile potrebe nadaljnjega razvoja domače težke industrije povsem zadovoljene. Tisoč ton ali kaj kremenčevega peska več na leto domači proizvodnji jekla in železa pač ne bo belilo lase! Investicije v povečanje zmogljivosti ter seveda izpolnjevanje izvoznih obveznosti pripovedujejo o vloženem dinarju, ki bi v enem samem letu vrnil pet lir. Račun je preprost in nobena ekonomika ne more zanikati njegove laskave vrednosti.
Ne zanikajo je tudi v »TERMITU«, kjer je vsebina malone vseh razgovorov polna intenzivnega razmišljanja o nadaljnjem razvoju njihove industrije, ki ni le industrija kremenčevega peska kot osnovnega in nepogrešljivega spremljevalca proizvodnje v težki industriji, ampak že 'tudi industrija pomožnih livarskih sredstev — za zdaj 7.000 ton letno — ki zlasti v zadnjem času odločno zamenjuje enakovredna sredstva iz uvoza.
Prirodni kremenčev pesek sive barve je eno, izpran in klasificiran je drugo, tretje pa so livarska sredstva, katerim osnova je spet kremenčev pesek. Med te sodi na prvo mesto livarski posip (s podobnimi lastnostmi sta še mineralna črnina iz oglja in premaz), ki omogoča boljše izhlapevanje plinov in ohranja površino odlitka gladko, preprečuje poroznost. Omembe vreden je vsekakor premaz za jeklene odlitke: izredno oanjavzdržen služi za odlivanje večjih in srednjih odlitkov. Teh premazov je vrsta: samotni, magne-zitni, kvarcitni, koksov, grafitni in njihova proizvodnja je redni delovni program »TERMITA« v Domžalah.
Poglavje zase so eksotermna sredstva. Najpoprej omenimo lunkerit, eksotermni prah, ki zadržuje na vsej površini ingota enako temperaturo in sploh stopnjo ohlajevanja, s čimer preprečuje nastanek tako imenovane skorje. Lunkerit danes uporabljajo v industriji železa in aluminija, sivih litin in jeklenih proizvo-
dov. Posebno mesto v uporabnosti dodeljuje podjetje termitu, zmesi za varjenje, po kateri se tovarna imenuje. Brez termita in njegovih lastnosti bi si bržčas težko zamišljali uspehe varjenja večjih, tudi kompliciranih odlitkov, ki dajo s pomočjo termitnega spajanja želeno celoto, raznih popravil pri zlomljenih strojnih delih, popravil pri defektnih odlitkih, pri varjenju železniških tračnic ... Naposled so tu še termitne mase. Njihova uporabnost je namenjena izdelavi oblog ali prstanov, ki se polagajo v glavo kokile ali kalupa.
Z novim odstavkom še niso izčrpana vsa livarska sredstva, pridobljena iz termita ali z njegovo prisotnostjo. Za čiščenje bakra, me-singa, bronze in ostalih legur bakra in nikla, je primeren »batop«, ki ščiti litino pred izgorevanjem in pred plini, veže nečistočo ter nepotrebne primesi, osvobaja litino raznih plinov, predvsem vodika, katerega prisotnost lahko škodljivo deluje pri nastajanju odlitka. »Batop« odlikuje vrsta superlativov: ima nizko tališče, uporaben je v loncu ali v peči, primeren za taljenje 'odpadnega materiala ali novih litin, omogoča enakomernost v postopku topljenja. Potrebam topljenja bronze je prilagojen »bronox« s svojimi lastnostmi, a za topljenje aluminijeve bronze namenja proizvodnja »termita« bronal, spet spremljevalca livarskega postopka s specifičnimi lastnostmi.
Še bi lahko naštevali: altop,- rafi-nator, degazator, siltop, eltop, naslove kemičnih preparatov, ki spremljajo visoko tehniko veščin in najsi bo beseda o jeklu, železu, aluminiju, bakru, naj imamo v mislih gigantske železarne ali livarne skromnejšega obsega. Tole naštevanje je pač namenjeno vsaj splošni informaciji bralcu, ki si lahko s skromno navedenimi podatki. zgradi predstavo o pomembnosti »TERMITA« kot spremljevalca proizvodnje v težki industriji. Ta pomembnost pa ni osnovana le v neizčrpnosti kvalitetnega kremenčevega peska, ki ga je v okolici Moravč, tam v Soteski in Drtiji na pretek, ampak predvsem v posluhu delovnega 'kolektiva v Ihanu, ki je znal bogastvo zemlje prilagoditi primernejši uporabnosti, ki je znal z osvojitvijo zamotanih kemičnih postopkov podeseteriti vrednost kremenčevega peska, ki daje domačemu trgu nepogrešljive materiale, doslej pristopne domačim proizvajalcem edinole iz uvoza. V tem je pomembnost »TERMITA« in njegove proizvodnje; v tem postaja_ nekdaj skromen peskokop v Moravčah živa kal nove industrijske dejavnosti, enakovredne po svojem diagramu proizvodnje ostalim, že uveljavljenim industrijskim panogam v domžalski komuni:
Letošnja razširitev pralnice peskov v Moravčah in rekonstrukcija obrata v Ihanu sta dosegli svoje: indeks 111 v polletju glede na oblikovanje narodnega dohodka je kažipot nadaljnji proizvodnji, dogovori s predstavniki tujih tržišč in rastoče domače potrebe pa imperativ za hitrejše povečevanje obsega proizvodnje. Pri tem je poostrenega posluha vredno dejstvo, da je »TERMIT« osvojil formule visoke kemije, da se ne ukvarja več z abecedo začetnikov ter mu potemtakem gre ob družbenem priznanju tudi razumna družbena pomoč pri uresničevanju njegovih načrtovanj.
»Termit« Domžale — odkop kremenčevega peska
J
AV^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
^\\\\\\\\WJ^\\^\VNV\W^A\VV\\\\V»\WM^VW»\\\\\XV\\\VV\\\\VV\\\V»\\\\\\\\\VA\\\>\\\W^^
!
SINTETIKA ZAMENJUJE KONOPLJO, DAJE VREDNOST LANU IN BOMBAŽU
40 let TOVARNE »INDUPLATI«
JARŠE ima svojevrstnega kronista: tovarniška poslopja! Letnice na posameznih objektih, že neločljivo povezanih proizvodnih dvoranah, začenjajo svojo pripoved z letom 1923. (Od tistega časa ali natančneje — od leta 1924 — je ostal v tovarni en sam delavec, danes že upokojen!) Potlej se vrste leta kot diagram, ki vse do vojne raste počasi, med vojno se umiri, po vojni pa pohiti navzgor. Vsako desetletje je dalo tovarni svoj pečat, še najbolj izrazitega — zadnji dve desetletji, če jih dopolnimo še z gospodarskim planom za leto 1964 ter z začetkom načrtovanja sedemletnega plana.
A značilnost zadnjih dveh desetletij je v uveljavitvi vsesplošne uporabnosti lanu in konoplje. Sprva je potrošnja ti dve rastlini malce podcenjevala; zdaj jim dodeljuje opazno mesto med ostalimi proizvodi tekstilne industrije. Tehnika ople-menjevanja dosega svoje: nič več ni oblika blaga odvisna od količine preje, ki gre skozi statve, pač pa vse bolj od tehnološkega postopka, skozi katerega gre že stkano blago v ople-menitilnici. Ravno tehnika opleme-njevanja je uvrstila proizvode iz lanu, bombaža in konoplje med iskano blago. Semkaj sodi še iznajdljivost: živo-barvne tkanine z domiselnimi vzorci, širok asortiman blaga glede na njegovo uporabnost, izpopolnjena proizvodnja predilnice in tkalnice z lastnim konfekcijskim oddelkom, posluh in prilagajanje proizvodnje njegovim potrebam — vse to so lahko superlativi, ki so uveljavljali proizvode »Induplati«.
Indeksi primerjav med posameznimi leti so vselej od 110 do 112. Minulo polletje beleži 538 milijonov v narodnem dohodku, lansko polletje le 511. Uporna rast diagrama se zrcali v počutju 1130 članskega delovnega kolektiva.
80 odstotkov zaposlenih žena — kar je vsekakr značilno za tekstilno stroko — terja posebno pozornost kolektiva za njihove probleme. Predvsem je tu urejen obrat družbene prehrane, ki je v oskrbi tovarne ter s svojimi storitvami predstavlja del osebnega dohodka posameznih koristnikov. Potlej sta dva domova za oddih: na morju in v planinah! Predvsem pa je tu že' 'dalj časa uveljavljen 45 urni delovni teden. Vsaka zaposlena žena je prosta vsako drugo soboto, - kar ji nedvomno omogoča skromno mero posvetitve domu, otrokom, gospodinjstvu. Trenutno je aktualna tema razgovorov: prehod na 42-urni delovni teden! Pogoji za takšen prehod so dani. Predvsem ne gre tu za skrajšanje delovnega časa za polnih 6 ur tedensko, pač pa le za tri ure in še tu velja poudariti doslej vsak teden določeno uro, ki je bila namenjena delavčevemu delu v organih samoupravljanja, v družbenih organizacijah. Potemtakem sta vprašanji le dve uri in vsi izračuni proizvodnje ter produktivnosti kažejo na ugodne rezultate ob morebitni uvedbi 42-urnega delovnega tedna. S to uvedbo bodo člani kolektiva prosti vsako soboto, s skrajšanim delovnim časom bo počutje zaposlenih žena še za spoznanje brezskrbnejše v odnosu do doma, do otrok, do drobnih vsakdanjih skrbi.
"INDUPLATI- leže malce oddaljeni od Domžal. Tu so zaposleni delavci iz številnih večjih ter manjših naselij vse tja do Kamnika, Mengša, Moravč ... Kolo in v zimskem času avtobus sta prevozni sredstvi, ki se jih poslužujejo delavci. Oddaljenost od tovarne potemtakem narekuje skrb delovnemu kolektivu za izgradnjo stanovanj v neposredni bližini tovarniškega poslopja. Počasnost pri reševanju tega problema seveda opravičujejo milijonske investicije v proizvodnjo, vendar pa kolektiv ta problem rešuje. Prav zdaj, ko so na dnevnem redu pogovori o statutu gospodarske organizacije, razsoja komisija za izdelavo statuta o bržkone potrebnem členu v statutu, ki bi zagotavljal določen odstotek od investicij v proizvodnjo za investicije v družbeni standard. S tem vnaprej določenim odstotkom bi bila zagotovljena perspektivna izgradnja stanovanj in sploh objektov družbenega standarda.
Sicer pa mora veljati dobršen del skrbi kolektiva znatnim investicijam lahkega moškega blaga, stkanega iz bombažnih in sintetičnih vlaken — je tesno vezana na nove ali vsaj izpopolnjene predilniške in tkalske zmogljivosti. Vsekakor je še daleč dan, ko bodo sto metrov dolgim pre-dilniškim mehanizmom s 1000 in več vreteni stregle predice na kotaljkah — tako je namreč nekje na Japonskem, kjer kotaljke sodijo k delu predice kot pri nas za zdaj ruta, saj je na njih predica gibčnejša, hitrejša, zanesljivejša — nikakor pa ni daleč za horizontom čas, ko bodo polavtomatski in avtomatski predani ter tkalni stroji začeli zamenjavati obrabljene mehanizme. O tem času že pripovedujejo novi proizvod-
ni prostori z novimi, doma izdelanimi stroji.
A ne le novi stroji, v tovarniško proizvodnjo si utira pot tudi nova surovina. Konoplja bo prej ali slej črtana iz spiska surovin; dogovor poslovnega združenja poudarja sorodno tovarno v Grosuplju, ki naj se specializira v proizvodnji blaga iz konoplje, Jaršam bo ostal le še bombaž in seveda lan ter kot novost v tekstilni industriji — sintetična vlakna. Lanu pri nas ni veliko! Potrebe tekstilne industrije so 890 ton letno, domača zemlja ga da le kakšnih 420 ton in še to ne zavidljivih kvalitet. Razumljivo torej, pri lanu smo vezani na uvoz. Njegovo vrednost v tekstilnem blagu podvojuje sintetika. »INDUPLATI« je prešla eksperimentalno fazo pri uporabljanju sintetike. »Letos sto tisoč metrov leakrila«, zatrjujejo v tovarni in dodajajo: »Ob koncu sedemletnega plana bo obsegala naša proizvodnja dobro tretjino sintetike, lan in bombaž pa bosta prevladovala le v industriji izrazito gospodinjskega blaga!«
O vsem tem govori rekonstrukcijski elaborat. Zraven poudarja: uvedba sintetike bo zahtevala prekvalifikacijo kadra. Lan in konoplja sta grobi surovini, dokaz tega so roke zaposlene predice ali tkalke, sintetika je mehka in nežna surovina, ki' malone zahteva rokavice na rokah, ki imajo z njo opravka. Predvsem pa zahteva izpopolnjeno znanje. Zatorej so umevna predvidevanja v elaboratu, ki seznanjajo s seminarji, katerih naloga bo usposobitev lepega števila mladih delavk za uspešno delo s sintetiko.
Zdajšnji razgovori o delovnem programu za prihodnje leto so v »INDUPLATIH« odlična osnova za načrtovanje v sedemletnem obdobju, saj predstavljajo odločilno kretnico, katere premik bo preusmeril tovarniško proizvodnjo v koriščenje novih, Sodobnejših surovin, ki bodo ob tradicionalni uporabnosti lanu in bombaža ustrezale široki potrošnji ter njenim iz leta v leto naraščajočim zahtevam.
induplati Jarše — novi obrat — tkalnica
»Vata« Vir — lani so začeli izdelovati tudi cigaretne filtre, ki jih je morala doslej tobačna industrija uvažati
»Vata« Vir — proizvodnja sodobnih higienskih potrebščin
Z RASTJO STANDARDA — ZNAČILNA POTROŠNJA
Vsekakor je zanimiva ugotovitev, ki izvira iž asortimana proizvodov TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE: proizvodnja klasičnega blaga za potrebe farmacevtske in medicinske službe ostaja iz leta v leto malone nespremenjena, proizvodnja blaga za potrebe drogerijske trgovine pa narašča skladno z osebnim standardom številnih odjemalcev, skladno z vsakdanjo potrošnjo. Tem potrebam prilagaja podjetje svojo proizvodnjo, jo izpopolnjuje ter približuje kvalitetnemu maksimu.
Tovarna je znan proizvajalec raznega blaga za potrebe medicine. Njene proizvode lahko razdelimo v več skupin. Najpoprej velja omeniti sanitetne ovoje raznih dimenzij, obrobljene in rezane, elastične in vrsto specialnih za posebno uporabo. Potlej so tu gaze, med njimi sterilne in nesterilne, spet raznih velikosti. Opazno količino v proizvodnji predstavlja vata. Od sanitetne, sterilne in nesterilne do proizvodov za potrebe ženske higiene, sanitetne konfekcije za konfekcioniranje sanitetnega materiala. Naposled: lepljivi obliži, zahteven medicinski pripomoček, ki ga proizvaja tovarna v kooperaciji s tujo tovarno.
Osnovna surovina za večji del proizvodnje je — bombaž. 2e od nekdaj dominira v tej proizvodnji in se sintetika in umetno vlakno le počasi utirajo pot v sanitetno proizvodnjo. Tovarna s svojimi vsakoletnimi proizvodnim) plani ne vpliva na zmanjšanje uvoza bombaža, ki ga dobiva po ključu delitve, pač pa v zadnjih letih znatno povečuje svoj delež pri ustvarjanju izvoza. Lani je podjetje doseglo 40.000 dolarjev, letos jih bo 100.000, naslednje leto pa jih bo moralo 150.000, če si bo hotelo s participacijo pri ustvarjanju deviznega priliva zagotoviti surovinsko osnovo za potrebe razpoložljivih strojnih zmogljivosti.
Stalni odjemalci tovarne so večja grosistična podjetja specializirane stroke: drogerije in sanitete. Umevno, večji del potrošnje gre skozi dejavnost domačega zdravstvenega omrežja. Manjši del potrošnje, ki pa je v nenehnem porastu, pa sodi mimo specializiranih detajlističnih trgovin v roke široke potrošnje.
Široko potrošnjo ne predstavljajo edinole proizvodi za žensko higieno, tako imenovana cik-cak vata, damski vložki in podobno, ampak že tudi priročni medicinski pripomočki od obližev do žepnih lekarn, ki so domiselni komplet obliža, gaze, dezinfekcijskega sredstva...
Med specializirane proizvode tovarne sodijo v poslednjem času še filtri za cigarete. Lani smo potrošili v naši državi na račun uvoza filtrov okoli 500.000 dolarjev. Letos so ti stroški po zaslugi domače proizvod-
nje le še neznatni. Za zdaj proizvaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale filtre iz papirja, in filtre iz vate, ki so akvivalenti tovrstnih filtrov. Prav te dni pa je podjetje podpisalo licenčno pogodbo s tujino za proizvodnjo kvalitetnih filtrov iz sintetičnih vlaken. Ti filtri so v svetu poznani. Tovarna bo s proizvodnjo filtrov za cigarete krila vse potrebe domače tobačne industrije. To blago bo postalo nov proizvod v vrsti ostalih proizvodov, namenjenih tudi izvozu.
Vse tole nas seznanja z izredno obširno proizvodnjo. Primerjava letos realizirane proizvodnje z lanskoletno nas spozna z dvema indeksoma. Prvi 129 je ugodna številka v oblikovanju narodnega dohodka, drugi 118 pa predstavlja uspeh pri oblikovanju čistega dohodka. Oba indeksa sta toliko boljša, če pomislimo ob njima na dokajšen dvig materialnih stroškov in na cene končnih proizvodov, ki pa so že dobrih deset let skoraj nedotaknjene.
Tovarna sanitetnega materiala Domžale je tekstilna industrija in četudi nosi opazen pečat farmacevtske proizvodnje. Zavoljo tega pečata je karakteristika dela nekoliko zahtevnejša v tej specializirani proizvodni panogi tekstilne stroke. Ob tem velja poudariti pomen tovarne in njenih proizvodov za uspešnost preventive in kurative ter sploh so-
dobne medicine in higiene, ki sta rezultat družbenega standarda in nivoja kulture prebivalstva.
Tovarna nenehno skrbi za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in se s tem resno pripravlja na prehod na 42-urni delovni teden.
Glede notranje organizacije dela in interne zakonodaje pa je podjetje napravilo velik korak naprej, saj imajo izdelan statut, ki bo sprejet med prvimi v občini.
Vse to pa je garant, da bo s takim delom kolektiv uspešno izvršil vse naloge, ki jih pred njega postavlja naša družbena skupnost za dobrobit vseh naših delovnih ljudi.
INDUSTRIJA
FILCA
V BODOČNOSTI
TOVARNA FILCA V MENGŠU
prijetno preseneča s planom proizvodnje za prihodnje leto, saj predvideva dvig proizvodnje, pri čemer bo dohodek večji za 35 odstotkov. Pri tem ne pozablja na izvoz. S sklenjenimi pogodbami za leto 1964 si je tovarna za celotno proizvodnjo zagotovila tržišče. Razveseljiva je ugotovitev, da bo v celotnem proizvodnem planu udeležen nov iglani file s 25 odstotki. Ta file se bo uporabljal v tapetništvu, industriji pohištva, avtoindustriji, gradbeništvu in industriji obutve. V sedemletnem perspektivnem planu predvidevajo rekonstrukcijo tovarne, predvsem strojnega parka. Po končani rekonstrukciji bo promet porasel na 900 milijonov dinarjev, to je za približno 300 odstotkov.
VZTRAJEN BOJ ZA KVALITETNO PROIZVODNJO
Podjetje »TRAK« v Mengšu 3 precejšnjo vztrajnostjo zmaguje in presega svoje vsakoletne plane, saj je dobra polovica njegovega strojnega parka že davno odslužila. Z letos nabavljenimi novimi trakostat-vami in z zamenjavo nekaterih strojnih delov ter z načrtovanimi investicijami v prihodnjem letu (zgolj za opremo 22 milijonov!), bo diagram narodnega dohodka v podjetju porasel v prihodnjem letu za 37 odstotkov, kar je visoko nad povprečjem ostalih podjetij v komuni.
Porast narodnega dohodka pa ne gre toliko iz računa povečanega fizičnega obsega proizvodnje, ampak je rezultat izpremenjene strukture proizvodnje, je logična posledica boja za kvaliteto in za osvojitev novih proizvodov. Količinsko bo proizvodnja porasla za 10 odstotkov.
V predsoblju podjetja je zaste-klena omarica, ki vzbudi radovednost. V njej so namreč razstavljeni prav vsi proizvodi podjetja in če bi jih hoteli označiti samo z besedico trak, bi povedali vse in premalo. Teh trakov je namreč na desetine in za različne namene. Raznobarvni, raznih širin, elastični in iz svile, iz sintetike, volne in bombaža, za domačo uporabo kot za uporabo v industriji konfekcije, klobukov, pohištva, zaves in pregrinjal... Kot je besedica preprosta, je izdelek neverjetno pomemben in povsem opravičuje specializiranost podjetja tekstilne stroke in hkrati njegovo prizadevnost, da so sodobno mehanizacijo še izboljša kvaliteto svojih proizvodov, poveča asortiman in zmanjša proizvodne stroške.
»Trak« Mengeš — tkalnica
(\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\v\v\\\\\\\\\\v,\\\\\\\\\\\\\\\\\\v,\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^
DELAVSKA ENOTNOST - St. 50 - 21. decembra 1963
vočasna in hkrati zanesi. ba"'¥: ccrhentdm, betonsl
| m- 1	*
tdlJE;

Ml
■/ - . , •• ž- - ■	-.-.v	«- A rv»»	v	.. ^
INDUSTRIJA
Z ROKO V ROKI S TRGOVINO
Med soustanovitelji ljubljanske Modna hiše je tudi domžalska tekstilna industrija UNIVERSALE, tovarna za proizvodnjo konfekcije, klobukov in slamnikov. Soustanoviteljstvo pa ni zgolj formalnost, enkrat podpisana, pač pa predstavlja za tovarno iz leta v leto trdnejšo osnovo za programiranje in načrtovanje.
Modna hiša ustanavlja svoje lokale v obsežnem trgovinskem omrežju Jugoslavije. Z vsakim novim lokalom povečuje možnost gospodarne Proizvodnje v tovarni, ki preko -nje Posreduje svoje proizvode široki Potrošnji. To povečanje — UNIVERSALE predvideva v sedmih letih Povečati proizvodnjo za dobrih 65 odstotkov — je hkrati pot v specializacijo. Že zdaj je odlika domžalske konfekcije športna konfekcija. Te bo čedalje več, čim obsežnejše ko tržišče in sčasoma bo tovarna lahko izbrala v svoji panogi specializacije le nekaj izdelkov, katerih Proizvodnja bo povsem izrabljala razpoložljive strojne zmogljivosti. Ozka specializacija pa pomeni manjše proizvodne stroške, dognane j še delo, boljšo kvaliteto in ne naposled Pristopnejšo ceno.
Povezanost s trgovino ima svoje ravnotežje še v povezanosti tovarne z njenimi dobavitelji. Poudarek velja modi, ki ne izpreminja samo kroja, ampak tudi vzorce blaga. Zatorej je odločilnega pomena za tovarno konfekcije njeno sodelovanje s Proizvajalci blaga in kolikor hitrejši In domiselne j ši so ti proizvajalci kar zadeva mc.do in letni čas, toliko bolj v korak z modo je konfekcija.
Ob športni konfekciji pa UNIVERSALE proizvaja klobuke in slamnike. S proizvodnjo tulcev se je Podjetje letos predstavilo tujini in je zabeležilo uspeh. Že v planu za Prihodnje leto predvideva podjetje izvoz, ki je za tekstilno stroko, ki je odvisna od surovine iz uvoza (volna!) Je posebnega pomena, saj si hiora z lastnim izvozom zagotavljati vsaj 30 odstotkov surovin iz uvoza.
Kot druga podjetja v domžalski komuni je tudi 350-članski delovni kolektiv UNIVERSALE v dnevni Zagati kar se tiče priliva novih delovnih moči. S stroji sicer lahko nadomešča skromno število delavcev, Povsem nadomestiti jih pa ne more. Problem postane zlasti očiten ob razmišljanju o uvedbi skrajšanega delovnega časa ter o povečanju proizvodnje. Oboje je namen tovarne kot je to namen vseh ostalih delovnih organizacij, v komuni.
, že v prihodnjem letu namerava niVfcršale povečati število zaposle-. . Za 6 odstokov, skladno s tem po-Vecuje produktivnost, saj načrtuje Za U odstotkov višjo realizacijo ter 2 nio delež pri oblikovanju narod-neSa dohodka.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Ne le problemi materialnega obetoma, ampak problemi uvajanja sodobne tehnologije v proizvodnji dsnja sodijo v delokrog USNJARSKEGA INSTITUTA DOMŽALE, ki je specifična strokovna delovna °rganizacija. Njena osnovna funkcija je — laboratorij vseh domačih tovarn usnja — prilagojena vsakda-njim potrebam usnjarske tehnike in Perspektivnim načrtovanjem posa-toeznih delovnih kolektivov. Tovar-ne oskrbujejo to ustanovo s potrebščini sredstvi ter mu s tem omogočajo nemoteno dejavnost v njihovo £°rist: načini strojenja, uporabnost kemikalij, odlike posameznih vrst ~shja, uporabnost, trpežnost — vse ;° je širok spisek strokovnih opra-‘il, ki sodi v delovni program Usnjarskega inštituta.
Inštitut za usnjarstvo je samo-stojna ustanova, ki opravlja kemič-d® in fizikalne analize za potrebe razvijajoče se usnjarske, galanterij-ske in čevljarske industrije. Hkrati Pdje njegov delež pri razvoju ke-. tone industrije enakovredna dejavnost, saj sta usnje in kemija v >6shi medsebojni odvisnosti. Prav je, :e omenimo poslednji uspeh inštituta na tem delovnem področju: Združba kemična industrija Domžale že ?Svaja serijsko proizvodnjo domo-j la, kromove spojine za strojenje 5°ž, kar je skupno delo strokovnjakov ZKI in strokovnjakov inštituta, enakovrednost tega strojila uvože-uetdu lahko narekuje jugoslovanski , emični industriji osvojitev tehno-°8ije pridobivanja, saj je kromove Udc tydi v naši državi dovolj.
Sicer pa je dejavnost v vseh panogah, kjer je osnovna surovina pdje, vezana na raziskave in dolnja inštituta. Njegovo pomemb-d°st podčrtuje dejstvo, da je samo Sloveniji zaposleno v teh strokah ,J°n delavcev in da je vrednost °5uto proizvoda usnjarske, čevljar-ue in galanterijske industrije ma-d°de enaka vrednosti bruto proizvo-a kovinske industrije. n Inštitut pa se ne omejuje samo da analize v laboratoriju. Njegovo j., n so tudi kompleksna načrtovanja novih objektov za usnjarsko in-strijo. Trenutno izdeluje tehno-
loški, gradbeni in inštalacijski elaborat za tovarno usnja, ki jo bo Jugoslavija gradila v Indiji ter tehnološki elaborat/za tov. usnja v Alžiru. Zrcalo vsakdanjim ugotovitvam inštituta sta učna programa SREDNJE TEHNIČNE USNJARSKE IN SREDNJE TEHNIČNE GALANTERIJSKE ŠOLE. Obe šoli povezujeta teorijo s praktičnim delom. Doslej je usnjarsko šolo končalo že dvanajst generacij, letos pa bodo zapustili galanterijsko šolo prvi maturanti.
Pouk v šoli je internatskega tipa. Učenci imajo tedensko do 48 učnih ur, razmeroma zahtevne predmete in še tedensko osem ur prakse v delavnicah, ki so pravzaprav usnjarska tovarna v miniaturi. V teh delavnicah sodeluje v redni proizvodnji 70 izkušenih usnjarskih delavcev, ki so na svojem delovnem mestu učitelji učencem na" praksi. V tej šoli pridobiva svoje znanje tudi 18 Alžircev, ki bodo kot strokovnjaki predstavljali vodilno jedro v tovarni usnja, kakršno načrtuje inštitut v Domžalah.
DALEČ
OD ZAČETNIH TEŽAV
V	starem poslopju sredi Mengša, kjer se je rodil znameniti slovenski pripovednik Janez Trdina, si delo in veselje segata v roke. Ropot žag in brusilcev sicer preglasi nežne melodije, vendar pa zvoki harmonike in prebiranje strun na kitari ostanejo v spominu. Takšen je vtis obiskovalca mengeške Tovarne glasbil »MELODIJA^ in bržkone je takšenle vtis nezamenljiv.
V	tem starem poslopju kvadrataste oblike z obširnim dvoriščem, s prostranimi hodniki, s premajhnimi okni v primerjavi z mogočnim pročeljem — nastajajo instrumenti; harmonike, kitare in ustne harmonike ... V pritličju poslopja začenja proizvodnja. Naj poprej v strojnih delavnicah! Javor in renesančna smreka sta osnovni surovini. Drevesi rasteta v naših gozdovih. Predvsem smreko odlikujejo goste letnice, enakomerno razdeljene v kroge. Takšna raste visoko v gorah. Odlika javorjevega lesa pa mora biti čistost, nedotaknjenost njegove lesne mase.
Delo v mizarskih delavnicah je mehanizirano. Ob nastajanju posameznih elementov nastajajo polproizvodi, katerih funkcionalnost je neločljivo povezana z nastajajočim instrumentom. Sopotnik proizvodnje v mizarskih delavnicah je proizvodnja v oddelku za oblikovanje kovin. Tu nastajajo številni drobni izdelki, poklopci, jekleni vzvodi, drobne vzmeti.
Vse to se sreča v montaži; delavke ob mizah, založenih z raznimi elementi, sestavljajo posamezne dele v vse bolj očitno podobo instrumenta — harmoniko — ki je enake veljave glede na tradicijo pri nas kot sta narodna pesem in folklorni ples.	i
Pri vsem tem bežnem popotovanju skozi proizvodnjo srečamo en sam izdelek, ki nosi pečat tujine, tujega proizvajalca. To so — glasilke, nežno oblikovana tanka kovinska ploščica. Toda pečat tujine počasi izginja; tovarna začenja lastno proizvodnjo glasilk in že prihodnje leto bo zmanjšala uvoz glasilk (kot tudi ostalih materialov!) za dobrih
35.000	dolarjev. Doma izdelane glasilke so na las podobne tujim, njihova kvaliteta pa je na tehtnici primerjave popolnoma enakovredna tuji kvaliteti.
»MELODIJA« za zdaj izdeluje vrsto harmonik, mikavnih instrumentov domiselnih imen:	»Aida«,
»Marina«, »Traviatta« ... Pred nami se zvrščajo »glasbene skrinje« od 12 do 120 basov, instrumenti za zahtevnejšega glsabenika, instrumenti _ za začetnika. Med vsemi prevladujejo klavirske harmonike (diatoničnih je manj, le nekaj nad sto pa je bilo kromatičnih, ki jih je »MELODIJA« izdelala pred leti). Umevno, proizvodnja ustreza povpraševanju: Beograd, Zagreb in Reka ter vsekakor Ljubljana so potrošna "središča, kjer ima tovarna svoje stalne odjemalce.
Ob proizvodnji harmonik pa je »MELODIJA« močno uveljavljen proizvajalec kitar. Ne le povsem na-
vadnih in za vsako ceno, pač pa že tudi električnih instrumentov, katerih vabljivi prototipi so do potankosti izdelani ter napovedujejo Serijsko proizvodnjo. Kitare so zanimivo izvozno blago tovarne; samo ameriško tržišče bi odkupilo celokupno proizvodnjo, ki jo zdaj »MELODIJA« razdeljuje med razna tržišča na zahodu. Prav tole neučakano povpraševanje v tujini pa je opravičljiva osnova za načrtovanje tovarne, ki namenja lastna razpoložljiva sredstva nadaljnji razširitvi proizvodnje.
O realizaciji proizvodnje po fakturirani vrednosti govori podatek o proizvodnji v letošnjem polletju, ki dosega v primerjavi z lanskim obdobjem prvih šestih mesecev indeks 140. Pri tem smemo podčrtati izvoz-’ no uveljavljanje, ki se postavlja z indeksom 171 glede na primerjavo z lani ustvarjenimi deviznimi sredstvi in letošnjim, povsem uresničljivim planom. Oba podatka potemtakem pričata o indeksu 140, ki primerja letošnja proizvodna načrtovanja z lansko leto doseženim fizičnim obsegom proizvodnje. V deležu pri oblikovanju narodnega dohodka srečamo indeks iste vrednosti, ki je naposled zrcalo še produktivnosti in diagramu osebnih dohodkov zaposlenih.	■ : -■
Vse te številke ob izrednih ugodnostih povečevanja izvoza so tesno vezane na razsojanje o dejanskem povečanju proizvodnje, pi čemer predstavlja; naj višjo stopnico izrazito pomanjkanje delovne šile v domžalski komuni. Zatorej razmišlja »MELODIJA« o organizaciji obrata v
ZA VSAKDANJE POTREBE GRADBENE INDUSTRIJE
V domžalski komuni sta dve opekarni • v Mengšu, kjer je OBRAT PODJETJA SLOVENIJA CESTE LJUBLJANA in v Radomljah, kjer deluje opekarna kot samostojno podjetje. Pri obeh opekarnah je značilno prizadevanje v uveljavljanju tistih gradbenih elementov, ki lahko ugodno vplivajo na ceno gradbenih storitev, spešijo gradbeno dejavnost ter izpreminjajo obrtni način gradbeništva v industrijski.
Opekarna v Radomljah je bila pred dvema letoma temeljito rekonstruirana in je že lani dosegla 24 odstotkov višjo realizacijo v odnosu na prehodno leto, letos je to število še presegla za 13 odstotkov. Obe opekarni imata težave z vremenom, ki ni vselej naklonjeno tej panogi gospodarstva.
SKLADNA RAST GRADBENIŠKE DEJAVNOSTI
Obrtniška dela so še zmerom ozko grlo v dejavnosti »GRADBENEGA
DATITI7TTA« Tlntn toIo	"Hirli nra-
'*.V	-V _ ; /.'•'"■‘V .
in salonitom. Vse to nehote zmanjšuje gradbeno operativo domačega podjetja, ki približuje svojo letno realizacijo- milijardi dinarjev.-- Pri njegovi operativi velja poudariti začetek gradnje stanovanj za tržišče, ki se približuje letos 80-milijonski investiciji.	-
Posebna pozornost pa velja podjetju komunalnega obeležja — »REMONT« Domžale— ki je-letos opravilo za. dobrih, 60 milijonov dinarjev storitev. Podjetje se ukvarja s samostojnimi" gradnjami kot tudi s popravili. Značilnost njegove dejavnosti je v uve-ljavljaVflu cenejše tipske gradnje skladno z doslednim koriščenjem standardnih tipov vrat in oken. Za zdaj tarejo kolektiv delovni prostori, ki jih sicer rešujejo s skrbnej^ šim obračanjem Sredstev, namenjenih za sklade, vendar pa terja to reševanje ‘precejšnjo 'strpnost delov- -nega kolektiva, ki je dokaj hitro naklonjen pogosti menjavi delovnega mesta.
TROJANSKI KLANEC NE PREDSTAVLJA OVIRE
Vsakoletna zima nalaga Upravi za ceste Ljubljana ter. njenemu obratu v Domžalah odgovorno dolžnost pri vzdrževanju pomembne prometne žile, ki mora biti prevozna ob vsakem času in ob vsakem vremenu. Ta žila je vez med Ljubljano in Celjem, med Trstom in Dunajem in vodi preko Trojanskega klanca. Obrat v Domžalah ima v oskrbi še druge magistrale, ki so enako pomembne za nemoten prometni utrip; to so ceste prvega, drugega in tretjega reda.
Omenjeno obsežno cestno omrežje oskrbuje približno 100-članški delovni kolektiv obrata v Domžalah, ki je razdeljen na štiri delo-vodstva.
Oskrba prevoznosti cesta je tesno vezana na mehanizacijo, ki jo podjetje uporablja: kamioni s čelnimi plugi, posipači, specialni rezalci ledu, takoimenovani »žili« za, odmetavanja ‘ snega, so osnovna sredstva kolektiva, ki so smotrno razporeje-. na po vseh cestnih odsekih. Dopolnjuje jih še lepo število traktorjev, ki jih v zimskem času odstopajo zadruge in kmetijska posestva skupaj z vozniki urejevanju cesta.
Posluha vredna je organizacija oskrbovanja in pluženja. Telefonska veza in nenehna dežurna služba.
Ol A v	v	\~*r	irKA-T.— ^ ■ .«■ .;	> I
ocenjevanju., viška .delovne, mnoge domžalske tovarne pri. po-večevanju števila zaposlenih računajo na dotok delovne sile iz Moravč!), hkrati pa bi izgradnja obrata v Moravčah predstavljala doprinos k oblikovanju družbenega standarda tamkajšnjih domačinov.
POLTRETJI MILIJON NA ZAPOSLENEGA
18 članov delovnega kolektiva obrtnega podjetja »SLAMNIK« v Mengšu predstavlja z letno 44 milijoni realizacije soliden delež pri oblikovanju narodnega dohodka komune. Pri tem je upoštevanja vreden izračun odnosa med ustvarjenim dohodkom in posameznikom. Kljub težkočam, ki jih ima podjetje z uvozom surovine, je v letošnjem polletju znatno preseglo ustvarjeni plan v lanski polovici leta, narodni do-hddek pa povečalo za polna dva milijona.
»Melodija« Mengeš — med najnovejše proizvode tega podjetja sodijo tudi
električne kitare

»Melodija« Mengeš oddelek za izdelavo harmonik

»srnses«*
I
TUDI
KMETIJSKA PROIZVODNJA JE LAHKO INDUSTRIJA
Srečanje z AGROKOMBINATOM pomeni srečanje z obsežnim, specializiranim kmetijskim gospodarstvom, ki ima mnoge značilnosti industrijske proizvodnje. Te značilnosti niso zgolj v notranji organizaciji dela, pač pa predvsem v načinu proizvodnje, ki z izrabo velikih kompleksov rodovitne zemlje ustvarja v proizvodnji mesa, mleka in plemenske živine rastoče diagrame vsakoletnih uspehov. Kot temeljni proizvajalec je »AGROKOMBINAT« zanesljiv dobavitelj svojih izdelkov mesni industriji »EMONA« ter »LJUBLJANSKIM MLEKARNAM« in nas razmišljanje o njem in o teh dveh njegovih stalnih odjemalcih spominja na kombinat, katerega delo je od »setve do žetve« namenjeno široki potrošnji, domačemu in tujemu tržišču.
Misel v prvem odstavku je bila plod razgovora, bežne seznanitve z gospodarjenjem in z načrtovanjem Agrokombinatovih obratov v Domžalski komuni: IHAN, ČRNELO, DEPALA VAS, MENGEŠ IN KRUM-PERK. Četudi samo misel, nas te dni vodi do uresničitve: S PRVIM JANUARJEM 1964 POSTANETA AGROKOMBINAT IN EMONA ENOTNA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA IN NEMARA BODO TUDI LJUBLJANSKE MLEKARNE POSTALE V TEM LETU SESTAVNI DEL TE, NEDVOMNO NAJVEC-JE KMETIJSKO-INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE V NAŠI REPUBLIKI.
Ta organizacija je smotrno zaporedje med seboj odvisnih dejavnosti: najpoprej je tu skrb za krmno osnovo, ki jo dopolnjuje industrija močnih krmil, potlej so tu sodobni hlevi in farme za proizvodnjo bekonov in govedi. Zatem smo pri mesno predelovalni industriji, ki začenja v klavnicah in končuje v proizvodnji raznih mesnih izdelkov, od svežega mesa do konzerv. Naposled moramo omeniti še mlečnb proizvodnjo, ki zadovoljuje vsakdanjo potrošnjo Ljubljane z mlekom s številnimi mlečnimi proizvodi.
Živinorejske farme so zgrajene; res da bodo — na primer — farmo bekonov v Ihanu še razširili, toda že danes je glavna naloga AGROKOMBINATA pridobivanje novih _ zemljišč: z odkupi, sekanjem slab-ših gozdov in arondacijami. Sicer pa ponovimo: naloga AGROKOMBINATA je proizvajati vse več in vse ceneje. Zemljišča niso potrebna le za zagotovitev krmne baze za živinorejsko proizvodnjo temveč tudi za druge poljedelske pridelke. Danes ima Agrokombinat že 2.295 hektarov lastne obdelovalne površine (2.925 ha vseh zemljišč), 1960. leta pa je imel 1.376 hektarov obdelovalne površine (vse:	1.974 ha).
Tako se je torej povečalo kombina-tovo zemljišče v treh letih, še bolj pa se bo v naslednjih sedmih letih. Po njihovem sedemletnem programu naj bi imeli 1970. leta že 5.700 hektarov lastne obdelovalne zemlje.
Vse številke, tudi tiste iz 1960. leta, so za naše razmere precej visoke. Upoštevati moramo, da dejansko gre za združitev številnih majhnih parcel, ki jih je bilo treba urediti v večje površine, kar pa ne pomeni le preorati meje... Čeprav potrebuje zemlja nekaj let, da se začno obrestovati vsi storjeni agrotehnični ukrepi, se lahko kolektiv AGROKOMBINATA že zdaj pohvali z uspehi. Številke za 1963. leto so vendar dovolj zgovorne: jarega ječmena so pridelali 30 centov na hektar, ovsa 24 centov, rži 23 centov, ozimnega ječmena 19, travniškega sena 65, krmnih rastlin 450, koruze za silos pa 500 centov na hektar. Pridelki so nad slovenskim povprečjem; povejmo še, da so v Agrokombinatu dosegli letos ca. 10—15 odstotkov večji hektarski donos kot 1962. leta. Temu kar dodajmo še uspeh v osnovni proizvodnji Agrokombinata: tržni viški govedi (gre za pitana teleta, med domačimi potrošniki se je tudi že uveljavil naziv baby-beef) so letos za 70 % večji v primerjavi z lanskim oziroma za 150 % s predlanskim letom. Proizvodnja mleka je letos na isti ravni kot lani, toda — proizvodnja na kravo je za 15 % večja kot lani. Čreda krav je namreč letos manjša, ker kolektiv Agrokombinata, v skladu s svojimi prizadevanji za pocenitev mleka redi krave le z nadpovprečno mlečnostjo, druge pa izloča. Letos bodo proizvedli 7 milijonov 200 4isoč litrov mleka, za 1970. leto pa imajo planiranih 10 milijonov litrov mleka. Naj še tu povemo, da bo prihodnje leto proizvodnja še enaka letošnji, toda mlečnost krav bo spet za 15 % večja. Besede, ki se jih potrošniki samo vesele!
Že letos je Agrokombinat vzredil za 91 % več prašičev kot lani oziroma za 165 % več kot 1961. leta. Tako pomembna proizvodnja si je morala utreti pot na tuja tržišča: letos so izvozili za poldrug milijon dolarjev, nadaljnje investiranje v melioracijo, v razširjanje krmne osnove, v gradnjo novih hlevskih kapacitet pa bo omogočil nadaljnji porast izvoza.
Agrokombinat Ljubljan,
. j. a. amietiiiiii.
pilaiišče govedi
Cilj je okrog treh milijonov dolarjev.
V opisani dejavnosti AGROKOMBINATA imajo lep delež njegovi obrati v domžalski občini. Agrokombinat ima svoje obrate na področju treh ljubljanskih občin (Moste-Polje, Bežigrad in Šiška) ter občin Domžale in Kamnik. V domžalski občini je dobra polovica agro-kombinatove kmetijske proizvodnje. Tu je vsa proizvodnja bekonov, polovico pitanih telet, 60 % poljedelske proizvodnje, 40 % mlečne proizvodnje in približno 50 % agrokom-binatove vzreje plemenske živine.
Preden podrobneje opišemo obrate v domžalski občini, še nekaj splošnih podatkov; v AGROKOMBINATU je leto ca. 1070 zaposlenih (od tgga 5,8 % z visokošolsko izobrazbo), ki so v letošnjih devetih mesecih realizirali že za 3 milijarde 250 milijonov dinarjev bruto produkta, kar zagotavlja, da bodo postavljeni plan za 1963. leto presegli za skoraj 20 %!
Agrokombinat ima v MENGŠU trdno poljedelsko proizvodnjo. Na območju domžalske in kamniške občine so veliki kompleksi že aron-dirane zemlje, namenjene proizvodnji žit in 'krmnih rastlin. Z zgraditvijo novega gospodarskega poslopja z vsemi pomožnimi objekti v Drnovem, dobi Mengeš prirodnejše središče za 600 ha (dokončni arondacij-ski načrt). V mlečni proizvodnji je ta obrat dosegel lepe uspehe — letos je, na primer, dosegel za 25 % večjo količino mleka kot lani — vendar pa mlečna proizvodnja počasi zaostaja za rastlinsko proizvodnjo, za katero se bo obrat specializiral.
KRUMPERK je specializiran ojarat za vzrejo plemenskih telic jersey in sivorjave pasme za ves kombinat, višek pa prodaja na domačem in tujem tržišču. Krum-perk ima malo rodovitnih površin in dosti močvirne zemlje. Projekt za hidromelioracijski sistem Rače in Radomlje že obstoja, potrebno ga bo realizirati. Da bi čim ceneje redili plemensko živino, so že letos pričeli urejevati 100 hektarov intenzivnih pašnikov. Polovico od tega so pridobili s posekom slabih gozdov.
Obrat za pitanje govedi (baby-beef!) v CRNELEM je letos dosegel za 15 % več krmnih dni kot lani in je izpolnil letni plan prodaje pitanih govedi že konec novembra. Plan pa je bil 2.200 ton! Vemo pa, kako je letos primanjkovalo telet za pitanje na domačem tržišču!
Podobno kot na vseh obratih Agrokombinata je tudi Cernelo imelo težave z razdrobljenimi zemljišči iz zasebnega sektorja, a je že letos doseglo pomembne uspehe pri arondaciji teh zemljišč.
Proizvodnja mleka je osnovno delovno obeležje' obrata na PŠATI. 9 odstotkov večja molznost pri jer-sey govedu in 7 odstotkov večja pri govedu sivorjave pasme, kar izpričuje primerjava letošnjega z lanskim doseženim planom, je v prid odločitvi Pšate, da postopoma dopolni svoje hleve z donosnejšo jersey-ko. Povečevanje mlečne proizvodnje pa je hkrati boj za zmanjševanje proizvodnih stroškov. Glede na proizvodni učinek je sicer na dlani ugotovitev, da so povprečni stroški
letos manjši kot so bili lani,
kljub
temu pa še zmerom pomeni nezadostna preskrba z dobro krmo neusklajene proizvodne stroške s prodajno vrednostjo proizvedenega mleka. Zato je umljiva težnja obrata na Pšati, da dokončno uredi že arondirano zemljišče ter izvede me-
Agrokombinat Ljubljana — obrat Ihan — pitališče prašičev
lioracijo na 100 hektarjih zamočvirjene .zemlje. Temu planu dodaja obrat še plan oskrbe z mehanizacijo, zlasti s kombanji, brez katere si ne more zamišljati času primernega gospodarjenja.
Najbolj znan Agrokombinatov obrat pa je nedvomno farma bekonov v IHANU 'zaradi resnično industrijske proizvodnje prašičev, katere urejenost in utečenost je deležna priznanja domačih in tujih obiskovalcev. Z novimi, že odobrenimi investicijami, bo IHAN še za 100 % povečal svojo proizvodnjo, se pravi, da bo dajala ta farma letno dobrih 60.000 bekonov!
Krog je zaključen: začeli smo pri poljedelstvu, pri proizvodnji krme, končali smo pri proizvodnji mesa.
Razširimo ga lahko s proizvodnjo ljubljanske mesne industrije Emona, ki je vsekakor močno odvisna od proizvodnih uspehov Agrokombinata. Ta odvisnost pa zdaj razširja krog:	odločitev delavskih svetov
obeh podjetij, 'da združita svoji delovni organizaciji v eno, je nedvomno v korist nameram, ki jih načrtujeta oba kolektiva s svojim sedemletnim planom.
Agrokombinat pa se pripravlja na ustanovitev še enega obrata in sicer za kooperacijo z zasebnimi kmetovalci. Tudi ta obrat se bo uveljavljal v domžalski komuni tako kot drugod. Nismo napisali, da Agrokombinat daje že danes okrog 1000 tim broilerjev (piščancev za cvrenje) in da bo dal prihodnje leto tudi okrog 9 milijonov jajc letno. No, v načrtu je, da bo tudi ta proizvodnja večja (22 milijonov letno). Tudi broilerje bodo odslej proizvajali kooperanti — kmetje, prav tako pitali teleta in drugo. Agrokombinat jim bo — razen osnovnega materiala — zagotovil trdne cene, krmila, ne nazadnje pa tudi strokovno pomoč svojih številnih strokovnjakov.
TAKO AGROKOMBINAT EMONA postaja z novim letom močno podjetje, katerega naloga bo vključiti v svojo dejavnost celotno kmetijsko področje, na katerem deluje. AGROKOMBINAT EMONA — pod tem imenom bo posloval — bo zagotavljal dovolj živinorejskih proizvodov (mesa, mleka) za večja in manjša industrijska središča v bližini (Ljubljana, Kamnik, Domžale in tudi Slovensko primorje), prizadeval pa si bo še uspešneje se vključiti v mednarodno trgovino, s proizvodi, ki so si že pridobili sloves v nekaterih državah (na primer v Italiji in Angliji).
Nemajhno vlogo pa bo imel AGROKOMBINAT EMONA pri posredovanju svojih bogatih izkušenj drugim kmetijskim proizvajalcem.
V KMETIJSKEM POIZKUSNEM CENTRU JABLE
Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta za agronomijo, biologijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani sta zaradi nujnosti in izkušeni ustanovila KMETIJSKI POSKUSNI CENTER v neposredni bližini Ljubljane v Jablah pri Trzinu.
Z ustanovitvijo tega centra sta ustanovitelja vključila v delovno področje tudi izobraževanje in praktično usposabljanje vsega kmetijskega kadra. Z lastno ustanovitvijo poskusnega centra sta si ustanovitelja zagotovila vsakoletno usposabljanje kmetijskega strokovnega kadra, kar je bilo vsa leta po vojni zelo otežko-čeno na proizvodnih obratih in v mnogih primerih tudi neizvedljivo. Ustanovitelja imata sedaj na KMETIJSKEM POSKUSNEM CENTRU možnost nuditi študentom fakultete študijsko prakso in praktične vaje. Glavne naloge centra so: znanstvena raziskovalna dejavnost na področju poljedelskih kultur, praktično usposabljanje študentov fakultete in kmetijskega strokovnega kadra, proizvodnja izhodiščnega semenskega materiala, pro-genotestiranje plemenskih živali in kmetijska proizvodnja.
Prva naloga predstavlja znanstveno raziskovalno dejavnost na področju poljedelskih kultur. V mi-kro- in makroposkuse so vključena' vsa žita in okopavine, nadalje trav-ništvo in leguminoze, vse vrtnarske kulture in kompleksna zaščita. Razen v vsem poljedelstvu poskuse iz-
vajajo tudi v sadjarstvu in v vsej sodobni mehanizaciji. Vse ugotovitve pri mikro- in makroposkusih so vezane na praktično delo študentov — slušateljev biotehniške fakultete, kar je tudi naloga poskusnega centra.
Proizvodnja izhodiščnega semenskega materiala je nadaljnja naloga centra. Proizvajajo semena žit, trav, detelj, vrtnin in krompirja. Umestno je razmišljanje vodilnih uslužbencev o združitvi centra z ljubljansko semenarno. Z združitvijo bi lahko oba partnerja bolje izkoriščala dolgoletne praktične izkušnje pri semenski proizvodnji, sortiranju in skladišče^ nju. Tudi zaposlena delovna sila bi bila bolje izkoriščena, saj je poleti delo na prostem pri proizvodnji, jeseni in pozimi pa v skladiščih. Problem sezonske delovne sile bi bil urejen z združitvijo _,obeh podjetij-Tudi zemlja v skupni izmeri 600 ha, ki je primerna za setev raznih semen, bi bila z združitvijo s Semenarno rentabilneje izkoriščena.
Progenotestiranje plemenskih živali izvajajo na Progenotestni postaji. Hkrati lahko obravnavajo 396 glav. Podatki te postaje so podlaga za izbor plemenskih živali, ki bodo dajale najboljše potomstvo za intenzivno vzrejo bekonov.
Poleg progeno testiran j a izvajajo sterilno vzgajanje in poskusno križanje prašičev med pasmami in v incestu. Rezultati sterilnega vzgajanja in poskusnega križanja med pasmami so nove ekonomičnejše pasme, križanje v incestu pa ohranja čisto linijo in utrjuje dobre dedne lastnosti.
Vse živali (zdaj imajo 195 goved) so po skupinah vključene v posamezne poskuse: poskus krmljenja, križanja med pasmami, kontrola prirasta pitancev in vzreja telet z zgodnjim odstavljanjem. Rezultati teh poskusov dajejo smernice za uspešnejšo selekcijo živine.
Poleg druge kmetijske proizvodnje je na vidnem mestu sadjarstvo. Sadovnjak je v zaključni fazi ureditve. Razen za vzgojo študentov slušateljev sadjarske smeri Biotehniška fakulteta služi za poskuse zaščite pri boleznih in škodljivcih na sadju, oddelku za predelavo pri Biotehniški fakulteti pa nudi raznovrstno sadje za konserviranje ih predelavo.
Letni plan v poljedelstvu in sadjarstvu dosega 85 milijonov dinarjev v proizvodnji bekonov 20 mili' jonov dinarjev, realizacija v proizvodnji mlade govedi in mleka pa s® približuje desetim milijonom. Prihodnje leto namerava center sodelovati z zadrugo Komenda pri poskusni proizvodnji raznih vrst semenskega in merkantilnega krompirja.
Center Jable ima svojo strojno postajo. Sodobna mehanizacija omogoča študentom tudi usposabljanj® pri uporabi raznih obdelovalni^ strojev, kar _ je usklajeno z učni#-programom fakultete.
SKRB
ZA OBNOVO GOZDOV
Med investitorji v kmetijsko # gozdarsko proizvodnjo je med vse!# gospodarskimi organizacijami v komuni na petem mestu podjetje "S*1' MESADIKA« MENGEŠ, GOZDN# SEMENARNA IN DREVESNICA k> je z letošnjo arondacijo v znatn meri obogatila svojo proizvodni®-Pomembnost te proizvodnje izprl' čuje dejstvo, da zahtevajo pogozdovanje vsa opuščena nerentabilh kmetijska zemljišča. Letos je bi# pri obnovi ter pogozditvi uporabU® no 82.000 sadik in sicer: smrek 39.500, rdečega bhra 24.000, črneS bora, 2.800, mecesna 6.600 in kos ta nja 9.100 kosov.
Jable pri Trzinu strojnike
— Kmetijski poizkusni center. Tečajniki za kmetijske pri kombajnu za izkopavanje krompirja
»Seme — sadika« Mengeš
Hladilnica za Jugoslaviji
gozdna semena
__ eeuM»



*vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx-^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx|
VZDOLŽ
vzhodne meje
KOMUNE
Gričevnat svet z gozdovi, pašniki ™ njivami je svet KMETIJSKE ZADRUGE LUKOVICA. Se do vče-rai se je zadruga ukvarjala z gobarstvom in z živinorejo, odslej pa °°sega njen proizvodni program sa-1110 . živinorejo in v manjši meri Mlečno proizvodnjo. Osnova tega Agrarna je kooperacija z zasebnici kmetovalci, saj gričevnat svet 013 vzhodni meji domžalske komu-ne dopušča smotrnejšega gospo-aarjenja na večjih zemljiščih. Zadruga daje letno tržišču okoli pitanih govedi, ki jih vzredi na •astni farmi v Moravčah in 200 pijancev, ki jih pridobi iz koop.eraci-je- Hkrati z mlekom — 650.000 litrov J6tno — predstavlja proizvodnja za-arUge letno 6 milijonov,dinarjev na ZaPoslenega, kar vsekakor uvršča a3en kolektiv med gospodarne de-°vne organizacije na tem področju.
. Krmna osnova za vzrejo govedi C 14.000 ha zemlje v kooperaciji, Pri čemer je v lasti zadruge 145 pktarjev. Vsa ta zemlja je v pre-®zni meri namenjena za setev krm-n,h rastlin, v manjši pa proizvodnji Cerkantilnega krompirja. Kmetje v kooperaciji prejemajo od zadruge v$a reprodukcijska sredstva od petnih gnojil do močnih krmil, ^godbeno vezani na zadrugo ometejo svojo dejavnost z načrtnim Usmerjanjem v specializirano živi-*|0rejsko proizvodnjo in že lahko uuštejemo v posameznih domačijah b Doba do Moravč nekaj prizadev-?eiših živinorejcev, ki rede po pet n več glav govedi hkrati. Skladno . vzrejo tudi kmetje sami namen j a-, rodovitne površine setvi krmnih rast.lin.
Kooperacijski odnos z zadrugo P?slaja potemtakem svojevrsten po-rlc zlasti za tiste kmete, ki ob nebnem zmanjševanju števila kmeč-?eSa prebivalstva ne utegnejo ob-Hovati zemlje po starem, po načelu sak vse in vsakega po mglo, ampak ^Primerno smotrnejše razporede v°je moči v eno proizvodno pano-®0, Tako je zasebni kmetovalec v Za5ati s časom ter z delovno močjo .uinole v času košnje, sicer pa zlah-a zmore vzrejo govedi.
Na pristopnih poljedelskih in j^sniških površinah se zadruga in leni kooperanti poslužujejo meha-izacije, zlasti kombajnov, ki jih adruga ima. Na gričevnatem svetu Pa še zmerom velja star način obde-»Ve, ki je le v toliko izpremenjen, kolikor ga izpopolnjuje uporaba "Petnih gnojil.
v Pitanje govedi in mlečna proiž-s^Pia umevno narekujeta tudi
za nenehnobogatitev, zaroda. 5e vzreja telet dejavnost za-ki jo ne zanemarja, vendar l "a dejavnost ni najuspešnejša v ty°Peraciji, ker je predraga. Vzreja
'Pako druge, Pa ta
izrej d° za zakcd dopustne teže- je niso nič kaj naklonjeni tej
talci
no zahtevna in zasebni kmeto-
,j reii- Zato pa poklanja ravno za-živ'Sa preceišnjo i skrb tej panogi v Jdnoreji, saj si s tem zagotavlja v akoletni prirast govedi v lastnih Cih in govedi, ki jo oddaja v pi-nia zasebnim kmetovalcem.
OBRAT RAŠICE V MORAVČAH
Moravče so malce odmaknjeno yJ^tje v domžalski komuni. Do tja kor cesta slabše kvalitete in v koli-L: upošteva bežen obiskovalec gri-^Vnat '	............-
in gozdni svet, ki obdaja
Kmetijska zadruga Lukovica — strojni obrat v Domžalah
Podrobneje ti indeksi govore o potrošnji električne energije v gospodinjstvu: pred desetimi leti so domačije v domžalski komuni potrošile 1 milijon 130 tisoč kilovatnih ur, leta 1957 že 3 milijone 450 tisoč in lani ob koncu leta 5 milijonov in 511 tisoč, kar nedvomno govori v prid naglemu porastu števila gospodinjskih strojev, ki vsekakor nesorazmerno tekmuje s porastom števila novih domačij, novih gospodinjstev.
Vse večji potrošnik električne energije je tudi industrija. Pred desetimi leti je porabila letno komaj 5 milijonov 745 tisoč kilovatnih ur, leta 1957 je presegla porabo 8 milijonov 500 tisoč kilovatnih ur, lani pa je že močno presegla 16 milijonov 900 tisoč ur, kar je v skladu z rastjo proizvodnje, z uvedbo nove strojne opreme, z modernizacijo energetskega pogona.
Skupna poraba električne energije — 22 milijonov 426 tisoč kilovatnih ur — predstavlja domžalsko komuno kot močnega potrošnika energije ter hkrati podčrtuje odgovorno oskrbovanje dolgih kilometrov visokonapetostnih in nizkonapetostnih električnih vodov, ki zlasti za potrebe vsakdanje industrijske proizvodnje ne smejo zatajiti. Potemtakem je umljivo naporno delo elek-tromonterjev, ki na področju domžalske komune grade nove elektroenergetske naprave in pri vzdrževanju obstoječih naprav bijejo vsakodnevni boj z elementarnimi prilikami v vlogi prizadevnega posrednika med izvorom ter potrošnjo električne energije.
TRI
DEJAVNOSTI POD ENO STREHO
Mizarsko, tapetniško in kovinsko proizvodnjo usklajuje v svojem delovnem programa podjetje »TAMIZ« V MENGŠU. Njegov program je specializirana proizvodnja opreme za lokale, v manjši meri se ukvarja še s proizvodnjo stavbnega pohištva. S tem programom ustvarja 44-članski

odstotek dokaj visok, pri nekaterih pa malenkosten.
Delo v mlinih je zahtevno in. terja kvalificirane ljudi. Teh pa je iz leta v leto manj. Na Viru jih velja precej" truda skrb za kadre. Za šolo te stroke se mladina odloča, zato si Vir pomaga . z organiziranim usposabljanjem mladih na delovnem mestu. To usposabljanje pa ne obsega samo pot do mlinarskega poklica, pač .pa tudi poti do poklicev, ki so z delom v. mlinu povezani. Skladiščniki, delavci v transportu, v laboratoriju,, so v sodobnem mlinu enakovrednega pomena kot. je mlinarski poklic.
Po perspektivnem planu podjetja do 1965: leta, bo imela ta enota samo dva mlina; in sicer Homec in Vir ter silos na postaji, medtem ko bosta mlina v Bistrici in Domžalah ukinjena.
Prav pa je, da povemo, da bo po perspektivnem planu domžalske komune le-ta " investitor moderne pekarne ob mlinu Vir. Ta pekarna bo oskrbovala s kruhom občane kamniške in domžalske komune.
»Elektro« Ljubljana okolica — obrat Domžale
ska postaja z visokonapetostnimi in nizkonapetostnimi celicami
MEHANIZACIJI ZRCALIMO PRODUKTIVNOST
Polnojarmenik je poudarjena beseda v nadaljnjem načrtovanju LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA V RADOMLJAH, saj si od kabelska transformator- njega obeta vsa tisto osnovno zrno-
!!!!!!!!!!!
posamezni mojstri izdelke od načrta do popolne izvedbe in montaže. Mizarjev pa je v Mengšu premalo, saj bi jih podjetje potrebovalo naj-povpraševanju za svojimi izdelki.
RAST
POTROŠNJE
USMERJA
PROIZVODNJO
Podjetje za -proizvodnjo olja »SONČNICA« DOMŽALE je prilagodilo svoja načrtovanja v sedemletnem obdobju predvsem proizvodnji v rafineriji. Vsakdanja potrošnja olja je namreč v zanimivem'porastu, kar je v precejšnji meri zasluga medicine, v znatni pa tudi pristopne cene, in povpraševanje že zmaguje ponudto ter terja povečanje zmogljivosti.
Zmogljivosti rafinerije pa so nekaj drugega glede na svoj obseg kot so začetng proizvodno sredstvo v proizvodnji olja — preše — ter je zategadelj umljiva orientacija domžalske »Sončnice«, ki lahko edinole od večjih zmogljivosti rafinerije pričakuje večji obseg proizvodnje in s tem višjo realizacijo. Plan omenja 45 odstotni porast celotnega dohodka v prihodnjem letu, pri čemer bo narodni dohodek višji za 38 odstotkov. Temu porastu seveda
tami, ‘ spominja na staro tradicijo ljudi ob Kamniški Bistrici. Pred sto in več leti je gnala bistra voda kakšnih petdeset mlinov, ki so mleli žito za potrebe takratne dežele kranjske in štajerske. 2e tedaj so najpoprej vozili žito po Savi vse do Laz, od tam pa z vozom do mlinov. Moko pa so takratni mlinarji tovorili v sodih v Ljubljano, do Gorice in Trsta, celo daleč na Francosko.
Kanček te stare tradicije zadržuje zdajšnja ekonomska enota — Žito Domžale — s svojimi štirimi mlini ter s silosom. Res, njeni mlini so neprimerno modernejši in četudi so nekateri med njimi že malce zastareli, vendar pa opravljajo še zmerom prepotrebno vlogo posrednika med poljedelsko proizvodnjo in potrošnjo. V domžalske mline prihaja žito iz Banata, Vojvodine, iz tujine, od tod odhaja moka raznih kvalitet v trgovine, v pekarije, v tovarne testenih. 100 ton dnevno nameljejo mlini v Domžalah in njihovo kolesje, ki ga žene zdaj voda, zdaj elektrika, teče dan in noč, noč in dan. Temu ritmu neutrudnega dela 'sledi delo v laboratoriju: tu se nenehno kontrolira kvaliteta namlete moke, ki mora ustrezati predpisom jugoslovanskega standarda. Kontrola je preprosta in zanimiva: določeno količino moke laborant zažge v pečici, kjer je 900 stopinj in nato ugotovi v pepelu odstotek anorganskih snovi. Teh snovi je največ v obodu žitnega zrna, najmanj ali nič pa v jedru. Pri nekaterih pšenicah je ta
gljivost, od katere je odvisna njegova vsakdanja proizvodnja.
Ta proizvodnja pa namenja dobršno pozornost izdelavi parketov raznih kvalitet. Klasično proizvodnjo zamenjuje sodobnejša: trenutno so v prvem planu takoimenovani mozaični parketi, , sestavljene parketne plošče večjih dimenzij. Te plošče so dobrodošel izdelek za potrebe gradbeniške industrije, saj občutno zmanjšajo čas polaganja parketov, hkrati pa dramijo domiselnost arhitektov, ki lahko s pomočjo mozaičnega parketa za malone enake dinarje bogatijo estetsko razglednico notranje stanovanjske urejenosti ali urejenost poslovnega prostora.
Nov polnojarmčnik v _ podjetju lesne stroke v Radomljah je potemtakem osnova za intenzivno povečevanje plana proizvodnje v prihodnjem letu. 5 odstotna višja količinska proizvodnja je omembe vredna,, saj njeno vrednost posebej podčrtuje plan izvoza, ki bo v prihodnjem letu za polnih 14 odstotkov višji, kot je bil letošnji. T|o povečanje .izvoza pa . zmanjšuje odstotek uvoza, ki" bo .v prihodnjem letu dosegal komaj 3 odstotke od celotne 'vsote iz izvoza. Pri tem poklanja podjetje precejšnjo pozornost nadaljnjim investicijam v opremo: letos 13, v naslednjem letu 49 milijonov, kar bo vsekakor v popolnosti usposobilo funkcijo polnojarmenika, saj je njegova izkoriščenost predvsem odvisna od zmogljivosti ostalih strojev, ki uvrščajo podjetje med pomembne obrate domače lesne industrije..
p0-ravCe, potlej seznanja naselje s fu .bo tipičnega slovenskega trga.
.1® krčma, šola, je zadružni dom, d0Je vrsta kmetij. V Moravčah vse ^"edavnega ni bilo nikakršne go-t}Qdarske organizacije. Tamkajšnji $]J?ačini so zaposleni v industrij-{)r n Podjetjih daleč od domačega po-?3’ domačinke pa so lahko za-ki	doma, v OBRATU RAŠICA,
Za	°b robu naselja in pomeni
H0 Moravče nepogrešljivo proizvod-5rj ,°rganizaciio. Delo v tem obratu ' v program matične tovarne v k lajnah, saj s svojo specializaci-tla.a°Polnjuje asortiman izdelkov te iLe znane pletilske in trikotažne V^^trlje. Poslopje v Moravčah je C*® in svetlo, prostori v njem pa H^ajo ustrezno mero delovnega ZaVc k' ki je — kot pravijo v Mo-6trGa‘' — najodličnejša 'osnova . za Aktivnost.
NAGLO
Povečanje
potrošnje
Električne
energije
k i?deks 100 za leto 1952 je osnova
'Hs o s 174 v letu 1957 in za in' ^dei, i8 v letu 1962; samo ti triie p.81 Predstavljajo diagram nagle-nk>čur'asta električne energije na obroči, domžalske komune, na ob-ki ga oskrbuje z elektriko nrRO LJUBLJANA
»Tamiz« Mengeš — izdelava specialnih posteljnih vložkov — »MENGI«
»LIP« Radomlje
delovni kolektiv 115 milijonov v letni realizaciji, kar je nedvomno visoka številka ob primerjavi z letom 1958, ko je podjetje realiziralo 18 milijonov.
Posebnost TAMIZOVE PROIZVODNJE SO MENGI, podobni so jogijem, le da imajo nekaj svojstvenih odlik. Notranje vzmeti so prevlečene z iglanim filcem, ki je prišit na juto ter s tem zadržuje svojo prvotno razporeditev. Zunanja prevleka je opremljena z zadrgo, kar omogoča čiščenje. Mengi so originalna domislica, ki bo vsekakor udo-brovoljila potrošnjo.
Sicer pa je podjetje proizvajalec oprem za lokale. V tej dejavnosti kombinira kovinske elemente z lesom in z blagom. Vse tri dejavnosti pod eno streho mu omogočajo solidno ter usklajeno delo. Svoje proizvode posreduje trgovini, opravlja pa tudi storitve glede na posamezna naročila.
Tovrstna mizarska proizvodnja zahteva visok kvalifikacijski sestav delovnega kolektiva, saj izdelujejo
botruje 100 milijonska investicija podjetja v novo strojno opremo, ki je za več kot 55 odstotkov iztrošena.
Podjetje je odvisno od uvoza, saj je domača surovinska baza oljnih kultur razmeroma šibka. Ob uvozu semen sončnic, soje, oljk, pa je podjetje tudi izvoznik takoimenovanih pogač, ki so odločilna surovina za potrebe industrije močnih krmil.
Z rekonstrukcijo kotlarne, izgradnjo rafinerije in oddelka . za ekstrakcijo, spoznamo v »Sončnici« pomembno ter hkrati sodobno tovarno v verigi naše domače prehranske industrije in je zatorej na dlani premišljenost občinske skupščine in komunalne banke v Domžalah, ki namenjata industriji olja znatna investicijska sredstva.
NAŠ VSAKDANJI KRUH
Ekonomska enota velike GOSPODARSKE ORGANIZACIJE »ŽITO« s svojimi petimi obračunskimi eno-
»Žito« Vir pri Domžalah — valjčni stroji za mletje žita
'^\\\\\\\\\\\\\VCA\\\\\\\\\\\\\V,\\AS\\\\\X\WWXV^\\\\\\\\\\\\\\VAV%\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^	,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
. ,XVvVNXXXXXXXX*XXXXXXX',
j
BAROMETER
DRUŽBENE
POTROŠNJE
Karakteristika domžalske industrijo omogoča KOMUNALNI BANKI DOMŽALE izredno razgibano politiko kratkoročnega investiranja. Ob tem seveda uveljavlja načelo, da omogoča potrošnjo investicij predvsem v stroje, v proizvodna sredstva, ne pa v zidove, v poslopja. Značaj nekaterih tovarn v komuni je takšen, da potrebujejo znatnejša sredstva na pomlad, druga na jesen in obratno, prva podjetja vračajo na jesen, a druga na pomlad.
Ob investicijah v gospodarstvo so tu še investicije v negospodarsko dejavnost. Letos je banka dodelila 90 milijonoy za izgradnjo sodobne osemletke v Radomljah, znatna sredstva za izgradnjo cestrlega omrežja, razsoja o potrebni pomoči pri izgradnji zdravstvenega doma v Domžalah ...
Vse do letos je banka obračala sredstva iz družbenega investicijskega sklada. Letos pa je že zmanjšala udeležbo teh sredstev na eno tretjino, dve tretjini celotnih investicij pa je banka dodelila kot lastna bančna sredstva.- To nagibanje v prid višine lastnih sredstev — vročena sredstva gospodarskih organizacij, vezane vloge — omogoča hitrejši tempo v investicijski politiki ter dolgoročnejšega planiranja potrošnje kot vračil. Vsekakor velja poudariti vlogo bančnega gospodarjenja pri obnovi strojne opreme v komuni.
Banka pa ni le barometer družbene, ampak tudi osebne potrošnje. Trenutno beleži nad 6000 vlagateljev z 273 milijoni vloženega denarja. V tej vsoti je 43 milijonov dinarjev vloženih na principu vezane vloge. Med vlagatelji je 2000 šolskih otrok.
Ob vlaganju so tu še krediti: za-zdaj beleži banka 354 milijonov v potrošniških kreditih, pri čemer je le 6 milijonov vezanih na eno leto, 50 na dve ter nad 280 milijonov na tri in več let, kar zgovorno priča o strukturi potrošnje.
USKLAJEVANJE DOHODKOV Z IZDATKI
Medsebojno sodelovanje KOMUNALNEGA ZAVODA za socialno zavarovanje ter ZDRAVSTVENEGA DOMA v Domžalah predstavlja ob skupnosti zavarovancev in omrežju zdravstvene službe v domžalski komuni osnovo za potrebno usklajevanje sredstev za potrebe socialnega zavarovanja z izdatki na račun zdravstvene dejavnosti. Tesnost tega sodelovanja zlasti podčrtuje dejstvo, da je v komuni nad 50 odstotkov žena, ki so zaposlene v industriji ter so njihovi izostanki pogostne j ši, 19 odstotkov zavarovancev pa je iz gorskih kmečkih predelov. Gospodarska računica Zavoda in zdravstvene službe govori v prid organizaciji medobčinskega zavoda ter medobčinske skupnosti zavarovancev za komuni Domžale ter Kamnik, saj bi obe komuni lahko bolje gospodarili na tem delovnem področju ob združenih sredstvih. Uresničitev te zamisli zazdaj preprečuje nekaj še neurejenih formalnosti v medsebojnem dogovarjanju, vendar pa kažejo dosedanje ugotovitve na možnost te združitve, tega medkomunalnega sodelovanja na tem področju.
ZAVAROVANJE JE DEL SMOTRNEGA GOSPODARJENJA
Drugo leto dela ZAVAROVALNICE DOMŽALE-KAMNIK, ki je
zamenjala takratni. Doz, je vsekakor razveseljivo s podatkom, da Zavarovalnica zajema 100 odstotno področje Kamnika in Domžal. Njeno dejavnost — zavarovanje družbene in privatne lastnine, življenj in raznih uporabnih predmetov — dopolnjuje še s skupinskim zavarovanjem ter z zavarovanjem živine. Vrednost zavarovanja presega četrt milijarde dinarjev.
OB UVELJAVLJENIH NAČELIH. NASTAJAJOČIH STANOVANJSKIH
SKUPNOSTI
Letošnji delovni uspeh STANOVANJSKE SKUPNOSTI Domžale vsekakor potrjuje premišljenost teoretičnega koncepta o funkciji in pomenu stanovanjskih skupnosti v soseskah. Promet te skupnosti je v lanskem polletju komaj presegel 15, v letošnjem pa že 22 milijonov.
NARAŠČANJE
Stanovanjska skupnost Mengeš
Otroški vrtec, ki ga upravlja Stanovanjska skupnost
Ugodni rezultati gredo v dobro servisni dejavnosti: za popravilo gospodinjskih strojev, gradbenih objektov in kleparski servis, ki dopolnjujejo omrežje ostalih servisnih dejavnosti. Vsakdanje iskanje uslug v omenjenih servisih sicer zmaguje zdajšnji storitveni značaj servisov, ki se že približujejo izrazitejši obrtniški dejavnosti. Ob tem je seveda umestno razsojanje o morebitni organizaciji obrtnega centra, ki naj bi združil posamezne servisne dejavnosti, vendarle pa o takšni organizaciji, ki ne bi osiromašila dosedanja prizadevanja stanovanjske skupnosti.
Podobno vprašanje zahteva odgovor tudi v primeru dobrega poslovanja »STANOVANJSKE SKUPNOSTI« Mengeš, ki več kot samo opravičuje gospodarnost svojega obstoja z 2-odstotnim porastom v realizaciji. Tudi poslovanje skupnosti v Mengšu je zrcalo . novim nastajajočim stanovanjskim skupnostim (npr.: Vir-Količevo!), ki so zlasti v tem letu pohitele z organizacijo raznih storitvenih dejavnosti v korist stanovalcev na območju svoje soseske.
ZAMENJAVA
IZTROŠENIH
STROJEV
Osnovna značilnost plana za leto 1964 podjetja »MLINOSTROJ« iinsopez opiott iq ao ‘qrAou gi Cueui so investicije v iztrošeno strojno opremo. Realizacija teh investicij v prihodnjem letu povečuje vrednost proizvodnje za 18 odstotkov in predstavlja solidno osnovo za uresničitev sedemletnega plana. V podjetju podčrtujejo pomen gospodarjenja v prihodnjem letu kot v prvem letu sedemletke.
ZA 100 ODSTOTKOV VIŠJA PROIZVODNJA
Že naslov opozarja na razveseljivo resnico o očitnem delovnem uspehu podjetja »MIZARSTVO« v Domžalah, ki je povečalo realizacijo za polnih 100 odstotkov. V lanskem polletju je podjetje beležilo nekaj nad 11 milijonov dinarjev prometa, v letošnjem skoraj 23 milijonov; skladno s tem je porasel delež podjetja pri formiranju narodnega dohodka: lani nizko pod deset, letos visoko nad deset milijonov, kar hkrati informira o upravičenem porastu osebnega dohodka zaposlenih. Pri tem je seveda očitna skrb kolektiva za sklade, saj so delovni pogoji v zdajšnjih delavnicah izredno težavni in je izdelava mlinskih strojev, kar je specialna dejavnost podjetja, vezana na precejšnje napore.
SKRB ZA BREZSKRBNE JESENSKE DNI
66 oskrbovancev v dveh domovih počitka seznanja z brigo občinske skupščine, ki letno dodeljuje v povprečju. 13 milijonov dinarjev za oskrbo ostarelih občanov.
DOM POČITKA V MENGŠU je trdna zgradba v središču naselja. Značilnost njegove notranje ureditve je v cvetju, ki ga srečujemo vsepovsod. Časniki, skromna knjižnica, dnevna soba, primerna za razne družabne igre, je delež k dobremu počutju oskrbovancev. Lokacija doma v središču mesta pa seveda omogoča kratke sprehode, obisk v trgovinah...
Enako primerno lego v središču naselja ima Dom počitka v Domžalah. V dveh poslopjih, med katerima je obsežno, čisto dvorišče z urejenim nasadom, so smotrno razporejene sobe za bivanje oskrbovancev, uprava z ambulanto, kuhinja in družabni prostori. Ugodna lega doma Omogoča vsakdanje obiskovanje oskrbovancev in seveda njihovo spremljanje vsakdanjega življenja Domžal.
TROJANE — PRILJUBLJENO MESTO POČITKA
Med mnogimi gostišči v domžalski komuni je polno svojstvenosti GOSTIŠČE »KONŠEK«, na vrhu Trojanskega klanca. To svojstvenost mu ne daje le slikovita lega na meji med »kranjsko« in »štajersko«, niti ne v tolikšni meri prelom ceste, ki se tod prevaga iz-vzpetine v strmino, kot tradicionalna domačnost trdne kmečke hiše, gostilne ali krčme, ki je vselej znala zadrževati mimoidoče. Nekdaj so se pred njenim razkošnim pragom zadrževali furmani, ki so tovorili les, zdaj se zadržujejo avtomobilisti, motorizirani izletniki in vsakdanji cestni veterani.
Nova cesta čez Trojane še poudarja prikladnost gostišča: z lepo urejenimi parkirnimi prostori. Dve kmečki sobi — katerih odlika je nedotaknjena folklora v opremi, v oknih, ki jo še žlahtnijo dve neprecenljivi Gasparijevi podobi. Dalje ne-
mirane osnovne šole. Hkrati pa so diplomanti Višje gospodinjske šole v Grobljah strokovni sodelavci centrov za napredek gospodinjstva, krajevnih skupnosti, gospodarskih in družbenih organizacij, zavodov, ki skrbe za izboljšanje življenjskih navad delovnega človeka.
O pomenu takšne šole, ki je edinstvena tovrstna prosvetna ustanova v Sloveniji, govori 189 dosedanjih diplomantov z zdajšnjimi potrebami Slovenije, saj potrebuje naša republika samo za osnovne šole še blizu 500 predmetnih učiteljev.
PRILJUBLJENA
LOKALA
Če vas bo v Domžalah kdo povabil k »Lenčku«, se kar odzovite. Peljal vas bo v prijazen lokal SLAŠČIČARNE podjetja SLAŠČIČARNA IN DELIKATESA »BISTRICA« v Domžalah. Kot rečeno, po domače pravijo tej slaščičarni pri Lenčku, po mojstru, ki je daleč znan po svojih slaščičarskih mojstrovinah. Razen njegovih izdelkov prodajajo v
Trojane — Gostišče »Konjšek« — na desni novi objekti
Delikatesa — slaščičarna uomzaie
prekinjeni
„ l.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVvVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXX
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 50 - 21. decembra 1963
delovni čas prijaznega osebja, ki sprejema in streže dan in noč, noč in dan. »KONŠEK« je moral s časom: ob razsežni ploščadi, kjer je lep razgled na zasavsko gričevje, je gostišče zgradilo steklen paviljon z 80 sedeži in nočitveni objekt z 20 tujskimi sobami, z 32 ležišči. Z omenjeno povečano zmogljivostjo je »Konšek« v precejšnji meri povečal vsakdanji promet ter je že ob letošnjem polletju dosegel za približno 4 milijone ugodnejši poslovni uspeh kot lani v istem času, pri čemer moramo poudariti skoraj 60 odstotkov tujskega prometa. Osnovni dejavnosti gostišča se z letošnjo jesenjo pridružuje še hotelska dejavnost, ki je bila že dolgo vrsto let vprašanje brez odgovora. Ta dejavnost bo spet v prid prometa, kar vsekakor upravičuje načrtovanje, ki opozarja na možnost letošnje realizacije v višini 85 milijonov.
Med mnogimi značilnostmi turistične dejavnosti si je gostišče na Trojanah znalo odbrati sebi primerno: njegova odlika je skrb za tranzitni turizem. Hitra in solidna postrežba, bogata izbira hrane, posebno znani »KROFI« — v soboto 14. decembra 1963, je bil dosežen letni plan 200.000 krofov — in pijač, do-brovoljnost strežnega osebja, tople sobe — to so lastnosti gostišča, ki nikdar ne izbira med časom, med dnevom in nočjo. Negovanje teh lastnosti pa je pogoj, brez katerega se ne bi ljudje, domačini in tujci, zadrževali na vrhu klanca.
EDINSTVENA PROSVETNA USTANOVA PRI NAS
, Predavanja, seminarji, vaje, strokovna in učna praksa to je učni program VIŠJE GOSPODINJSKE ŠOLE V GROBLJAH PRI DOMŽALAH, ki usposablja visokokvalificirane delovne moči za predmetne učitelje gospodinjstva za šole in druge vzgojne in izobraževalne zavode. Gospodinjski pouk je samostojno vzgojno-izobraževalno , področje, ki s posebnimi smotri s poudarkom na vzgojo potrošnika prispeva k uresničevanju nalog refor-
slaščičarni tudi izdelke drugih tovarn slaščic. Je res vredno obiskati to slaščičarno v Ulici talcev v Domžalah.
V novem bloku je druga poslovna enota tega podjetja, in sicer delikatesna trgovina, v kateri je tudi manjši bife z več mizami. Tu vas postrežejo z raznimi delikatesnimi izdelki, pijačami, vsak dan pa tudi s toplimi enolončnicami.
Kolektiv tega podjetja šteje 25 članov, ki pa se lahko pohvalijo z 1 visokorentabilnim poslovanjem. Letošnji plan — 60 milijonov — bo precej prekoračen: že do konca novembra so napravili prometa za 70 milijonov dinarjev.
Po planu podjetja bodo razširili slaščičarski obrat. Bolje ga bodo opremili in mehanizirali proizvodnjo slaščic, tako, da bodo lahko postregli s pestrejšo izbiro. Od novega leta bo slaščičarna samostojno podjetje, delikatesa pa se bo priključila k Alp-turistu.
ŠTEVILA TRGOVSKIH POSLOVALNIC
Trgovsko podjetje »NAPREDEK« z organizacijo novih poslovalnic povečuje svoj promet, hkrati pa približuje razno blago široki potrošnji. Radomlje, Mengeš, Vir, Količevo so naslovi letos organiziranih poslovalnic, ki predstavljajo ob prometu samopostrežnega lokala v novem bloku v središču Domžal osnovo za precejšen dvig prometa (za dobrih 200 milijonov!) ob prehodu lanskega v letošnje leto. Rast prometa pa je seveda tudi ogledalo rasti osebnega standarda prebivalcev, ki svojo kupno moč usmerjajo v izkoriščanje ponudbe organizirane trgovske mreže.
UPRAVIČENA
PRIČAKOVANJA
Izboljšano poslovanje KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA Mengeš, ki opravlja svoje gradbene storitve v domžalskem ter sosednjem kamniškem bazenu, karakterizira 4 in več milijonov višja realizacija v letošnjem polletju, kar pomeni ob porastu osebnih dohodkov zaposlenih še za poltretji milijon višji delež delovnega kolektiva pri narodnem dohodku.
ZAPAŽEN
DIAGRAM
PROIZVODNJE
S porastom proizvodnje pečnic, predvsem pa z organizacijsko utrditvijo delovnih ekip za postavljanje peči, je obrtno podjetje »PEC« v Mengšu doseglo zavidljive rezultate: lani je zabeležilo 22-odstotni porast v prometu, v letošnjem polletju pa v primerjavi z istim lanskim obdobjem zaznamuje za 3 milijone 300 tisoč dinarjev večji delež pri narodnem dohodku komune.
POTREBNA
SERVISNA
DEJAVNOST
»AVTOSERVIS« v Domžalah je potreben široki potrošnji s svojimi storitvami. Temu v prid govori že podatek, da je številčno majhen kolektiv dvignil svoj promet v polletju za dober milijon, pri čemer niso neutemeljeni obeti, da bo v novih proizvodnih prostorih šele našel pravi in potrošnikovim zahtevam ustrezajoči delovni polet.
V SREDIŠČU DOMŽAL
Gostinsko podjetje »POŠTA« stoji v sredini mesta in je sedaj v rekonstrukciji. Restavracija bo modernizirana. Predvsem pa bo reno-viran in povečan hotelski del. V vseh sobah bo topla in mrzla voda, nove bodo 4 kopalnice, število postelj pa bo povečano za 100 %. Kljub temu, da se v stavbi vršijo dela, ki za potrošnika niso vabljiva, pa se je promet restavracije dvignil za okrog 40%, nočnine pa za 100%-Domžale bodo z rekonstruiranim podjetjem dobile obrat, ki bo lahko zadostil vsem zahtevam domačinov in potnikov.
Spomenik NOB Domžale