AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY mmuuuttttimuatm;: tumranm american in spirit foreign in language only "atttptttittt hflut?' neodvisen list za slovenske delavce v ameriki NO. 148. Sec. I. :leveland. ohio, Monday december 20th, 1926. LETO XXVII1.-VOL.XXVII! SIROMAČEK Božična povest. M.J okai: - Njegovega očeta je ubila ladijska vrv in je utonil. Njegova mati je bila perica. Pri nočnem delu se je prehladila, dobila hudo mrzlico in je umrla. Mali deček je ostal sam, pa je imel komaj štiri leta. Ko so nesli njegovo mater na pokopališče, si je mislil mali deček pri sebi: Kdo mi ho kdaj govoril: ljubi moj sinko, kdo mi bo dajal kruha zjutraj, zvečer, kdo mi bo pošiljal, kdo mi bo dajal snažno Perilo, kadar se umažem, kdo me bo jemal v naročje in me Poljubovai kadar me bo kai bolelo. Tudi sosedje so se izselili, ta sem, oni tja in na mesto starih ljudij so prišli tuji, ki so malega dečka, kadar se je Preprosil skozi njihova vrata, j^praševali: "Kaj hočeš? Kaj iščeš tukaj? Poberi se!' Ubožec se je tudi pobral, šei^en na cesto, kjer ni nikogar poznal, obstal lepo na nekem vogalu in gledal tako mimo gredočim ljudem v oči, če ni morda kdo podoben njegovemu očetu, da bi ga nagovoril. Zaman jih je gledal, kajti ljudje imajo druge opravke, nego da bi se menili za postopajoče otroke. Kdor hoče v današnjem svetu kaj dobi- mora usta odpreti. Pravi beraček razume bolje svojo °brt. On leta za gizdavimi gospodi, se drgne in brusi °bnje s svojimi umazanimi eunjami in vsak mu nato vrže kaj, samo da se ga znebi. Be-rač, ki se zna samo jokati, lahko umrje od lakote. Tudi mali siromak bi bil Že Prva dva dni umrl od, gladu, da ni neka preprosta stara sadjarica prodajala na tistem v°galui ob katerega se je na- | slanjal.' Ta je torej gledala, kaj postopa mali deček tam fako dolgo. Morda hoče celo krasti. Ko je pa videla, da se do večera ne gane od tam, Sa je pomilovala. Izbrala je *anj nagnito jabolko, rekoč: Na, vzemi! Potem pa pojdi vendar že domov!" v Mali deček je bil vajen slu-sati, in kakor so mu rekli, naj domov, je šel lepo domov. . Tisti čas pa je bil že večer j ln zvečer so v velikem mestu vsa vežna vrata zaprta. Ubo-^ deček je jokal, ko je pomiril, da ne more nikjer vstopijo da nanj nikjer ne čakajo, ^a zanj nikjer ni postelja Postlana. Nato se je stisnil v kot nekih vrat in tam je zaspal v svojem velikem joku. V spa-''j11 je objemal kamen, ki je bil tako dober, da je njegove Slabotne ude varoval mraza, 111 mu govoril: "Sladka moja parna." Po noči se je več-krat prebudil, ker je mrzli veter tako pihal, in se stokajoč obrnil na drugo stran, ker je bila njegova postelja tako trda. Drugi dan je zopet poiskal ^bogo sadjarico, ki mu je, vi-UevŠi, kako je ubožec žalo-sten, zopet dala ostanke svoje jedi. x tretji, četrti dan je spet na- dobro starko tam. Peti an pa je nanjo zaman čakal (Dalle na 5. strani) TIHA NOČ-BLAŽENA NOČ... BOŽIČNI SPOMINI Nocoj je čudna moč razlita čez mesto, selo, dol in bi*eg, nocoj se v dušah temnih svita, da vidi vsak najmanjši greh. NOCOJ Nocoj priplava Bog ljubezni v srce zakrknjeno spet v vas, nocoj zamro vsi spori jezni vsaj za en hip—*v polnočni čas. Nocoj obrazi solz so rosni, objeti brata brat želi;— nocoj še bogataš ponosni groš bedni vdovi podari . . I _ (Piše O.) I Ne vem, kako je to, da se j ravno ob tem času, ob Boži-! ču, naš spomin tako rad spre-; haja po preteklosti. In menda je vseeno, če smo bili v Ameriki rojeni ali pa v stari domovini. Dolgo je že od mojih derinskih let, toda še vedno, ko začnejo naletavati kristalne snežinke in začne zima siliti v hišo, pa mi ob božičnem času spomin uide v hišo domačo in tja nazaj na moja mlada leta, ki so sicer pri meni že zdavnej le zgodovina. Ob Božiču se mi zdi, da sem zopet otrok tistih let, ko sem vso svojo dolžnost odpravil s tem, da sem nastlal hlev s slamo, materi pa prinesel vode, kolikor so jo potrebovali. Kako srečni so bili tisti dnevi, roda jaz tega tedaj nisem v,del. Rekel sem, da mi spomin ob Božiču uhaja nazaj v preteklost. Seveda je vse to preteklost, ker sicer matere ne bi videl, saj jo krije ameriška zemlja že pet let. imel sem dobrQ mater, mater, ki bi bila dala vse, tudi slednji grižljaj kruha, če bi vedela, da bi s tem naredila otrokom veselje. Gledam jo sedaj v duhu, kako je skrbela ob Božiču, da smo vsi razumeli, da darov ni prinesel "Miklavž" pač pa Bog. In obdarovati jih je bilo trebi, eaajtt v družini! Dan pred Božičem je bil dan velikega vrvenja. Tisti dan nismo imeli šole in tudi dela okoli hiše nismo imeli dosti. Stariši so namreč skrbeli, da se na Božični dan niti pri živini ni delalo več kot tisto kar je bilo neobhodno potrebno. Vsi, kar nas je bilo "bojsov" smo imeli posla okoli hlevov in živine. Mati in dekleta so pa skrbela za hišo. Vse je moralo biti omito in poribano. Naša rojstna hišica v Min-nesoti je bila delana iz hlodov, vsa lesena, zunaj naravnost vabljiva, znotraj pa vedno snažna in prijazna. Dan pred Božičem smo še posebno lepo osnažili notranjost naše hiše. Miza in klopi so bile posebno dobro "zribane," tako tudi "pod," in po prostorih, kjer se je hodilo, smo pre-grnili posebne preproge, doma izdelane. Bog ne daj, da bi stopil kdo kam drugam, I kot je bilo zaznamovano s preprogami. Potice so se pekle, krofi so se cvrli, meso se je kuhalo za drugi dan. Dišalo je vse tako, da je kar mamilo naša mlada srca. Ker so bile "ženske" — s tem mislim mojo mamo in moje sestrice — tisti dan hudo zaposljene, I in ker je bil poler; tega seveda post pred Božičem, smo ^tako preživeli predbožični j dan brez južine. Pa kaj to, saj je drugi dan Božič, in vse-i ga bo zadosti, same dobrote i se bodo delile. Prišel je božični večer. Od i treh popoldne naprej se ni več delalo, bil je nekak "delo-j pust" ali "half-holiday." Hm, vsi mi otroci smo se morali skopati in pošteno umiti. Starejši smo se sami krtačili in biksali, mlajše je pa morala omiti mamica ali pa starej- (Dalje na S. strani) MADISON BLATO, BOOTLEGERJI IN MIROVNI SODNIK % mi m ■m iž/.v ■H 1 m m m m Joseph Ferlin Slovenska MESNICA in GROCERIJA Za pošteno blago, za zmerne cene in točno postrežbo se priporočamo sedaj kot posebno za BOŽIČNE PRAZNIKE Vsem našim cenjenim rojakom želimo vesele praznike in srečno novo leto! 15416 Saranac Rd. Eddy 6846-W F. F. Legan Železnina, barva, olje, radio aparati in vsakovrstno potrebno orodje. HARDWARE STORE Vesele božične praznike! 711 E. 152nd St. Eddy 391 4-M Joseph Metlika SLOVENSKA GROCERIJA se priporoča za praznike vsem Slovencem in Hrvatom za dobro in prijazno postrežbo. Želi vsem vesele božične praznike! 1287 E. 55th St. Randolph 923 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem ter se vsem priporočam za na-daljno naklonjenost. John Rožanc Slovenska MODNA TRGOVINA 15721 Waterloo Rd. ZA BOŽIČ- mogoče ne boste dobili nikjer boljšega kosila in boljše postrežbe, kot če pridete k nam. Pa tudi vsak dan v letu vam postrežemo opold-dne in zvečer z najboljšo domačo jedjo. Jako zmerne cene, čista hrana, ljubezniva postrežba. Jennette Lunch, RESTAURANT 6105 St. Clair Ave. Hudson potegne in kot bi trenil je bil Dodge ven iz luknje. Sledil je kratek pome-nek s prijaznim rešilcem, in omenil sem mu, da sem jaz časnikar, nakar mi je prav lepo mirno povedal, da je on pa — bootlegger! Dal je celo naslov, za vsak slučaj. Ves '•ešpekt pred tako odkritosrčnostjo v današnjih dneh! Sledilo je kratko vojno posvetovanje, katerega rezultat ie bil, da smo se vrnili nazaj po žlindrasti cesti na tlakano I pot in sklenili smo okoli Cor-| ka priti k Gramcu, ker je baje tam lepša pot. Spotoma smo se pa za vsak slučaj ustavili na telefonski centrali v Cor-ku. Pa ne smete misliti, bog-ve kakšna centrala je to! To je farmarska telefonska postaja, katero kontrolira priletna zapuščena devica. Prosili smo jo naj pokliče kakih 5 milj oddaljenega Gramca. In sedaj smo ga tudi priklicali. Povedal sem mu po telefonu, naj nas pričakuje tekom pol ure, ako pa nas slučajno ne bo, naj pride s konji po nas. Do njega moramo na vsak način. Medtem je bila ura že pet proč, a ob treh popoldne bi morali imeti kosilo. Deset centov so nam računali telefon, in ko smo dali prijazni starikavi operatorici tri kvodre, je skoro znak padla s stola. Pa smo šli zopet naprej po blatu. Ponekod je bilo blato tako globoko, da se do dna ni videlo. Zunaj se je stemnilo, June se je tesneje pritisnila ob Cartrack, Mosey je pritiskal na gasolin, jaz sem pa na tihem obljubil bazarju sv. Vida deset dolarjev, če srečno pridemo ven. Šlo je kake tri milje na uro, ko se začne bliskati pred nami. Najprvo smo mislili, da je prijatelj Grame, pa smo kmalu spoznali, kako hudo se motili. Bil je drugi nesrečnik, katerega avtontobil je madisonsko blato skoro pol pogoltnilo. Dajal je signale z električno svetilko naj ustavimo in ga potegnemo ven. Naš šofer Mosey je zlata duša, pa je ustavil in stopil v blato, da stori krščansko delo usmiljenja. Zopet je storila svojo dolžnost veriga, potegnili smo neznanca iz blata, in šlo je naprej. Vzelo nas je zopet pol ure, in ura je udarila pol sedmo. In ob treh popoldne je bilo kosilo na mizi! Neznanec pred nami je pognal, mi pa za,njim. Tako je šlo kako miljo, ko se neznanec pred nami zopet ustavi, in sicer ravno na sredi križišča, kjer bi morali zaviti proti Gramcu. Stuck again! Prednji avtomobil se je postavil preko ozkega pota tako, da nismo mogli niti naprej, niti nazaj. In vse "ket-ne" niso nič pomagale sedaj. Dutch Cartrack je zapustil našo tovarišijo in šel sest v prednje motovilo, kjer je slutil nekaj nežne družbe. In čakali smo in čakali. Zdela se je cela večnost, ko se posveti tam iz vzhoda luč! Iz vzhoda prihaja luč, torej rešitev! Počasi se je gibalo proti nam, in kdo popiše naše veselje, ko smo zagledali našega Žova Gramca, ki je s svojimi krepkimi konji in buggyem pripeljal počasi po blatu proti nam! "Hoaaaa!" zakriči Joe nad mrhami, ko je zagledal avtomobile na potu. Ž njim je prišel tudi sinko Dannie, ki je že precejšen korenjak. Sledilo je par minut razlaganja, in sklenilo se je, da Joe najprvo potegne one preklemane šoferje pred nami iz blata. Parkrat je zažvižgal bič, konji so potegnili in avto pred nami je bil rešen. Odkuril je, ne da bi nam vsaj figo pokazal, ker smo radi njega zamudili eno uro, dobili vsak na svojo obleko dva in pol funta blata, zamu- (Dalje na 3. strani) LOUIS PRHNE KROJAČ IN ČISTILNICA OBLEK Prinesite svoje stare obleke, mi jih spremenimo v nove. — Vesel Božič! Srečno novo leto! 3863 E. 78th St. vogal Broadway. Javnosti uljudno priporočam RESTAVRACIJO V S. N. DOMU 6401 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto! CARL VERGUS MIKE UDOVIC Slovenska grocerija in mesnica želi svojim odjemalcem vesele božične praznike! 16016 Parkgrove Ave. Eddy 334-R EAST 66- ST. DAIRY NICK SPELICH, lastnik Slovenska mlekarija želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike! 1007 E. 66th Place. Anton Gubane DRY GOODS Vsem svojirrt1 slovenskim odjemalcem želim vesele božične praznike! 16717 Waterloo Rd. AKO STE V COLLINWOODU tedaj se boste gotovo oglasili v naši trgovini z železnino, orodjem in vsakovrstnim dobrim pohištvom. Krist Mandel 15702 Waterloo Rd. Eddy 1262 Želi vsem rojakom vesele božične praznike! Louis Lautižar GROCERIJA in MESNICA Celo leto se me spominjate, pridite tudi za Božič po naše dobro blago in želimo si vsi skupaj prav vesele BOŽIČNE PRAZNIKE! 1193 E. 60th St. Florida 2370-R Mestece Madison se nahaja približno 44 milj vzhodno od Clevelanda. Ne daleč proč je nekoliko večje mesto Geneva, blizu zraven Union-ville, potem pa še Thompson. Tu okoli je naseljenih kakih 60 slovenskih farmarjev, ki so si izbrali prijazni svet tam i za svojo domačijo. Clevc-i landčani, ki imajo avtomobile, v poletju in jeseni prav radi tja zahajajo, v večjih in manjših družbah. Saj so tudi prijazni madisonski farmarji, da jim ne najdeš izle-pa para. Živinoreja tam sicer ne" cveti, toliko več pa imajo grozdja, in sicer zelo dobrega, koruze, krompirja in žita. Perutnina je tudi precej dobro zastopana, poleg tega so pa madisonske slovenske far-marice znane, da znajo imenitno kuhati. Marsikak lep dan se je že preživel v Madi-sonu in Genevi najsibo pri Košičku, Klausu, Perkotu, Debevcu, Gramcu, Zakraj-šku, Klauzarju, Levstku in pri drugih prijaznih domačinih. Do Madisona vodi iz Clevelanda prijazna, dobro tlakana pot, in še potem ven iz Madisona, dokler pota nekje ne zmanjka, oziroma zavije v drugo smer, kar se tiče dobrega tlaka, in kdor hoče k Slovencem, mora zaviti na razo-rano, deloma s prahom, deloma z žlindro posuto pot. Pa je vse ok. in allright, dokler vlada lepo vreme. Tudi poletni ali jesenski dež ne ovira vašemu avtomobilu primeroma prijetne vožnje. Iz Clevelanda pridete v Madison, ako ne podite preveč, tekom poldruge ure. Kako smo pa mi vozili v Madison šest ur tja, in šest ur nazaj, to je pa druga zgodba, katero hočemo tu zabilježiti vsem obiskovalcem MadisO'na'V pouk, vzgojo in svarilo. Bilo je neke lepe nedelje pred par tedni, ko smo "sejali" v glavnem odboru Zveze predpoldne. Na tihem sem pri seji omenil odvetniku Pol-detu, da smo se namenili popoldne v Madison. Odvetnik Polde pa menda Madison bolje pozna kot mi, kajti kot smo slišali, baje koplje tam neki indijanski zaklad in kune lovi ob polnoči z lučjo po gozdu. Torej mora biti tam že precej domačin. "Nikar ne hodi tja," me je svaril Polde, "ne veš, kakšno blato je sedaj tam." No, sem si mislil, hodil itak ne bom, saj se bomo peljali, torej — pojdimo! Šest članov Madison-Geneva-West Park kluba je sklenilo iti na pot. Vreme je bilo krasno, volja razpoložljiva, družba prijetna, pa je naš Mosey na-pregel svoj Dodge, ki je na strani preluknjan, da se lahko uživa spotoma svež zrak. Poleg Moseya smo bili v avtu Miss June iz Cliftona, Miss Annie iz West Parka, Doc Cooley, Dutch Cartrack in — jaz. Tako gotovi smo bili, da pridemo v Madison, da smo ob 2. popoldne iz Clevelanda telefonirali prijatelju Joe Gramcu, naj bo njegova soproga tako prijazna in naredi kosilo za šest ijudi ob 3. uri popoldne, kajti Mosey vozi precej hitro, kakih 55 milj na uro, kar on dela lahko, ker bi skoro postal deputy šerif, poleg tega smo pa imeli še uradno policijsko značko s seboj. In prav lepa vožnja je bila. Nekaj Delaware božje kaplje se je spotoma kmalu posušilo, in Doc je pričel Annie razlagati krasoto zimske narave, dočim sem jaz Dutcha za božjo voljo prosil, naj pusti samski stan in popelje prihodnjega meseca junija pri-1 jazno June pred altar. Dutchu se je že začelo srce tajati, skoro bi udaril v roko Miss June, jaz sem na tihem že govoril besede blagoslova in zakonske sreče, ko je -• zmanjkalo tlakane ceste ir. zavozili smo na žlindrasto pot ki zavije kakih 5 milj iz Madisona na levo proti Gram-čevim farmam. No, Moseyev Dodge ni kar tako, pa jo je krepko brisal ■ po žlindri ali kot pravijo v I Ameriki po "cindru" naprej, j Avto je sicer pihal kot kovaški meh, toda šlo je prav dobro kakih 5 milj na uro naprej. Tam za prvim ovinkom pa, ko je treba iti v hrib — in madisonski hribi niso od muh — je pa Dodge rekel au-u-u-ch-shshs! In prikovani smo | bili v pol jarda globokem blatu. Nič ni pomagalo, ne prvi, ne drugi, ne zadnji, ne< sprednji "gear." Mosey je prestavljal kolesa, vrtil in pihal, vse zastonj. Bili smo absolutno — kot se reče — stuck in the mud. In to komaj dve milji od farmarja Gramca, iz katerega kuhinje nam je že skoro udarjal v nos prijazen vonj pečenih piščancev. In to zunaj na samoti, v nekaki goščavi. Toda pri dobri volji smo bili še vsi. Dočim so drugi začeli vsakovrsten "monkey business" okoli avtomobila, sem jo pa jaz udaril nazaj proti oddaljeni prijazni hišici, kake pol milje daleč. Mislil sem si, gotovo imajo tam kak avto, da nas potegne ven, mogoče imajo par dobrih konj, mogoče se dobi par funtov dinamita, da se ga položi pod avto in prežene iz blata, ali pa mogoče imajo vsaj telefon, da telefoniramo Gramcu, naj nas pride iskat. Hišica st ji -na, l^ribčku, in je obiskovalcem Madisona gotova poznana, kajti je prva hiša na žlindrasti poti na desno, na vrhu klanca, prijazno pobarvana in jako čedna. Potrkam, in ker se ne oglasi na trkanje noben pes, kot je to na farmah navada, stopim v sobo. Alament, ali se mi je zabliskalo pred očmi! V sobi je sedelo pol ducata mladih deklet, na mizi tri steklenice žganja, vse okoli pa stojala s posodami za sprejemanje cigaretnega pepela. Nobenega moškega! Toda kljub temu, da sem prišel kot tujec, pa so me punce prijazno sprejele in vprašale, kaj želim. Poglc dal sem postrani na mizo, kjer je stala prepovedana steklenica, toda vzdržal sem se kot gentleman in vprašal, če imajo telefon. "Sure thing, honey!" se je glasil odgovor, in celo sama je šla na telefon in začela klicati Gramca, ki | je pa menda tedaj bil v gozdu j s Puffom, a Gramčeva mama so najbrž pravkar zalivali piščancem, tako da se ni slišal i telefon — skratka, nič nisem opravil pri punci — pardon, pri telefonu. Nakar me dekle še enkrat dobro pogleda, potem pa reče: "Pojdi tja v "chicken-coop," tam je nekaj moških, ki imajo avtomobile, gotovo te bo kdo iz blata potegnil. Mahnem jo torej preko dvorišča proti kokošnici, ;n ko stopim noter dobim tam kakih 10 moških pri — pijači. Šent, v Ameriki danes vse pije. V mestu ali daleč zunaj na farmah. Pa še ustrašil se me ni nihče, in ko razložim svojo željo, je bil eden njih takoj pripravljen oditi na lice mesta na pomoč. Takoj je spravil svoj Hudson v dir in kmalu smo bili na prostoru, kjer je tovarišija čakala rešitve. Mosey mora imeti že enake skušnje, ker kmalu je prinesel na dan veliko verigo, Dodge in Hudson se zvežeta, BOŽIČNI SPOMINI (Nadaljevanje s 1. strani) ša sestra. In kako lepo je bilo šele tedaj po hiši, ko smo se tudi mi čutili čedne in umite, dočim je bila hiša že prej vsa posnažena. Po hiši je kar kipelo veselja iz mladih src. Večerja je bila zgodnja. Po večerji smo pa molili rož-nivenec. Nikoli tekom leta ga nismo molili tako lepo in z veseljem in tako na glas. Saj smo vedeli od naše mamice, da "Bog posluša," in kdor je pričakoval, da mu angeljčki prinesejo kaj lepega, ta je molil z vsem glasom. Včasih je nastal raditega od tega tak vrišč, da je moral naš oče posredovati in glasove vsaj nekoliko pomiriti. Takoj po rožnem vencu pa so pogrnili domačo mizo z najlepšim belim prtom. Na sredo mize je prišla "štalica." Vse naokoli "štalice" smo pa postavili vsak svoj krožnik, vsak na svojem prostoru, seveda — kako bi pa drugače "Bog" vedel, katera posoda spada komu. "Spat otroci," se je kmalu potem oglasilo povelje očetovo. "Za polnočnico vas bom že poklicala tiste, ki pojdete," je pristavila mati. Nam je bilo silno teškQ, kajti zaspani nismo bili prav nič tisti večer, toda radi smo ubogali, ker smo bili prepričani, da čimprej gremo spat, temprej se zbudimo in toliko prej bomo videli, kaj nam je "prinesel Bog." "Vstani, boš šel k maši!" se je lahno oglasil sladki materinski glas. In kot blisk smo bili vsi mahoma pokon-cu. Par minut, pa smo bili že zunaj. Čista noč in mrzla — kot so po navadi minnesotske noči v zimi. Zvezdice so prijazno. migljale na nebu. Na poti smo opazili ljudi, ki se urno pomikajo naprej s pomočjo sanjk. Kako smo poslušali prijazne melodije zvončkov in kraguljčkov pri konjih, ki so zveneli v prijaz- nih melodijah. Vzbujali so se farmarski psi in se vtepli s svojim laježem v prijazno nočno božično romanco. Zdajci je zapel tudi farmarski cerkveni zvon, ki nas je vabil in pripovedoval, da se čez pol ure prične polnočnica. V mali cerkvici je vse mrgolelo sžrfnih lučk. Kako prijazno in prijetno je klečati in sedeti v cerkvici, ki je lepe zakurjena na božično noč! Kako smo zbrano in pobožne molili! Tam spredaj so odsevale lučke pred jaslicami, ki so nas spominjale na Bet-lehem. Altarji so bili olcin-čani s posebnim božičnim kinčem. Mašna oprava je-bi la blesteča ,in res krasna, pevci so peli najbolj ljubke božične pesmi, sploh vse nas je spodbujalo k večji pobožno-,sti. Maša in kratka pridiga — vse je kmalu minilo. Ljudstvo se je vsulo iz cerkve, in sden drugemu smo si častita-li vesele božične praznike in pri tem je vladalo povsod pravo božično razpoloženje. In zopet smo bili doma. Zeblo nas je, toda kdo se je brigal za to, saj ob Božiču mora zebsti, sicer ni prijazno. Ej, miza je bila že obložena. "Bog" nam je prinesel med tem, ko smo bili mi pri pol-nočnici. "Otroci, tiho!" se je zaslišal očetov glas. "Mati in drugi spijo, da jih ne boste zbudili!" Toda kdo bi mogel potiho-ma izraziti svoje začudenje in veselje nad krasnimi darovi Marica je imela novo molitveno knjižico, in kako lepa je bila! Janezek je dobil par nogavic in — orgljice! Zraven pa še palico! Seveda je moral natihem takoj poskusiti orgljice. France je dobil škatljico za šolske potrebščine. Matt je z radostjo ogledoval novo kapo in knjigo. Rozika je dobila novo punčko z naravnimi laski, in joj, kako je bila ljubezniva! Drugi so dobili medene može, žene, konje, zajčke in še kaj druze- ga. Na vrh vsega tega pa so bila lepa, pisana jabolka, orehi, candy! Oh, to so bile dobrote za nas otroke! Saj jabolk in orehov mogoče nismo poskusili že od zadnjega Božiča! Ti dobri "Bog" ti, koliko nam je prinesel! Tako je šlo potem naprej po cel teden. Otroci smo se veselili, kričali, skakali in plesali po hiši, mati in oče sta 3a nas vsa srečna gledala in ;e blažestno smehljala. Bili ;mo siromašni, toda materina n očetova ljubezen je vselej '.nala, kako premagati vse '.apreke, da nismo pozabili Boga niti veselja na sveti ve-?er. Stroga sta bila z nami, :oda pustila sta nam otrokom — naš oče in mati —, da smo se razveselili in nedolžno uži-/ali. Srečni so bili tisti dnevi, na katere mi še danes uha-a spomin, kadarkoli pride Božič k nam v posete! Blažen spomin Božiču naših otroških let! SIROMAČEK (Nadaljevanje s 1. strani) in so šli po cesti, še več nego druge krati, toda starke tokrat ni bilo. Mali ostroteli deček vpraša nazadnje nekega berača, ki je imel samo eno nogo (višjega gospoda se ni upal nagovoriti) : "Kje je danes dobra teta?" "Danes ne bo tu prodajala, sinko,", odgovori berač, "ker je danes praznik." "Pa zakaj je praznik?" "Ker se je danes rodil Jezus. Vidiš, sinko, kako hodijo ljudje v cerkev." Kamor gre toliko ljudi,, tja bo menda tudi njemu dovoljeno iti, si misli sirotek in kako se razveseli, ko vidi, da ga iz te velike, velike hiše, ki nima nihče lepše od nje, ne gonijo in ne podijo, ga ne sprašujejo, kaj hoče tam, temveč mu dovoljujejo, da se raduje nad toliko lepimi pesmimi in je med toliko krasno oblečenimi gospodi. ffr..........—r KNIGOVODSTVO je potrebno pri vsakem trgovskem podjetju. In ravno tako je potrebno, da sistemazi-rate vaše hišne izdatke. The Society for Savings izvedenec za gospodinjstvo vam bo pomagal urediti vaše izdatke za hišo, in vam s tem omogočil, da prihranite del svojih zaslužkov. Ta postrežba je zastonj. Incorporated i849 \ ftr $atfiu$$ ittithe Citiy of Cleveland PUBLIC SQUARF" Vložite svoje prihranke v hranilnico OB TRILETNICI moje trgovine želim vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike. S tem se lepo zahvaljujem za njih naklonjenost in se priporočam še zanaprej. V zalogi imam najboljše smodke, candy in sladoled, v grocerijskem oddelku pa najboljše blago. Se priporočam posebno pred prazniki pa tudi v bodoče vsem znancem in prijateljem ter jim voščim vesele božične praznike ter srečno novo l,eto! Frank in Anna Berkopcc 1169 E.72nd St. blizu Donald Ave. SliiiSi m mmmmmmmmmmmu I.VJ . Joseph Stampfel SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Obleke za žene in dekleta, fine ženske in deklieje suknje po zmernih cenah. Moške potrebščine, perilo, ovratnice, srajce in drugo. Želim vsem svojim odjemalcem in odjemalkam vesele božične praznike! 6129 St. Clair Ave. P Božična voščila VSEM našim prijateljem, sorodnikom in odjemalcem tem potom voščimo vesele božične praznike kakor tudi srečno Novo leto! Za vso naklonjenost se najvljudneje zahvaljujem. katero ste nam v preteklem letu izkazali, ki ste se v potrebah obračali na nas, bodisi v nakupovanju pohištva, v slučajih pogreba, ali pa v kakem drugem slučaju. Upamo, da smo vas zadovoljili s postrežbo in cenami, in da si ohranimo vašo naklonjenost tudi v bodočnosti. Tako upamo, da bomo ostali eden drugemu naklonjeni tudi v bodočnosti. Naša volja je, da trgujemo in opravljamo trgovska in pogrebna opravila z vami v vaše zadovoljstvo. Ne maramo vašega plačila, ako naša dela niso popolna, ali da naše blago ne bi odgovarjalo cenam, za kar ste za njega plačali. Mi trgujemo pošteno, in smo zadovoljni z malimi cenami, hočemo pa vselej, da ste popolnoma zadovoljni z nami. In ker vemo, da vi potrebujete mnogo stvari, katere se lahko kupi pri nas, in ker mi vemo, da se pri nas kupi ceneje, in vemo, da je za vas bolje, da kupite pri nas nego pri tujcih, radi tega vas vabimo, da se držite svojih, vsaj toliko v kolikor je čast in ponos za vas, in vsaj toliko v kolikor je korist za vas in za narod. Mnogi naši rojaki to zanemarijo, mnogi se varajo, ker tega ne store. Pride pa čas, ko jim je žal, ko spoznajo, da ni bilo prav. Svoji smo prvi, vsaj tako daleč, dokler je nam v korist. Rojaki! Rodoljubi! Vsi drugi zavedni Slovenci! Bodite v resnici zavedni in upoštevajte narodnost! Upoštevajte svoj ponos in upoštevajte dobro za dobro! Od začetka postanka našega podjetja in trgov-stva smo se mi zavedali, da smo odvisni od vas Slovencev, in smo vedno to dejstvo tudi upoštevali in tako dobro z dobrim povračali. Bili smo vedno pripravljeni priskočiti vam na pomoč, v vseh slučajih, ne oziraje se, ste li vi naš odjemalec ali pa ne. Mnogi morajo to priznati, storili smo to zavedajoč se svoje narodne in rojaš-ke dolžnosti, naj bi nas stalo truda, časa ali denarja, na to se nismo ozirali. V tem duhu smo tudi z ami v bodočnosti, ker se zavedamo, da smo dolžni. Tako smo delali in bomo delali v bodočnosti. * Naši odjemalci naliv vjčlnii pripovedujejo, da jih mnogi rojaki odvračajo in cdgova -ja. o, da naj se ne obračajo na nas v slučajih potrebe, bodisi v t.-govini ali pa v pogrebnih opravilih. Ta zlobna obrekovanja rabilo nekateri iz sovraštva, ki izvira iz tega ali onega n.imona napram nam. To je pa naravnost podlost in vredno cosojevanja. Mi imamo trgovino kakor ie vsaka druga trgovira, katere se ne sme pobijati in obrekovati, pri tem smo pa mi vselej gledali na to, da smo svojcem na vseh straneh pom igali, pa na.i bojo naši odjemalci ali pa ne. Želimo, da se t;\ke opazke za bodoče opuste. ali laj pa pazijo naši odjemalci, kd( so one osebe, ki naše podjetje črnijo. Mi Vam jamčimo in dokažemo. da smo s cenami ali postrežbo za Vas naibolii, ke nam >e več zato. da Vas zadovoljimo nego zato, da trgovint vodimo. m s!« S nm ip § jjisg sf.i S® Ip iM II ■M m *m iM g! gg mi SH g m ii S temi voščili z zahvalo in priporočili trdno upamo, da bomo z ljudmi, ki so modrega značaja, zavedni in previdni, tudi v bodočnosti vodili trgovino in pogrebna opravila, prav tako kakor smo iih do sedaj že toliko let: — A. GRDINA in SINOVI trgovina s pohištvom in pogrebni zavod, cleveland, o. Neki velik, častitljiv gospod je nato mnogo govoril narodu in pripovedoval, kako je bil mali Jezus rojen v jaslicah med pastirji, kako je živel v siromaštvu in bedi in kako je potem sam vedno ljubil otroke. Tako bi poslušal do večera, kar je ta častitljivi mož pripovedoval. Vse do večera je zmeraj našel kako cerkev odprto, zvečer pa so potem tudi re zaprli in on je ostal zopet na cesti. Nebroj oken je bilo razsvetljenih po ulicah, krasne kočije so drdrale gori in doli. Po blestečih oknih proda-jalen so bile razstavljene jelke z gorečimi voščenimi svečami, angelčki iz sladkorja in male zibelke, v katerih je spal Jezušček. Mali sirotek jih je lahko dolgo tako gledal. Smehljajoče se gospe so prihajale v prodajalne in kupovale te vilinske lepotije. Vsaka je nesla domov svojemu sinčku, svoji hčerki, kar je poslal Jezušček. Tako lep je Jezuščkov rojstni dan. Samo da bi ne bilo tako mraz ta dan. Blagor tistim, ki pri gorki peči na svoje ljube matere prsih poslušajo zavijanje vetra. Toda gorje mu, kdor ne ve, kam naj gre domov v takem ostrem vremenu! Zopet je šel nazaj k cerkvenim vratom in tam pokleknil, sklenivši. ročice: "Sladki Jezušček, ki tako ljubiš otroke! Ako potrebuješ kakega takega malega služabnika, kakršen sem jaz ali bi me vzel k sebi? . . ." In veliki Odrešenik je slišal prošnjo malega služabnika in vzel k sebi njega, ki ga ni imel nihče na zemlji za svojega. Tam je zaspal mali otrok in se prebudil v nebeškem kraljestvu. Vi, ki se veselite in raduje-te v svetih božičnih dneh, spominjajte se tistih, ki gla-dujejo in žalujejo! I --o- Mnogo rojakov je med nami, ki še niso poskusili trgovine z nami. kajti nekdo, ki ie bil naš neprijatelj. je nas očrnil, založil. napisal je napram nam črn. lažnjiv dopis, zavijal in razvijal je tako. da je nas odtujil in pristudil našim lastnim rojakom. Nekateri pa so bili od nekdaj navajeni, da niso nikdar domačega upoštevali. Varali so se. in menili, da je drugje ceneje in bolje, in sami sebi niso zaupali, prepričati se pa niso hoteli. To ni prav, in to je prevara samega sebe in prevara svojega naroda, kajti, veliko več bi se dalo narediti za svoje in narod svoj. ako bi se v Irgovstvu bolj svoje upoštevalo. MODERNE PRODAJALNE — PRVO RAZREDNE OPRAVE. Lahko trdimo, da Slovenca ni treba zebsti ko stopi v naše prodajalne, in tudi se mu ni treba bati. da nima ka; izbrati. Mi smo ves čas, vr obstoju 23 let. gledali, da smo s potrebami in množenju našega naroda dvigali višje tudi naše podjetje. Teško zadolženi smo vedno gledali, da je podjetje odgovarjalo vsem potrebam naroda, tako da ni bilo vzroka rojakom hoditi drugam kupovati stvari za svoie hišne oprave. In danes, ako si ogledate blago drugod in prinas bo vam ugajalo naše pred drugimi. Na izbiro imamo blaga, in na lahka odplačila ga tudi in po zelo ugodnih cenah prodajamo. Vsak si bi moral šteti v dolžnost kupovati pri nas, dokler je njegova korist in korist naroda. Nič pa ne zaostajamo za naibol'imi Amenkanci, tudi v po-grebniški obrti (opravilih). V to imamo številno dokazov in priznanj. Dolgoletne skušnje visoke šole novejših' časov, so nam omogočile, da se lahko kosamo z najbolj izvedenimi mojstri, kar se tiče dostojnosti vodstva pogrebov in opremljevnnja trupel na izpostavo v 'avnosti. Imamo sliko iz Trsta, ki je nam bila poslana kot v dokaz, da je bilo truplo slikano 3 mesece potem ko smo ga poslali tje. in ie izgledalo kakor oni dan po smrti. Imamo najbolje priprave na razpolago. Mi imamo najbolje priprave na razpolago. Mi imamo pogrebne avtomobile vseh vrst. samo Cadillac modela, ki so najbolji. Imamo avtomobil, ki je samo za vožnjo v bolnico, in je tako vedno na razpolago za vsak slučai bolezni ali ponesrečenja. Dokler so naše priprave najbolje, in jc naša cena najugodneja, se cenjenemu občinstvu lahko priporočamo tudi v bodočnosti. KAKO IN ZAKAJ, PA ZATO IN ŠE NEKAJ Dr. J. M. S. Prvič v svojem življenju je bil časnikarski poročevalec "Ameriške Domovine" v za-; dregi. Ni mogel in ni mogel dobiti pravega predmeta za interesanten članek: Ni kazalo druzega kot,iti s papirjem in svinčnikom okoli in j iskati predmeta in gradiva, i Pot ga je peljala mimo slo-j venske North American banke. Prostori tam so bili vsi okrašeni z napisi in "nama-lartimi" Miklavži, ki vabijo rojake k pristopu v "Christmas Club." Nevede se prime reporter "Ameriške Domovine" za žep, kar ga je takoj opomnilo, da bo treba "začeti." Kar v banko, pa nam bo Rose Kovach otvorila klub za leto 1927. Mimogrede se je vaš poročevalec ustavil, da malo po-kramlja s Francetom, tistim ta kratkim. "Poglej, France!" se mu je reklo, "kako lahko je tvoje delo v primeri z urejevanjem časopisa. Nobenih skrbi nimaš, nobene sitnosti, samo denar v banki "noter jemljete," pa ga zopet posodite drugim, pa mirna Bosna!" "Pejt se solit, šema!" je zabrusil France. "Ti ne veš, o čem govoriš. Recimo, da pri-neseš denar na slovensko banko na hranilno vlogo. S tem še ni vse končano, če slovenska banka denar sprejme. Treba je vse pravilno vknjiži-ti, koncem dneva vse skupaj sešteti in gledati', da se knjige do zadnjega centa vjemajo. Če pomisliš, da imamo dostikrat do en četrt milijona prometa v enem dnevu, pa boš videl, da to ni tako lahko delo. In če se računi koncem dneva ne vjemajo, tedaj je treba toliko časa vse'na novo pregledovati, dokler se napaka ne najde. Dostikrat mora človek delati celo uro ali pa še več, da se najde napaka, ki mogoče ne znaša več kot en cent. "Pa vzemimo čekovni promet. Navadno niti na misel ne pride, da moramo na banki za vsako tako vlogo posebej voditi popolno knjigovodstvo. Recimo, da ti pošlješ v Chicago kak ček, tedaj moramo mi najprvo gledati na to, da je ček pravilno narejen, da ni ponarejen ali drugače spremenjen, da ček ne presega svote, ki jo imaš na banki naloženo, šele tedaj mi ček izplačamo. Takoj potem od-računamo svoto tega čeka od tvoje bilance. Koncem meseca pa ti podamo natančen zapisnik vseh čekov, ki so bili izplačani tekom meseca, vrnemo ti čeke, pravilno podpisane od oseb. komur si plačeval. Tu imaš pred seboj vso bilanco tekom zadnjih 30 dni, ne da bi tebe kaj veljalo za to! Ali ni to knjigovodstvo prve vrste? "Sedaj pa pQjdi in preglej posojila na zemljišče, tako-zvani "first mortgage." Vem, da se ljudje dostikrat pritožujejo, da se vsa stvar preveč zavleče. Oni mislijo pač, da vse kar je potrebno je, da se podpiše mortgage, banka pa izplača dovoljeno posojilo. Pri tem pa ljudje ne pomislijo, da moramo mi najprvo preceniti posestvo. Odbor potem dovoli posojilo, navadno od 40 do 50 procentov od cenitve. Posebna Abstract kompanija potem za banko pregleda zgodovino vsega posestva za sto ali več let nazaj. Prebrskati je treba vse sod-nijske knjige, če se nahaja mogoče kje kaka nedokončana ali neizbrisana tožba proti posestvu, in če so bile mogo- če vse prejšnje vknjižbe pravilno odpisane? Šele potem moremo denar izplačati in novi mortgage vknjižiti. Le poglej, cenjeni poročevalec "Ameriške Domovine," to vzame časa in le čuda je, da ' stvari še tako hitro pridejo naprej. Prosilec posojila se dostikrat naveliča čakati, toda tolaži naj se s tem, da kadar slovenska banka enkrat konštatira pravilnost takih listin, tedaj ni nobene nevarnosti več, da bi imel še kdaj kake sitnosti v tem oziru. Sedaj pa še nekaj o denarni pošiljatvi v staro domovino. Ti misliš, da mi kar v kuverto zapokamo tvojih deset ali dvajset dolarjev, potem pa na pošto s kuverto. Toda to ! ne gre tako lahko. Sloven-I ska banka garantira vsako pošiljatev s celim svojim premoženjem, zato pa mora tudi : skrbno paziti, s kakimi de-; narnimi zavodi stopi v zvezo. : Po večletni skušnji smo dognali, da pride denar najbolj varno in točno, če ga pošilja-i mo potom angleških bank v | Londonu. Vaša nakaznica kakor tudi naše obvestilo se seveda glasi na kako banko v Jugoslaviji ali Italiji, toda na-j ša vloga za izplačilo dotičnih ' nakaznic se pa nahaja v Lon-! donu. Mimogrede naj ome-! nim, da je postrežba za denarno pošiljatev v Jugoslavijo dokaj boljša kot v Italijo. "Toda to še ni vse. Na naši banki imamo hranilne zaboje, ki so za malo letno najemnino na razpolago našim odjemalcem. Ti sam • imaš ključ za to "bokso," in nihče drugi, niti banka, nima dosto-j pa notri. Vse kar imaš notri, mora banka varovati ravno : tako kot svoje lastno premo- ■ -v • ») | zenje. "In koliko je še drugih j stvari, katere moramo na slovenski banki vsak dan rešc- Bukovnik STUDIO Slovenski Fotograf v Slov. Nar. Domu na St. Clair-ave. Vsem Slovencem in Slovenkam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! B m f Ml m vati, koliko vprašanj, ki nimajo z bančnim poslom ničesar opraviti. Toda drage volje in zastonj vselej pomagamo. Še najbolj važno pri tem je pa to-le: V naši banki se lahko pomeniš po slovensko, v svojem lastnem jeziku, ki ti je razumljiv. Če pa greš kam drugam, moraš angleško "lomiti," in včasih se razumeta z bančnim uradnikom, včasih pa ne. Pri nas pa vedno. Uslužbenci pri North American Bank so vsi Slovenci, ki se z vlagatelji po domače pomenijo." Poročevalec časopisa nikakor ni mogel zanikati, da ima včasih tudi France prav. In že je hotel oditi po svojih opravilih, pa mu je prišel na misel isti dolar, ki ga je pravkar hotel naložiti za Christmas Club. Poročevalec torej še vpraša: "France, ali je pa vaša banka res varna, kakor so druge velike, stare ameriške banke?" "O, o tem pa vprašaj predsednika slovenske banke," zabrusi France našemu poročevalcu ter si prične že v tretjič prižigati dvakrat ugasli čik. Reporter je šel torej k "doktorju" in mu rekel: "Ravnokar sem vložil na banko svoto enega dolarja, in vprašam, ali je moj dolar varen ?" "Gospod reporter," je odgovoril doktor, "vaš dolar je absolutno varen, garantiram ^a vam jaz kot vsak drug direktor osebno s svojim lastnim premoženjem. Lahko ga dobite nazaj vsak čas, magari kar sedaj. Poglejte, banka ima kapitala 125 tisoč dolarjev, kar je garancija vlaga reljem za njih denar. Zraven tega so delničarji s svojim premoženjem obvezani še za nadaljnih 125.000 tisoč dolarjev. Bančni preostanek je skoro 300.000 dolarjev, kar skupno znaša z ostalim pre- moženjem nad pol milijona dolarjev absolutne garancije našim vlagateljem za denar, ki so ga nam zaupali. Število naših vlagateljev dnevno raste, danes jih imamo že nad enajst tisoč z vlogami nad tri in pol miljona dolarjev. V slovensko banko vlaga denar mestna vlada v Clevelandu, državni zastop Cuyahoga county, državni šolski odbor. Naša banka je ena izmed štirih bank v Clevelandu, ki so na "honor roll" v državi Ohio, kar pomeni, da dajejo najboljšo garancijo svo il' sw m 9 r-Mf m OS m 6231 St. Clair Ave. Želi prav iskreno prav vesel Božič in srečno novo leto! Mi imamo polno zalogo igrač in blaga za praznike za vso družino. m m 3V r%» m - V' - r m SLOVENSKA MESNICA Vsem odjemalcem želim prav vesele božične praznike! 3852 St. Clair Ave. Prospect 2763 "V-e^V m £3% Različnost mišljenja. Tiburcij: "Rečem ti: človeštvo bo tako dolgo nesrečno, dokler se bo prodajal alkohol." Evstahij: "Prav imaš! Zastonj naj ga točijo!" 'M? life' srn? jNjAu m Voščim vesele božične praznike vsem svojim odjemalcem. Chas. Leveč s« & m fž JCK •' ( i -o -..... 0e 'ršf.. .: «*v5 Msri;.'- Mt v* M SE iisej M: V—j i'ttev- 35!: s,.. e^T-i' i m. JOHN OBLAK Slovensko podjetje za selitev in vsakovrstno RAZVAŽANJE Vserh rojakom želim vesel Božič in srečno novo leto! 1161 E. 61st St. Florida 2176-J 9*« Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim prijateljem. frfrV A. M: m m m m At? m *msu m il iS tm •v«' "M- 3ts Vsem rojakom, znancem in prijateljem v Združenih Državah Severne Amerike pošilja iz stare domovine najprisrČnejša božična in novoletna voščila I Jaka Gorjanc upravitelj podružnic: CUNARD LINE WHITE STAR LINE WHITE STAR DOMINION LINE RED STAR LINE AMERICAN LINE mmmmmmmmmmmmm . 3f PT Wj 5f The Frank Mervar Company SLOVENSKA ČISTILNICA 5911-31 Bonna Ave. Podružnice: 6121 St. Clair Ave. 12306 St. Clair Ave. 12631 Superior Ave. 5810 Broadway Tel. Randolph 7123 m 9 W[ IiHIJUA Pt", Ipv ULLkA. iPv Wf Ltal ijpj Wi tffF m Matt Arko 6614 St. Clair Ave. Slovenska grocerija in mesnica iia Lii SMITH BRATA Slovenska mesarja Razvažamo tudi na dom. Vedno točna postrežba po zmernih cenah. Vsem našim odjemalcem iskreno vesele božične praznike! 15706 Waterloo Rd. Eddy 1 1 88-R i'P'7 Mui A. F. Svetek Co. SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Kdor še ni dobil koledarja naj nam takoj naznani. Mi mu ga bomo preskrbeli takoj. Voščimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! 15222 Saranac Rd. Tel. Eddy 403 1 h t % GREGORAC'S Tire Shop FINA AVTOMOBILSKA KOLESA Firestone — Falls in Goodyear. Vse avtomobilske potrebščine gazolin, olje in mazila. Ekspertno vulkaniziranje. — Vse naše delo je garantirano. Želim vsem Slovencem vesele božične praznike. 6934 St. Clair Ave. S : Frank Launch TRGOVINA NA DEBELO: 2 vsakovrstnim zavijalnim papirjem in papirnatimi škrniceljni in zavoji. Se toplo priporočam slovenskim trgovcem za obila naročila! Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! 15601 Holmes Ave. Tel. Eddy 6866 in 8139 1 n i % m NAZNANILO! Cenjenim gospodinjam in občinstvu sploh naznanjam, da sem se preselil iz 41 0 E. 152ndSt. na 15605 Waterloo Rd. kjer imam trgovino z vsakovrstnim blagom, spodnjim perilom, nogavice otročje igrače, kuhinjsko posodo, slad, hmelj in vse druge potrebščine za okoli hiše in v hiši. Se priporočam rojakom in želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto! ANTON BAVEC 15605 Waterloo Rd. Madison blato, bootleg-gerji in mirovni sodnik (Nadaljevanje iz 2. strani) diii kosilo in ker je rabil Gramčeve konje. Naj bo, smo.rekli, sedaj pa pridemo mi na vrsto. Dutch Cartrack in Mosey sta pritrdila verigo in jo pripela ob ojni-ce Gramčevih konj. Oh, kako sta vlekla in vlekla uboga konja, toda premaknili se nismo niti za pol stotinke inče. Tudi ko smo stopili iz avto, in je sam Mosey ostal notri, da je dirigiral izhod iz blata, ni nič pomagalo. Kot začarani smo ostali na mestu. Tudi naš farmar Joe je prišel do prepričanja, da so konji storili svojo dolžnost, in da je madisonsko blato hujše kot pa par dobrih konj. Pa zvita glava Gramčeva jo je kmalu pogodila. Trikrat je zapiskal na prste v ustih, in — kot magična laterna se je nekaj posvetilo v daljini. Nas se je oprijel strah. Nekaj je bobnelo proti nam, divjalo, švigalo, šuštelo in bliskalo. V par minutah se pojavi pred nami strašna zver, ki začne manevrirati pred nami kot angleški tanki na bojnih poljanah. V naše zadoščenje smo kmalu spoznali, da je to farmarski Fordson, katerega je pripeljal na lice katastrofe sam mirovni sodnik iz Madisona, Mr. Hunt in njegov sin. Je to silen stroj, ki garantira, da premaga madisonsko blato. Po par spretnih kretnjah se vsadi Fordson pred naš Dodge, Mosey s spoštovanjem prime za kolo avtomobila, en krepak sunek in avto je zunaj iz 16 čevljev globoke luknje — saj tako se nam je zdelo. Toda — ah! 'Ko je Fordson storil svojo dolžnost, jo je popihal proti svojemu stanu, Mosey je prasnil naprej, naš Joe Grame pa z buggyem za nami. Ni trajalo pet minut, smo biii že zopet kakih 17 čevljev globoko v blatu z avtomobilom. Kako smo zdi-hovali sedaj po naši rdeči la-terni, da bi dajali signale mirovnemu sodniku naj pride zopet na pomoč! Joe pripelje mimo z vozom, in v našem avtomobilu je sedaj nastal punt. Miss June iz Cliftona, Miss Anna iz West Parka ste pobegnili na Gramčev bager-le, in ker je Dutch Cartrack gentleman in se je bal za dekleta ponoči, je urno švignil za njima, in ponosno je Dannie odpeljal tri upornike proti Gramčevi farmi, dočim smo Mosey, Doc Cooley in jaz ostali v blatu. Mosey je trobil in trobil, in mirovni sodnik ima najbrž dobra ušesa, — vsaj nosove imajo dobre, ker zvohajo toliko kršilcev-kotličarjev — kmalu smo sli-šaii prijeten — za nas namreč — glas Fordsona prihajati po blatu. Zopet smo na-pregli in obljubili $2.00 mirovnemu sodniku, ako nas potegne na cilj — na Gramčeve farme. Potegnil nas je all right prav na veliko dvorišče, kjer nas je Gramčev Puff sprejel z glasnim laje-žem. Oh, kako smo se od dahnili! June, Anna in Dutch so bili že vsi v gorki sobi pri iz-borno obloženi mizi, ko smo mi siromaki pricepali v sobo. Kako so se nam smejali vsi skupaj, Joe in njegova soproga, hčerka, Dannie in ves ostali Gramčev drobiž. Mi pa nič za to, posedli smo pkoli mize — po šestih urah naporne vožnje — in zajemalo se je kot za stavo. Premrazeni. mokri, blatnj, lačni, žejni, utrujeni smo pospravljali cele gore piščancev, krompirja, cmokov, pajev, solate, kave, in druge pijače. Puff je komaj sproti obiral kosti, ki so bogato deževale na njega. Ha, če bi vedeli tedaj, kaj nas še čaka! Sprejeli bi v ustaviva, toda ko vidiva skozi okno, da gre farmar s puško proti vratom, jo ubriševa prej stran, predno pride farmar ven. Kakih 500 korakov naprej je druga farmar-ska bajta. Potrkava, in ko pride čez deset minut farmar k vratom, mu razodeneva nesrečo in prosiva pomoči. V precej momljastem tonu nama farmar odvrne, da njegov "hired man" ni doma, in sam ne more nič in pomf je zaloputnil vrata. Z Dutchom sva se tako počutila, da bi mu najraje zapalila bajto. Želela pa sva, da bi se vrag farmarski pogreznil v največjo blatno kotlino, kjer se steka vse blato skupaj iz Madisona, in da bi ga vsi madisonski traktorji in konji ne potegnili ven tri leta. • Prišla sva k tretjemu farmarju, kakih 1000 korakov naprej. Ta je bil malo bolj uljuden, dasi naju je sumljivo gledal, nazadnje pa povedal, da konj nima, njegov traktor je pa polomljen. Zaman je Dutch prigovarjal, da bo Mosey traktor "pofiksal," ker je izvrsten mehanik, nosireee, farmar ni hotel ničesar slišati. Kaj sedaj! Nobene hiše več naokoli. Kreneva preko blatnega pota na drugo stran, in po večminutnem štrlenju v temno noč se posveti tam daleč kot ve.ša. Tam mora biti hiša! Kakih 2000 korakov daleč sva šla, in — hvala Bo gu, res je bila hiša. Drgeta-jočih src sva potrkala, zdai malo glasneje, zdaj bolj tiho, ker nisva vedela, kaj bo. Čez deset minut sva res zbudila farmarja. Posluša in posluša milo prošnjo, in konečno se odloči, da pride s konji. Kar objela bi ga od veselja! Ta farmarska hiša je bila precej blizu našega avtomobila, toda jo sprva nisva videla, ker je bila zavita v temo. Mahneva jo nazaj k avtomobilu, kjer sva pričakovala po enournem tavanju po blatu kaj okrepčila. Doc Cooley me žalostno pogleda, Mosey pa pokaže steklenico — prazno, rekoč, da je z jakatom motor mažal, in torej ni ostalo ničesar za naju. Miss Annie iz West Parka, ki je usmiljenega srca, mi je dala par grozdov, Miss June Clifton se je pa zraven lepo smejala, da sem trenutno pozabil žalosten 'položaj. Medtem smo pa čakali farmarja. Pet minut, deset, petnajst, dvajset, — njega ni b'lo. Šele čez pol ure se prikaže na pragu luč, ki pa zgine po dvorišču, in se prikaže čez 10 minut pred hlevom. Konji so zunaj! smo vzkliknili. Toda čez cesto sem k nam konji niso prišli. Luč se je pomikala po dvorišču, semin-tja, od hiše do hleva, vseoko-li, zdaj vgasnila, zdaj zopet zagorela, kajti svetilka je imela razbito steklo, in je moral farmar neprestano prižigati. Očividno je farmar nekaj iskal po farmi. To je trajalo pol ure: Konečno je pa s pritajeno kletvico na ustnih le prignal konje proti nam. Povedal nam je, da je verigo iskal — da bi ga strela, saj smo jo mi imeli! Kot strokovnjak si farmar najprvo ogleda tisto ogromno luknjo, v katero smo zavo-zili. "Gol-darn big hol!" je momljal neprestano okoli avtomobila. "Gol darn big hol!" je šlo venomer naprej. Konečno je vendar naredil načrt. Pripregel je konje spredaj, veriga je prijela Dodge, Mosey za kolo, Doc Cooley, Dutch Cartrack in jaz pa smo rinili z vso močjo zadaj, bič je zažvižgal, konji so potegnili, da so rebra pokala, toda vse zaman! Nikamor ni šlo. Srce mi je že zdavno zginilo v hlačah, hočem reči v madi-sonskem blatu. Kaj bo! Kaj bo! Nikdar več ne vidimo Clevelanda, tu ostanemo v blatu do sodnjega dneva. Adio "Domovina," Jack, Vic, Oscar, Lunka, Mary, Polde, Fortuna, Ivan, Mike, Dennis in drugi kameradi. Postavite spomenik na onem mestu, kjer smo v blatu vtonili, samo dolg mora biti 145 jardov, ker sicer ga bo blato zakrilo. Obudil sem kes, spravil se z Bogom in se vdal v usodo. No, naš farmar je pa bil praktikar in strateg obenem, kar se mu sprva ni poznalo Strateg je bil v tem, da ni hotel takoj na delo, ker je mrha slutil, da imamo mi kakšno "visko" s seboj, in se je hotel na naš račun pokrepčati. Toda ko nas je vseh šest priseglo, da niti kaplje nimamo, je vrjel, a' začel je govoriti o dveh dolarjih za pomoč. To smo pa takoj obljubili, nakar je nadaljeval z delom. Mislil si je zvita buča, če spredaj ni šlo, bo šlo pa zadaj. Odpre-gel je konje in jih pripregel zopet zadaj. Počez smo položili nekaj desk, zopet je Mosey pognal motor, bič je zažvižgal, konjske kosti so pokale, vleklo se je na vse kraje pa šlo ni — nikamor! Naš farmar je bil Poljak, in kot nam je povedal, se piše Krasniewski, in Poljaki imajo alamensko trde glave. Ne-čejo pa nečejo odnehati. Šel je v hlev in se vrnil s pol ducata lopatami. Vsak smo eno prijeli in kopali in kopali in kopali na življenje in smrt. Noben premogar v Pennsyl-vaniji ni še nikdar tako kopal kot smo nti tisti večer. Blato smo metali tja in nazaj in naprej, in konečno — ko nam je v mrzli zimski noči pot curkoma letel po obrazu, smo slednjič prikopali do dna luknje in ugladili pot pred avtomobilom. Luknje je zmanjkalo, konji so bili zopet vpreženi spredaj, motor je za-ronal, sveta pomagavka pomagaj — in šlo je! Kar vrje-ti nismo mogli. "Gol dam big hol!" je zamomljal pane Krašniewski,, nam je pa odleglo kot bi bili spuščeni iz stoletne ječe, kjer smo po nedolžnem tičali. Plačali smo farmarju, se zahvalili in si za pomnili njegovo farmo! Našli bi jo zopet kadarkoli v največji egipstovski temi. Sicer smo imeli do tlakane ceste še kako poldrugo miljo, toda pane Krašniewski nam je zagotovil, da ni nobene več "gol darn big hol." Vozili smo pa previdn/j, počasi, pritajeno in s strahom. In baš ko smo imeli speljati na tlaka-no pot, se pokaže nekaj belega pred nami. Za las je manjkalo, pa bi zadeli. Zopet smo doživeli strah. Preko ceste ie namreč prav udobno in oblastno koracal — dihur, in z vsem spoštovanjem je Mosey ustavil avto ter dal živalici prosto pot preko ceste. No, tudi dihur je odšel, Mosey je pa pognal po trdni cesti 60 milj na uro do Painesville, kjer nam je ob pol dveh zjutraj še gasolina zmanjkalo. Prijazen policist, katerega smo v tej zgodnji uri nekje dobili, nam je pokazal pot do postaje, kjer se je avto napil, in konečno, post tot diserimi-na rerum, smo dospeli v Cleveland, ko je ura odbila dve. Vozili smo nazaj ravno pet ur in tričetrt. Ko se snidemo na domu, se ogledamo. Prinesli smo veliko tehtnico, da stehtamo blato na naših oblekah. Dekleta so bila skoro čista, Mosey ga je imel nekako pol funta, Doc Cooley za en dober funt, Dutch Cartrack ga je imel natančno sedem funtov in pol na sebi, jaz pa, no tega blata se sploh ni dalo stehtati. Ko smo naložili utež za 100 funtov na tehtnico, se je slednja uprla in ni hotela tehtati. Torej ga je bilo več kot sto funtov. Temu dokaz je tudi Ignac Smuk od New York Dry Cleaning čistilnice oblek, ki se je branil sprejeti obleko v čiščenje. Konečno smo ga le podkupili, da je za pet dolarjev očistil obleko, za kar navadno računa $1.50. Čevljar pa, ki je dobil moje čevlje v čiščenje, me je ogulil za 5C centcfv. Tako se je končala afera z madisonskim blatom, bootleg-gerji in mirovnimi sodniki, konji, traktorji in Poljaki. Ampak v Madison bomo še šli. Blato nas ne bo ustrašilo, ker smo prišli do druge j ideje, kako se ogne blatu, i kdor hoče v Madiso^. ŽELIM VSEM VESEL BOŽIČ in srečno novo leto! Javnosti se predstavljam z mojo polno zalogo krasnih božičnih daril za mlado in staro. Moja zaloga igrač je boljša kot je bila kdaj prej. Povečani trgovski prostori vam pomagajo, da lahko bolje izberete Jako primerna božična darila. Frank Zabukovec 6620 St. Clair Ave. Coiiwoed Meat Co. svojo tovarišijo "jakata," tako smo ga pa odklonili, se urno zahvalili, da pridemo še ter se splazili proti Moseye-vem Dodgu. Ura je bila tn četrt na devet zvečer. Rekli: smo, če bo šlo vse posreči, bo- j mo ob pol enajstih v Cleve-landu in gremo lahko na bazar fare sv. Vida licitirat De bevčeve peteline iz Madisona Jaz sem na tihem želel, da bi šel z nami tisti traktor od mi-1 rovnega sodnika, vsaj do tlakane poti. Čudno naključje kaj? Popoldne nas je vlekel, iz blata bootlegger, zvečer pa mirovni sodnik. V Ameriki; je vse mogoče, pravijo! In zavozili smo iz jarda Gramčevega v široko, mastno; blato proti zahodu, kjer smo j slutili Cleveland. Vsi so gledali za nami, Puff, Joe, Mrs.; in otroci. Tako nekako na i lahko smo se vsedli v avto, da ; bi ga ja preveč ne potisnili v blato. Sedeli smo kot na tr- i nju. Tcško je žagal in žiga! Dodge naprej, in šlo je men-! da nekako tri milje daleč, I ko so zadnja kolesa naenkrat ! zginila globoko pod zemljo v pristnem madisonskem blatu na cesti. Ni jih bilo več na i spregled. Vse napenjanje motorja je bilo zaman, in sam j sveti Krištof ga ne bi spravil; ven. Kaj smo hoteli! Oh. j če bi vedeli, kako prijetno pridejo v takih trenutkih kozje molitvice, Bog nam grehe odpusti! Na samoti, ponoči ob\ pol deseti uri, tujci v Jeruza-' igmu, nepoznani in živeči v trdni veri, upanju in ljubezni, da ne moremo iz blata! Dutch ki se je naučil v strelskih jar- i kih Francije na blatno ležišče ! in kako se izkoplje iz blata, je začel gledati okoli po zapu-' sčenih travnikih. In res je staknil nekaj desk, katere je! položil spredaj pred avto, da j si mogoče pomaga ven. Mosey je zopet odprl motor, toda samo vriskanje in šušte-i nje motorja smo dobili za odgovor. Zadnja kolesa so ti-; čala tako globoko v blatu, da I elektrika iz motorja niti do ! njih ni prišla. Stopil sem iz avto, za mano Doc Cooley, i dočim je Mosey šel spat, June in Annie so pa eno zapele, da j so nas ohranile pri dobri volji. Zopet je Dutch staknil nekje ogromno rogovilo, kakih šest palcev v premeru.; To smo podstaviii pod zadnja kolesa, jaz, Dutch in JDoc se1 upremo, Mosey odpre motor, in dvigali smo za žive in mrtve, lanske in predlanske, pa se mrha avtomobilska niti za | eno štiri-in-šestdesetinko pal-. ca ni premaknila, četudi ni-1 smo slabiči. Odnehali smo "brez upa na zmago." Minulo je pol ure. Moja lepa nedeljska obleka in nova suknja, katero mi je oče Gornik s tako skrbjo prodal (na obroke), vse je zgledalo kot vlito iz blata. Jaz sem se ie čudil, da je Miss Clifton sploh hotela zraven sedeti v avtu. Treba je bilo iti iskat pomoči. Pa jo udariva z Dutchom skozi gosto, črno noč klicat na pomaganje. Brodarila sva po velikem blatu, Dutch pa, ki je bil že v strelskih jarkih, si je znal boljše prostore iskati, pa tudi bolj mačje oči ima, dočim sem jaz po farmah bolj neroden, pa tudi vidim ne dobro ponoči. Kar naenkrat čutim, da me ni več na cesti. Najprvo je zginila desna noga, potem pa še leva. Zašel sem v tako globoko blatno luknjo, da sem padal šestnajst minut v njo, pretjno sem prišel na dno blata. Skoro gotovo sem bil kakih io milj globoko v blatu, če pane že toliko, se je pa vsaj meni zdelo toliko. Na pomoč je prišel Dutch, ki me je deset minut iskal, kje sem Zbral sem zadnje moči in konečno le prišel iz vražje blatne luk-n je. Pred prvo farmarsko hišo se Gifts that last—gifts galore. ' Everything backed by a guarantee of satisfaction or your money refunded._Come, see and save! ?ATfrm.yptit PAY <2? £ A *j>5U Thought^ For Her Stocking. OPEN from Sight Till J-ATI Diamant brez napake Garantiran slede kakovosti in barve, vdelan v prstan iz belega zlata, izrezljan z roko od pravili umetnikov Belo zlato 14 karatov URA ZAPESTNICA Elgin, Wnltham in Illinois ure na 17 kamnov Nekaj takoj — $37.50 — drugo na teden To so najfinejše ameriške ure. Natančne in zanesljive z 18 karatnim zlatim pokrovom, belo zlato, krasen vzorec. Zanesljiv izdelek, krasnega vzorca, po čudovito nizki ceni. Hranite! Kabite svoj kredit Rogers 1881 in 1847 srebrnina $12.75 in več Signet in rubin prstani, prsta'ni za vsako jednoto ali zvezo. Alnogo krasnih vzorcev, solidno belo ali zeleno zlato, ročno delo od $5.00 naprej Habite svoj kredit Najnovejše ROČNE TORBICE Izvrstna kovina, katero imate lahko vse živ ljcnjc. Ho najnižji mogoči ceni. Nikjer cc neje. Namizno orodje je brez madeža. Srebrno ali zlato platirane, trpežno narejene, Jih imate lahko vse življenje. Mati želi tako darilo. Plačujte na leden • Uabite svoj kredit Penna 999 Randolph 165 ST. CLAIR'S LEADING JEWELER Potovalni zastopnik: Ralph Danilo Dobro poznana slovenska trgovina S FINIM OBUVALOM Vsem Slovencem želim prav vesele božične praznike in srečno NOVO LETO! SLOVENSKA HRANILNICA THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair Ave. vošči vsem svojim delničarjem, vlagateljem, izposojevalcem ter prijateljem Vesel Božič in srečno novo leto! Direktorij POHIŠTVO ZA BOŽIČ! Zrcala 65c in več —mizica za kadilce 95c in več Male mize ..........................................$3.95 in več Bridge svetilke ..................................$6.95 in več Simmons postelje $4.95 —čistilci preprog $3.95 Velour parlor set, 3 kosi, samo ................$85.00 Dolike. avtomobili, buggies, mizice za otroke, igrače, vse zelo poceni. NORWOOD FURNITURE CO. Na odplačila Odprto zvečer 5824 ST. CLAIR AVE. CVETLICE za božična darila Ali si morete misliti praznike brez svežih cvetlic v vaši Kisi? Cvetlice so, ki slade življenje v mrzli zimi, ko je vsa pokrajina odeta z ledenim snegom. Mi imamo ravno sedaj v zalogi najlepšo izbero vsakovrstnih svežih cvetlic, ki so letos primeroma jako nizke v ceni. Pridite in si izberite, dokler najlepših ne odnesejo. Priporočamo se rojakom v Clevelandu, Newburghtt in Collinwoodu. Vsem Slovencem in Slovenkam želimo vesele božične praznike! SLAPMIK CO. PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI 6417 ST. CLAIR AVE. v Slovenskem Narodnem Domu 6120 ST. CLAIR AVE. Tel. Penn 1741 Podružnica v Collinwoodu: 15300 WATERLOO RD. Na polju atletike, zlasti ro-koborbe imamo Slovenci v Clevelandu zaznamovati že več uspehov. Od časa do časa prirejajo naši mladi atleti-čni Slovenci rokoborbe in metalne prireditve, pri katerih se le redko zgodi, da bi bil naš rojak premagan. Tako se je vršila tudi zadnjo sredo v Public avditoriju v Clevelandu rokoborba med Slovencem Frank Simms, . (Simončič) in med poznanim borcem Jack McFarland. Nad 5000 oseb je bilo navzočih. V tej borbi je naš rojak Frank Simms pokazal odlične zmožnosti, tako da se v atletskih krogih mnogo govori, da je MOŠKA IN ŽENSKA KRI Razen najnižjih organizmov imajo vse živali kri, seveda pa njena barva, lastnosti in sestavni elementi poka-zujejo mnoge razlike. V splošnem tvorijo človeško kri sestavine: plazma (tekoč) in pa rdeča in bela krvna telesca. Tekom rasti se pojavi najprej plazma, potem bela in naposled rdeča telesca. S i:em v zvezi nahajamo pri otroku manj rdečih krvnih telesc in manj hemoglobina (kemična snov na teh telescih, na katero se veže kisik) kot pri dozorelem možu, obenem pa več belih. Že prvi raziskovalci so dognali, pa tudi vsi poznejši so potrdili, da vsebuje kri moža manj vode pa več krvnih telesc kakor kri žene in ima zato tudi večjo specifično težo (to je število, ki pove, kolikokrat je katerakoli količina kake snovi težja od iste količine vojde), in večjo življenjsko vrednost. Številke, ki so jih o tem podali razni znanstveniki, va-riirajo, približno pa bi se število rdečih krvnih telesc v 1 kubičnem milimetru krvi dalo označiti tako-le: pri možu 5 milijonov, pri ženi 4 in pol milijona. Za življenjsko energijo krvi je odločilna množina hemoglobina. Tega je pri ženi povprečno relativno 8 odstotkov manj kot pri možu v krvi. V maternih organih pa se že pred prvim spočetjem zbi-raželezo v obliki hemoglobina — za prehrano plodu. Prav tako ga je stalno nekaj v materinem mleku. Tudi specifična teža je primerno merilo za vrednost krvi. Ta je pri možu večja kot pri ženi in vpade po jedi, po telesnem naporu in za nosečnosti. Pred 15. letom se ta razlika po spolu še ne pojavi, na stara leta pa se zasu-če ženi v dobro: sedaj je njena kri težja od moške (in zato so starke po navadi bolj žilave od starcev). Tudi s telesno konstitucijo je specifična teža krvi v gotovem razmerju: pri ljudeh s svetlo barvo kože, las in oči je nižja. Krepko zdravje se druži z visoko slabotnost z nizko specifično težo krvi; pri premožnih, dobro živečih ljudeh je ta številka večja, pri siromakih manjša. Že naši predniki so radi po krvi merili žlahtnost plemen in ljudi. In so imeli prav. Ne z modro krvjo, ampak s tem, koliko rdečih telesc da na kubični milimeter, deli narava plemstvo svojim otrokom. Tudi v bitju srca (oziroma utripanju žil) so znatne razlike, ki pa zavise — kakor nam pokaže par primerov iz živalstva — od telesne velikosti. Število pulzov v minuti je: pri miši 120, pri psu 75c, pri knoju 42 in slonu 28. Čim večje telo, tem počasneje bije srce. Pri močnih, visokoraslih ljudeh, zaposlenih po kamnolomih in pri drugih težkih delih, mirnega temperamenta so našli pulz 60 na minuto, pri enem celo komaj 40. Skoro pri vseh živalih bije srce samcu počasneje nego samici in včasih je razlika precejšnja, n. pr.. lev 40, levi-nja 68, bik 46, telica 56, oven 68, ovca 80. Pri" človeku se javlja mala, a očita razlika. Pred rojstvom je pulz pri dečku 124—147, pri deklici 135—154. Prvi čas po poredu sta si v teh številkah oba spola blizu, pozneje pa se pulziranje razvije tako, da je normalno za moža 72, za ženo 80 (v Evropi; tudi med posameznimi rasami j-So razlike). 6410 St. Clair Ave. Menda je bil najboljši letošnji plen slovenskih lovcev v Clevelandu oni, ki ga je pogodil naš poznani rojak An- ton Koss iz Chardon Rd. Takoj prve dneve lova je Mr. Koss šel na lov v okolici Painesville, kjer je dobil na strel lepo, veliko rdečo lisico. Na sliki ga vidimo kako ponosno sedi s svojim plenom. Lisičja koža sedaj krasi Kos-sovo domovanje. Med jedjo. Mama ošteva sina, zakaj či-ta časopis med jedjo: "Tisočkrat sem ti že rekla, da ne či-taj pri mizi. Prvič je to nezdravo in drugič ni lepo." — "In tretjič," dostavi papa, "ker pri tem, ko zijaš v papir, nehote pogledaš preglobo v kozarec." Kri je tisti organ, ki s tem, da dovaža kisik in hraniva in odvaža razpadli snovi, v celicah neposredno izvaja življenje velikega pomena. -o- V šoli. Katehet vpraša novinca v ljudski šoli: "Ti, Drašek, ali že znaš kaj moliti?" "Moliti še ne znam," odgovori Drašek, "pač pa znam že kleti." dana vsa prilika, da postane Frank Simms, s pravilnim trainiraiem in doslednostjo prihodnji šampijon Amerike. Ima od narave ves talent, gibčnost in izurjenost, in v resnici bo velik dan, ko se bo naznanjalo po širnem svetu, da je Frank Simms, ali naš Simončič — shampion of the world. Ljudje, ki se razumelo na to, in ki poznajo Simmsa že dolgo, trdijo, da ima vso priliko v bodočnosti. In tudi mi mu prvenstvo iskreno želimo. 6033 St. Clair Ave. 930 E. 79th St. FRANK CERNE ODPRTO ZVEČER $21.00 LOUIS JERKICH Clothing Co. 672 E. 152nd St. Vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto! Priporočam svojo trgovino, kjer lahko kupite lepa darila za svojce. Vsem našim cenjenim odjemalcem in občinstvu Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto! Rogel & Laušin 6407 St. Clair Ave. MODNA TRGOVINA v Slovenskem Narodnem Domu. Ig KROJAČ Imam tudi vsakovrstne moške oprave. Želim vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto! 6925 St. Clair Ave. Anton Ponikvar GROCERIJA in MESNICA Domače kranjske klobase in fine šunke. Edina in največja slovenska mesnica na E. 93rd Street. j Vesel Božič vsem rojakom! Srečno novo leto! 3769 E. 93rd St. Broadway 3443-J Frank Kužnik Slovenska trgovina s polno zalogo blaga na jarde, za obleke, čevlji za vso družino in moškimi potrebščinami. VSAK ČETRTEK DAJEMO DVOJNE ZNAMKE Vsem skupaj želim vesele praznike in srečno novo leto! 3525 E. 81st St. m 1 i .'■vT FRANCE PREŠEREN Morda se bo marsikomu čudno zdelo, da pišem o Prešernu. O nobenem Slovencu ni toliko napisanega kot v Prešernu, in to J)o pravici. In vendar se mi ameriški Slo^ venci tako malokdaj spomnimo nanj. Zakaj bi se tudi mi morali večkrat spomniti nanj? Zato, ker je on največji vir zdravega slovenskega ponosa. Da smo Slovenci kulturen narod v pravem pomenu besede, je v veliki meri njegova zasluga. Posvetil je svojo ženialno zmožnost nam, ker je veroval v zdravo prirodno moč slovenskega naroda, ker je veroval v njegovo lepšo bodočnost. Ne bo škodilo, če ponovimo na kratko nekaj podatkov o njegovem življenju. Doktor France Prešeren se je rodil dne 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Rojstni kraj z idiličnim blejskim jezerom in starim gradom v bližini mu je vstal za zmeraj v spominu in krasoto planin in jezer, blejskega in bohinjskega, ter gorenjskih planot je slavil v svojih poezijah. V sedmem letu je zapifttil "drago vas domačo" in šel k stri-cu-župniku v Kopanjena Dolenjskem, ki ga je dal v Ribnico v ljudsko šolo. Odtod je prišel v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo in potem na Dunaj; tam je bil leta 1828. promoviran za doktorja prava. V Ljubljani je služil kot advokaturski koncipijent do leta 1847, ko je odprl svojo pisarno v Kranju; tu je umrl 8. februarja 1849. To je zunanja slika Prešernovega življenja. A bili so trenutki v pesnikovem življenju, ki so pustili globoko sledove v njegovih poezijah. Saj je bil osamljen v družabnem in kulturnem življenju. Že leta 1835 je izgubil Prešeren prijatelja iz mladih let Matijo Čopa, edinega človeka, ki je mogel pesnika Prešerna doumeti in mu biti voditelj v pesniških vprašanjih. Poslednji prijatelj Andrej Smole, ljubljanski trgovec in ljubitelj slovenske književnosti, s katerim sta snovala razne literarne načrte, ga je zapustil leta 1840. Vrhu tega se je nesrečno zaljubil v Primičevo Julijo. Kljub vsemu temu Prešeren moško kliče sebi: "stanu se svojega spomni, trpi brez miru!" saj poet nosi v srcu vso bolest in vso radost človeštva: "pekel in nebo." Kar so drugi pesniški velikani svojim narodom, to je Prešeren Slovencem. Ustvaril nam je krepak in blagoglasen jezik ter s svojimi umetninami postavil temelj krasnemu hramu'slovenske prosvete in tako izročil svojemu narodu tisto oporo, s katero je odbija! tujski naval, ki je vedno tako strastno skušal zajeti in ugonobiti naše narodno življenje. Če zasledujemo kulturno delovanje naših bratov v domovini, razviclimo, da je Prešernova slava z vsakim letom večja in da se Slovenci vedno bolj obračajo k njemu kot k svojemu največjemu vzorniku. Vsakovrstni listi prouča-vajo in raziskujejo sleherno plat njegovega življenja in dela, ker globoko čutijo, da je v Prešernu izražena tista naša osnovna kulturna potenca, tisto izrazito svojstvo, ki ga imenujemo slovenski narod. Čim bolj se od leta do leta poglabljamo v njegove pesmi, tem bolj nas ganejo in inspirirajo in tem več dragocenih biserov najdemo v njih. Mi ameriški Slovenci morda še bolj potrebujemo vzornika Prešerna kot pa naši bratje v domovini. Ce bi ga mi bolj brali in proučavali, bi tem lažje ohranili svoje na-, rodno življenje, kajti kdor pozna Prešerna vsaj deloma, ta ne bo izlahka pozabil in zavrgel svoj narod. Prepričan bo, da narod iz katerega je izšel France Prešeren, je vreden, da živi. Spoznal bo, da imamo Slovenci dela ki se morejo primerjati z deli največjih narodov. Spoznal bc, da je bil Prešeren umetnik ki ni omejen na malo slovensko obzorje. Kakor vsi veliki pesniki se je tudi on učil od svetovnih klasikov. Od njih se je učil umetniške dikcije in tehnike, ter si ž njim širil svoje estetsko obzorje. Toda vsebina in duh Prešernov sta slovenska, ker je zajemal iz studenca slovenske narodne individualnosti. Povsod v njegovih pesmih prečavamo plemenit izraz, globoko čuv-stvo, kipeč, blagoglasen jezik. Prešeren nam je v pesmi po dal doživetje posameznika in doživetje naroda. Od preproste lirične pesmi pa do eposa "Krst pri Savici," kjer opisu- je boje Črtomirove za svobo-' do in stare bogove, — vse so j formalno in vsebinsko dovr-j šene. Kdor bere te pesniške : umetnine, najde v njih svoje notranje življenje in svojo . sliko. Prešeren je doživel in izrazil to, kar vsakdo doživi, a izraziti ne more: ljubezen, bolest, veselje, hrepenje po svobodi. Kakor je bil naš Prešeren v svoji dobi glasnik svobode, glasnik narodne individualnosti, v dobi, ko je vladala tema in zatiranje nad narodi, tako bi on, če bi bil sedaj mec! nami, povzdignil svoj plemeniti glas proti današnjim ku-kluksarjem, prohibicionistom in drugim fanatičnim tako-zvanim stoprocentnim Ame-! rikancem, ki so pozabili na ustavo svobodnih Zedinjenih držav. Zato se večkrat zate-cimo k čistim vzorom velikega Prešerna, da bo čim lepše n trajnejše naše narodno življenje. Ivan Zor man. ISsRISiRiflfSlMiMlIlISISIKI^ giggpp Mil,'. Jok L. Mihelich Co. želi vsem PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1927 obenem pa se priporoča: ONIM, ki nameravajo potovati v stari kraj, ONIM, ki želi j o dobiti kako osebo iz starega kraja, ONIM, ki pošiljajo denar v staro domovino, in ONIM, kirabij o notarske listine, kakor: pooblastila, polnomoči, izjave in druge siične dokumente. Točna in uljudna postrežba - vsa pojasnila brezplačno. Pridite in se prepričajte! " IP mm iS M& sm The Griesmer Bros. Co. Pooblaščeni Moncrief zastopniki | v tej okolici. Oglejte si naše [>§ razstavno okno. 1132 E. 60th St. | blizu St. Clair Ave. |j Randolph 2080 1 MQNCRIEF FURNACES rsSjji H Norwood Motor Service 1149 Norwood Rd. Če je treba kaj popraviti pri vašem avtomobilu, pripeljite k nam in boste gotovo zadovoljni. Mi vam zravnamo skrivljene osi, fenderje. Popravljamo radiatorje in ogrodje. Nobeno delo ni premajhno ali preveliko. Vsako delo je garantirano. Se priporočam in želim vesele božične praznike! ANTON PODPADEC m m LOUIS' PRIJATELJ SLOVENSKA GROCERIJA Se priporoča cenjenim gospodinjam za praznike in jirn želim Vesel Božič in crečno Novo leto! 6412 St. Clair Ave. Florida 584-J LOUIS MAYER Slovenska trgovina s finimi ČEVLJI čevlji za vso družino. Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in Srečno Novo Leto! 7508 St Clair Ave. GEORGE KUHAR Slovenska GROCERIJA Šestnajst let poštene trgovine in postrežbe našemu narodu. Vesele božične praznike in Srečno Novo leto! 3846 St. Clair Ave. JOSEPH MACEROL & SINOVI Slovenska trgovina S FINIMI ČEVLJI Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto! 6204 St. Clair Ave. JOHN KRAMER SLOVENSKA MESNICA Vsem skupaj želim vesele božične praznike! 5301 St. Clair Ave. m M JOHN ŠPEM SLOVENSKA GROCERIJA Želim vsem cenjenim odjemalcem prav vesele Božične praznike in srečno Novo leto! 1102 E. 63rd St. 1151 Addison Rd. JOHN STREKAL GROCERIJA in MESNICA Največja zaloga finega, doma posušenega MESA v Newburghu. Vesel Božič! N Srečno Novo leto! 3592 E. 80th St. Academy I 525 te M ?>,v Okorn JOHN GABRENJA Slovenska delavnica za popravilo ČEVLJEV Vesel Božič! Srečno Novo leto! 1026 E. 63rd St. HIPNOTIZIRANA NEVESTA. IGNAC JERICH GROCERIJA in MESNICA Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto! 3581 E. 81«t St. .. ».i* re.,) Mm MIKE ZEVNIK Slovenska unijska pekarna Se priporoča Slovencem za praznike in jim želim vesel Božič! 4504 St. Clair Ave. m MARTIN ANTONCICH Dobre mehke pijače - dober prigrizek! Vesele božične praznike! 3332 St. Clair Ave. M S3 MIKE FIKŠ SLOVENSKA GROCERIJA želim vsem svojim odjemalcem prav vesele božične praznike! 1383 E. 53rd St. Še vedno so šarlatanom široko odprta vrata v družbo! V Budimpešti je pred nekaj dnevi izginila osemnajstletna Kata Csillag, ki se je imela poročiti dne 20. nov. Vsi zna-j ki govore za to, da je. dekle ; postalo žrtev hipnotizerja. Kata je namreč imela delj časa znanje z bivšim nadpo-ročnikom Ivanom Balicsem. Mož je dvoril bogati deklici in jo je docela podredil svoji volji. Mati je to znanje trpela le toliko časa, dokler se ni javil resen snubec. Ko je ta prišel, je pozvala Balicsa, naj neha dvoriti njeni hčeri. Prišlo je do zaroke in 20. tega meseca bi se bila morala vršiti poroka med Kato in ženinom. Kako pa se je mati začudila, ko je Kata tri dni pred napovedano poroko izginila ter ni bilo več o njej ne duha ne sluha. Istočasno je prejela mati deklice od Balicsa pismo, v katerem jo je bivši nadporoč-nik prosil, naj prek-liče poroko s Katinim ženinom ter naj prepusti hčerko njemu. Mati, bogata veleposestnica, se je temu uprla. Ker je Balics zahteval, da mora položiti preklic poroke pri nekem odvetniku, se je mati vsa obupana podala k njemu, ki ji pa ni mogel povedati, kje se njegov klijent trenutno nahaja. Kmalu nato je prišlo pismo od hčere. Kata je materi javila, da ji je čisto dobro in da stanuje v topli sobi ter ima vsega dovolj na razpolago. Povedala je tudi, da je docela brez lastne volje. Iz hiše je izginila brez lastne krivde, j Tuja volja je tako vplivala na- j njo, da ji ni mogla odoleti. j Šla je kakor je zahteval mož, j ki ima nad njo popolno oblast, j Mati je to pismo predložila policiji, ki je na podlagi dokumenta uvedla preiskavo. Toda niti Kate niti Balicsa niso doslej mogli izfediti v Budimpešti. Parček jo je najbrže odkuril čez mejo na tuje ozemlje in čaka na varnem dovoljenja, da sme združiti svojo ljubezensko srečo pred oltarjem s pristankom matere, ki pač ne bo mogla štediti z bogato doto. SMRTONOSNI BRIVSKI ČOPIČ. Tistim, ki se brijejo sami ali pa hodijo k brivcu, da jim ostrže kocine, ki silijo iz lica in brade, povemo v poduk in svarilo naslednjo resnično storijo: V Kodanju, glavnem mestu Danske, so prišli na trg brivski čop.\*i iz konjske žime. Ker so bili lično izdelani in ceneni ter prikladni za uporabo, si jih je omsilil marsikateri moški. Med njimi sta jih kupila tudi zdravnik profesor Ellerman in neki njegov znanec. Preizkusila sta jih dvakrat, trikrat — čopiča sta bila izborna. Toda ko se je profesor in zdravnik bril v četrto, se je vrezal z britvijo in isto se je pripetilo tudi njegovemu znancu. Nič hudega sluteč, je brazgotino urnil in šel po svojih potih. Kmalu pa je zbolel. Koža je kazala znake infekcije in bolezen se je v kratkem tako poslabšala, da je moral v bolnišnico. Kolegi so ga preiskali in niso mogli ugotoviti nič posebnega. Konstatirali so le, da je infekcija opasna. Ko je E Hermann že nekoliko dni ležal v bolnišnici, so prinesli za njim njegovega znanca, ki je kazal iste bolezenske znake kakor zdravnik, šele sedaj so začeli preisko- vati natančnejši vzrok obolelosti ter ugotovili, da je za-strupljenje z britvijo in z mi-j lom izključeno. Zato pa je i prišla na dan druga zanimivost: bolnika sta se inficirala s čopičem. Konjska dlaka, iz katere sta bila narejena čopi-č, je vsebovala vranične bacile, ki so povzročili zastruplje-nje ter ga stopnjevali do smrti. Smrtna slučaja sta vzbudila ogromno razburjenje. Cela Danska govori sedaj o tej stvari, oblast pa je uvedla preiskavo ter poklicala na odgovornost vodstvo tvornice, ki je poslalo zastrupljene čopiče na trg ter ni dovolj pazilo na higijenske predpise, radi katerih sta izgubila dva moža svoje življenje. S iS m Desničarji in levičarji. Med nami so večinoma vsi desničarji in le redki so oni, ki jim je levičarstvo prirojeno. To velja ne samo za nas Evropejce, temveč tudi za vse druge narode. Edino izjemo tvorijo dmoačini iz kraja Go-rontalo na otoku Celebes, kjer so vsi priorjeni levičarji, desničarji pa redke izjeme. Tekom časa se je ugotovilo, da je levičarstvo v zvezi z duševno manjvrednostjo. Po preiskavah profesorja Stiera so med desničarji 3 odstotki duševno manj vrednih, med levičarji pa celo 13 odstotkov. Prof. Basler iz Tubingena je dognal, da vpliva desničar-stvo oz. levičarstvo na cestni promet. Vsak se namreč nehote umakne na levo stran, da ostane desnica prosta pri eventuelni nezgodi, ki bi se lahko pripetila pri srečanju. In kjer so po mestih policijski predpisi, da se je treba umikati na desno, se temu ljudje jako težko privadijo. JOSEPH KOSS Trgovina z modnim blagom in čevlji za vso družino. Vesele božične praznike! 16803 Waterloo Rd. WNCff£5T£R LOUIS ŠPEHEK 1120 E. 67. St Penn 1297 W Želim prav vesele božične praznike! Srečno Novo leto! LAWRENCE BANDI Grocerija, šolske potrebščine, sladoled, mehke pijače, sn\odke. — Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! 1446 E. 57tb St. Največja slovenska mesnica v Clevelandu FRANK MARTIN St. Clair E. 106th St. Market Stand 18—20 Ave. B. Najfinejše sveže in suho svinjsko meso. Vesel Božič in srečno novo leto! JOHN PERKO CONFECTIONARY Vsem šolskim otrokom sv. Lovrenca želim vesel Božič in srečno novo leto, in da bi jim Santa mnogo daril prinese]-3545 E. 81«t St. V naši naselbini je naša Hardware trgovina najbo-gateje založena z vsem, kar spada k železnini, kot tudi najboljše barve, olja in firne-ži. Velika izbera električnih predmetov, krasnih namiznih svetilk perkulatorjev čistilcev za preproge, likalnikov najboljše vrste in vse, kar potrebuje gospodinja doma. bogata izbera igračk za vaše otroke Grdina Hardware 6127 St. Clair Av. Randolph - 4127 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno Novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in se priporočam še nadalje. Vedno sveže' blago po jako zmernih cenah. Točna postrežba. Tudi šolske potrebščine, sladoled, candy, cigare, tobak. FRANK MATJAŠIČ 1115 Norwood Rd. Penn 1031 BLAŽ HACE Prenavljamo, napolnjujemo in opravljamo vsa druga dela pri baterijah za avtomobile in tudi drugih baterijah. Se priporočam Slovencem in želim vesele božične praznike! 1153 Norwood Rd. Florida 7962-J ANTON PRIJATELJ SLOVENSKA GROCERIJA Lepa izbera okusnih jestvin in drugega grocerijskega blaga. Se priporočam zlasti pred prazniki gosp®di-njam v obila naročila. VESEL BOŽIČ! SREČNO NOVO LETO! 6724 St. Clair Ave. MRS. MARY KUSHLAN SLOVENSKA SLAŠČIČARNA v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Najfinejši candy za Božič po najbolj nizkih cenah. Vesele božične praznike! Srečno Novo Leto! LUDWIGRREZAR CONECTIONARY Voščim vesele božične praznike vsem! In srečno Novo leto! 1142 E. 66th St. JOSEPH POZELNIK Prvo slovensko kegljišče v Clevelandu. Vesel Božič! Srečno Novo leto! 6125 St. Clair Ave. NORWOOD DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Mleko, na katerega se lahko zanesete. Vesele božične praznike! 1172 Norwood Rd. FRANK MULLEC Slovenska grocerija in mesnica Vsem odjemalcem želim vesele božične praznike! 16801 Waterloo Rd. r AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf ^AtttWitatl ŠUtttt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 148. Sec. II. CLEVELAND. OHIO, MONDAY. DECEMBER 20th, 1926. LETO XXVUI.-VOL.XXVIII Slovenska mladinska šola S. N. Doma Cleveland, Ohio BOŽIČNE MISLI Jatiko N. Rogelj: Takole v Božiču, ko je še nekaj dni tja do novega leta, vsak dober gospodar vzame svoj inventar ter zaklfučuje letne račune, na podlagi katerih naredi proračun za prihajajoče leto. Kakor računajo posamezniki, tako je še veČja potreba skupinam in družbam, ki govore v imenu članov ali delničarjev. Božične misli lahko imenujemo tudi preporodne misli, kajti z novim letom pričenjamo z novimi močmi, z mladimi idejami. Kakor je potreben in zakonit preporod v naravi, v Človeškem delu in življenju, tako potrebene so tudi preporodne misli, kajti z novim letom pričenjamo z novimi močmi, z mladimi idejami. Kakor je potreben in zakonit Preporod v naravi, v človeškem delu in življenju, tako Potreben je tudi v naših orga- i "Racijah in skupinah. Kjer ni preporoda, da bi se življenje obnovilo, tam je hiranje, tam je starost, tam je konec ali smrt. Mi clevelandski Slovenci imamo dovolj bogatih in vzvišenih skupin, organizacij in ustanov, katerim je potreba Preporoda v tej ali oni življenjski nalogi. To danes že Čutimo, na to se danes pripravljamo, da premostimo z "ašim delom do tistih mlajih skupin, ki prihajajo za na-mi- Leta in leta smo hrepeneli do viška naših zamišljenih načrtov, danes takorekoč mi Slovene* v Clevelandu stojimo na razgledu našega dela *er gledamo, kdo nas pogleda, kdo se nam pridruži, kdo sto-Pi na naše mesto. Dalekovidnost je najboljša človeška last\)st in modrost, *ajti obe opozarjete, da smo 'n da nas ni, da lahko, ako hočemo, ter da smo tudi dolžni 'j-'elati, če smo že enkrat začeli in ustvarjali plemenita dela naš narod v Clevelandu. V Clevelandu imamo gospodarsko in dobro organiza-Slovensko Dobrodelno '•vezo. Med naše božične mi- moramo na vsak način vPletati tudi misel, kako bomo v novem letu širili meje haSe- delovanja, kako potrkamo Ila razum slehernega Sloven- ca ali Slovenke v Clevelandu, i da jim predpostavimo domače; ugodnosti, prednosti in pošteno delo. Misliti moramo resno, možje in žene, računati moramo z dolarjem in povprečno starostjo našega življenja, ne smemo se ušteti, da j leta teko, naše moči pešajo, in j da je lahko malomarnost ene- i ga ali mnogih — revščina. Gledati moramo na posameznika, da bo preskrbljen, ako hočemo, da bo narod v jesenskih dnevih njegovega življenja tudi — preskrbljen narod na tujih tleh. Naš slovenski Cleveland ima vse predpogoje in ugodnosti, da sam v sebi poišče nadomestila za vsako, izgubljeno vrsto. Naša mladina je naše vse, naše upanje in naša rešitev. To pridobimo, nji odprimo vrata, nji razložimo našo pravico in delo. Naša Slovenska Dobrodelna Zveza bo štela ob Novem letu do 6000 članov v obeh oddelkih. Lepo število. Ako se po Novem letu po dva člana zavzameta, da pripeljeta samo enega člana, morebiti dva, pa jih bo lahko koncem leta do 9000 v Zvezi. Polja je dovolj, organizacija je zdrava in priporočila vredna, treba je le gostoljubne besede in prijateljske razlage dobrega j gospodarja. j Člani in čanice SDZ, vaše! božične misli ne smejo pozabiti, da je med nami organiza- S cija, ki jc naredila že dovoij • dobrega in poštenega dela.! Ona bo vršila to nalogo še v j širšem obsegu, ako ji damo j j prilike in moči. šest slovenskih Domov stoji v veliki clevelandski naselbini, vseh teh šest Domov, ki so produkt domačega dela, naj bo šest originalnih virov, iz katerih bo izviral dotok v našo podporno organizacijo. Kakor jc dolžnost vsakega Slovenca, da podpira svoj narodni hram, tako je dolžnost in potreba, da je član domaČe organizacije. Kot je očetova hiša najbližja sinu in hčerki, tako bi morala biti Zveza najbližja vsakemu Clevelandča-nu in Clevelandčanki, vsakemu roiaku in rojakinji iz države Ohio. Člani in članice, želim vam blagovesten Božič in plodo-nosno novo leto, a naše geslo naj bo: Podpirajmo se med seboj, osamosvojimo se, pa bo v vsakem delu napredek in rešitev. MOJ PRVI OBISK CLEVELANDA Dr. F. J. K era: Tačas je imel pri Lausche-tovih svoj glavni stan, teda; še samski a^ilno moder, seda nji Lorainsl;i voditelj, gospoc Jože Svete. Razkazal mi jc tiskarno Nove Domovine, pri kateri je bil tedaj poslovodja, dočim je bil urednik Rev. F. Krže iz Newburgha. Vpeljal me je rudi v druge skrivnosti naselbine in me povabil, ds naj par dni ostanem v mestu, da se moje raziskavanje naoa ljuje. Spremil je naju z bra torn Gašperjem k župniku Kržetu v Newburgh, kjer sme se dobro zabavali. Krže je bil prvi slovenski duhovnik v ' Ameriki, dasiravno sem dote-daj srečal v Minnesoti blizu 25 drugih naših gospodov, ki ~e je zanimal za podrobnosti ■ i Neki gotovi avstrijski regi-| ment — bilo je to še pred sve-i tovno vojno — je dobil pove-; lje, da se v nedeljo udeleži službe božje. V tem regimentu je bil tudi vojak, o katerem i so mislili, da je prinesel s se-! boj molitvenik, toda v cerkvi je potegnil iz žepa igralske i karte. Narednik, ki je to opazil, mu je takoj strogo naročil naj spravi karte v žep in naj se ne drzne več kaj take-| ga poskusiti. Toda naš Janez ni ubogal narednika — bil je pač trmaste glave, kot smo vsi kranjski Janezi. Gledal in gledal je karte, dočim se je vršila služba božja. Ko je bilo cerkveno opravilo končano, je narednik poklical našega Janeza in ga odpeljal do majorja, kateremu je službeno raportiral, kar se je zgodilo v cerkvi. Major je postal ves rdeč v obraz in se razhudil nad Janezom. "Kako se drznete, Janez Trdan, v cerkvi igrati na karte i To je velik zločin. Kako se morate zagovarjati za vaš greh ?" Naš Janez Trdan je pa odgovoril: "Cerkev je hiša božja, in jaz nisem nikogar motil 1 v njej." Major pa s tem ni bil zadovoljen, pač pa je zakričal: "Dobite kak boljši izgovor, ali pa greste v "ajncel arest." Tu potegne Janez karte iz žepa in pove: "Gospod major, tu so karte, in ponižno prosim, da me poslušate. Glejte, tu je as, kar mi naznanja, da je samo en Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo. Številka dve mi razodeva dve naravi v Kristusu, namreč božjo in človeško. Številka tri me opominja na tri osebe v sv. Trojici, namreč i oče, sin in sveti duh. Številka štiri kaže štiri evangeliste, Lukeža, Matija, Matevža in svetega Marka. Številka pet me spominja na pet Kristovih ran, številka šest mi pa pripoveduje, da je Bog ustvaril to našo zemljo v šestih dnevih. Številka sedem mi jasno kaže, da je 7 dan Bog počival in pogledal kar je ustvaril ter je bil zadovoljen. In ko sem bi! pri službi božji, gospod major, sem premišljeval, da je naš nebeški oče tudi karte ustvaril, ker se brez njegove volje ne more prav nič zgoditi. Številka osem me pa spominja na osem oseb, katere je Bog ohranil v Noetovi barki, namreč očaka Noe, njegovo ženo, njegove sinove in njih soproge. Gospod major, številka deste nas opominja, da elevet angeljskih zborov, kc-rubini, serafini, arhangelji, prestoli, potentati, itd. Številka deset na sopominja, da moramo spolnovati deset božjih zapovedi, katere je Bog izročil Mojzesu na kameniti tablici na gori Sinaj. Križni fant," je rekel Janez Trdan, "ni pošten, le poglejte ga, gospod major, kako vstran gleda." in položil križnega fanta na mizo. "Ostali trije fantje me pa spominjajo na rablje, ki so Kristusa križali in najraje bi vse tri prav pošteno prešeškal. Te kraljice me pa spominjajo na svete device, ki so prišle in balzamiralc Kristusa, ko je bil položen v grob. Srčna dama me še posebno spominja na njegovo mater. Vri j e kralji so trije modri iz Jutrove dežele, ki so prišli, da počastijo četrtega kralja — Kristusa, ki se je rodil, da odreši naš svet. Če preštejemo vse točke vseh kart, dobimo, da imajo karte 365 točk, kar me spominja na 365 dni v letu. V rokah sem držal 52 kart, kar me zopet spominja, da ima leto 52 tednov, in poleg tega pa veste, gospod major, da imajo karte 12 slik, štiri fante, štiri kraljice, štiri kralje, to pomeni 12 mesecev v letu. Poleg tega sem pa opazil štiri različne vrste oči v kartah, kar me zopet spominja na štiri letne čase in na štiri poslednje stvari našega revnega življenja: smrt, sodba, peklo in nebesa, in gospod major, vsak človek bo moral to doživeti." Tedaj pa se vtakne v govor našega Janeza gospod major, ki reče: "Janez, doslej je vse dobro, toda o Križnem fantu, katerega si položil na stran, in katerega si obdolžil, da ni pošten, mi še nisi nič povedal." In naš Janez ponižno odvrne: "Gospod major, ako me ne boste kaznovali, tedaj vam tudi to razložim." "Govori, sin moj, "reče major precej prijazno. "Nič se ti ne bo zgodilo." In Janez začne: "Ta Križni fant je izdajalec Judež, naš narednik, ki stoji tu pred vami in ki me je zatožil pri vas." Tu potegne major denarnico iz žepa in izroči Janezu šest goldinarjev, rekoč: "Janez, fejst fant si, pojdi in spij enega na moje zdravje, ker, primojruha, ti si največji Pav-liha, kar sem jih še videl v tem vojaškem življenju. Mnogo igralcev na karte sem že poznal v svojem življenju, pa še nihče mi ni mogel povedati, kaj karte pomenijo." _r\_ ' milijonov madžarskih kron, ; kar niso mačje solzice. Stra-jžnikje dami vstregel. Pri-; stopil je k mlademu krasotcu, zahteval od njega, da se mu legitimira, in ko ni dal nago-vorjenec besede od sebe, ga je aretiral ter odpeljal na stražnico. Tako je prišel aretiranec pred komisarja, kjer je izpo-j vedal neverjetno senzacijo, da ni nikak moški, ampak ženska, ki hodi že dvanajst let v moški obleki po svetu in se v taki zunanjosti prav dobro počuti. Že (s sedemnajstim letom je dona Juanka izpre-menila način svojega življenja. Spoznala je^ kakor sa-I ma pravi, opasnosti, katerim je izpostavljena ženska, in je sama preizkusila različne vabe, na katere se love žrtve j njenega spola. Imela je znanje .z različnimi dekleti, ki so ji dajale denar. Ko je čula dama, ki je zahtevala aretacijo pomoženega dekleta, to izpoved, je izbruhnila v jok ter odpustila obtoženki ves dolg. i Prisegla pa je, da se v prihod-! nje ne bo več zanašala na tako površna znanja z osebami "drugega" spola. ŽENSKI DON JU AN. V Rakoczyjevi ulici v Budimpešti se je pred dnevi pripetil kaj nevsakdanji dogodek. K stražniku, ki je imel službo na vogalu ceste, je pristopila mlada, elegantno oblečena dama ter je zahtevala, naj aretira mladega, izredno lepega človeka, češ da ji je ta obljubil zakon ter izvabil pod to pretvezo od nje 250 Otroška iznajdljivost. Mladenič je prišel v hišo svoje izvoljenke. Doma ni bilo nikogar razen njenega bratca, petletnega Ivančka, ki j se mu je približal in zlezel na kolena. "No, kaj bi pa rad, malček?" ga je prijazno nagovoril. "Vprašal bi Vas, ali ste Vi riba?" "Zakaj me to vprašaš, Ivan-ček?" "Zato, ker je mamica rekla Milici, naj Vas ujame v svojo mrežo. . ." t:M <■ H; Slovenska MESNICA in GROCERIJA v Nottinghamu. Se priporoča slovenskim gospodinjam v obilen obisk in želim vsem rojakom prav vesele božične praznike in Srečno Novo leto! 731 E. 185 th St. Kenmore 5 1 I Sip' if! §Pi: tSi mfo tJj ill: mk fi m & "V iv-t w m t f&i m ■m m. "»V,is m ..... p M /S' m ms. .5W ''H. -v-;..- "/t!/; m m ■S 1 sm as Mif fcMp , sv "'.V« m m "■SV 31 lf!W ' I iHi.1- f1'; 1 r" f Matt s Garage and Battery Service MATT DEBELAK, lastnik Najboljša in garantirana postrežba avtomobilistom v vseh slučajih. Žel?mo vsem rojakom vesele božične praznike! Srečno Novo leto! 6013 St. Clair Ave. m m S3? S? i ftf I NORTH C0LL1NW00D GARAGE Pooblaščena postaja od Dodge Bros. za postrežbo. Splošna popravila vsakovrstnih avtomobilov. V slučaju nezgode pokličite nas po dnevu ali ponoči A. Gerbic( lastnik E. 161. cesta in Waterloo Rd. Eddy 6832 Vesel Božič in srečno Novo leto! FRANK PERME Gradba stavbenih hiš in garaž kot tudi vseh drugih poslopij. Vsakovrstna popravila pri hišah. Vsem Slovencem želim vesel Božič in srečno Novo leto! 1133 Norwood Rd. Randolph 1 85 Ui Ltilhi ANTON SVETE Slovenski trgovec Grocerija — pijače — slaščice — sladolet Fine cigare in tobak Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! 1184 E. 60th St. Randolph 7254 LOUIS STEELE Dobro poznana SLOVENSKA MESNICA Se .priporoča rojakom posebno ZA PRAZNIKE! Vesel Božič! Srečno Novo leto! 1054-56 E. 61st St. Tel. Penn 464-W M JOSEPH MLAKAR Slovenska GROCERIJA m MESNICA v Collinwoodu. Vsem svojim odjemalcem želim Vesele božične praznike! 14516 Sylvia Ave. Eddy 3989 M m i FRANK MRAiOR Slovenska GROCERIJA Cenjenim gospodinjam se toplo priporočam za obilen obisk pred prazniki! Vesel Božič! Srečno Novo leto! 6710 St. Clair Ave. Lii CHARLES LES JAK Slovenska grocerija in mesnica Želi vsem svojim odjemalcem in rojakom vesele božične praznike! 15708 Saranac Rd. Eddy I I 06 m ■ j* --A............Jt.....-jte..... m # M- M: st m ■A/ .......... « ^r m & JERNEJC V ŠKRIPCIH Po zanesljivih virih spisal Leopold Kushlan. V soboto opoldne je. Komaj je zavriščala parna piščal v Krtačevni, naznanjajoča zaključek dela in trpljenja za tekoči teden, že se vsujejo delavci iz tovarne, kakor čebele iz panja, ter hite na vse vetrove. Zadovoljstvo in tiho veselje se jim bere raz obrazov, in kako tudi ne, saj je vendar prišel dan zaželjenega in zasluženega počitka. In ko tako motrimo to trumo, ki se čedalje bolj redči čim se oddaljuje od tovarne, opazimo našega znanca Jernejca urno stopati v smeri Proti clevelandski Ribnici. Ka r naenkrat se je ustavil, in j Prav je naredil, kajti ravno v tistem trenutku hruščema pri-vozi izza tovarne lokomotiva ter odropota tik pred Jernej-covim nosom čez cesto na dvorišče, kamor jo navadno spravijo čez nedeljo. Ko Jerneje tako stoji in premišljuje, kaj bi na primer bilo če bi se ne bil vstavil, ga nekdo potrka po rami in ogovori : "Ti Jerneje, salamensko si še hiter, nikdar bi te ne bil do-sel, ko bi ta inža ne šla mimo. Ja seveda, jih imam en par več na križu kot ti. Kako pa kaj drugače?" "O, kaj si ti, Miha! Dobro, dobro! Veš se mi mudi; doma moram nekaj žlebove popraviti, da ne bo treba potem, 1(o mraz pritisne. Kako pa kaj s tabo, Miha, te že nisem videl en lep čas. Si kaj predal letos? Jaz nisem nič, se zlomka bojim; te suhaške mr-he vedno stikajo po naši okolici." "Ja, res ni več za živet, okoli nas tudi neprenehoma šno-tarijo; ampak eno tono sem §a pa le stisnil. Kaj sem že hotel reči, — ti, Jerneje, ,qe. se moreš kaj odtrgat danes j Popoldne, pridi k meni; veš, j danes je ta stare god, pa je nekaj napravla. Pa, ki je j ravno tako bom enega nastavil. veš, ne bo slabo, sem do-grozdje od Knausa. ^'Bolj težko bo šlo, bolj; težko, Miha, mi je delo precej | 7-astalo in pa saj veš, je prec n°č, in če sam ne naredim moram drugemu plačati več, kot je vse skupaj vredno, in Se ni tako narejeno, kot bi ^oralo biti. I no ja, če ne bo drugače, se bom pa malo oglasil." v Med tem pogovorom sta na-dva rojaka dospela do pet 111 petdesete ceste, kjer sta se Poslovila ter odšla vsak na *v°jo stran; Miha proti Kurji jasi in Jerneje proti Glas uli- , T isto popoldne je Jerneje p°'j malo popri vijal žlebove. 0 glavi mu je šlo Mihatavo Povabilo. On je vedel, da je s na znan daleč naokoli po DV()jem dobrem vinu, in, da je PQleg njega najbrže povabil e druge. V srce ga je speklo ^ J'e pomislil, če bi morda ka-• " izmed sopovabljencev V tako malo manire, da bi n 'iSel pred nj'm in bi tako bil ekaj kozarcev vina na bolj-diT-' Hud boj se vname v Jernejca. Ali naj se ta-oj opravi in gre k Mihatu > reče, da žlebovi, po natan -|, 1 Preiskavi, vseeno niso ta-, slabi, kot je mislil, ali naj ° mož beseda in počaka vsaj bo kUr' Po kratki, pa mučni s,r,bi: se Jerneje odloči za j tdnje. "Zakaj bi vsaj jaz ne , možak, saj jih je vendar ta-*o malo v naši fari," si je mi- I ,u Jerneje. "Če je pa kdo to-;o umazan, da bo koj po ko-'lu 'etel k Mihatu na obisk, naJ Pa gre. 'n tako je Jerneje ostal do-,na do treh popoldne. Do tajat je bil že umit, preoble-taS' ,počesan' obrit, in sploh dnK- v se zauber fantu spo-Nato se je napotil pro- II Kurji vasi. Seveda, naša dolžnost sedaj je vsaj nekoliko opisati to našo slavno Kurjo vas. Ne toliko za tiste, ki imajo čast živeti v njeni neposredni bližini, ampak v prid tistih naših rojakov, kojim je še morda neznan ta biser lepote in zadnja beseda najmodernejše arhitekture, to pribežališče vseh starih kangel in druge take šare, teh z blatom do kolen tlakanih ulic, (oziroma ulice, ker je samo ena), in ta nekdanja zibel pristnih ameriških stenic. Ta pokrajina naravne lepote leži, oziroma visi, na majhnem griču ob obali jezera Lake Erie. Prebivalstva šteje okrog štirideset duš in duš-jakov, kapacitete pa ima za približno sedemdeset. Pravijo, da njega dnij je bilo to mestce dokaj cvetoče, da se je jakata peklo na drobno in debelo, in da, ko so pa začeli su-hači brskati po njem je ta važna industrija več ali manj prenehala; nakar se ie ljudstvo polagoma začelo seliti ven. Dohod v ta paradiž je samo eden, in sicer skozi slavolok železniške proge. To čudovitost pa ima ta šmenta-na vas, da jo ne vidiš, dokler ne stopiš vanjo. Ko izstopiš izspod slavoloka se mahoma znajdeš na glavnem trgu od koder se ti odpre razgled, da ga je sam vrag vesel. V splošnem bi pa delali krivico marsikateremu če bi pozabili omeniti, da je ravno v tej vasi marsikateri izmed naših rojakov prihranil, radi nizke najemnine, toliko denarja, da si je prej ali slej za-mogel kje drugje kupiti lastni dom. Torej v ta kraj se je namenil naš Jerneje. S prva je stopal precej hitro, zakaj, to sam najbolj ve, ko se je pa približeval hiši, kjer je Miha kraljeval že nekaj let, je bolj in bolj zadrževal svoje korake. Gotovo bi ne bilo lepo in možarsko, ko bi preveč hitel, ker če bi ga slučajno kdo od Mihatovih videl, bi si morda neopravičeno predstavljal, da je Jernejcu res toliko na mislih tisto, kar so Mihatovi pripravili za ta dan. Zato Jerneje ni kar naravnost letel v hišo, ampak se je obotavljal in oziral okoli, kot bi tiste okolice res še nikdar ne videl, ter se je počasi in z andohtjo približal hiši. Razume se, da je bil po naši dobri slovenski navadi prav gostoljubno sprejet in lepo po strežen in da je on vse dobre stvari prijazno vzel na znanje. Miha je resnico govoril; vino je bilo izborno, teklo je kakor olje. In zakaj bi si človek ne privoščil božje kapljice v nekoliko večji meri vsaj enkrat na teden. Zato je Jerneje predlagal, da se ga za materin god vsi pošteno nažinga-jo, kar je bilo tudi sprejeto brez opozicije. Miha je pridno nosil vino na mizo, mati pa take stvari, ki se ženskam spodobijo. Tako se je Jerneje z drugimi vred prav imenitno zabaval. Okrog desete ure zvečer sta pa Miha in mati imela tih in kratek razgovor nakar je Miha zginil, kot kafra, mati je pa začela zdehati. Tisti, ki ne veste kaj to pomeni, si zapomnite, da kadar opazite kaj takega je najboljše, da se zmažete, če hočete biti še kdaj povabljeni. Naši gostje so položaj hitro razumeli in se kmalu vsi razšli, razven Jernejca. On se je tako držal svojega predloga, da niti opazil ni, da je on ostal "ie edini gost. Ko vendar enkrat zapazi, da je sam, mu švigne misel v glavo, da so drugi morda šli v sosednjo sobo, zato odšvedra tja. Na sproto mu pa pride Miha. "Kje so pa drugi, Jerneje? Ali so že vsi šli? — Seveda, pozno je že in zjutraj bo treba zgodaj vstati, da gremo k prvi maši." Šele sedaj se je Jernejcu za-bliskalo, da bo treba zapustiti kraj dobrote in veselja. Zato se je začel poslavljati in zahvaljevati za dobro postrežbo ter obljubljati, da kadar bo on kaj takega napravil, da jih prav gotovo ne bo pozabil. Ker se je pa Jerneje nekain vegasto obnašal, je Miha oblekel suknjo, pokril klobuk in naročil ženi, da naj kar pospravi po hiši, da bo on med tem Jernejca spremil domu in da se bo kmalu vrnil. Kako sta ta dva naša rojaka hodila, oziroma opletala, proti Jernejcovemu domu, je popolnoma nova povest. V kolikor nas briga, jih mi zopet najdemo na Norwood cesti med St. Clair in Glass ulicami. Ko prišvedrata pred cerkev se oba spoštljivo odkrijeta in ravno v tistem trenutku se Jerneje spomni, da ima fara sv. Vida bazar v novi šoli, in še celo zadnji večer. Da bi se pa taka slavnost dovršila brez Jernejca nato še misliti ni. Zato je Mihatu kar enostavno povedal, da gresta na bazar, kot se vsakemu dobremu faranu spodobi. Ker Miha, kot dober kristjan, ni bil proti temu, zato sta brez obotavljanja zavila na dvorišče proti novi šoli. Nova šola, pa, kakor vsi vemo ima več vrat, in zato se naša dva rojaka nista mogla zediniti skozi katera vrata naj bi šla. Miha je trdil, da je oficijelni vhod pri sprednjih vratih, Jerneje pa, da je pri stranskih. In tako sta se pričkala in cukala za rokave ter hotela eden drugega pregovoriti, da ima on prav. To pregovarjanje je pa vzbudilo iz sladkega spanja farovškega psa, ki je nejevoljen zapustil svoje ležišče mrmrajoč, češ, uboga pasja mr-cina še po noči nima miru, ter prišel gledati, kako bosta ta dva zemljana rešila vprašanje vrat. ■ Vstavil in vsedel se je ravno za Jernejcovim hrbtom, tako, da ga ni noben izmed njiju videl, ter s pasjo zanimivostjo opazoval cukanje med našima rojakoma. Med tem je argument med Mihom in Jernejcem postal že precej gorak, in Jerneje, svest si, da je njegova prava, močno potegne Mihata proti stranskim vratom, toda Miha se mu je strgal, Jerneje se je zapote-kel, spodtaknil, in kratkoma-lo sedel — psu na gobec. Sedaj pa ljudje božji, oprostite, toda mi nimamo zmožnosti opisati s kakšno hitrostjo je Jerneje vstal. Če ste že videli kroglo zleteti iz topa, potem bodete imeli nekoliko pojma. "Joj! Strela! Pomagajte! Kri! Ljudje božji! Boli! Miha, kje si!?" Jernejcovo vpitje na poma-gaje in pa tuljenje psa je privabilo precejšno število ljudi iz nove šole, ki so začeli spraševati Jernejca, kaj mu je, in ker je on v enomer trdil o krvi in črevah ter se z eno roko držal tam kjer hrbet zgubi svoje pošteno ime, se je nekaj mož odločilo peljati Jernejca k zdravniku. Tako so ga napol nesli in napol vlekli iz dvorišča. Jerneje, ki je prav rad dovolil pomoč, je med potjo stokal in tarnal, kot da bi mu najmanj polovico telesa manjkalo. Ko se pa ta parada privleče do hiše našega slovenskega pogrebnika Zakrajška, se eden izmed samaritanov'spomni, da zdravniki .že davno niso več v uradih in zato priporoča ostalim, da se Jernejca pelje k Zakrajšku, kjer se mu da prva pomoč in če bo treba se zdravnika pokliče po telefonu od doma. Ostali so pritrdili temu nasvetu in zavili proti Zakrajškovi hiši. Toda, delali so račun brez Jernejca. Ko je zaslišal besedo pogreb-nik, je skočil pokonci, kot bi | ga gad pičil. "Kaj pravite? K pogrebni ku gremo? Tistega pa ne, za ves svet ne! Tam se'gre nazadnje!" Tako in še drugače je "Jerneje kričal ter se skušal iztrgati iz rok svojih dobrotnikov med tem ko so ga ti lepo-po-govarjali in tolažili, češ, da naj ne bo prismoda, saj mu Zakrajšek ne bo nič hudega naredil in da mu garantirajo, da ga ne bo zadavil najmanj pa živega pokopal. Ampak Jerneje se le ni dal potolažiti; vpil, zmerjal in upiral se je na vse pretege. Med tem so ga pa že pririnili do železnih vrat pred Zakraj-skovo hišo. Toda tukaj se je pa Jerneje popolnoma spun-tal. Krčevito je zgrabil z obema rokama železni okvir pri vratih ter začel rjoveti, kot bi ga kdo s kože deval. '.Pustite me kanalje! Pomagajte! Ali je kje kakšna krščanska duša?! Ne grem, pa ne grem! Dokler sem živ, ne! "1 no," ga pogovarja eden, "če nočeš iti k Zakrajšku pojdimo pa k Grdinatu; razven teh dveh nima itak noben telefona pri rokah sedaj." "O, ne, ne! H Grdinatu tudi ne! Tam je glih tak hudič! Bežite proč! Pustite me! Saj mi je bolje! Por-kuš! Sedaj mi je pa že zadosti !" Jerneje se je z nogo uprl v zid, prodrl kolobar svoje stra- j že, ter jo ucvrl proti St. Clair | ulici, kar so ga noge nesle, i Miha, ki je med to ceremo- j nijo že vsakemu posebej po-' vedal, da ni on prav nič krivi Jernejcovega položaja, in bo- • ječ se, da bi Jerneje ne izkrvavel, jo je mahnil za njim. Tekla sta, kot bi gorelo za njima. "Jerneje počakaj! Jaz sem ; Miha! Kam drviš!?—" Toda Jerneje ga ni slišal. Zavil je okrog vogala ter se Mihatu popolnoma zgubil spred oči. Ko je Miha videl, da jernejcu ni kos v dirkah, se je hropeč ustavil, zaroma-til nad Jernejcovo trdovrat-nostjo, ter krenil proti domu. Ostali samaritani, ki so še vedno stali pred Zakrajškovo hišo so ugibali to in ono in končno prišli do splošnega sporazumljenja, da je Jerneje najbrže sam tekel k zdravniku. V tem prepričanju so se tudi razšli. Med tem je pa Jerneje doma že ogledoval svoje rane v kar mu je veliko stensko ogledalo prav dobro služilo. Kako se je on knajpal in obvezoval nam ni znano. To pa vemo, da hudega pač ne bo, ker smo ga že 3 dan videli iti v Krtačevno; k večjem, če bo primoran en par tednov malo bolj po strani sedeti, kar pa naj mu le služi v svarilo, da ne bo v prihodnosti več sedal poštenemu in miroljubnemu kužetu na glavo. -o- Vedno pri svojem opravilu. Župan (prodajalcu pri po-mirilni razpravi): "Ako ne vzamete nazaj žalilnih besed, izgovorjenih proti sosedu, boste kaznovani." Prodajalec: "Pri nas ne jemljemo nazaj, pač pa na željo radi zamenjamo. . ." Večje zlo. "Ali je kaj neprijetnejšega [kakor žena, ki zna kuhati, pa I noče tega dela izvrševati ?" je i vprašal Svitloslav Svetlosla- va. "O, da," je odgovoril Svet-loslav, "še hujše je, če se žena, ki ne zna kuhati, sili k temu opravilu.. ." UliŠIStBIS! V ->'- V- - " - 1 im fež #s ff i II itgSh v t* * few # JosepSi Globokar 986 E. 74th St. Penn 1386-W Slovenski prodajalec hiš in zemljišč želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto! St. Clair Tire Shop A. Lubniewski, lastnik Vulkaniziranje in dobro popravljanje avtomobilskih koles. Prodajamo tudi stara in nova AVTOMOBILSKA KOLESA Smo zastopniki za FISK in AJAX TIRES Gazolin, olje, mazilo in vse potrebščine Merry Christmas! tim is m M mm m K Sf m m m m m i ..jOj ŠMS m ©si M i >1M pfts 6915 St. Clair Ave. Randolph 8006 MIHALJEVICH BROS. Slovensko-hrvatska trgovina z DOBRIMI JESTVINAMI Vsem Slovencem in Hrvatom želimo prav vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! 6201 St. Clair Ave. I 1 gjg »I COLLINWOOD BOTTLING CO. Slovenska izdelovalnica najfinejših MEHKIH PIJAČ Se priporoča Slovencem za vse prilike! 14903 Sylvia Ave. Eddy 2029 S Si LOUIS STERNAD Slovenska MESNICA Vsem rojakom želim vesele božične praznike! 3836 St. Clair Ave. Prospect 3873 FRANK J. MR AMOR Slovenska . GROCERIJA in MESNICA Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto! 1367 E. 43rd St. m II gjfti Si m MRS. TRAMPUSH GROCERIJA in MESNICA Se priporoča vsem Slovencem in jim želi vesele božične praznike! 4110 St. Clair Ave. CLEVELAND DRY CLEANING CO. 3952 St. Clair Ave. JOS. FABJAN, lastnik ČIŠČENJE in LIKANJE OBLEK VESEL BOŽIČ JOHN ASSEG Slovenska grocerija in mesnica Vesel Božič vsem odjemalcem! 15638 Holmes Ave. Eddy 8139 Mm A '•AMERIŠKA DOMOVINA," DECEMBER 20, 1926. PART II. KWSi mwmmmhmmmmmmhmfiM FRANK AŽMAN Polna izbera svežega* in finega POSUŠENEGA MESA Vsem svojim odjemalcem želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! 6501 St. Clair Ave. KARL MRAMOR SLOVENSKA GROCERIJA ki zelo rada postreže odjemalcem z dobrim blagom po nizkih cenah. Želi vsem rojakom prav vesele BOŽIČNE PRAZNIKE! 1140 E. 67th Street FRANK NORMALI Slovenska GROCERIJA želi vsem svojim odjemalcem prav vesele Božične praznike 4526 St. Clair Ave. Florida 41 75-J MIKE VRANEŽA Slovenska MODNA TRGOVINA Trpežni čevlji za moške, ženske in otroke. Vsem rojakom vesele božične praznike! 17105 Grovewood Ave. Tel. Kenmore I 70 SKOK'S GROCERY SLOVENSKA GROCERIJA v Collinwoodu. Se priporoča rojakom v Collinwoodu in želim vsem rojakom in odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! \ 17201 Grovewood Ave. i.i ^ LOUIS OSWALD SLOVENSKA MESNICA Se priporoča Slovencem in želi vsem vesele božične praznike! 17203 Grovewood Ave. O Slovenskih barabah, Kranjskih Indijancih in Ljubljanskih Bolhah m m l* EJSSf r NAZNANILO Rojakom naznanjam, da sem prevzel dobro poznano grocerijo od Mr. John Kramer na 5301 St. Clair Ave. in se priporočam vsem našim rojakom ter jim želim vesele božične praznike ter srečno Novo leto! ANTON NOVAK 5301 St. Clair Ave. SLOVENSKA GROCERIJA i i ■ 1 w Si m k W m M ■ 'Me m m *v. m m g| v' i i JSv If j i m m mi m\ ®£\ «w: rvj*.-- ; m -i m j 3W * '."■. .tli > H0 —■-A.1 ' ,-ir ■ -X, Velezanimiv naslov! Mar | ne? Snov, ki nikakor ni hu-I moristična, nego prav zelo , resna. Obdelal jo je temelji-: to nizozemski pisatelj G. Nij-I pels v velikem amsterdamskem dnevniku "Algemeen Handelsblad" v več tekočih številkah. "Avstrijski Nemci so bili umetniki v tem, da so svoje zatrirane narode predstavljali kot napol barbare. Tega pa niso delali samo vlada in podrejeni ji organi, nego so uganjali te sorte sport tudi navadni nemški državljani," piše Nijpels. "In zdaj je postalo v tem oziru še huje. Ako bi hotel človek verjeti Avstrijcu, žive zdaj okoli njegove dežele le še napol indijanski narodi. Mislim, da imajo Avstrijci poseben instinkt, ki jim izdaja tvoje najbolj občutljivo mesto. "Spominjam se, da me je uradnik ministrstva za zunanje zadeve na Dunaju, ko sem mu pravil, da nameravam potovati v Jugoslavijo in sicer najprej v Ljubljano-, takoj svaril pred ljubljanskimi — bolhami. Trdil je, da so ljubljanske bolhe specijalna sorta, približno petkrat večje ka kor normalna zapadnoevrop-ska bolha. Ako jih ubijaš na običajni način z nohtovi, pokajo tako, da se sliši pok precej daleč naokoli. Tako svare in strašijo inozemske novinarje na dunajskem Ballplatzu." Nijpels je poznal Dunaj, zelo lepo, zelo umetniško, toda nikakor ne preveč čiste mesto. Tam je prav mnogo poslopij, ki niso absolutno in zajamčeno prosta mrčesov." Zato je seveda svarilo Dunai-čana učinkovalo nanj tem bolj. Ali ne samo v avstrijskem zunanjem ministrstvu, nege tudi drugje so Nizozemca strašili z ljubljanskim bolhami. "Kogarkoli sem srečal in mu pravil, da grem v Jugoslavijo, vsak mi je pripovedoval o bolhah, ki so postajale vedno večje in mnogoštevilnej-še," piše Nijpels. "Neki avstrijski stotnik je bil garnizi-ran v Ljubljani in je baje v svojih pismih pošiljal znancem kot kurioziteto vselej par boljših trupelj! Kajpada sem bil pripravljen na najhujše ter sem si predstavljal Jugoslavijo po vsem tem kot — praska-jočega se Albanca iz "Simpli-cissimusa." "Toda ostrašiti se nisem dal. Prav mnogo bolh sem pobil na Dunaju, še mnogo več mi jih je ušlo, na Ogrskem sem moral celo kapitulirati in odnehati v brezupni borbi s premočjo bolh. Bal se nisem torej niti velikih ljubljanskih, zagrebških in srbsko-madžar-skih obmejnih bolh, ki baje kar treskajo, kadar se jih pobija." Nijpels je prišel v Ljubljano, bival tukaj nekaj dni, potoval po Hrvatski in končno konstatiral: "Niti v Sloveniji, niti na Hrvatskem nisem videl niti ene bolhe!" "Še nikoli nisem občutil močneje, kako nevarno in sleparsko je obrekovanje naroda. Leta in leta obrekujejo Nemci in Italijani uprav sistematično Jugoslovane kot balkance, da bi opravičili svoje la stne nasilnosti. In ako slišiš in čitaš leto za letom vedno isto psovanje polbar-barskih balkancev, moraš končno verjeti. Ko pa se sestane? s temi balkanci, one-miš od strmenja. Zakaj ti balkanci stoje na isti; če ne še na višji stopnji civilizacije, kakor njih klevetniki." "Italijani n. pr. gotovo žele da bi bil njih narod tako raz-i vit, kakro je slovenski, Med Slovenci sd analfabeti velika izjema, dasi niso Avstrijci ničesar storili za njih šole in so bili Slovenci prisiljeni, da so plačevali ves pouk iz lastnih sredstev. Slovenci delajo zelo izomikan vtisk, in vse, kar mno videli v Ljubljani, nas potrjuje v sodbi, da stoje Slovenci na višini nemško-av-strijske kulture, le z mnogo močnejšim nacionalizmom in mladostnim navdušenjem." Glede Trsta in okolice piše Nijpels: "Od povsem nevtralnih prebivalcev v Trstu sem slišal, da bi se v poštenem plebiscitu gotovo 80 odstotkov, ako ne 90 odstotkov prebivalcev Italijanov izreklo za internacionalizacijo mesta in proti priklopitvi Italiji! Zakaj tam domači trgovci (ne importirani in neusmiljeno kričavi elementi) so polni strahu, ko se spominjajo besed ministra Luzzattija, ki jih je govoril 1. 1917 v Benetkah: 'Mi moramo v Benetkah koncentrirati vso trgovino, in nam ni nič mar, ako začne po glavnem trgu v Trstu rasti trava!" "In že pred 30 leti je zapisal minister Sonnino: Trst je najboljša luka za avstrijsko trgovino. Prebivalstvo Trsta je tako mešano, kakor so mešane, vse pokrajine na naši vzhodnji meji. Vendarle misliti, da so naše aspiracije po Trstu upravičene, bi se reklo, narodnostni princip hudo pretiravati!" "Slovenci v Gorici, v Idriji, v Ljubljani in po vsi ti deželi s poldrugim ''milijonom duš so ljudje, ki so najmanj prav tako visoko in marsikje ;e mnogo višje civilizirani in razviti kakor Italijani, ki jih psujejo kot balkance ter jim odrekajo vse pravice celo tam, kjer so Slovenci v večini. "Ljubljana je mestece s 30.000 prebivalci sredi krasne ga obroča Alp. Sredi mesta, Dbdanega od dveh rokavov reke, stoji na visokem hribu stara trdnjava. Vse skupaj spominja na Gra^iado. Veli- * ifi PO KRIVEM OBSOJEN FRANK JEREB SLOVENSKA GROCERIJA Želi vsem svojim odjemalcem prav vesele Božične praznike! 6128 Glass Ave. 11. septembra 1896'. je ob pol eni ponoči vzbudil prebivalstvo vasice Ruffey na Francoskem strašen krik: zgodil se je zločin, o kakršnem ljudje v tistih krajih še niso slišali. Kmet Coquibus je prvi zagnal krik. čul je trkanje na hišnih vratih in hip nato klic na pomoč. Ko je odprl vrata, je opazil na pragu svojega soseda Evgena Redona, slugo pri vdovi Meot. Bil je oblit s krvjo in ga prosil, naj steče brž k Meotovim, ki so v strašni nevarnosti, da jih morilec pobije. Vaško prebivalstvo je bilo v hipu na nogah in dočim so nekateri stregli ranjenemu Redonu, so se pogumnejši oborožili in se podali k vdovi Meot, kjer se jim je nudil grozen prizor: v kuhinji so ležali v krvi vdova Meot in njena dva otroka, 13 letni Felici-jan in 18 letna Ana. Vsem trem so bili prerezani vratovi. Sum umora je takoj padel na bivšega slugo pri Meoto-vih, ki ga je vdova radi malomarnosti pred nedavnim odslovila. Toda ranjeni Redon je na vseobče začudenje izpovedal drugače, in še tisto jutro orožništvo aretiralo mladega dijonskega mesarja, 27 letnega Alfreda Pacottea, ki je bil jedva dobro leto poročen. Redonova-izpoved je bila namreč sledeča: Okrog polnoči je prišel Pacotte trkat na vrata njegove gospodinje ter jo je prosil, naj mu posodi konja, ker je njegov voz zašel v blato. Redon je trdil da je ob svit svetilke prav dobro spoznal mesarja in tudi gospo Meotovo, ki je Pacotta tiklaa in ga nazivala s krstnim imenom. On, Redon, spi namreč v hlevu. Pomagal je celo vpreči konja v Pacottov voz, medtem pa je mesar stopil z vdovo Meotovo v hišo na po-žirek žganja in tam izvršil strašni zločin. Tako je izpovedal Redon. Pristavil je še, da je Pacotte po izvršenemu dejanju tekel za njim in ga ranil z nožem. Brez dvoma se je hotel iznebiti očividca, ki bi pozneje lahko pričal proti njemu. Redonovi izpovedbi je sodišče verjelo. Sicer so vašča-ni trdili, da se ga Redon rad napije in da tudi usodne noči ni bil baš trezen, toda sodišče je Redonu slepo verjelo. Ko so Pacotta aretirali, je zatrjeval, da je nedolžen in dfi mu o strašnem umoru ni nič znano. Preiskava je dognala, da njegov voz ni nič blaten, ravnotako je bila tudi njegova obleka popolnoma stiha, čeprav je tiste noči deževalo. Tudi niso mogli odkriti na njem niti kapljice krvi. Morilnega orožja niso našli niti pri njem niti kje drugje. Toda zdravnik, ki je umorjence preiskal, je izjavil, da je morilec visoke postave, hladnokrven in da ume ravnati z nožem. Pacotte je bil mesar, torej je bil morilec on. Taka je bila logika zdravnikove izjave. Prebivalstvo, ki je bilo razburjeno radi strašnega trojnega umora, skoraj še bolj pa vsled drugih zločinov, ki so se zgodili v okolici Ruffeya, in ki jim oblastva niso našla krivcev, je bilo hitro prepri čano o Pacottovi krivdi ter mu je naprtilo tudi ostale zločine. Zdi se, da se je sodišče ravnalo po biblijskem izreku: ljudski glas, božji glas, kajti Pacottc je bil obsojen na smrt, čeprav ga je obteževala edino-le izpOved-ba nezanesljivega Redona. Njegovim zatrjevanjem, da je nedolžen, ni hotel nihče verjeti, njegov alibi se je sodišču zdel nezadosten. 1. decembra 1896. je bila izrečena sodba. Našel pa se je v Dijonu advokat, ki je bil prepričan o Pacottovi nedolžnosti, in on je spisal prošnjo za pomiloščenje predsedniku republike. Prošnji je bilo ugodeno, in Pacotte je bil po-miloščen na dosmrtno depor-tacijo v Guyano. Tam je tudi umrl leta 1908. Še ob smrtni uri je zatrjeval, da^e nedolžen. Te dni pa prinašajo pariški listi vesti, v katerih precej jasno namigavajo, da se je leta 1896. zgodil zločin od strani sodišča, ki je obdolžne-ga Pacotta brez zadostnih dokazov obsodilo. "Matin" trdi celo, da imajo Pacottovi prijatelji v rokah precejšen materijal, ki bo baje Pacotta popolnoma razbremenil. Gotovo je, pravi "Matin," da je Alfred Pacotte nedolžen nad umorom, vsled katerega ga je sodišče tako lahkoverno obsodilo, zato zahtevamo, da se proces proti nesrečnemu mesarju obnovi, da se da zadoščenje vsaj njegovim sorodnikom. -o-- Zimsko spanje. Učitelj je pripovedoval otrokom o zimskem spanju nekaterih živali ter končno vprašal: "Kdo mi ve povedati stvor, ki spi vso zimo?" Jurček: "Sveti Miklavž, gospod učitelj; razlika je samo ta, da spi on poleti." Družinski prepirček. Možek: "Ti torej v svojem starem klobuku ne greš v gledališče?" Ženka: "Nikakor!" Možek: "To sem si takoj mislil, zato sem kupil samo eno vstopnico." VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO The United Hardware o & Tool Co. Trgovina, kjer lahko dobite najboljša DARILA za BOŽIČ Štiri prodajalne v Clevelandu 5508 St. Clair Ave. L : LMŠJ Frank Krašovec GRDINOVA DVORANA je še vedno priljubljena med društvi za veselice, shode in za društvene seje. Se priporočam rojakom in želim vsem Vesele Božične Praznike! t 6025 St. Glair Ave. Randolph 8141 John Strauss SLOVENSKA TRGOVINA Z MEHKIMI PIJAČAMI Vsem rojakorfr ki so dobre volje in veselega srca želim Srečne Božične Praznike! 881 E. 79th Si Randolph 7633 m i JOHN PREŠERN želi vsem svojim prijateljem in znancem srečne Božične praznike! 5512 Carry Ave. JOHN CERNELICH Najstarejša SLOVENSKA PEKARIJA v Clevelandu Želi vsem rojakom-vesele božične praznike! 6906 St. Clair Ave. JOHN DEBELJAK 580 E. 152nd St. Slovenska trgovina Z MODNIM BLAGOM ČEVLJI za vso družino LUNCH ROOM t Vzamemo tudi naročila za premog vsem vesele božične praznike! JOHN BRUSS Slovenska GRCCERIJA Želi vsem svojim odjemalcem in rojakom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! 544 E. 152nd St. Eddy 8438 ANTON PRIMC SLOVENSKA GROCERIJA želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike! 985 Addison Rd. Randolph 2 i i 5~J FRANK PETROVCIC Slovenska MLEKARIJA Želi vsam svojim ODJEMALCEM in ostalim rojakom Vesele Božične Praznike. 682 E. 162nd St. Eddy 1 105-R fciOkf&JKBf §§ IsiHlI S II "WW STEVE'S BARBER SHOP Dobro poznana brivnica Slovencem želi vesele božične praznike in Srečno Novo Leto! 1123^2 Norwood Rd. vam želi t Najmoderneje opremljen fotografski zavod v slovenski naselbini Že 15 let poslujem s Slovenci in še nobene pritožbe nisem imel dosedaj. Naše delo vsakdo še drugim priporoča. Zlasti se priporočam v izdelavo krasnih poročnih slik, katere izdelujem točno in ceneje kot morete dobiti kje drugje, in ste z delom popolnoma zadovoljni. Priporočam se tudi slavnim društvom in vsem posameznikom. Pri meni delajo samo strokovnjaki v fotografiji, in z našo postrežbo in cenami je vsakdo zadovoljen. Vsem Slovencem in SlonJenKfim želim Vesele Ho žične "Praznike! 6122 St. Clair Avenue STRUP. (Božična zgodba iz strelskih jarkov.) Bližali so se božični prazniki. Navzlic strahotnemu mrazu-, ki je tiščal v strelske jarke, je vladalo pri naši kom-paniji, kakor pri vseh, četudi na fronti, veselo razpoloženje. Prenehalo je za praznične dni neprestano reglja-nje strojnic in peklensko bruhanje topov. Nastopilo je božično premirje. V sredini med sovražnimi in našimi strelskimi jarki je stala mala vas, porušena in zapuščena. Korporal Mati-jec dobi povelje, da gre s petero možmi patrulirat. Stopajo po zmrzlem snegu, s sovražne strani ne pade noben strel. Neovirano dospejo v vas in si ogledujejo razdejana poslopja. "Eh,- vraga," pravi nejevoljno infanterist Močeradek, ki je povsod imel svoj nos ter bi] vedno lačen in žejen, "vse je razbito. Da bi se le kaj našlo za zobe ali za jezik, krača ali polič vina . . . Čakaj ti, korporal Matijec, tu notri stopim, morda kaj iztaknem." Še ne izgovori, že se izmuzne s ceste in stopa v bližnjo razdrto klet. "Hoja, fantje!" par hipov nato pokuka iz kleti skozi polomljene dveri. "Bo nekaj, bo!" Sod je v kleti, poln! . ." Radovedno stopi še korporal Matijec v klet in za njim ostalih četvero. Res, v kotu stoji sodeč za kakih sto litrov. V kotu, sam samcat, zapuščen . . . Korporal Matijec potrka nanj in reče: "Vrabca, je res nabasan!" "Seveda je, seveda," se reži Močeradek tako zadovoljno, kakor bi bil Ameriko odkril, "čakaj no, ga kar navrtam!" "Holt!" pravi tedaj korporal Matijec in pomiga s prstom: "fantje, kaj vam rečem: v tem vinu je strup! Lahi so vino zastrupili!" "I, menda ne!" se Močeradek počehlja za ušesom in ga že grabi jeza. Duši jo z za-beljenimi psovkami na račun polentarjev; tovariši mu pomagajo, kajti tudi njim so se že začele cediti sline po vin-| čku, ki mora gotovo biti z i imenitne brajde. Toda kaj se hoče, — korporal pravi, da so ga Lahi "zagiftali" — da bi jih vrag pobral polentarje sa-lamenske! Kakor mežnar pred svetim pismom stoji j vseh šestero pred polnim, to-! da tajinstvenim sodcem. Nakrat Močeradek sune z nogo ob tla in razodene mogočno: "Veste kaj, fantje? Jaz se žrtvujem! Pokusim vino. Če je zastrupljeno, naj se zgodi božja volja, pa grem v nebesa. Če pa ni, tedaj, fantje, mu damo vetra." "Salamenski požeruh!" pol v smehu, pol v jezi maje z gla vo korporal Matijec. "Naj se zgodi v božjem imenu!" se reži Močeradek, ročno z bajonetom odbije čep in natoči polno menažno skodelico vipavske črnine. Nagr ne in v dušku izpije. . . "Uuhh, fantje!" si nato z rokavom obriše usta, "to je požirek! Kakor na lašč za smrtno uro. Hladen je, toda greje, greje. . ." Ostalih petero radovedno buli vanj, kak bo učinek pijače. Močeradek nadaljuje: "Tako, le glejte me, zdaj je i rak vseeno!" Natoči še drugo skodelico in izpije, in še tretjo in še četrto ... Ko nagne petič, se mu skodelica izmuzne iz rok, Močeradek j pa se kakor snop zvali ob so-; du in obleži brez besede. Čuje se ie njegovo hrope-nje . . . "Še je živ!" pravi korporal Matijec. "Kaj zdaj? H kom-paniji nazaj ga ne smemo ne-sti, samega ne smemo pustiti. . ." "Ah, kaj! Počakajmo, da j izdihne!" poudari Mrakov Tone. "Nič se nam ne bo zgodilo, jutri je Božič. . ." Posedejo torej in se začno pogovarjati o božičnih praznikih, o domu, starših, bratih, sestrah, nevestah. Pogovor teče naglo, čas hitreje, mine ura, mineta dve — Močeradek pa se ne gane in smrči, smrči. . . Mrak lega s hribov v dolino, najavljajoč sveto noč. Korporal Matijec reče: "Zdaj pa konec! Pet ur že Močeradek smrči. Pretre-simo ga, morda le še pride do besede." Temeljito ga preguncajo. In glej, Močeradek počasi odpira začudene oči, zarobanti in se spravlja na noge. "Krščen Matiček!" si mane oči in jezik se mu zapleta. "Kaj me tresete kakor obe-šenca?" "Torej vendar . . .?" "Kaj — vendar?" ... ni zastrupljen?" "Kdo zastrupljen? Aaa — vinček? Ha-ha-ha!" se za* krohoče Močeradek. "kajpak je zastrupljen, kajpak, vinček črninček! Kaj ste me neki zbudili!" "Le ga, bedaka," pravi korporal Matijec, "misliš, da si na svatbi? Zdaj pa še meni par požirkov!" Čep je že odbit in črnina z gostim curkom polni mena-žne skodelice. Vsem po vrsti. Torej le ni zastrupljen — vinček črninček . . . "Le počasi, žolne!" šaljivq šaljivo robanti Močeradek. UMOR V MUENS-TERBERGU. "Vsega nikar, da ne obležite! Vino je moje, pol življenja sem tvegal; tudi kompanija ga mora pokusiti! . . ." Srebrna mesečina skrivnostnega svetega večera je razlivala mir nad razrušeno vasjo in pokrajino. Po leske-tajočem se snegu je stopala patrulja, četvero mož je neslo sodeč, navezan na dvoje rant. V sodcu je lahko pljuskala vipavska črnina, namenjena kompaniji .za božični pribolj-šek v strelskem jarku . . . Spredaj je stopal korporal Matijec, Močeradek pa je vso por godrnjal: "Težo ima, težo, tale vipavska pijača. Ni prida ne v glavi ne na rami.." Zapisal: Mate z Goljate. -o- Pisali smo že, da se je po-! javil v Muenstenbergu v bli-ižini Vratislave v Šleziji nov slučaj Haarmann. 63 letni samski kmet in vrtnar Den-I ke je zvabil v svojo hišo potu-1 jočega rokodelskega pomočnika in ga pobil na tla. Na ovadbo je prišlo orožništvo v kmetovo hišo in ugotovilo, da je ta človek že več let ubijal ljudi, jih razmesaril zavžil njihovo meso, ostalo pa na-solil in spravil za kasneje. Na skednju so našli veliko kad, v kateri je bilo do vrha naloženo in dobro nasoljeno j človeško meso. Denke, ki so J ga orožniki aretirali in zaprli, j se je, po novejših poročilih, v preiskovalnem zaporu obesi!. V nadaljni preiskavi na po-j sestvecu Denkovem so našli i orožniki krvavo žago, več sekir in kladivo, s katerim je razbijal kosti svojih žrtev. Na njegovem stanovanju so našli sveže pečeno človeško meso, ki ga je hotel Denke pojesti. Vedno strašnejše podrobnosti prihajajo na dan o tem groznem človeku. Na stanovanju Denk i so našli dokumente petih potujočih rokodelskih pomočnikov. Iz razne obleke, ki se je tudi našla na skritem kraju, sklepajo, da je morala zverina spraviti I najmanj sedem ljudi s sveta, i Sumijo tudi, da je umoril ne-| ko deklico, ki jo že delj časa , pogrešajo. Vendar se sum | doslej še ne potrjuje. ; Denke je s krvjo svojih žr-| tev gnojil svoj vrt, kjer je po-i vrtnina bujno rastla. Iz kože ubitih je delal jermena in jih prodajal. Kar ni mogel pojesti mesa, ga je nasolil in posušil in ga potem prodajal drugim, ki niso vedeli, kaj | zavživajo. Našli so tudi več ! posod s človeško mastjo. m nts usitiisi ts is sitii nisstnisn s ■4V v M ¥ S s iS sp m m ČE STE FANT - ali pa dekle, ali pa mož ali pa žena in mogoče ni doma Božičnega kosila ali večerje, mi vam priredimo najboljše kosilo in večerjo za Božič, kot tudi vsak dan, tekom celega leta. ■v Martin Sorn Slovenska restavracija Želi vsem rojakom prav vesele božične praznike! 6034 St. Clair Ave. Franc Grebene on ima še vedno dobro, sveže blago in vam postreže kot svoji lastni materi ali sestri. Se priporočam vsem svojim odjemalcem, pa želim, da se oglasi kaj novih. Vsem skupaj pa želim Vesele Božične praznike! 1293 E. 55th St. Randolph 7547 • ' V ';-' V''V "i- '' K • •■AMERIŠKA DOMU VINA, DECEMBER 2U, li^G. PART II. GOSPODINJE! Ako želite za praznike dobrega medu, finih orehov, izbranih rozinov, najboljše moke, tedaj se oglasite pri J. S. JABLONSKI Slovenski fotograf Cleveland, Ohio t 1 m # -j 'M.; m I -Pi t. Sic H $ 1 vv*.. t; i i A S f # 'MS i? i p 'tr >v. •si« i. »i'-1 M m; S fefe! Mt'- M e I t: ^•nf;: S il: M Vesele božične praznike vam želi prva slovenska "variety" trgovina In tudi srečno Novo leto! JOHN SMREKAR 6112-14 St. Clair Ave. VICTOR DROBNIC SLOVENSKA GROCERIJA Želi vsem svojim odjemalcem prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! 1192 East 61st St. JERRY GLAVAČ Mi upeljavamo FURNEZE v vaso hišo in skrbimo, da so strehe vaših hiš v dobrem redu. Pokličite nas za dobro delo. Vesele božične praznike! 1052 Addison Rd. Florida 5779-J JOSEPH GLAVAN SLOVENSKA MLEKARNA Želi vsem svojim odjemalcem in Slovencem sploh Vesele Božične Praznike! 1166 E. 60th St. JOSEPH DEŽELAN SLOVENSKA PEKARIJA I Naš kruh, naše pecivo, slaščice, vam ugajajo ker vam postrežemo po nizkih cenah. Vesele božične praznike! 6120 Glass Ave. MATIJA KRIŽMAN SLOVENSKA MESNICA Vesele Božične praznike in srečno Novo leto! 1192 Norwood Rd. Randolph 7773 See 52 3-4 KAKO SE ČEBELE MED SABO SPORAZUMEJO. ■m "M S as m £33» W i-j^W m Kakor poročajo angleški listi, se je znanemu nemškemu prirodopisu von Frischu po večletnih raziskavanjih posrečilo odkriti jezik čebel, i Von Frisch trdi, da se čebele "pogovarjajo" med seboj s pomočjo posebnih plesov, s katerimi naznanjajo svojim tovarišicam, da so našle medu ali cvetnega prahu. Kadar najde čebela med, javlja to svojim rojakinjam na povsem drug način kot takrat, i kadar naleti na bogate zaloge cvetnega prahu. Za svoje raziskovanje je porabil von Frisch umetne cvetlice, v katere je natrosil medu, čebele pa, ki jih je opa- JOSEPH liRBANČIČ SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Želi vsem svojim odjemalcem kot tudi ostalim rojakom Vesele Božične Praznike! 15929 Saranac Rd. Eddy 7085-W zoval, je poprej zaznamoval s posebno kemično barvo, da jih je pozneje lahko spoznal in ločil od ostalih. In videl je sledeče: neka čebela, ki si je nabrala medu na njegovem vrtu, se je vrnila v panj, koje-ga stene so bile steklene. V hipu so se okoli nje zbrale nekatere čebele, ki so ji odvzele sladko zalogo, ona sama pa je začela plesati. Druge čebele, ki so dotlej mirovale, so jele takoj kazati znake vznemirjenja, in večina izmed njih je ostavila panj ter odletela brez j oklevanja v ono smer, ki jim jo je naznačila družica, t. j. proti umetnim cveticam, ki jih je Frisch napolnil z medom, če pa čebelice niso razumele, kaj jim hoče sestrica naznačiti s svojim plesom je izpustila od sebe tekočino jakega duha, in SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA Rojakom v Collinwoodu se prav prijazno priporočam za obilen obisk moje trgovine, kjer jim želim ob vsakem času pošteno in prijazno postreči. Vs em našim odjemalcem želim Vesele Božične Praznike! 830 E. 140th St. Eddy 2997-J 1 S iLi m i*-'--'. o Mv -iS. W Jw "-•-'■U.J m M 1§ M m imf i • -■M' M m SI* % M 'M M ' "ti' ' » m 'i-k »v ^wmiMmmrn^Mmmmimm m 4- John' Žnidaršič, MODERNE ZIMSKE SUKNJE MODERNE OBLEKE ZA VSE LETNE CASE Želim vsem svojim odjemalcem prav vesele božične praznike in Srečno Novo leto SLOVENSKA KROJAČNICA 1134 E. 60th St. I.. i; i i ii MB m ms Ii fm Ep II i m S Š sp I i 1 --t.-,, m t fi ■f 1 m m iti, m čebelice, kojih vonj je izredno razvit, so sedaj razumele in takoj odletele iskat medu, kojega vzorec jim je prinesla prva čebelica. Frisch je tekom svojega proučevanja tudi dognal, da ni resnična trditev, d?^ čebele nabirajo med iz instinktivnega nagona in veselja do dela. Kajti vsaka čebela ima določeno svoje delo, kadar pa nima posla, se spravi v kak kot v panju in spi po več ur in tudi cele dneve, dokler je tova-rišice ne zbude in pokličejo na novo delo. NA CARSKEM DVORU. Anekdote, katere navajamo spodaj, so posnete iz spominov D. Teljakovskega, nekdanjega ravnatelja državnih gledališč v Petrogradu. Carica- mati, ki še sedaj biva na Danskem, ni mogla razumeti, čemu hočejo popravljati njeno še popolnoma novo kočijo. Rekli so ji, da se tako glasi pogodba z dvornim mojstrom Brautiganom. On dobi vsako leto plačo za popravila, ne glede na to, ali se vozovi popravljajo ali ne. Knez Obolenski, minister carskega dvora, je zahteval vpogled v tozadevno pogodbo in se je prepričal, da je bilo res tako zapisano. Car je nekoč zvedel, da porabi on sam dnevno skoro poldrugi kilogram sladkorja. Odredi! je štediti, ker se mu je zdela ta številka previsoka. Odslej so mu vedno ponudili sladkor v stekleni posodi, kjer je ležala pod servieto obrnjena skledica, da bi ležala gori samo ena kocka sladkorja. Žena carjevega bratranca vojvode Leuchtenberškega je vstala ob 11. uri zvečer, bdela do 9. ure zjutraj in nato prespala vselej ves dan. Imeia je 9 psov. Vsako noč se je moralo zaklati 12 kokoši, katerih jetra so se pekla na maslu. Te zrezke so dobili psi, zraven pa so pohrustali dnevno 300 kosov biškotov. Otroci (hči in sin) pa so pojedli po dnevu, kar so pustili psi in mamica. Če sta zajutrkovala ali obedovala car in carica pri cari-ci-materi v Aničkini palači, je stalo vselej na mizi čajno maslo treh različnih dvornih mlekarn posebej. Na carjevo vprašanje zakaj to, so mu rekli, da se to vrši na posebno povelje. Car je velel slučaj preiskati in preiskava je dognala, da je bilo maslo ene in iste vrste in da so lakaji servi-rali tako samo zato, da so se lahko okoriščali pri računih. NASTANEK NOGAVIC. m, mi - ;f*S ' '""V Moda nošenja nogavic ima svoj izvor v starem Rimu. Čeprav jc bila v južnih krajih navada hoditi okrog samo z golimi nogami, je vendar ne-čimerno ženstvo ovijalo svoje noge z dolgimi trakovi, ki so bili na prav čeden način oviti od stopal do kolena. Moški nečimerniki so začeli kmalu posnemati žensko modo in ni trajalo dolgo, da so postali ovijani trakovi predmet največje nege. Najfinejši trakovi so imeli škrlatno barvo vendar je večina Rimljank dajala prednost beli barvi. V poznejših letih so dolge ozke trakove nadomestili s širšimi komadi blaga, ki so bili izrezani po obliki noge. Spočetka je bilo to nožno oblačilo ohlapno in široko, počasi pa je postajalo zopet ožje in se je moralo vedno tesneje prjvijati na meča in ovijati preko kolena. Prave nogavice pa so nastale šele koncem 15. stoletja. Prve nogavice je imel Henrik II. pri poroki svoje sestre z vojvodo Savojskim. Na roke pletene nogavice so bile kmalu izpodrinjene s pletenimi na stroj, ki pa so se morale še sešiti. Potem so bili iznajdeni stroji, ki so izdelavah cele nogavice, ne da bi jih bilo treba sešiti. Toda moda je zahtevala rob in zopet so jih začeli plesti z rokami. Prve svilene nogavice je nosila baje angleška kraljica Elizabeta nekaj let po nastopu prestola. Te nogavice so bile novoletno darilo gospe Montagu, ki je bila izdelala že več svilenih oblek za kraljico. Vladarici so nogavice tako ugajale, da je gospe Montagu poverila izdelavo več parov. Kraljica do svoje smrti ni nosila več drugačnih nogavic kakor svilene. Tudi nekatere druge gospe so se posvetile takrat pletenju in kvačkanju svilenih nogavic za dame višjega plemstva. 30 let pozneje je bila moda svilenih nogavic prevzeta od moških, vendar so ostale svilene nogavice dolgo časa zelo dragocen in težko dosegljiv predmet za moške, kar je razvidno iz nekega pisma kralja Jakoba VI. škotskemu grofu Mazu, v katerim prosi kralj grofa, naj mu posodi par svilenih nogavic. Šele iznajdba neke vrste pletilnega stroja v letu 1730. je povzročila, da so postale svilene nogavice nekaj običajnega za plemstvo in bogato meščanstvo. iff Ud \ M^tl1, Mi u 1 1 M * Uiii k m ■MS \ m m ■Bi m POZOR! Dobre, doma posušene KLOBASE IN ŠUNKE za praznike še dobijo pri poznanem mesarju, ki vošči tudi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto! F. Kramer, MESAR 1147 Addison Rd. M-W MM Jk- ^ w SLOVENSKA MLEKARNA Svojim odjemalcem kot tudi vsem drugim rojakom želi prav vesele Božične praznike in srečno Novo leto. 1003 E. 64th St. Randolph 2727 ■iwf M- U WW SLOVENSKI PLUMBER Upeljavam parno in centralno kurjavo v hiše. Naprava kanalov in vsa druga plumberska dela točno in po zmernih cenah. Vsem Slovencem želim vesele božične praznike! 1069 E. Slst St. Randolph 2708-J k? m 'feiJ mvu »5VŽ0* ^ ".i*1-: m- -VfrtS''« Math Milavec Clover Dairy Co. t kje drugje, in ste z delom popolnoma zadovoljni. Priporočam se tudi slavnim društvom in vsem posameznikom. Pri meni delajo samo strokovnjaki v fotografiji, in z našo postrežbo in cenami je vsakdo zadovoljen. Najmoderneje opremljen fotografski zavod v slovenski naselbini Že 15 let poslujem s Slovenci in še nobene pritožbe nisem imel dosedaj. Naše delo vsakdo še drugim priporoča. Zlasti se priporočam v izdelavo krasnih poročnih slik, katere izdelujem točno in ceneje kot morete dobiti Vsem Slovencem in Slox^enKcim želim Vesele Hozične 1*razniKje! 6122 St. Clair Avenue STRUP. (Božična zgodba iz strelskih jarkov.) Bližali so se božični prazniki. Navzlic strahotnemu mrazu., ki je tiščal v strelske jarke, je vladalo pri naši kom-paniji, kakor pri vseh, četudi na fronti, veselo razpoloženje. Prenehalo je za praznične dni neprestano reglja-nje strojnic in peklensko bruhanje topov. Nastopilo je božično premirje. V sredini med sovražnimi in našimi strelskimi jarki je stala mala vas, porušena in zapuščena. Korporal Matijec dobi povelje, da gre s petero možmi patrulirat. Stopajo po zmrzlem snegu, s sovražne strani ne pade noben strel. Neovirano dospejo v vas in si ogledujejo razdejana poslopja. "Eh,- vraga," pravi nejevoljno infanterist Močeradek, ki je povsod imel svoj nos ter bil vedno lačen in žejen, "vse je razbito. Da bi se le kaj našlo za zobe ali za jezik, krača ali polič vina . . . Čakaj ti, korporal Matijec, tu notri stopim, morda kaj iztaknem." Še ne izgovori, že se izmuzne s ceste in stopa v bližnjo razdrto kier. "Hoja, fantje!" par hipov nato pokuka iz kleti skozi polomljene dveri. "Bo nekaj, bo!" Sod je v kleti, poln! . ." Radovedno stopi še korporal Matijec v klet in za njim ostalih četvero. Res, v kotu stoji sodeč za kakih sto litrov. V kotu, sam samcat, zapuščen . . . Korporal Matijec potrka nanj in reče: "Vrabca, je res nabasan!" "Seveda je, seveda," se reži Močeradek tako zadovoljno, kakor bi bil Ameriko odkril, "čakaj no, ga kar navrtam!" "Holt!" pravi tedaj korporal Matijec in pomiga s prstom: "fantje, kaj vam rečem: v tem vinu je strup! Lahi so vino zastrupili!" "1, menda ne!" se Močeradek počehlja za ušesom in ga že grabi jeza. Duši jo z za-beljenimi psovkami na račun polentarjev; tovariši mu pomagajo, kajti tudi njim so se že začele cediti sline po vin-čku, ki mora gotovo biti z imenitne brajde. Toda kaj se hoče, — korporal pravi, da so ga Lahi "zagiftali" — da bi jih vrag pobral polentarje sa-lamenske! Kakor mežnar pred svetim pismom stoji vseh šestero pred polnim, toda tajinstvenim sodcem. Nakrat Močeradek sune z nogo ob tla in razodene mogočno: "Veste kaj, fantje? Jaz se žrtvujem! Pokusim vino. Če je zastrupljeno, naj se zgodi božja volja, pa grem v nebesa. Če pa ni, tedaj, fantje, mu damo vetra." "Salamenski požeruh!" pol v smehu, pol v jezi maje z glavo korporal Matijec. "Naj se zgodi v božjem imenu!" se reži Močeradek, ročno z bajonetom odbije čep in natoči polno menažno skodelico vipavske črnine. Nagr ne in v dušku izpije. .. "Uulih, fantje!" si nato z j rokavom obriše usta, "to je požirek! Kakor nalašč za smrtno uro. Hladen je, toda greje, greje. . ." Ostalih petero radovedno buli vanj, kak bo učinek pijače. Močeradek nadaljuje: "Tako, le glejte me, zdaj je itak vseeno!" Natoči še drugo skodelico in izpije, in še tretjo in še četrto . . . Ko nagne petič, se mu skodelica izmuzne iz rok, Močeradek' pa se kakor snop zvali ob so-j du in obleži brez besede. Čuje se le njegovo hrope-nje . . . "Še je živ!" pravi korporal Matijec. "Kaj zdaj? H kom-paniji nazaj ga ne smerno ne-sti, samega ne smemo pustiti. . ." "Ah, kaj! Počakajmo, da izdihne!" poudari Mrakov Tone. "Nič se nam ne bo zgodilo, jutri je Božič. . ." Posedejo torej in se začno pogovarjati o božičnih praznikih, o domu, starših, bratih, sestrah, nevestah. Pogovor teče naglo, čas hitreje, mine ura, mineta dve — Močeradek pa se ne gane in smrči, smrči. . . Mrak lega s hribov v dolino, najavijajoč sveto noč. Korporal Matijec reče: "Zdaj pa konec! Pet ur že Močeradek smrči. Pretre-simo ga, morda le še pride do besede." Temeljito ga preguncajo. In glej, Močeradek počasi odpira začudene oči, zarobanti in se spravlja na noge. "Krščen Matiček!" si mane oči in jezik se mu zapleta. "Kaj me tresete kakor obe-šenca?" "Torej vendar . . .?" "Kaj — vendar?" ... ni zastrupljen?" "Kdo zastrupljen? Aaa — vinček? Ha-ha-ha!" se za* krohoče Močeradek, "kajpak je zastrupljen, kajpak, vinček črninček! Kaj ste me neki zbudili!" "Le ga, bedaka," pravi korporal Matijec, "misliš, da si na svatbi? Zdaj pa še meni par požirkov!" Čep je že odbit in črnina z gostim curkom polni mena-žne skodelice. Vsem po vrsti. Torej le ni zastrupljen — vinček črninček . . . "Le počasi, žolne!" šaljivq šaljivo robanti Močeradek. "Vsega nikar, da ne obležite!! Vino je moje, pol življenja i sem tvegal; tudi kompanij-a j ga mora pokusiti! . . ." Srebrna mesečina skriv-; nostnega svetega večera je razlivala mir nad razrušeno vasjo in pokrajino. Po leske-tajočem se snegu je stopala patrulja, četvero mož je neslo sodeč, navezan na dvoje rant. V sodcu je lahko pljuskala vipavska črnina, namenjena kompaniji .za božični pribolj-šek v strelskem jarku . . . Spredaj je stopal korporal Matijec, Močeradek pa je vso pot godrnjal: "Težo ima, težo, tale vipavska pijača. Ni prida ne v glavi ne na rami.." Zapisal: Mate z Goljate. -o- UMOR V MUENS-TERBERGU. preiskovalnem zaporu obesi!. V nadaljni preiskavi na po-sestvecu Denkovem so našli orožniki krvavo žago, več sekir in kladivo, s katerim je razbijal kosti svojih žrtev. Na njegovem stanovanju so našli sveže pečeno človeško meso, ki ga je hotel Denke pojesti. Vedno strašnejše podrobnosti prihajajo na dan o tem groznem človeku. Na stanovanju Denk.j so našli dokumente petih potujočih rokodelskih pomočnikov. Iz razne obleke, ki se je tudi našla na skritem kraju, sklepajo, |da je morala zverina spraviti I najmanj sedem ljudi s sveta. I Sumijo tudi, da je umoril ne-j ko deklico, ki jo že delj časa , pogrešajo. Vendar se sum doslej še ne potrjuje. i Denke je s krvjo svojih žr-| tev gnojil svoj vrt, kjer je po-I vrtnina bujno rastla. Iz ko-: že ubitih je delal jermena in jih prodajal. Kar ni mogel pojesti mesa, ga je nasolil in posušil in ga potem prodajal drugim, ki niso vedeli, kaj zavživajo. Našli so tudi več posod s človeško mastjo. m gm i-'- ' 11 m g g g g§ ^^n^s I ••V I .fv j m i Sfifc ! i ,:-w ■ 'žs? I »vTBv" mk m ČE STE FANT - ali pa dekle, ali pa mož ali pa žena in mogoče ni doma Božičnega kosila ali večerje, mi vam priredimo najboljše kosilo in večerjo za Božič, kot tudi vsak dan, tekom celega leta. Martin Sorn Slovenska restavracija Želi vsem rojakom prav vesele božične praznike! 6034 St. Clair Ave. GOSPODINJE! Ako želite za praznike dobrega medu, finih orehov, izbranih rozinov, najboljše moke, tedaj se oglasite pri Franc Grebene on ima še vedno dobro, sveže blago in vam postreže kot svoji lastni materi ali sestri. Se priporočam vsem svojim odjemalcem, pa želim, da se oglasi kaj novih. Vsem skupaj pa želim Vesele Božične praznike! 1293 E„ 55th St. Randolph 7547 ■ g \: K v:;:: p p ; . m^MK^if HMI SI: i •■AMERIŠKA DOMU VIN A." DECEMBER 20, luaft. PART II. Pisali smo že, da se je pojavil v Muenstenbergu v bližini Vratislave v Šleziji nov slučaj Haarmann. 63 letni samski kmet in vrtnar Denke je zvabil v svojo hišo potujočega rokodelskega pomočnika in ga pobil na tla. Na ovadbo je prišlo orožništvo v kmetovo hišo in ugotovilo, da je ta človek že več let ubijal ljudi, jih razmesaril zavžil njihovo meso, ostalo pa nasolil in spravil za kasneje. Na skednju so našli veliko kad, v kateri je bilo do vrha naloženo in dobro nasoljeno človeško meso. Denke, ki so ga orožniki aretirali in zaprli, se je, po novejših poročilih, v Cleveland, Ohio t mmm m m M: WM{ Vesele božične praznike vam želi prva slovenska "variety" trgovina In tudi srečno Novo leto! JOHN SMREKAR 6112-14 St. Clair Ave. VICTOR OROBNiC SLOVENSKA GROCERIJA Želi vsem svojim odjemalcem prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! 1192 East 61st St. JERRY GLAVAČ Mi upeljavamo FURNEZE v vašo hišo in skrbimo, da so strehe vaših hiš v dobrem redu. Pokličite nas za dobro delo. Vesele božične praznike! 1052 Addison Rd. Florida 5779-J JOSEPH GlAVAN SLOVENSKA MLEKARNA Želi vsem svojim odjemalcem in Slovencem sploh Vesele Božične Praznike! 1166 E. 6Qth St. JOSEPH DEŽEIAN SLOVENSKA PEKARIJA I Naš kruh, naše pecivo, slaščice, vam ugajajo ker vam postrežemo po nizkih cenah. Vesele božične praznike! 6120 Glass Ave. KAKO SE ČEBELE MED SABO SPORAZUMEJO. rm* 'M m <:i' is/few-tefte? Slovenska trgovina z železnino, posodo, orodjem, barvami, hišnimi potrebščinami. Želi vsem Slovencem v širnem Clevelandu Vesele Božične Praznike! 16009 Waterloo Rd. Eddy 8200 je mogel postaviti v eno izmed tistih dveh naklonjenih vrst, ki sta hkratu stali kočiji na čast in kot branik zoper pritiskajoče valove ljudstva. In ko je s svojimi krepkimi rame ni pomagal zadržati tak val, si je tudi ustvaril lepo mesto, da je lahko kaj videl. Ferrer se je globoko oddahnil, ko je zagledal ta prazni prostor in videl, da so vrata še zaprta. Zaprta — če hočemo reči, da niso bila odprta; drugače pa so bili tečaji že skoro izbiti iz stebrov; raztreskane, strte, pokvarjene in v sredi prebite durnice so skozi široko odprtino kazale kos zvitega, popuščajočega in skoro iztrganega zapada, ki jih je, če hočemo tako reči, še držal vkup. Neki poštenjak je primaknil usta k oni špranji in zavpil, naj odpro; drugi je naglo odprl vratca kočije, starček je pomolil glavo ven, vstal, se oprijel z desnico roke onega moža, stopil ven in dol na stopničico. Množica je na obeh straneh stala na prstih, da bi videla — tisoč obrazov, tisoč brad je bilo v zraku; splošna radovednost in pozornost je ustvarila trenutek splošnega molka. Ferrer, ki se je v tem trenutku ustavil na stopniči-ci, je pogledal naokrog, se kakor s prižnice poklonil množici v pozdrav, položil levico na prsi in zavpil: "Kruh in pravica." In pogumen, vzravnam, v togo odet je stopil na tla med vzkliki, ki so se orili pod nebo. Medtem so oni znotraj od- Slovenski Dom. Redne direktorske seje se vršijo vsako drugo in četrto sredo v mesecu ob 7. uri zvečer. Redne delniške seje se vršijo vsako tretjo nedeljo ob 9. uri dopoldne. Tel. Eddy 8373. Urad-niki Slovenskega Doma na Holmes Ave. v Collinwoodu so: Predsednik Math Ka-stelic, 15930 Saranac Rd., tajnik Mar-fin Pogorelec, 690 E. 159th St., blagajnik Jos. Alah, 15722 Holmes Ave. (2xMo ) prli ali bolje končali odpirati, potem ko šo potegnili stran zapah obenem s krožci, ki so bili že napol izbiti, in razširili odprtino jedva, kolikor je zadostovalo, da je mogel skoz njo prezaželjeni gost. "Urno, urno," je rekel ta, "odprite dobro, da lahko vstopim; in vi držite pošteno ljudi nazaj, da se ne zgrnejo name ... za božjo voljo! Prihranite malo prostora za čez hipec . . . Ej, ej, gospoda, trenutek," je nato še rekel onim znotraj; "počasi s to durnico, dajte mi vstopiti. He, moja rebra; priporočam vam svoja rebra. Zdaj zaprite; ne še, ej, ej, toga, toga!" in res bi bila ostala zajeta med durnicama, da ni Ferrer zelo živahno potegnil za seboj njene vlečke, katera je izginila kakor rep kače, ki zasledovana zleze v luknjo. Ko so obe durnici spet prislonili, so ju tudi kar najbolje spet podprli. Zunaj so tisti, | ki so bili sestavili Ferrerjevo I telesno stražo, delali z rame-j ni, rokami in grlom, da bi vzdržali prostor prazen, ter v svojem srcu prosili Gospoda, da bi gospod znotraj hitro opravil. (Dalje sledi) Novi zvon. Na Bukovem vrhu so dobili nov zvon. Ko* se je prvič oglasil z zvonika, je žel njegov glas splošno pohvalo, samo debeli gospodinji ni ugajal, češ, da pretanko brni in da bi moral bolj zamolklo mr-i mrati. j "Čakaj, Marjeta," jo je to- Jlažil župnik, "zvon je še |mlad; se bože navadil mrmra-' jnja, kac}ar doseže tvojo sta-' . ' > rost. i ©M i ZA PRAZNIKE - Če želite najboljšo perutnino, mehko in okusno, domače klobase, želodce, pristno šunko ali pa vse vrste svežega in posušenega mesa, tedaj se oglasite pri dobro poznanem slovenskem MESARJU Frank Fabian 1385 E. 53rd St. Randolph 5008 ki želi V3em rojakom vesele božične praznike! mm »tl&S sJiillstlli 11 John Potokar 6517 St. Clair Ave. Randolph 4629 DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. JOrtN POTOKAR, lastnik Prvo in največje slovensko podjetje v Ameriki za izdelavo vsakovrstnih zdravih mehkih pijač. Vsem odjemalcem in vsem Slovencem in Hrvatom želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! H Si mi Ab,' im P n H K®* a i i h M RS / (Nadaljevanje) Pristaši miru, ki so prišli zdaj spet do sape, so na stotero načinov podpirali Ferrer-ja, njemu najbližji s tem, da so s svojim ploskanjem vedno znova vzbujali javno ploskanje in skušali obenem potisniti ljudi nazaj, da bi odprli kočiji pot, drugi s ploskanjem, ponavljanjem in sporočanjem njegovih besed ali takih, ki se jim je najbolj zdelo, da bi jih mogel reči, in s tem, da so skušali trdovratne besne-že prekričati in obrniti zoper nje novo strast nestanovitnega zborovanja: "Kdo noče, da kličemo: Živel Ferrer? Ti ne bi hotel, kaj, da je kruh poceni? Lopovi so, ki nočejo krščanske pravice, in tudi taki so, ki hrumijo bolj nego drugi, da bi namestniku omogočili beg. V ječo z namestnikom! Živel Ferrer! Prostora Ferrerju!" In dočirn je število onih, ki so tako govorili, vedno bolj naraščalo, je sorazmerno padala predrznost nasprotne stranke, tako da so prvi od besed prešli tudi k udarcem po rokah onih, ki so še rušili zid, da so jih podili nazaj ter jim jemali orodje iz krempljev. Ti so rohneli, tudi grozili ter si skušali opomoči; toda zahteva po krvi je bila pokopana, prevladoval je klic: "Zapor, pravica. Ferrer!" Po kratkem prerekanju so bili oni vrženi nazaj, druga stranka se je polastila vrat, da bi jih branila pred novimi napadi in pripravila Ferrerju dohod; nekateri med njimi so kričali onim j v hiši (špranj se ni manjkalo), opozorili so jih, da prihaja-pomoč in naj ukrenejo, da bo namestnik pripravljen, "da gre takoj... v zapor, hm, ste čuli ?" "Ali je to tisti Ferrer, ki pomaga sestavljati razglase?" je vprašal novega soseda naš, Renzo, spominjajoč se besed "videl Ferrer," ki mu jih je | bil doktor zaklical na uho ter' mu jih pokazal na koncu onega razglasa. "Da, veliki kancelar," je bil odgovor. "Poštenjak je, kajne?" "Če je poštenjak? Pa še kakšen! To je tisti, ki je kru- , hu ceno znižal; drugi pa tega niso hoteli. In zdaj prihaja, da odvede v zapor namestnika, ki ni ravnal pravično." Tega ni treba praviti, da je bil Renzo brž za Ferrerja. Hotel mu je iti celo naproti. Stvar ni bila lahka, toda z nekaterimi hribovskimi sunki in s komolci se mu je posrečilo, da si je odprl pot ter se preri-1 nil v prvo vrsto prav tik koči-1 je. i Ta je prišla že malo naprej j v množici in je ta trenutek"; stala na mestu radi zadržka, j kakršni se pri taki vožnji neizogibno in često pojavljajo.: Stari Ferrer je zdaj pri enih,; zdaj pri drugih vratcih kazal j obraz, ki je bil ves ponižen, smejoč se in ljubezniv, obraz, j ki ga je imel vedno prihranjenega za trenutek, ko bi stal' pred don FilipomIV., a je bil prisiljen, da ga troši tudi pri tej priliki. Tudi govoril je, toda trušč in brnenje tolikih i glasov in klici "Živel," ki soj Veljali njemu samemu, so bi-! li krivi, da je le malokdo in 1 le malo slišal njegove besede. Zato si je pomagal s kretnjami: zdaj si je položil konce prstov na ustnice, da je tam vzel poljub, ki so ga roke brž razdelile in sipale na desno in !evo v zahvalo za javno dobrohotnost; zdaj je počasi iztegnil roke skozi vratca ter mahal z njimi, kakor bi prosil malo prostora; zdaj jih je vljudno spustil, kakor bi prosil, naj malo molčijo. Ko je nekoliko tega dosegel, so najbližji slišali in ponavljali njegove besede: "Kruh izobilje; prihajam, da storim pravico; malo prostora, prosim." Ko ga ;e nato hrup tolikih glasov in pogled na toliko gosto mrgo-lečih obrazov, na toliko vanj upirajočih se oči premagal in lekako udušil, se je za trenu-j 'ek umaknil nazaj, napel lica, nočno zapihal in rekel Španki sam pri sebi: — Tako mi življenja, koliko ljudi! — "Živel Ferrer! Ne bojte se. Vi ste poštenjak. Kruha kruha!" "Da, kruha," je odgovarjal Ferrer. "Izobilje;; to vam jaz obljubljam," in je položil •oko na prsi. "Malo prostora," je nato brž dostavil. "Prihajam, da ga odvedem v zapor, da ga zadene pravična kazen, kakršno :asluži." In tiho je pristavil španski: "Če je kriv." Nato e je sklonil naprej h kočija-'.u ter mu prav tako rekel v naglici: "Dalje, Peter, če mo- r " es. , Tudi kočijaž se je smehlja' možici s prisrčno ljubezni vostjo, prav kakor kakšni vi -oki osebnosti, in z nedopovedljivo vljudnostjo je prav polagoma mahljal z bičem na desno in levo, proseč tako naj. bližje nadležneže, naj se malo stisnejo in umaknejo. "Pro sim, gospoda," je govoril tudi cn, "malo prostora, samo mal ce, toliko da bo mogoče na prej." Medtem so si najbolj delav-ni dobrohotniki prizadevali, da bi mu naredili prostor, ka terega je tako vljudno prosil. Nekateri so pred konji razmikali ljudi z dobrimi besedami, s polaganjem rok na prsi, rahlimi sunki: "Nazaj, proč, malo prostora, gospodi." Drugi so delali isto na obeh straneh kočije da bi lah -ko šla mimo, ne da bi povozila nekaj nog in pomečkala Irekaj brkov; kajti to ne bi bilo samo zlo za prizadete, temveč bi bilo spravilo v hudo nevarnost tudi veliki ugled Antonija Ferrerja. Ko je Renzo nekaj časa za-l ubljeno gledal tega častitljivega starca, ki je v njem povzročala nekaj zmede tesnoba n ga je težil napor, pri tem ;a ga [e oživljala skrb ter ga iko rekoč krasilo upanje, a reši nekoga iz smrtnega trahu, Renzo, pravim, je tc-iaj opustil vsako misel, da bi •cl; sklenil je pomagati Fer-erju ter ga ne zapustiti, dokler ne bi ta dosegel svojega namena. Rečeno — storjeno; začel je z drugimi odpirati kočiji pot in gotovo ni bi! izmed najmanj delavnih. Pot -.e je odprla. "Le poženite, le!" so mnogi govorili kočija-žu, umikajoč se ali hiteč naprej, da mu pripravijo še nekaj poti. "Naprej, urno, a pametno!" mu ^ v španščini , rekel tudi gospodar in kočija i se je zganila. Med pozdravi, i ki jih je Ferrer brez števila ! sipal v občinstvo, jih je bilo tudi nekaj posebnih, združenih s sporazumnim smehljajem, v zahvalo onim, ki je videl, da si prizadevajo zanj; in i več nego eden izmed teh smehljajev je veljal Renzu, IGNAC ŠEFIC, AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE american in spirit foreign in language onlf uniiiiuimunntimtmnrmmmfti ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY tctttttxtitmmttttt tumtmun ^aut^ttratt ifimt?" neodvisen list za slovenske delavce v ameriki NO. 148. Sec. III. CLEVELAND. OHIO, MONDAY DECEMBER 20th, 1926. LETO XXVIll.-VOL.XXVIII lorainske novice POZNANI NAŠ ROJAK FR. GRAD^EK PRAZNUJE SVOJO 4Q-LETNICO Evropa plačuje. AMERIKA JE DOBILA SKO-RO STO MILIJONOV DOLARJEV V ENEM DNEVU V nedeljo zvečer, 12. dec. je tu umrl rojak Frank Kosten. Zbolel-je štiri dni prej, ko je prišel z dela. Umrl je za plučnico. Doma je bil iz vasi Mekota, fara Št. Vid na Dolenjskem, star 63 .let. V Lorainu je bival d.o 33 let. Zapušča soprogo, tri sine in dve hčeri, Mary Pavlovčič in Rozi Konjar, ter enega brata. Bil je član dr. sv. Alojzija, št. 6 JSKJ. Pogreb se je vršil 15. dec. Blag mu spomin, preostali družini pa naše iskreno sožalje. Pri dr. Jugoslovan so bili izvoljeni sledeči uradniki za 1927: preds. Henry Kompa-re, podpreds. Frank Debevec tajnik in zapisnikar John Ivančič, blagaj. John Tom-sich. Nadzorniki John Koz-jan, John Kumše, Louis Ba-lant. Dne 22. dec. se vrši na državni yniver.zi v Columbusu graduiranje v i s o k o šolcev. Med njimi bo tudi en Slovenec iz našega Loraina, Mr. Joseph A. Tomsich, ki se je izučil za civilnega inženirja. Pri tej redki slavnosti bodo navzoči tudi njegovi stariši ter hčerka, ki gredo isti dan V Columbus. Mi iskreno častitamo' starišem John in Ana Tomsich, kakor seveda tudi sinu! Poslušajte, kaj bom povedal od Frank Gradiška. Pre-tečeno soboto je obhajal Frank 40 letnico svojega rojstva. Francetu ni nič soproga sporočila, kai bo. Mrs. Rogina, Mrs. Ana Mislej in Mary Gradišek so se zaroti-le proti njemu, kako bi ga spravili iz tovarne, da bi prišel nepričakovano domov. Svetovali so ji, naj se kar bolno naredi, pa bo vse O.K. Gustov Levstek je bil izbran, da gre po njega. Mary je povabila za to priliko vse prijatelje. \Medtem je pa Levstek šel v National Tube tovarno. Bilo je že ob 9:30 zvečer. V tovarni je naznanil, da niora Gradišek takoj domov, ker je žena hudo zbolela. Čakal ga je z avtomobilom. Ves prestrašen je Gradišek Po potu spraševal Levstika, kaj se je vendar (zgodilo 2 ženo, in poredni Gust je venomer trdil, da je tako bolna, da mora zdravnika poklicati. Ko sta dospela na Globe Ave. je 'dal Levstik si8nal, da je pripeljal Franceta domov. V hiši je bilo vse temno. Ko potrkata na vrata, se slednja odpro, prižge se luč, in od vseh strani skorjo nad ubogega Franceta, Pa tudi ženo je videl, kako se mu zdrava in zadovoljna veselo smehlja! Potem je pa povedal, da ga še nihče ni tako "nafulal" v 40 letih njegovega življenja. Soproga in otroci so mu izročili lepa da-j'ila, kakor tudi vsi prijatelji, ki so ga prišli obiskat. Na mizi je bil velik cake, na katerem je gorelo 40 lučic, katere je potem France, ko so ■nu želeli še 40 let zdravega življenja, vse z eno sapo npihnil in ugasnil. Washington, 18. dec. Osem tujezemskih vlad je včeraj plačalo večje svote v blagajno Zjedinjenih Držav, deloma kot na račun vojnega posojila, deloma obresti. Vse države skupaj so plačale včeraj v blagajno Zjed. Držav svoto $96.518.417.08. Ob istem času so pa ameriški davkoplačevalci plačali v zvezino blagajno zadnji obrok dohodninskega davka, kar je zopet prineslo v blagajno okoli $425.000. 000. Izmed tujezemskih držav je največ plačala Anglija, ki je poslala v Washington ček za $92.950.000. Od te svote je $67.000.000 za obresti, ostanek je pa plačilo na dolg. Čehoslovaška je plačala $1.500.000 v gotovini na odplačilo dolga. Belgija je poslala en milijon dolarjev, Est-landija $500.000, Finska $181. 945, Ogrska $49,627, Litvin-ska $46.800 in Poljska $750.000. Od Jugoslavije ni ničesar slišati. Kot se računa se bo nahajalo koncem junija meseca v zvezini blagajni nad $350.000.000, s katerim denar-jam ameriška vlada ne ve kaj narediti, kerznači preostanek vseh izplačil. Kot se pričakuje bo kongres naredil po-•iavfr da se davkoplačevalcem povrne, kar so preveč plačali, in sicer bodo dobili davkoplačevalci približno 25 procentov povrnjenega davka. Predsednik Coolidge in republikanska stranka bodo uporabili to kot volivno kampanjo, dočim nameravajo de-mokratje republikance bolj trdo prijeti in zahtevati, da se ljudem povrne 35 procentov od vplačanih davkov. De-mokratje trdijo, da se to lahko naredi, toda republikanci zakrivajo to dejstvo. Petrolni škandal MILIJONARJI NISO KRIVI SLEPARSTVA VLADE Z OLJEM Washington, 18. dec. Do-heny in Fall, dva milijonarja, ki sta osleparila Zjedinjene Drž) ve, kot se je trdilo od strani zvezine vlade, za sto milijonov dolarjev, sta bila od porotnikov pred tukajšnjo sodnijo spoznana nekrivim, in jima ni treba trpeti nobene kazni. Ta izrek porotnikov je vzbudil splošno nevoljo, zlasti v senatu. "Nemogoče je spoznati krivim moža, ki ima sto milijonov dolarjev," se je izjavilo večje število senatorjev. Proti Dohenyu in Fallu se bo začela nova obravnava v New Yorku in sicer januarija meseca, toda vsakdo je že naprej prepričan, da bo vlada s to obravnavo doživela enak fiasko kot s prvo. Izid obravnave je naredil skrajno slab vtis tako na vlado kot na splošno občinstvo. -o- — V pondeljek, 27. dee. "Ameriška Domovina ne bo izšla, tako da se dovoli našim zvestim uslužbencem par dni počitka, ker sicer bi morali delati na božični dan. — V sredo zvečer, 22. dec. priredi St. Clair Merchants Association, društvo naših slovenskih trgovcev, s sodelovanjem mestne vlade in vodstva mestnega kopališča na St. Clair Ave. in 63. cesta, mično božičnico za mladino v naši naselbini. Trgovsko društvo je darovalo v ta namen $100, pa tudi ženska organizacija, Community Welfare Club je dalo $20 v ta namen. Trgovec Mr. Mihalje-vich je daroval v ta namen precejšno zalogo blaga za obdaritev otrok. Program se prične v sredo ob 7. uri zvečer. Priredi se lepa božična igra, sledi godba in petje in razdelitev daril otrokom. Stariši so vabljeni, da pripeljejo svoje otroke in se sami udeležijo tega prijaznega večera z otroci. Vsak otrok dobi zavojček božičnega darila. — Ljubosumen je postal 33 letni Steven Starnej, 1126 E. 76tjt St. v soboto zvečer nad svojo ženo, katero je poročil šele pred 6 meseci. V soboto zvečer je prišel Starney domov in se začel prepirati s ženo. Njeni otroci iz prvega zakona so pobregnili iz stanovanja k John Koscu, v gorenje nadstropje, ko je Starney potegnil revolver in začel streljati. Ženo je nevarno ranil, potem pa nameril revolver v sebe in se ubil. — Načelnik mestnih ognje-gascev daje gotova pojasnila in svarila za božično dobo v Clevelandu. Chief Wallace pravi, naj ljudje nikar ne okrasijo drevesa s svečicami. Upeljite elektriko na božična drevesa. Božično drevo se mora tako postaviti, da se ne more podreti. Poceni električne igrače naj se nikar ne kupujejo, ker je električna zveza v njih zanemarjena in povzroča rada ogenjl Akj ljudje le nekoliko pazijo, lahko preprečijo mnogo nesreč. — V našem uradu imamo posebne prošnje, katere rojakom priporočamo, da jih ^odpišejo in odpošljejo na državno zbornico v Columbusu. Te prošnje imajo za namen zahtevati od državne zbornice, da spremeni postavo glede suhaških agentov, da jim ne bo več dovoljeno vdirati v privatna stanovanja. Menda bo vsak državljan to prošnjo z obema rokama podpisal. Pridite v naš urad in vzemite eno prošnjo. — Dr. Srca Jezusovega je izvolilo sledeče uradnike za 1927: Preds. John Levstik,, podpreds. Anton Hlabše, prvi tajnik John Žnidaršič, ml., fin. tajnik Lud. šuštar-sič, blag. John Brodnik, nadzorniki: John Martinčič, pom. tajnik Andrej Čampa, zdravnik dr. Seliškar. No, če bo France živel še 40 let, gorje zajcem in drugi zverini, ker jim ne bo dal miru, in bo še par tisoč zajčjih testamentov prej spisa-nih, predno bo Gradišek odnehal. V veseli družbi se je vršila imenitna zabava do 4. ure zjutraj, in vsakdo je bil židane volje. Tudi uredništvo pošilja iskrene častitke Mr. Gradišku — pa da se nas drugič povabi! t JOHN MIHELČIČ Poročali smo že zadnjič, da je pretekli petek, 17. dec. umrl eden najbolj poznanih Slovencev v Clevelandu — John Mihelčič. Raniki John je preminul v 48. letu svoje starosti. Rojen je bil v Nad-lesku, blizu Starega trga pri Ložu. Ves čas, odkar je bival v Clevelandu se je živahno udeleževal javnega življenja, bil je neprestano aktiven in veselil ga je vsak napredek. Dolga leta je vodil grocerijsko trgovino. Ranjki John je bil precej izobražen in- je posedoval dobro znanje trgovstva, in splošne izobrazbe. Bil je jako velik podpornik naše fare sv. Vida in njegova goreča želja je bila, da se čimprej zgradi nova cerkev. Mr. Mihelčič je bil tudi med prvimi delničarji bivše tiskarske družbe 'American Publishing Co.', ki je izdajala tedaj "Clevelandsko Ameriko." Silno čitek v ameriški zemlji! Teška kazen. VAŠKI SUHAČI OBSOJENI NA DOLGOTRAJNI ZAPOR RADI ROPANJA — Dober lov so naredili v oetek mestni detektivi Gust Funk, Zicarelli in McNeely, co so udrli v neko apartment poslopje in aretirali 11 mož in eno žensko. Aretiran-ci so člani organizirane ro-oarske tolpe, ki je v Clevelandu povzročila že nešteto ropov. Dva izmed aretiranih sta tekom štrajka barvarjev in steklarjev v Clevelandu povzročila nešteto razbitih šip in drugih zločinov. $2760 je policija dobila v stanovanju aretiranih, ki so hazar-dirali medsebojno. Pa moralo imeti še več zločinov na svojih grbah, kot trdi policija. — Iz obupa, ker mu je umrla žena in ker je bil že dalj časa brez dela je 43 letni Robert Klein, 2204 W. 66th St. pretečeni petek sklenil vzeti si življenje. Spil je najprvo strup, potem se je, pa vlegel k peči, pri kateri je odvil plin, ne da bi ga vžgal. Dobili so ga mrtvega. Siromak zapušča sedem otrok, v starosti od 3 do 18 let. — Pretečeni četrtek so sledeči Slovenci dobili ameriške državljanske papirje na C. P. sodniji: M. Zigler, 1425 E. 43rd St., Anton Strniša, 5908 Bonna Ave., Jos. Tisovic, 12902 Kirton Ave. Vsem novim državljanom naše iskrene častile! Pred kriminalnim sodnikom Carl Weygandt se je zadnji petek vršila obravnava, pri kateri so nastopili kot obtoženci trije suhaški agenti, Vincent Jacobs, Harley Douglas in bivši clev. policist, Frank Kovalski, ki je sedaj spremenil svoje ime v Frank Cowles. Omenjeni trije so bili obtoženi javnega ropa, ker so udrli v trgovino John Czoba na E. 65th cesti in mu grozili z aretacijo, ako jim ne plača $50.00. Konečno se je pa Czoba pobotal s suhači za $25.00. Še predno je Czoba suhačem odštel denar, je poklical policijo, ki je vse tri prohibicijske agente aretirala. Od velike porote so bili dva dni pozneje obtoženi ropa in javnega izsiljevanja. Kot znano, je dal direktoi javne varnosti v Clevelandu pred nekaj tedni povelje policistom, da aretirajo vse suha ske agente, ki se pojavijo n Clevelandu v privatnih hišah. Na to povelje so se skliceval jbtoženi suhači, češ, da so bi li po nedolžnem aretirani, kei jih direktor javne varnosti so vraži. Raditega je zagovornik obtoženih suhačev dal poklicati v petek na sodnijo direktorja Barrv. katerega jt pod prisego vprašal, če je res niča, da je zapovedal aretira ti vse suhaške agente v tre nutku, ko se pojavijo v Cleve-!andu. Barry je pa zvit lis ;ak, in je odgovoril, da to n resnica. Če bi rekel, da je res, tedaj bi bilo to ugodno z? suhače, ki bi lahko trdili, d? niso varni svojega življenje pred policijo. Ves začuder e pogledal zagovornik direktorja Barrya rekoč, da je ven dar v časopisih bral, da je di rektor izdal omenjeno pove-je policiji. Direktor je p.f zopet zvito odgovoril, da oi :ie piše časopisov, torej njenu nič mar, kaj je v časopisih. Zagovornik je potem vprašal Jrektorja, . če pozna nekega Franka Cowlesa. To je suhaški agent, ki je bil aretiran, n ki je bil svoje dni clev. policist, toda zapoden iz službe. Ta Cowles je povzročil že marsikateremu Slovencu bridko uro in ga spravil ob mnogo denarja. Direktor Barry je odgovoril, da ne pozna nobenega Cowlesa, pač pa pozna nekega Frank Ko-walski, katerega je spodil iz policijske službe, ker je povzročal vsakovrstne škandale. Zagovornik je konečno vprašal Barrya, če je on dal pred 6 meseci povelje, da se aretira vse Kitajce v Clevelandu, toda predno je Barry odgovoril, je sodnik Weygandt izjavil, da mu ni treba odgovoriti, ker nima to povelje ničesar opraviti s suhači. V soboto je sodnik Weygandt izrekel obsodbo nad suhaškimi agenti. Frank Ko-walski, alias Cowles, je dobil štiri leta ječe v Columbusu, in mora vsa štirkJeta odsede-ti. ne da^ bi mogel biti pomi-loščen. Suhaški agent Harry Douglas, je dobil dve leti in drugi suhaški agent Vincent Governer Donahey. IMA IZMED VSEH DEMOKRATOV LEPO PRILIKO ZA PREDSEDNIKA Washington, 18. dec. Governer Vic Donahey iz države Ohio dobiva čimdalje več' upanja, da postane kandidat demokratične stranke za predsednika Zjed. Držav. Vodilni krogi v Zjed. Državah postajajo prepričani, da niti Alfred Smith, niti Wm. McAdoo nimata upanja, da bi postala kandidata. Smithu očitajo njegovo katoličansr-vo in, mokroto, dočim očitajo McAdoo-ju njegovo kluksar-stvo in prohibicijo. Governer Donahey pa je v vsem tem nekako nevtralen, spoštovan od mokrih in suhih ter nu glede verskega prepričanja ne more nobena stranka ličesar očitati. Sicer je dos-'ej governer Donahey izjavil, da ne bo kandidat za predsednika, vendar stvari se lahko tako zasučejo, da bo go-/erner prisiljen sprejeti nominacijo. Kar daje governer-u Donaheyu poseben upljiv e dejstvo, da je bil governer It trikrat izvoljen v državi Ohio kljub temu, da je demokrat, in da so vsi ostali državni uradi zasedeni od republikancev. To daje gover-lerju Donaheyu prednost )red drugimi kandidati. Po-eg tega ima governer Do iahey za seboj absolutni ' Mst rekord, in se mu ne mo :e v nobenem oziru kaj očitali. Governer je dober govornik, mož veiikih idej, v jav nem in privatnem življenju neoporečno pošten, ( in to je /zrok, da vodilni demokrat-je že sedaj gledajo nanj kot odrešenika, ki bo peljal demokratično stranko do zmage. -o--i — Podjetniki avtomobilskih tovaren v Clevelandu. zlasti kjer se izdelujejo posamezni deli za avtomobile, so dali svojim uslužbencem na znanje, da se bo po 1. januarju zopet začelo s polno paro delati. Mnogo delavcev je bilo zadnje čase odslovj ljenih, dočim so drugi delali po dva ali tri dni v tednu. Brez dvoma so tovarnarji dobili večja naročila, s katerimi je zagotovljeno delo po delj časa. Tudi železna in jeklarska industrija upa po novem letu mnogo bolje poslovati kot doslej. — Zrakoplovna poštna služba med New Yorkom in Chicago, razdalja 1000 milj, je dosegla nov rekord zadnjo soboto. Poštni zrakoplov med Chicago in New Yorkom je preplul to razdaljo v štirih urah in 20 minutah. Pismo«, ki je bilo napisano ob 12. uri opoldne v Chicagi, je bilo ob 5. uri popoldne isti dan že izročeno na pravilni naslov v New Yorku. — Samostojno društvo Slovenija je izvolilo za leto 1927 vse iste uradnike kot so bili letos. Jacobs je dobil zapor v Mansfieldu za nedoločen čas. Tako so zopet padli oni v jamo, ki so jo drugim kopali. Le po njih, dokler se da! Vera v Boga. AMERIKANCI SO V VELIKI VEČINI ZELO VEREN NAROD Ameriško časopisje vodi te dni posebno kampanjo, da dožene koliko Amerikancev veruje v Boga, v neumrjoč-nost duše, v božanstvo Kri-ita itd. V Clevelandu je bilo doslej oddanih 1600 glasov,, in izmed teh jih je izjavilo 1313 vero v Boga, 249 proti. V neumrjočnost duše veruje 1167 ljudi, dočim jih je 361, ki to zanikajo. V molitev kot občevanje z Bogom veruje 1213 oseb, a 371 zanika moč molitve. V božanstvo Krista veruje 1112 oseb, a 522 jih je zanikalo božanstvo Jezusa. 1192 oseb je izjavilo, da je verska vzgoja na vsak način potrebna, a 237 oseb zanika versko vzgojo. To je kar se tiče Clevelanda. Po vsej Ameriki pa je bilo doslej oddanih 7590 glasov od oseb, ki verujejo v Boga, dočim jih je 2931 glasovalo, da ni Boga. V neumrjočnost duše jih je prepričanih 6292 oseb, a 35954 oseb pravi, da po smrti ni nol^nega življenja. 6237 oseb je prepričanih, da je molitev občevanje z Bogom, 4063 pa ne veruje v moč molitve. 2684 glasovnic je bilo oddanih, v katerih pravijo ljudje da se v njih družinah redno moli, a 6390 je izjavilo, da v njih družinah ni molitve. Da je vera potrebna kot vzgojevalno sredstvo je izjavilo doslej 7273 oseb, a 2178 oseb zanika, da bi vera kaj imela opraviti z vzgojo. Glasovanje se nadaljuje, in se pričakuje, da bo oddanih milijone glasov. — Zveza brivcev v Clevelandu je poslala na državno zbornico v Columbusu zahtevo, da se naredi postava, ki naj postavi vse brivnice v državi Ohio pod državno kontrolo. Obenem se zahteva, da morajo brivci se podvreči profesijonelni in higi-jenični skušnji, predno se jim dovoli delati. Dandanes že skoro vsakdo odpre briv-nico, kjer ima umazane prostore, in se večkrat pripetijo nezgode, ki imajo težke posledice za zdravje. Brivci o-[ kot nekaki olepševalni umet-; niki, in oni, ki hočejo kot ta-; ki nastopati, morajo imeti dovolj znanja v tem. — Kot se čuje, je šerif Kohler prihranil državi tekom dveh let svojega urada nad $170.000. Natančnejše se bo seveda vedelo, ko za- i pusti svoj urad. — Pismo ima pri nas Amalija Balantič. — Iz zahvale Cerar, priob-čene zadnji teden, je bilo pomotoma izpuščeno ime dru- | zine Orehek, kar se na tem ; i'rr«STu dortavija. j — 31 različnih požarjev smo imeli v Clevelandu pre-1 teklo soboto. i — Mestna zbornica je v pon-i deljek določila, da se v bodo-;če imenuje UrsuLine Ave. med Lake Shore bulevardom j in jezerom — E. 169th St. * Japonski cesar Joshito I je smrtno nevarno zbolel. BOŠTNJANOVO DA-RILO Jos. Grahli: • "Jej, jej, Boštjan, kaj bo, kaj bo," je tarnala žena Marija. "Vse še lepo in svetlo, ti draga ženica." Boštjan je imel že klobuk na glavi. "Boštjan, danes ostani vendar doma! Sveti večer bo in veš, da Lojzek komaj pričakuje." "1 seveda. Saj je šele dve. Točno ob šestih bom doma." Je bil že med vrati, ves zadovoljen, celo srečen, da je potolažil ženo in si -— no tako-rekoč — izprosil par uric veselja tam za vodo pri Kalanu. Boštjan je bil uradnik; deveti činovni razred sta bila njegova čast in pokora. Toda včasih je bil tako lepo, kakoi je dejal, harmonično razpoložen, da ne bi zamenjal niti s petim razredom, kjer sede krivični ljudje, ki nimajo zmisla za človeka. Boštjan pa je imel mnoge zmisla za božjo kapljico. Vselej se ječudil, da ta sladka pijača tako greni njegovi že ni življenje, kakor da je vir:o pelin in ne sladki grozd Parkrat so že predstavili Boštjana in kaj je zagreši!? Izmed tolikih dni v letu je pozabil dva. In če je pozabi1 dva, je s tem menda pozabil tudi svoje ure. Gospodje se brezmejno vihali nosove Boštjan se je izpovedal Kalanu in ko mu je odpustila žena, je odpustil velikodušne tudi tistim hudim gospodom. Par mesecev je potem popravljal svoj greh in zdel se je sam se^i tako čist in vesten, da je nekoč celo izustil slabo besedo o svojem predstojniku. Takrat mu je žena izprosila milost. Hujšega ni zagrešil. Vse to je premišljal, kadar jo je mahal doli h Kalanu. Danes pa je bil Boštjan dobre volje, par dni ne bo treba v urad. "Zdaj ga pa lahko spet malo polomimo." — "Danes ne,' se je popravil, ampak . . ." in že je zavil čez prijazni prag, "kamor bomo našli pot, ki" ... se je smejal sam zase. Skozi okno je gledal na kupolo farne cerkve in vselej je trdil, da ljubi Kalanovo pribežališče zavoljo tega prekrasnega razgleda, ki mu lije v dušo mistično mehkobo in mu razodeva stoletja nazaj rojstvo njegovega rodnega mesta. Kako čudovito vstajajo vselej tam okrog kupole večerni mrakovi in pojo p sem večera nad mestom. Človeku se zdi, da pesem zgane zvonove in se hiše odkrivajo, prevzete od nje. Tam gori nad kupolo pa. strme mračna stoletja iznad gozda v mesto in v njihovih očeh odseva vsak večer ognjeni pogled zahajajočega solnca. Boštjan pozablja svojo zaprašeno mi zo, v živo življenje ga vodi tajna roka, topla in blagodejna, ter mu odkriva večnost njegovega bitja. Tako sanja Boštjan sleherni dan o minulih stoletjih in vzbuja mu blage spomine zvon pod razrušenimi gabri. Vsa tista biserna mladost, ki se je z materinskim mlekom napojila domačega mesta, mu boža srce in njemu je vselej tako toplo in dobro. Tiho klenka večerni zvon, mrakovi se zgoščajo, na belem snegu umira bleda svetloba večernih zarij. Skrvinost- se je ponižno približala in poslušala te zgodbe davnih dni. Verjemi mi, tisti hip mi je bilo naše življenje več kot darovi, ki bi si jih nocoj razdelili. Zato sem sklenil, da pripeljem samo sebe nazaj v tvoje naročje. Vedel sem, da te bolj ne morem razveseliti. Ti ne bi mogla verjeti, to dobro vem, če bi se ne zgodilo nekaj čudnega. Pod kosta-i nji me je srečal On, ki se je ■ na nocojšni večer rodil. Sto-' pil je k meni, me objel in dih-nil: 'Vse bo še dobro, Bošt-1 jan.' Res je, nocoj se je zgodil čudež z menoj. Zdaj vem, kam drži moja pot. Le zate i je usmerjena in za najinega sinčka, edinčka in vse bo iz-| polnjeno, kar sem ti obetal to-| likrat. On sam me je polju-| bil, blagoslovil. Svetloba, da i žare nebesa v meni, polni mo-I jo ubogo dušo; Vsi grehi so i skopneli v tem nebeškem žaru, prerojen in očiščen se vračam k tebi in od mene lije sa-i ma, velika ljubezen, ki bo vama olajšala živl/enje. Zdaj j prične novo življenje, rodil j ;em se znova nocoj in kako; ooje zvon izpod kupole Odre-šeniku, pripeva tudi meni. Ne bodi žalostna! Tvoj Bošt-»» jan. Ko je prebrala, se je trudne nasmehnila: "Ti, moj ubogi Boštjan!" Boštjan pa je krilil z roka mi, skočil k oknu in odprl m stežaj. "Daj, odprimo, ali ču ješ pesem rojstva?" Nato je utrujen legel ir zaspal. Žena je zaprla okne in preden je zaspala, je polju bila dete ter z žalostnim na smehom pogledala moža 'Boštjan, ti praznuješ ro,' stvo, jaz pa jemljem že tvo križ na svoja ramena." varišu: "Za Boga svetega! Izgubil sem jo, bodi tako dober in plačaj tudi zame!" In medtem, ko se drugi z žalostnim obrazom pripravlja, da plača oba računa, prvi išče in išče po svojih žepih kar naprej. Končno res najde listnico in vzklikne zmagoslavno: "Vendar sem jo našel. Kako sem se bal!" "Tudi jaz! Tudi jaz," je za-godrnjal prijatelj. Iz kopališča. "Prosim listek za kopanje. Koliko stane?" "En dinar. A če jih vzamete tucat, potem stane en listek le 75 par." "Kaj — tucat? Saj vendar ne vem, če bom še dvanajst let živel!" Izteknila sta jo. Dva dijaka sta došla kmeta ter ga vzela v sredo. Pa vpraša dijak očanca: "Vi, očka, kaj ste Vi? Ali ste osel ali koštrun?" "Phe," odgovori kmet ter se popraska za ušesom, "takole sredi med njima sem. Na izbiro. Sodnik: "Tožitelja ste žalili > tem, da ste mu rekli najprej osel, nakar ste dostavili laž-nik. V čem obstoji vaš zagovor?" Obtoženec: "Da sem mu na izbiro. .." i £K Hi i iti Si iN ZA KRATER CAS. Previden. Mati: "Ali si pokazal očetu, kako slabo izpričevalo si dobil?" Sinček: "Da. Kar spodaj pod vrati sem mu ga vteknil v sobo." Ločitev. Sodnik: "Premislite si — to vendar ne gre, da bi se ločili od žene, ki Vam je podarila osem otrok!" "Saj prav tega ne maram, da bi mi kdo kaj podaril." Tiskovna napaka. Poročilo tajnikovo: Finž-garjev "Divji novec" je napolnil našo zelo prazno blagajno. Včasih je pa Ic dobro. Jecljavec prijatelju: "Mhi jhee . . . rhes hhudo, kher jjj . . . hec . . . ljam, tho ppp . . . phot mhi jhe pa pri... pri.. . šlo ppp . . . rav: Pp . . .pho-misli! . . . Thisti mhesar Mmhatevž, vv . . . veš, mhe jhe vpp . .. rašal, kdo .. . kho . . . liko hočem zz . . . za kho-nja. PP ... pa pa mhed . . . them, kho sem se mhatral, dd ... da bi rhe . . . rhe . . . kel dhe . . . dhe . . . dhe ... vet tisoč dhi . . . dhinarjev, mhi jhe, hhoteč mhi pppomagati, žže pho . . . nudil dhe . . . dhe ... set tisoč." Da bi bil lep. "Naočnike bi rad." "Daljnovidne — kratkovid- P> > "Da bodo le vidni." Oba v strahu. Dva prijatelja obedujeta pri isti mizi. Pride čas, da plačata. Eden izmed njiju začne brskati po žepih, iščoč svoje listnice. Ker je ne najde, reče v zadregi to- POZOR! POZOR! Mi izdelujemo Inrniu, kleparak« dela, Bpložnu popravila, vsa dala la medenina in bakra. Točna poBtračba ob vsakem čaan. Sa priporočamo aa obila naročila. Complete Sheet Metal Work. F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 4736 m VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE boste imeli, ako imate na svojem domu najnovejši glasbeni inštrument Viva-Tonal ki vam zaigra najnovejše in najlepše slovenske pesmi ali pa komade za ples. Ta inštrument igra tako čisto in jasno, kot bi imeli pred seboj najslavnejše umetnike, ki pojejo nalašč za vas. Cena tem izvrstnim in najnovejšim grafofonom je od $90.00 do $300.00 kakor izberete. Nekaj plačate takoj, drugo pa na mala odplačila. V zalogi dobite pri meni tudi Columbia in vse druge plošče, s katerimi sem dobro preskrbljen, ravno tako dobite tudi role za piane. Rojakom tudi priporočam harmonike lastnega izdelka, ki so pripoznane kot najboljše, za kar mi priča stotine zahvalnih pisem iz vseh krajev Zjedi-njenih Držav. Pa tudi za vaše otroke lahko dobite pri meni lepa darila za Božič, kakor orgljice, harmonike od S4.00 naprej, ukeleles, banjos, gitare, mandoline. Zlasti nizke cene so sedaj za violine. Priporočam vam, da bi prišli zgodaj v trgovino, ne odlašajte do zadnjega večera, ker se vsem naenkrat težko dobro postreže. Za prijazno in pšteno postrežbo vam jamčim in se uljudno priporočam Aeton Mervar 6919 St. Clair Ave. M m m 1 m Frank Belaj Moška Deška Modna T R G 0 V 1 N A 6205 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. •Zeli BLAGOVESTNO SREČEN BOŽIČ in wt m M M m fell Lf # t. M m si M m sW m Hwl If' St-iw; 82 Cortlandt Street Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. Priprave za Božič tukaj odlašate lahko do zadnjega dne, dočim morate odposlati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo z aBožič. Kot vsako leto, nalete kasnejša nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki velike zaposlenosti poštnih uradov. no pričakovanje drami nocoj pesem, da vsa trepetajoča poje svojo molitev. "Sveti večer prihaja, zvon ga že čuti," premišlja Boštjan in plačuje. Nocoj bo Lojzek odpiral oči, kakor jih je on nekoč in skupaj bosta prižgala lučko pred jaslicami. In zavili se bodo vsi trije v snežno tišino. "Oh, kje je toplina božične noči slajša, ko pri nas?" premišlja Boštjan. | "Hej, glej ga moža!" njegov prijatelj Anton se prikaže. Dobra duša, ampak samec, prepuščen zlobnim ljudem v oviranje. Kolikokrat I sta že skupaj jokala, kajti mož je bil še vselej najzve-stejši prijatelj. Anton potoži, da nima nocoj človeka, komur bi razodel i svoje bridke martre. Boštjan i pogleda na uro, še pol do šestih, no in če ostane še četrt i dalje, tudi ne bo zamere. V j tem času pa si lahko vse razc -deneta. Velik in silen je njegov prijatelj, piše in riše; le on edini razume in pozna Boštjanovo bol. Prst usode j ju je združil nocoj. Tako j lahko še nista govorila. Duša ne, govori več, le pretaka se iz studenca v morje, kakor oblaki kroži pod nebom in zopet rosi v izsušena srca. Pa se znova pretaka, lije, ura bije . . . bije . . . Boštjan ne j čuje več besede, on pije trp-: ljenje in radost, se raztega v stoletja — potaplja v Lojzko-vo dušico — se sladko meni z njo in z ženo Marijo. Kalan ga že pozna. Kadar zaspi, ga dvignejo in mu pokažejo komaj lahno mežikajo pot. Snežena je zunaj zemlja, mrzla, dobrodejna za vroča srca. Boštjan se zdrzne. Jojmine, kako malo je nocoj ljudi na cesti ! Sleda, gleda in strašna boles.t para dušo. Lojzek že spi, žena bedi tam doma, on pa je preslišal od šeste ure do polnoči. Trudne ga komaj nosijo težke noge: spodtika se po snegu, glava kloni na prsi in prosi molče odpuščanja ves svet. Pod črnimi kostanji se ustavi korak, izza drevesa je stopil 1; njemu nekdo, ves svetal in dober, kakršnega še ni srečal med ljudmi. "Ti si Jezus!" šepeta Bošt jan. "Veruj, Boštjan, dobro in svetlo bo še tvoje življenje,' dihne in izgine Neznanec. Boštjan se zdrzne, plane in dirja. Ko bi svet vedel, kako svetlo je v njegovi duši! Plove, plove proti kavarni. Sede sam zase, naroči pismo in papir. Pol ure drvi roka po papirju. Tiho, neslišno odpira doma vrata. Po sobi vonj kadila — ugasle svečice se mu napovedujejo. Tam na postelji leži sinko, pomaranča ne žari tako prijazno, kot njegov obrazek. Žena ga gleda in gleda. On pristopi molče in ji ponudi pismo. Čudno, ni jezna, le nekam otožno ga vzame v roke. Boštjan čaka. "Svoji ženi na sveti večer! Vse popoldne sem premišljal, kaj naj bi ti prinesel božiček. Gledal sem čudotvorno stavbo naše farne cerkve in verjemi mi tam po belih stenah so vstajala pred menoj stoletja mojega življenja, kajti vsi ti davni časi so moja last, moje življenje. In šel sem nazaj v svojih spominih in sem spoznal, da je toliko življenja med temi zidovi, da ga ni še objela človeška duša; le moja Tiskovine od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Columbia grafofon DOBRODELNO NOVO LETO! V V • vosci: §ts» Voščim in želim vsem Vesele Božične Praznike! REAL ESTATE IN JAVNI NOTAR Urad 1266 E. 71st St. Nasproti sv. Frančiška cerkve Tel. Randolph 6241 "Kralj" Benjamin Purnell, vodja hiše Davidove, ki je bil nedavno aretiran v Benton Harbor, Mich., "Kralj" je bil zatožen od nekaj deklet, ki so spadale v njegovo "hišo" in katere je baje kriminalno napadel. Prišlo je na dan, da .ie Purnell obdržaval cel harem, dasi je bil star 69 let. Dostikrat ljudje premišljujejo, kaj bi svojim dragim in prijateljem podarili za Božič. Je v resnici težko izbrati. Na tem mestu pa vam podajemo nekaj nasvetov, in prepričani smo, da če se po njih ravnate, bodo vaši dragi in prijatelji zelo veseli vaših daril. DARILA ZA MATER varnostne britve žepne ure DARILA ZA SESTRO biserne verižice steklenice s parfumom zapestnice ure zapestnice denal-nice Elekt. perkolator daljnogled krožnik za sadje srebrnina posode za čaj broške prstani stenske ure ure zapestnice J C O/AS- MOW. CLARENCe, DEAR.! GIVE AUNTY SARAH A. MICE KISS AM' SHE'LL Give. You "tTUS MICE,MEW, SHlMY -s PEKNYi ( DARILA ZA BRATA pasovi verižice prstani gumbi za zapestnice fountain pen krtače britve ure žepne . SOSH/ t guess jay pop was r-lg-hr whg/4 i me Told he that so/ae day whem i had Ta eark my faoney I'd f=!md it comes mar 0/ Rumunska kraljica Marija in princezinja Ilena ste °biskale mnogo šol pri svojem posetu v Chicagi. Na sliki jih vidimo V spremstvu rumunskega generalnega konzula v Chicagi. DARILA ZA OČETA posode za pepel in smodlce prstan listnice pas z verižico ure za pisalno mizo Garantirane fine moške ure zapestnice od $9.75 naprej, za ženske in moške. Krasen zlat prstan, s tremi demanti, izvanredno nizka cena $50.00. Ohranite ta oglas in zaznamujte, kar potrebujete, pa vam bo lahko izbrati vaše božično darilo. Največja zaloga toaletnih potrebščin na vzhodnem koncu mesta. Hueter Jewelry Co. DEMANTI, RADIO, URE, ZLATNINA 5372-76 St. Clair Ave. Ena najstarejših zlatarskih trgovin v mestu WHAT EVERY KID K WOW S . Sodno poslopje v Somerviile, N. J., kjer se je vršila znamenita obravnava Ha'!-Mills umora. Ljudje so trumoma yreli poslušat to obravnavo, ki se je končala, kakor smo poročali z oprostitvijo vseh obtožencev. Chic Caracul fs zgorel in zmrznil ubenem. ^Superior, Wis., 18. dec. v ledeno-mrzlem vre-ten?U> stopinj pod ničlo je"}Perature, na visoki lestvi, sen 'etni °gnjegasec johan-t , §asil ogenj v nekem ho-Pri tem se je močno Sal po enem delu lica, do-2rijl mu je drugi del lica zmr- £ WVAA"y UTTLB Kitf&WEAfcTED IIITTLE MAM= * USUY DON'T VOU , THE LITTLE j-- MfELLOVO iN c ——°- tobaV Itupujei° ju.uoslovenski t^j.Delegati češkoslovaške, v tobaka so te dni prispeli jQ ls- da pregledajo tobak, ki tov !''0dan Češkoslovaški. Ugo-i„ ! 1 bodo na mestu kvaliteto Se wantiteto tobaka, potem pa IliiS.v Pr»s«- : -«ii i! I i EfflinniuiiHtniittMiiiiiiainiBiiiiiiiwmniiitumiiiiHBuwKiiiwiinf Frank Suhadolnik 6107 St. Clair Ave. pesmi" od Ivan "kol?3«' najnovejše slovcn-d0hun,lževno delo v Ameriki, k i j našem uradu. Cena 'M'00- Rojaki, naročajte! This coat, of soft pjlo fabric, if maije with collar ond cuffs of krlnv mer cloth, whicli is tightly woven caracul. It i« a popular winter vtyle o O VALENTIN KOCI ~ —] __^gpM^ f9E£fil! Nekaj nasvetov za Božič! [m HI/A'.'. xou T MttMr ^^Ef^o oyv,0M j^t' fcM OViT t-VTTUE VfAfcviHfc ^ - \- 1Ž\X j ' f-'voT $2(5/" Vesele božične praznike in srečno Novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Zahvaljujem se vsem odjemalcem za podporo v preteklosti ter se priporočam še za nadaljni obisk. Za božična darila imam jako pripravna večerna obuvala v raznih barvah za moške, ženske in otroke, in sicer po jako zmernih cenah. Imam tudi vsakovrstna obuvala za vso družino. V zalogi so tudi moški, ženski in otročji zippers, Goodrich produkt, ter vsakovrstni ruberji po nizki ceni. Se priporočam za nadaljni obisk. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Božično dete. Pred entisoč devetsto šestindvajsetimi leti so se položili temelji krščanske kulture. Z rojstvom Izveličarja sveta se začenja v zgodovini človeškega rodu na zemlji nova doba, ki je bila pred njim po prerokih, pesnikih in filozofih pripravljena. Pred prihodom iKrista je slonela človeška družba na kruti sili, samovolji aristokratičnih družin, na samovolji tiranov in samopaštvu meščanskih laži-demokracij. "Civilizirana" Grška ali pa veliki rimski imperij je imel vladno obliko, ki je dovoljevala, da je ogromna večina naroda bila v sužnjosti in brez vsakih pravic. Kdor ni bil rojen v plemeniti družini, kdor se je zadolžil, kdor ni mogel več živeti od svoje posesti, ki so jo uničevale neprestane vojne, ogromni davki, kdor je bil vjet v vojni ali kaznovan za razne prestopke, se je izpremenil v sužnja, bil je bitje brez pravic, kot živina. Konečno je zginila zadnja sled pravice in človeške dostojnosti, vlada je bila v rokah par razuzdancev, okrutne^ žev in surovežev, ki so prišli na kupljeni prestol s pomočjo vojaških tolp. Ljudje so bili brez moči, vera v malike pa je bila v posmeh vsakemu' pametnemu človeku, dobra samo, da kroti zraven brezplačnega kruha in iger v cirkusu brezdelno množico velikih mest. Tedaj se je rodil v neznani vasi iz zaničevanega judovskega rodu dete, katerega rojstvo je pretreslo svet. Ko odraste, se je pričel ta nenavadni človek družiti s priprostimi ljudmi, postavljal se je nad običaje in postave. Tedajni mogotci so ga nekaj časa krivo gledali, pa ni trajalo dolgo, ko so zgrabili, obsodili in pribili na križ. To je bila sramotna smrt za sužnje in razbojnike. Preteklo je nekaj stoletij po tej smrti, ko se njegovi verniki skrivajo po katakombah in s potoki krvi plačujejo svojo svobodo vere, ki je ob razpadu rimskega' imperija slavila svoje zmagoslavje. Sledil je zopet stoletni boj s krivo-verstvom iz Orienta, napad in naval barbarov, potem je sledilo propadanje, potem srednjeveška teokracija, dnevi slave in gorečnosti, ko se zdi, da se ves svet združi v krščansko ijudovlado, potem pa zopet' borba s cesarskim in knežjim absolutizmom, nemško reformacijo, angleškim nasiljem, konečno moderni ateizem, materializem, kapitalizem . . . Toda kljub vsem tem silnim viharjem se dviga danes cerkev betlehemskega deteta ponosno kvišku in pridiga ljudem in svetu mir, bratstvo, ljubezen in edinost. In sredi vseh borb, tudi v dobah najhujšega propadanja, ko se zdi, da gre vse navzdol, drži človeštvo tisto smernico, ki konečno iz vseh bojev prihaja zmagoslavna, ki po vsaki katastrofi pomakne človeštvo dalje in višje, smernica, ki jo je dalo betlehemsko dete človeštvu: da smo božji otroci, da smo v Bogu bratje, da smo vsi na svetu ena družina, da je najvišji blagor duševni, moralni napredek, da je duša več kot vse bogastvo sveta, da je najnižji lahko najvišji, da ljubezen in morala premoreta več kot vsaka vojaška sila in vse bogastvo. In vse nasprotne struje, liberalizem, boljševizem, ateizem in socializem — vsi pod upljivom nauka božjega deteta, nehote pomagajo končni zmagi krščanske vere, da so le potvorba njegovih idej, v katerih se človeštvo v prevratih, puntih, mukah in iskanju prebuja k novemu življenju. In kdo je bil ta, ki se je rodil na slami v judejski neznani vasi, pa se zanj in proti njemu borijo tisočletja milijoni in milijoni, na katerega naukih je zgrajena kultura vsega sveta? Tudi nasprotniki božjega deteta mu služijo v svoji blodni misli, da ga premagajo in prekosijo, pa le gnoje tla za semena njegovih misli. On ni bil moder kralj niti modrijan, ki bi gradil sisteme, ni bil zaničevalec sveta, ni bil pohlepen morilec, noben anarhist, Spiritualist, boljševik ali prevratnik, ki bi sanjal in napeljeval k sovraštvu. On je bil vir večnega življenja, življenje samo, luč, ki sveti svetu, pa ni od tega sveta, vstajenje in življenje. Le Bog-človek more to o sebi povedati. In da je res življenje, dokazujejo milijoni, ki jih je oživel, ki so šele v njem našli svoj mir in svoje blaženstvo. Nobena fašistovska sila, noben boljševiški tiranski sistem, nobena blazna socialistična teorija divjih sanj nobena največja umska prosvitljenast in znanje ne še'tako razvita tehnika, nič ne more odrešiti človeštva kot On ki je večen, s svojim naukom o dejanski ljubezni On ki je prišel za Božič na svet, da nam pokaže pot v večno živijc-nnje resnice in ljubezni! Pretečeni torek je slovenska banka, The North American Bank priredila svojim delničarjem prijeten večer v Kanusovi dvorani. Bil je to domač, nekak družinski večer, kjer so se sešli vsi delničarji in delničarke, direktorji in uslužbenci mov, ako bi se dobilo še več denarja na hranilne vloge. S tem banketom se je odprlo tudi kampanjo za nove vložnike, katere se bo skušalo dobiti za našo banko. Dosti je še rojakov, ki imajo svoje prihranke spravljene na drugih bankah in dasi vedo, da njih denar tam ni popolnoma nič bolj varen kot na slovenski banki, še vseeno niso toliko zavedni, da bi se držali svojega lastnega, slovenskega podjetja, da bi naložili svoje prihranke na slovensko banko. S tem, da imajo denar naložen na tujih bankah, pomagajo, da se dviga ugled drugih narodov, mesto da bi v prvi vrsti gledali, da se naš slovenski narod dviga kolikor mogoče v ospredje in to posebno v gospodarskem oziru. Resnica je, da smo se Slovenci v Clevelandu zadnja leta dvignili, da vsi ostali Slovenci po širni Ameriki gledajo na nas cle-velandske Slovence. Toda mi moramo še naprej! In čimveč slovenskega denarja bo na naši slovenski banki, temveč rojakom se ga bo posodilo na varno posojilo prve vknjižbe, da bodo lastovali svoje lastne domove, in čimveč Slovencev lastu-je svoje lastne domove, toliko bolj bomo cenjeni kot narod, ki je priden, varčen, napreden, ki pokaže, da kri ni voda. Rojaki so bili začetkom nekako nezaupljivi napram banki. čakali so, da vidijo, kako se bo stvar razvila in napredovala. Danes vidimo, da je naša banka na trdni podlagi, denar je tam bolj varno shranjen kot v vašem lastnem žepu in od države, ki nadzoruje bančno poslovanje, je pripoznana The North American banka kot ena najvzornejših v svojem poslovanju. Torej oni rojaki, ki nimajo svojega denarja' še naloženega na naši slovenski banki, nimajo nobenega vzroka, zakaj bi tega ne storili takoj. Nič- aato, -č« -nte dosedaj stali od strani in čakali kaj pride. Na banki boste sprejeti kot star znanec, kot prijatelj, postrežem boste kot rojak, kot domačin in uradniki na banki se bodo z vami pomenili v svojem materinem, slovenskem imenu. Naše in vaše geslo naj bo: Vsak Slovenec naj bo član te naše slovenske banke s svojo hranilno knjižico, pa najsibo tudi samo en dolar. Ta banket je posetil tudi Mr. Ira Fulton, glavni državni bančni nadzornik države Ohio, ki je povdarjal, kako v lepem redu so vedno bančne knjige na naši banki. Izrazil se je, da ima banka lepo bodočnost in da se bo razvila v mogočno bančno podjetje. Dalje so bili kot gostje: Mr. H. C. Robertson, st. podpredsednik Guardian banke, Mr. Phil C. Berg, podpredsednik Guardian banke in Frank Steu-ber, poslovodja podružnice Guardian banke na Coventry Rd. Vsi ti so prijatelji naše banke že od njenega postanka in »o s prepričevalnimi besedami, povdarjali delničarjem, da naj skušajo dobiti slehernega rojaka, da postane vlagatelj na North American banki. Seveda ni ostalo samo pri govorih, ker je Perdanov orkester skrbel z lepimi komadi za prijetno godbo in Miss Jeanet-te Perdan je zapela v slovenskem in angleškem jeziku par mičnih pesmic s svojim očarljivim glasom. Večer je bil prav prijeten. Zdelo se je, kakor da je ena velika družina zbrana, da se posvetuje, kaj se bo delalo jutri, kaj se bo vsejalo in kaj se bo kupilo. vorju, Hrušica pri Ljubljani. Poroka se vrši v cerkvi sv. Vida. Mlademu paru iskreno ča-stitamo! DOPISI. Cleveland, Ohio. Kakor vsako leto tako upam tudi letos, da pošlje upravništvo "Ameriške Domovine" božično izdajo po širni Ameriki, pa tudi onkraj morja. Prepričan sem, da bo razposlanih več kot tisoč številk "Ameriške Domovine" širom sveta, in da bo v tej izdaji mnogo poučnega, koristnega in za bavnega berila. Na stotine pozdravov pošiljajo tukajšni srečni Amerikanci-Slovenci svojim nesrečnim in zatiranim prijateljem in sorodnikom onostran velike luže v — tužno Primorje, Gorico, Istro. Prav tam* ob obrežju Jadranskega morja živi na sto-tisoče naših bratov in sester, ki ne pričakujejo od nas samo božičnih voščil in pozdravov, pač pa tudi odrešenja od tri-noške laške vlade. Ravno tako kot je svet pred 1926. leti hrepenel po odrešeniku Kristu, ravno tako hrepene naši bratje in sestre in sploh vsa slovenska kri, ki se pretaka po žilah naroda, ki živi tam v naši tužni Istri, po solnčna-ti Goriški in sploh po celi Primorski in po vsem od Italije ukradenem ozemlju. Prepričan sem, da nas je tukaj pod varnim in svobodnim ameriškim krilom na tisoče in tisoče, ki smo prišli iem pred kratkim ali pred dolgo vrsto let iz prizadetih krajev. Dragi moji, upam da vaša srca še niso okamenila do svojih zatiranih bratov in sester, da je v vaših srcih še plamen ljubezni do svojcev. Apeliral bi na vas, na slovenski narod v Ameriki, kakor tudi na cenjeno uredništvo tega lista, da bi se vsi skupaj potrudili, da bi mogli kaj doseči, bodisi s prošnjo, bodisi s protestom proti vladi, ki zatira našo kri, gonobi in mori naš narod, naše brate, sestre in otroke. Ko sem bil pred dvema letoma tam se na lastne oči prepričal o njih žalost nem življenju. In od onega časa se je pa njih trpljenje še podvojilo, prišlo je do vrhunca. Izdrli so jim zadnjo korenino, ki jih je vezala z materjo in očetom. Pobrali so jim iz šol materinski jezik, prepovedali so jim klicati rodno mater v rodnem jeziku. Prepričan sem, da ako je ena kaplja slovenske krvi v naših žilah, da bi se lahko vzdramili, saj sedaj ob smrtni uri našega žalostnega naroda v Pri-morju. Želim, da bi se kaj ukrenilo v tej zadevi, da bi kaj pomagali na smrt obsojenim tam ob Jadranskem morju, ki je bilo nekdaj slovansko, sedaj pa je žalibože v rokah najbolj beštialnih in zagrizenih ljudi na svetu — v rokah Italijanov. Iz globočine srca obžalujem trplenje Slovencev, raditega, ker sem sam Slovenec iz Tržaške okolice. Želim pa vsem Slovencem, naročnikom tega lista, po širni Ameriki in po Evropi, vesele božične praznike in srečno Novo leto, in dal Bog, da bi jih tudi naši zasužnjeni bratje v Istri prav kmalu svobodno obhajali. Lawrence Bandi. Zveza nekak vrtnar, ki pridno zaliva svojim cvetlicam in jih goji, da vedno novi cveti poganjajo. Glavni vrtnar naše Zveze je pa naš glavni predsednik, brat John Gornik, ki nas neprestano navdušuje in opominja do agitacije, članstvo mu gre pa drage volje na roke za pridobivanje novih moči. Nekatera društva so se že pridno odzvala kot ste čitali v našem časopisu "Ameriška Domovina." Kaj pa ostala društva? Vem, da se na tihem nekaj giblje in pripravlja, pa bo zopet završalo vprašanje, kje bo ostala ona dragocena kupa. Članice dr. sv. Ane pravijo, prmej, kupa mora biti naša, ena članica je celo glavo zastavila, toda sedaj se že boji, da ji ne bo glava odletela, kajti dobiti moramo 300 novih članic, ako hočemo pravo zmago. Toda, članice, ker dobro veste, da samo 2 ali 3 ne morete narediti tega, priskočimo jim na pomoč, posebno ker se gre za tu za glavo. Na delo, sestre, zavihajmo si rokave, in magari če se še spodrecamo do kolena, samo da pridobimo zadostno število novih članic. Društvo sv. Ane šteje čez sedemsto članic, in če nas gre samo tristo na delo in pridobimo samo vsaka eno, je zmaga gotovo na naši strani. Priporočljivo je tudi, da agi-tirate za zdrave osebe, nikakor pa siliti osebo, ki ima morda že staro bolezen, in se le dela po prijateljstvu. Prvič ni logično in drugič ima to za društvo in za Zvezo le slabe posledice. Priporočam očetom in materam, vpišite svoje otroke v društva Zveze, ker mladih moči je treba. Z novim letom se naj v naših srcih naseli tudi novo upanje, da postane naša Zveza še močnejša. Ker vem, da se bodo drugi naši odborniki tudi oglasili, vsak po svoji najboljši priliki in'ugodnosti, ne bom raztezala tega dopisa. Ob koncu želim vsemu članstvu in mladini vesele božične praznike in veselo Novo leto, kakor tudi celemu glavnemu odboru. Julia Brezovar. OBLETNICE ODLIČNIH AMERIKANCEV. V soboto, 29. jan. se poročita Miss Jennie Rode in Mr. Frank Habich. Nevesta je iz dobro poznane Rode-tove družine, hči Frank in Ane Rode. Bila je rojena v Ameriki. Oče in mati ženina pa bivata v Ja-i Cleveland, Ohio. Upam, da mi dovolite nekoliko prostora v vašem listu "Ameriška Domovina." Zopet bo zatonilo leto 1926 k svojemu koncu, pa smo zopet za eno leto starejši. Ali je pa v drugih ozi-rih ravno tako? Mislim namreč našo Slovensko Dobrodelno Zvezo. Prav gotovo lahko trdim, da je ta naša 6. decembra 1863. Charles Martin Hali: Zgodovina aluminijeve industrije je vezana z imenom Chas. Martin Hali, ki se je rodil omenjenega dne v Thompson, Ohio. Takoj po dovršitvi svojih šol je začel obračati pozornost na vprašanje pri dobivanja čiste- ga aluminija ob čenejšem procesu, kakršen je bil poprej v rabi. Dasi je na svetu mnogo več aluminija kot železa, bakra, kosita itd., vendarle izločevanje čistega aluminija iz njegove rude nudi velike težkoče. Pridobivanje aluminija je kaj razmeroma modernega. Mladi Hali je 1. 1886 iznašel popolnoma nov proces, ki je omogočil sedanjo ogromno rabo tega metala v industriji. Poprej se ni v Združenih Državah pridelovalo skoraj nič čistega aluminija. Cena uvoženega aluminija je znašala $5 za funt. Hali je interesiral razne industrijalce v Pittsburghu in začela se je sedanja aluminijeva industrija v velikem stilu. Pittsburška kompanija je bila kmalu v stanu prodajati aluminij za 50 centov funt. Daljše zboljšanje izdelovanja je znižalo ceno na 18 ali 20 centov funt. Razun v Pitts-burgha je bila ustanovljena velika tovarna v Niagara Falls. Značilno je, da se je mlademu Amerikancu, komaj ven iz šole, posrečilo, kar se slavni kemičarji po vsem svetu dolgo časa .zaman izka-li. 10. decembra. Podelitev Nobelovih nagrad. Nobelova nagrada nosi svoje ime po Alfredu B. Nobel, švedskom iz-najditelju. Čudno protislovje je, da je ravno mož, kateremu je uspelo iznajti tako destruktivno sredstvo kot je di-namit, zapustil večino svojega premoženja za konstrukti-va svrhe. Ko je umrl, zapustil je devet miljonov dolarjev, s katero svoto — po odbitku nekaterih manjših volil— je ustanovil sklad; obresti iz sklada naj se razdelijo v pet enakih delov. Ti zneski naj se vsako leto izplačujejo kot nagrade osebam, ki so napravile najvažnejša odkritja ali iznajdbo na sledečih znanstvenih poljih, 1. fizike, 2. kemije, 3. fiziologije ali medicine, 4. nagrada je za literature, 5. nagrada pa se ima podeliti za najboljši prispevek k bratstvu vseh narodov, odpravi ali zmanjšanju stalnih vojsk in ustvarjanju ali pospeševanju mirovnih kongresov. Ta zadnja nagrada je znana pod imenom "nagrada za mir." Prvi dve nagradi podeluje Kraljevska znanstvena akademija v Stockholmu, tretjo zdravni-ško-kirurgični zavod Caroli-no v Stockholmu, četerto Švedska akademija v Stockholmu in peto norveški parlament. Kandidat za Nobelovo nagrado mora biti predložen pod kaki kompotentni osebi. Dne 10. decembra se vsako leto izročujejo nagrade skupaj z diplomo in zlato medaljo. Vsaka izmed petorice nagrad znaša povprečno $35 000. Od 1. 1901, ko so bile podeljene nagrade, je sedmorica Amerikancev dobila Nobelovo nagrado na vseh poljih, radi katerih se iste podeljujejo, razun na polju literature. Prvi Amerikanec, ki je bil deležeh te časti, je bil Theodore Roosevelt, Predsednik Združenih Držav. Dobil je mirovno nagrado v 1. 1906 za njegove zasluge pri posredovanju za rusko-japonski mir- Drugi ameriški nagrajenec je bil tujerodec, profesor Albert Abraham Michelson, rojen na Nemškem. Dobil je nagrado 1. 1907 za svoja raziskovanja na polju fizike. Izmed njegovih raznih iznajdb je takozvani inferometer, de-likaten stroj za merjenje svetlobnih žarkov. Leta 1912 sta dva Ameri-kanca dobila nagrado. Eden izmed njih je bil tujerodec, Alexis Garrel, rojen na Francoskem. Njegovi uspehi na kirurgičnem polju, zlastiv zašivanju žil in v presajanju telpsnih organov, so mu pri; dobili to odlikovanje. Drugi nagrajenec je bil Elihu Root, prejšnji državni tajnik. Dobil je mirovno nagrado za svoje zasluge glede organizacije mednarodnega razsodišča v Hagi. Leta 1914 je bila Nobelova nagrada za kemijo podeljen3 Amerikancu Theodore William Richards. Njegov P0' sebni prispevek k napredku kemije se tiče tožin atomov. Prihodnji nagrajenec je bp Predsednik Woodrow son, ki je dobil mirovno nagrado za njegovo delo v pri" miru in ustanovitvi Lige na' rodov. Leta 1923 je Andrews M»' likan dobil nagrade za fiziko-Dobil jo je za svoje delo 0 elektronu, najmanjši enot' vseh tvarin. 21. decembra 1726. j antes Sdv/ard Oglethorpe, — angle' ški vojak in kolonist, se je r°* dil v Londonu. Kot član afl' gleškega parlamenta je leta 1722 izvoljen v odsek z centov funt. Mihaljevich Bros. 6201 St. Clair Ave. Randolph 6152 (149) Koledarji! Vseh veilkosti, živi ali osna ženi, pregledani od mesta ir. pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ, WILLOUGHBY, O. Telefon: Wickliffe 110 J 2 (Mon. Fri.) Nekaj novega! Take prilike ni vsak da'n. Radi smrti lastnika se proda hiša 12 sob, dve ga raži, dva furneza, lot 50x120. Rent je 5120 na mesec. Cena SI 1800. Drug; iiiša 20 sob, za 4 družine, moderne jrejena, rent $150 na mesec, cena sa mo S13500, takoj $3000. Hiša 8 sob, za dve družini, furnez Ivoje kopališč, cena samo S7500, tako; 51500. Hiša 5 sob se zamenja za lot Hiša 12 sob, lot 40x170, furnez, kopališče, štiri garaže, ce'na SI 1800, sa mo $2500 takoj. Te hiše so vse v bli zini 71. ceste. Imam tudi več hiš, ki se zamenjajo za vsakovrstne domo /e. Če ste kupec, oglasite se takoj ker take prilike ni vsak dan. J. PIKS 1176 E. 71st St. (149) Naznanilo Naznanjam članicam dr. Svob. Slovenke št. 2. SDZ, da ne bom pobirala asesmenta 24. in 25. dec. ker je to pred božičnim dnevom i'n na Božič pač pa bom pobirala na 23. in 27. zveč. Sestrski pozdrav ROSE ERSTE, tajnica (Wed. 149) Naprodaj :e grocerija in candy store, dober pro ".tor, blizu Euclid Beach. Cena S1500 Naprodaj moderna hiša za 2 družini, blizu Euclid Beach. Jako poceni. Hiša za 2 družini, 8 sob, 'nova, na 177. cesti Se zamenja tudi za hišo za eno družino. Hiša za 2 družini, na vogalu, pripravno za trgovino. Vse skupaj za ^9800. Vprašajte na 1190 E. 177th St ali pokličite Kenmore 517-W. (148) Zapomnite si naslov 6506 ST. CLAIR AVE. za slučaj, kadar potrebujete krasne cvetlice, pa najsibo za šopke ali vence Naša postrežba v vašo popolno zado-voljnost. Imamo tudi vse vrste stenski papir; seveda, tudi papiramo. KANARČKE, kletke, žito za hranenje in druge potrebščine dobite na izbero. ADDISON FLOWER & PET SHOPPE Tel. Rand. 7185 (x) Velika soba se da v najem dvema fantoma. Gorkota. 5605 Bonna Ave. (148) Štiri sobe se dajo v najem, kopališče, zgorej. Vprašajte na 1110 E. 64th St. (148) Vse ženske, moške in otročje JOPIČE, sweaters dobite sedaj pri nas po skrajno znižanih cenah. Vsi naši jopiči so samo prve vrste, čisto volneni, trpežni, kakor tudi stalne barve in jako pripravni za božična darila. Pri tej priliki želim vsem našim odjemalcem prijateljem in sovražnikom vesele Božične praznike in srečno Novo leto! BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. ( 17. 20. 22) Dodge de Lux model 1926, star 2 meseca in pol, se proda za $975.00. Nov je veljal $1385. Oglejte si avto na 1423 E. 47th St. spodaj spredaj. (148) Naprodaj hiša naprodaj za dve družini, na E. 145th St. blizu St. Clair Ave. Cena $9000. Se zamenja tudi za lot v Euc-lidu. F. J. Turk Realty Co. 18603 St. Clair Ave. Kenmore 929-R. ali pa Kenmore 41. (151) Dva fanta sc sprejmeta na hrano in stanovanje. Za naslov se vpraša v uradu tega lista. (149) Soba se da v najem poštenemu fantu, elektrika in kopališče. 1240 E. 61st St. zgorej. . (148) Pozor, avtomobilisti! Ako nimate časa, da bi čakali na sodniji za vaše avtomobilske lincence, pridite k mCni, jaz dobim za vas licenco. John Centa Zavarovalnina in javni notar 6104 St. Clair Ave. Tel. Penn 158. (152) Malo denarja - preveč blaga. Vsled prevelike zaloge smo sklenili prirediti splošno razprodajo ta vsem blagu. Na razproda-i so čevlji, rufcarji, boots, Taloše, ziperji, za moške, ženske in otroke, nadalje spodnje lerilo, hlače, kape, srajce, vol-leni jopiči, rokavice, nogavice, za delo in praznik, za moš-ie, ženske in otroke. Blage 'e prve vrste, cene pa tako lizke, da se vam izplača, da iridete pogledat. Razproda-a traja skozi ves mesec pri Joseph Koss 16803 Waterloo Rd. blizu E. 169th St. (147) PLAČATE TAKOJ! Dva procenta odbitka, ako takoj plačate za premog. Blue Diamond v kosih, Ohio in Kentucky Lump, Pocahontas, Trd Premo* in koks. Mi imamo kredit že od leta 1858. THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Rand. 280 Ako placate vozniku, odtegnite 2 Slovensko Lovsko podp. društvo sv. Evstahija. s Društvo je oklenilo, da napravi kampanjo za pridobivanje novih čla-iov, in sicer za en mesec to je, do 19. iecembra. S tem imajo vsi mošk: v :tarosti 16. do 50. leta priliko, da pn-;topijo brez vsake pristopnine. Tudi :dravniška preiskava je brezplačna. Vi olačate edino mesečni asesment $1.00 :er ste zavarovani za $7.00 tedenske podpore in $100. posmrtnine. Za natančnejša pojasnila se obrnite v predsedniku Fr. Avpiču, 1018 E. 63. ?t. ali pa k podpredsedniku Brezovar-iu, 1173 E. 60th St. (Mon 145)! PELINKOVAC GRENCICA Delan in odposlan iz ZADRA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: T. LANDMAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. I. NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA. Vogal St. Clair Ave. in 61st St. / S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. KUPITE PRASCE SEDAJ! Pri nas jih imamo nad 100, izmed katerih lahko izberete. Naši prasci so krmljeni s koruzo. Mi pripeljemi na dom zastonj. Kri, pljuča in drugo zastonj. Pri nas koljemo vsako sredo, četrtek, petek in soboto. Cene so zelo nizke. Se priporočamo Slovencem. John A. Tompkins 3979 W. 25th St. pod Brooklvn mostom, telefon Atlantic 288 ali Atlantic 3758. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 131 ST. CLAIR AVE. V Knaucovem poslopju Nad North American b.uk* Vbod »mo U 62. ceata Govorimo ilovenako. 10 lat ma St. Clair Ave. Fina mala božična darila za lepi spol Krasni ženski predmeti • ki so v resnici primerni za darila Darila nežne ljubkosti — sleherno osebno izbrano in namenjeno, da razveseli srpe obdarovanke. Oglejte si našo zalogo, ki bo rešila kočljiv problem prave izbere DARIL Grdma Shoppe 6111 St. Clair Ave. Prodaja Nash avtomobilov v novembru 1926 nadkriljujejo prodajo v novembru 1925. Za 45 procentov več avtomobilov se je prodalo prvih enajst mesecev letos kot lansko leto. Tako je prodaja in produkcija Nash avtomobilov ustanovila nov rekord, in številke kažejo, da prodaja Nash avtomobilov v novembru 1926 daleko nadkri-Ijuje ono v lanskem novembru. In prodaja Nash avtomobilov v prvih 11 mesecih letos nadkriljuje lansko prodajo v istem času za 45 procentov. Letos v enajstih mesecih smo 2.000 avtomobilov več prodali kot v prvih desetih mesecih 1924 in 1925 skupaj! Te številke .jasno dokazujejo, da javnost čimdalje bolj ceni izvanred-ne zmožnosti in odličnost Nash avtomobilov. 50 RABLJENIH 50 AVTOMOBILOV NAPRODAJ od $75.00 naprej Lahki plačilni pogoji 1927 Nash Sedan advance six 7 oseb, 4 vrata -27 Nash roadster, advance six, za 4 osebe 1927 Nash Sedan, adv. six, 4 vrata 1926 Nash coach, 2 vrata, adv. six, za 5 oseb 1926 Nash sport roadster, special 6, sedež zadaj 1926 Nash roadster, adv. six, kot nov 1925 Nash coach, 2 vrata, special 6, za 5 oseb 1925 Nash Sedan, light 6, 4 vrata, za 5 oseb 1925 Nash Coach, adv. six, 2 vrata, za 5 oseb 1924 Našh Sedan, nova barva 4 vrata, poceni 1924 Nash touring, 6 cilindrov za 5 oseb 1923 Nash touring, 6 cilindrov za 7 oseb 1923 Chevrolet coupe, nova barva, v dobrem stanju 1924 Studebaker roadster, spi. six, fin avtomobil 1923 Ford Touring, v dobrem stanju, poceni 1924 Essex Coach, dobra b^r-va in 5 koles 1925 Velie sedan, nova barva, 6 cilindrov 1925 Flint touring, big 6 balloon kolesa Še mnogo drugih je, da izberete The Nash-Holzhauser Co. 6225 St. Clair Ave. Randolph 1472 Odprto zvečer I Kdor hoče lep koledar za leto 1927, Ii naj se oglasi v naši trgovini s po-lištvom in mu bomo takoj postregli. I>s. Kremžar, trgovina s pohištvom in I amofoni, 6606 St. Clair Ave. — 15513 Waterloo Rd. (148) .. 1|v oH£ ( t v ZVONARJEV BOŽIČ j Magajna Bogomir: Bilo je v času štirikratnega zvonenja nočnih božičnih! zvonov. Skozi črnino teme je j bilo videti premikajoče se lu-| či nad poljem, žive plamenice, [ kot da so se zvezde neba primaknile zemlji. Nad njivami se je širil vrisk dečkov, ki je na valovih burje priplaval prav do cerkve, in oddaljeno petje deklic, ki so šle naproti velikemu rojstvu. Jeli bilo to petje ali vez med nebom in zemljo? Pesem je bila vez, saj je bila v tisti noči zemlja z nebom eno. Na vzhodu rojene oblake je nosila burja tja proti morju in ti so križali pogledu množico zvezd. Za goro skriti mesec je barval oblake, da so bili vsled pozlačenih robov kot potujoči kresovi. Vse, kar more nuditi božična lepota noči, je bilo: vrisk, petje, črnii,\ noči, zemeljske in nebne luči in še nekaj, kar je bilo najlepše — štirikratno zvonenje starca, zvonarja. Stal je šestdesetletni Dolfe na stopnicah v stolpu in gledal skozi lino. »Videl je zvezde in premikajoče se baklje, videl oblačke-romarje, in poslušal vrisk in pesem, ki je prihajala kakor studenec v črno tišino krog njega. "In letos iim bom zvonil, Gospod! Naj bo glas velikega brona molitev za ženo Marijo in za seme, ki je bilo rojeno iz naju in si ga ti na svoje visoke njive presadil. Bilo mi je v bridkost, da si presadil, ali morda je dobro tako, kajti lepše in polno ve-ličastva je tvoje polje v vse-miru. Prva molitev zvona naj bo za mojega prvega, ki je v svetu kruha in sreče iskal. Moje ime je nosil in rekel sem mu: Pojdi, Dolfe! Majhna je moja hišica in dva mlajša sta še za teboj. Nisem še bil cerkovnik in kruha je bilo malo. Pojdi, Dolfe! Velika je zemlja in morda boš srečal srečo na njenih brezštevilnih cestah. Šel je in ni se vrnil. Ni mu bilo več domačih božičnih zvonov. Zakrila ga je plast rudniškega podzemlja. Velik je tvoj grob, moj prvi sin, in mnogo jih spi v njem s teboj. Tebi posebej in tvojim tovarišem naj bo prvo božično zvonenje!" V same gore, ki so v štirih verigah vklepale dolino, so udarili glasovi, se odbili nazaj in napolnili vso ogromno kotlino. Ljudje, ki so vstajali od ognjišč so govorili: Svojemu prvemu zvoni kot vsako leto stari Dolfe. V tolažbo bridkosti mu je veliki zvon." Okrog cerkve je zarajala otroška truma. Plamenice, ki so jih dečki metali v zrak, so pošiljale skozi line svoje odseve po stenah v stolpu. Dolfe je slišal vrisk radosti in glava se mu je sklonila nad prsa. "Zin" je udarilo kladivo novo četrt. "Sedaj bom tebi, Jože, drugi moj sin, zaigral prošnjo molitev," je zamrmral. V roke mu je zaplulo nekaj kot godbeniku, ki je začutil pre-čudno doživetje v svojem srcu. Don se je razlegel v votlem prostoru in Dolfe je čutil, da se tresejo stopnice, na katerih je stal in zid, na katerem je slonel. "Zbežal si, Jože, moj drugi ! Dvakrat si zbežal in dvakrat se vrnil. V tebi je bila bridkost, ker si po velikem hrepenel in spoznal, da je veliko le malim dosegljivo. Iz bridkosti si se vrgel v vino, v blazni vrtinec, ki te je skušal požreti. V zadnjem trenutku si se rešil iz njega in rešil dušo kajti telo je bilo že! izgubljeno. Radi bridkosti si strupi! svoje telo in tudi radi bridkosti je bil rojen veliki Odrešenik in radi njega si dosegel višino, ki je večja kot največja, ki jo imajo srečni otroci tega sveta." "Čujte," so spregovorili ljudje, ki so šli preko polja, "svojemu drugemu zvoni kot vsako leto, tistemu, ki ga je vino spravilo v grob." Sij meseca, ki se je že bližal svojemu vzhodu, je pobarval zimsko cesto na višinah v svetlo. In stotero svečk je ustvarilo venec po vsem prostoru. V tabernak-Iju pa je že bila skrita velika luč, ki je imela biti na novo rojena in ljudem se je zdelo, da že čutijo toploto njenih žarkov. Starec Dolfe se je zdrznil iz zamišljenosti. Kladivo ure je udarilo znova. Zamrazilo ga je naenkrat po vsem telesu. Težak vzdih se je dvignil iz njegovih prs in zaplaval kot oblaček mimo stopnic in mimo zvona v nebo. "Tretji si bil ti, Marijanček!" Dvignil je roko in šel z rokavom preko oči. Nato je potegnil vrv. Začutil je slabost v^prstih in zdelo se mu je, da mu gredo v vedno večji trepet. "Marijanček . . . Ma-ri- jan-ček--Mari-jan-ček — — Ti bolno dete, rojeno v bedi, v času velike vojne; otrok izgladovane matere, ti telesce slabotno! Tvojg velike oči z nedoumljivo črnino za zenicami! Kaj je bilo v njih, ko si iskal za mlekom, ko si se prvič zavedel sušič-nega obraza svoje matere, ko si se s trudom premikal čez cesto in se ti je pogled plašno uprl v dolgo črno vrsto kruha čakajočih ljudi? Kaj i si mislil, Marijanček, ko sij odhajal brez nasmeha in brez žalosti v večnost? Pet j let svojega življenja se nisi i nasmejal niti enkrat, najmlajši ,moj, moj!" "Marijanček . . . Ma-ri-jan-: ček--Mari-jan-ček —" Prenehal je. V cerkvi so zaigrale orgije. Duh kadila se je širil vsepovsod in pevci so zapeli tako lepo. Izza gora se je dvignil mesec in plaval v morju svoje svetlobe na srebrnem plašču višje in višje. Tako blesteč je bil, da so zvezde kro? njega ugasnile svojo luč. Kot zlatorumeni slap je lila svetloba v stolp. "Tokrat ko bo pred pov-vzdigovanjem mali zvonček oznanil prihod Odrešenika, bom še svoji ranjki Mariji v prošnjo molitev zazvonil. Velika je bila v ljubezni in ni tožila nad svojo revščino in nad bedo svojih otrok. Roke so ji bile neprestano delo zame in srce ljubezen sama." Ko je zvonček naznanil božji prihod na zemljo, je pred malim odmorom res zazvonil svoji ženi in vsem njej enakim. To je bilo takrat, ko je duhovnik spreminjal kruh v telo. Ko pa je zvonček po odmoru drugič zapel in je duhovnik spreminjal vino v kri, se je spomnil in čudovito gorko mu je postalo v duši. "Tebi nisem še zvonil, tebi, veliko Dete, ki si bilo rojeno samo zato, da premagaš s svojo bridkostjo vse gorje sveta, da premagaš s svojo smrtjo smrt samo. Čudovito ljubezen je začutil starec Dolfe v sebi, ko je nazadnje zvonil, in polastila! se ga je neskončna želja, da: bi videl* tisto veliko dete prav i s svojimi pravimi očmi. Umi-' Znameniti Srbi, Hrvati in Slovenci. V Beogradu je šla te dni v tisk pomenljiva knjiga "Znameniti Srbi, Hrvati in Slovenci," ki bo obsegala nad 2,000 biografi naših najznamenitejših mož ter mnogo ilustracij. Knjigo urejuje Dušan Slavic, | novinar v Beogradu. Nova delavnica za popravo j vagonov. Uprava državnih železnic namerava nekdanjo ku-jrilnico v Metliki preurediti v delavnico za popravo vagonov, j Delavnica bi imela električen i pogon, električni tok pa bi do- bivali iz električne centrale v Ozlju. Državna davkarska šola v Beogradu. V finančnem ministrstvu je bil pred nedavnim dovršen načrt pravilnika o organizaciji državne davkarske šole v Beogradu. Šola bo imela čin državne srednje šole. Sprejemali se bodo v zavod ab-oslvirani šestošolci. Učenci, katere učiteljski zbor označi kot potrebne državne podpore, dobe štipendijo mesečnih 700 dinarjev. Požar — podtaknjen. V Bab-ni reki v okraju Šmarje pri Jelšah je • v nedeljo izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Štancar-ja. Poslopje je pogorelo z vsem gospodarskim orodjem in vozovi vred. Zgoreli so tudi vsi prešiči, ker je bilo celo poslopje mahoma v plamenu. Domneva se, da je bil požar podtaknjen od zlobne roke. Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu. Joseph Kremžar 6806 St. Clair Avenue 15513 Waterloo Rd. Trgovina s pohištvom, Victrolami in Radio Kent - Water Želimo vsem našim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto! n m i m S-?! M tU M; tli Wk m ili spi Š&J® m Vsem našim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto! Želi največja in ena prvih slovenskih trgovin z vso moško in deško opravo. Priporočamo cenjenemu občinstvu, našim odjemalcem, prijateljem, da si pridete enkrat ogledat našo veliko zalogo moških in deških sukenj in oblek, ki so izdelane po najnovejšem kroju v najbolj zanesljivih tovarnah. Izdelujemo obleke po naročilu, kakor si kdo želi. V naši trgovini imate veliko izbero za božična darila, klobuki, srajce, kravate, rokavice, nogavice, ovratniki (mufflers), volneni jopiči, spodnje obleke ,kape, pasovi, naramnice, gumbi in drugo. Pridite in si oglejte! Vse blago je le prve vrste, zanesljivo, garantirano. Primerne cene, postrežba točna, prepričajte se! Navljudneje se priporoča John Gornik, 6217 St. Clair Ave. ZNIŽANE CENE NA VSEH DEŠKIH iN MOŠKIH SUKNJAH Znižane so cene za 20 procentov na vkeh moških in deških suknjah. Znižanje stopi v veljavo dne 20. decembra in traja ves teden pred Božičem. Tu imate krasno moderno izbero finih, trpežnih sukenj, katere nosite lahko več zim in pridete do njih z malimi denarji. NEKAJ NASVETOV ZA DARILA Velika zaloga ovratnic, ki so moškim najbolj priljubljene. Velika izbera pletenih in svilenih najmodernejših ovratnic. Cena od 50c do $2.00. SRAJCE Srajce so idealen božični dar. Naša zaloga je dovolj velika, da lahko po svoji volji iuberete srajce iz vsakovrstnega blaga. Vsakovrstne srajce za praznik in delavnik od $1.50 naprej. Bele broadcloth srajce $2.00 do $5.00. JOPIČI Sedaj po zimi se dobro prileze gorak jopič, ki vas varuje mraza in pred prehladom. Imamo jih lepo število in gotovo boste lahko izbrali po svojem okusu. Lepo božično darilo je tudi kopalna suknja (bath robe), ki je tudi jako primerno božično darilo. ZA FANTE pa priporočamo takozvane "Lumber-jacks", ki so sedaj v modi in so jako pripravni pa tudi gor-ki. Polna zaloga deških srajc, ovratnikov, rokavic in enakega blaga, ki ugaja fantom. WOVENRIGHT NOGAVICE Moški imajo najraje fine Wovenright nogavice. So izvrstnega izdelka, jako močne na petah in stopalu, najfinejše blago ter jih lahko dolgo časa nosite. Vse barve, fancy in priproste, ko-teninaste, svilene, volnene in drugo blago. Od 25c do $1.50. FINI KLOBUKI Boljših klobukov sploh ne delajo kot so klobuki "Society Club Hat" in tudi pristoje tako fino kot nobeni drugi. Velika izbera in cene so $5.00 in $6.00. Drugi dobri klobuki se prodajajo po $4 in $5. slil se je v srečo in nasmeh mu je i_gral na ustnicah. Zvonil je dvojno zvonenje, kajti eno mu je bilo v srcu. Takrat se je zgodilo tisto, o katerem govori še sedaj vsa dolina. Ljudje pravijo: "Tako je zvonil, da je svojo ženo, deco in novorojeno božje dete priklical k sebi. Našel je, kar je iskal toliko let." Res je našel. Nasmeh mu je bil tako mehak, otroški, kot da je otrok in ne starec šestdesetih let. Iskal je z očmi po mesečini v stolpu in vedel, da se bo zgodilo popolnoma gotovo in glej — slap mesečine se je spremenil naenkrat v zlate stopnice in siv-kaste stene stolpa v pravo nebo. Dolfe je zavriskal veselja v sebi. — Po stopnici je stopalo dete v sinjemodri ha-ljici. Brez besed se mu je bližal otrok počasi z razprostimi rokami, kot da se boji pasti na strmini. "Daj, roko ti dam, če hočeš v cerkev," je rekel Dolfe. Dete pa je vzelo njegovo in on je v trenutku vedel, da mora višje in višje. Šel je in srečal tam poleg zvona ženo in starejša dva, Marijanček pa je sedel na zvonu samem in se smejal kot nikdar v svojem kratkem življenju. Vse krog njih je bilo čudovito zlato morje mesečine. Našli so ga mrtvega v stolpu. Ameriški božični pozdravi stari domovini. Prav vesel Božič in srečno novo leto želi družini John Koštan, v vasi Leščevje, pošta Krka, družina John in Ana Smrekar, 1383 E. 55th St. Cleveland, O. Vsem prijateljem in znancem v stari domovini, želi podpisani vesele božične praznike in zdravo novo leto, posebno pa v vasi Žirovnici pri Grahovem. Anton Debevec, Madison, O. Srečno in veselo novo leto in še mnogo drugih vam želim v Goštanju — Mary in John Možic, Jos. in Ivana Mišmaš, Louis in Julia Lužar, Frank in Mary Trček, Frank in Mary Budan, Anton in Alojzija Ber-ko. Najlepše božične pozdrave pošiljam očetu in materi. Mihael in Maria Maver v Studencih, p, Zatična. Ravno tako lepo pozdravljam sestro ter želim vsem skupaj srečno novo leto. Mike Maver, 3527 E. 80th St. Svojim bratom in sestram in njih družinam in vsem prijateljem po Menišiji želi srečno novo leto Grmkov Japček. lllllllllEItllllllllilllllIIIllllllllll!ll!lll!llllll!Illlllilillf!IMIIIIIIIIII]lllllllllllllllll!lliflili Božična darila iiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIDITE K LISJAKU IN ULETU Imamo nove role in note v slovenskem jeziku, kot n. pr. "Sveta noč" — "Sirotek" — "Dekle, kaj tajiš" — "Slovenski svatbeni ples". — En dolar vsaka. — "Bodimo veseli" — "Slovenski ples" — "Nedolžnost" — "Luna sije". — 75c vsaka, poštnina prosta. Ii Priporočam se cenjenemu občinstvu za nakup vsakovrstnih božičnih daril, kakor tudi za vsakovrstno drugo blago, katerega dobite v obilici v naši trgovini za odrasle in za otroke. Zlasti se priporočam ženam in dekletom, ki niso še kupile suknje. Sedaj imam jako veliko izbero zimskih sukenj in sicer po zelo zmernih cenah. Tudi vse druge potrebščine kot kovtre, plahte in različne druge odeje. Zlasti je lepa zaloga volnenih jopičev, katere dobite sedaj zelo poceni. Lepe oblekce za deklice. V zalogi imam tudi precej vsakovrstnih zanimivih igrač. Se vam priporočam za obilen obisk te dneve in voščim vsem skupaj VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. PIANE najboljšega izdelka po jako znižanih cenah. "Getman" $390.00, "Victoria" $400.00, "Wjeser" $500.00 "Gordon" $750.00, "Bjur" $1200. Petnajst rol in klop zastonj z vsako piano. RADIO aparati pet cevi $45.00, šest cevi $85.00. 1 NAZNANILO H PRIPOROČILO Cenjenim gospodinjam naznanjam, da bom tudi letos kot druga leta prodajal potrebščine z.i potico po jako zmernih cenah. Torej prepričajte se, predno kij kupite. Imel bom najboljše iz I-rancoskega importirane orehe (jedrca) prav po nizki ceni. ako pomislite, kako so letos dragi. Se toplo priporočam za obilen obisk. FRANK LESKOVIC - .63Q3X]r.s,s,Age. HARMONIKE, kromatične $160.00. nemške trivrstne $40.00 do $100.00'. Piano harmonike od $60 do $400. VIOLINE od $8.00 do $200.00, mandoline od $7.00 do $60.00. Najnovejši grafofoni "Pathephonic" $125.00 do $375. Dobili smo tudi najnovejše plošče "Lisjakov kvartet." Pridite jih poslušat. VSAK KDOR KUPI ZA $1.00 VREDNOSTI, DOBI LEPO DARILO Piane, graiofone in harmonike prodajamo na mesečna i odplačila. Vsak inštrument je jamčen! —Se priporočamo in vam Ej voščimo vesele praznike! | LISJAK-ULE = 15621 Waterloo Rd. 6411 St. Clair Ave. MiiBiiiiiiiiiiifiiiiiiii«iiBiiiaiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiEtiiiiai(iiiiiiiiciiiititiaiciiii«>iiiiiiii9itiiitii[ Par dobrih čevljev? )Hm i L>.,.' Ali ne bi bilo primerno božično darilo? Kaj je bolj pametnega za tega ali onega člana družine kot če dobi par dobrih, lepih čevljev? Vsakdo bi z veseljem sprejel tako darilo, in ravno tako vsak drugi! Na tem mestu se vam želimo zahvaliti za vašo podporo v tem letu v upanju, da bomo imeli priliko postreči vam tudi v bodočnosti. Vesel Božič in srečno novo leto vam vsem! 6403 St. Clair Ave. V Slov. Narodnem Domu Perko's Shoes Frank Z,aKraj£ek SloOensKj VogrebniK. 1105 flortatood *Road 'Randolph 4983 Božična darila za vso družino! Ta dobite lahko pri nas, na razpolago imam polno vrsto candy, cigare in igrače za otroke, kakor tudi sladoled in mehke pijače. Vsem sedanjim in bodočim odjemalcem voščim najprijetnejše božične praznike, posebno pa šolarjem voščim "easy lessons" in pa "shorter schools hours" po Novem letu. če me pa vsi moji prijatelji in znanci obiščete te dni, bodo pa tudi zame prijetni božični prazniki. Edini in največji Candy store na Mansfield Ave. SNYDER'S CONFECTIONERY, 8018 MANSFIELD AVE. Pozdravljam očeta, sestro, brate, sorodnike ter prijateljico Alojzijo Urbančič v Trnovem, Pošta Ilirska Bistrica. Voščim vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno novo leto! Rozi Rajačič, 2700 St. Clair Ave. Lepo pozdravljava Matija Mramor, vas Straža, p. Štore Pri Celju ter Franc Adamiča v v'asi Lužarje, p. Nova vas pri Rakeku ter jima veliva srečno, zdravo novo leto! Jos. in Karolina Mramor, 6400 Vai-ian Ave. Lep pozdrav materi Mariji Klaus v Podgozdu, št. 22, p. Dvor pri Žužemberku in sestri Tereziji Klaus in vsem svojim Prijateljem, katerim želim srečno novo leto! Joanna Kristofel, 14219 Thames Ave. Pozdravljam sorodnike, prijatelje in znance v Ameriki in v starem kraju. Vesele božič-ne praznike in srečno novo le-da bi jih Bog dal dočakati mnogo! John škufca, Chardon Rd. Willoughby, O. Vsem prijateljem in znanem, bratom in sestram, celi l'odbini Vrabec v Mokronogu družini Kašič na Mirni že-'ini vesele božične praznike in ®1-ečno novo leto, posebno pa 2elim to moji mamici. Alojzija in Joseph čebular, 15414 Lucknow Ave. Pošiljam pozdrave materi, sestram in mojim bratom Fran-Cu in Louisu Rismondi te--vsem prijateljem v starem kraju. Frančiška Rismondi. Pozdrav starišem, bratom in Astram in vsem sorodnikom in Prijateljem, katerim želim Sl'ečno novo leto! Matthew in Louise Ogrinc, 887 E. 209th St. Pozdravljam stariše, brate. s°roclnike in vse znance in pripelje, katerim želim veselo in '-adovoljno novo leto! Mike šušteršič. 14319 Thames Ave. Vesele božične praznike in Sfečno novo leto želim vsem! Družina Turk, 1133 E. 60th St. Voščim vesele božične praz-ike in srečno novo leto. Pojavljam vse sorodnike in pripelje, najlepše pa svojo mamo. Martin Peterlin. Voščim in želim vesele bo-^čne praznike in srečno novo eto vsem sorodnikom, zlasti pa ateri in mojim sestram. Anton Svete, U81 E. 60th St. I ^ e»ele božične praznike že-pa tudi srečno novo leto sčim mojemu očetu in mate-er sestram in bratom. Mary Svete, 1184 E. 60th St. I belimo srečno, zdravo novo o sledečim družinam v Am-jJ!SU: materi Ani Hočevar, , 2e Hočevarju, Anton Hrova-^ Janez Muhiču, Jakob Mu-Ijen Vsem ostalim prijate- Družina Mišmaš, 1404 E. 53rd St. ^ \ esele božične praznike in n°Cn° novo leto želim Valenti-Knezu v Moravčah in ga prijateljsko pozdravljam. Frank Knez, 5819 Bonna Ave. Pozdravljamo družino Još-kovo iz Tisoveca št. 9 in Ambroževo družino, Kmetovo, oboje Urbanove, Kovačična, Rapljevo in Lenčkovo družino. Čampljevo botro in strica, nad vse lepo pa našega očeta Jos. Germ in vse Stržance in Str-žanke in želimo vsem skupaj srečne božične praznike ter veselo novo leto. Aločki in Frances Hegler, 16017 Saranac Rd. Lepo pozdravljam svojo mater Uršulo Kovačič, potem pa vse znance in prijatelje v št. Rupertu. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto voščim družini Franc Draksler, A. Lavrich in J. Lavrich ter vsem faranom. Frank Stanger, . 16017 Saranac Rd. Pozdravljam te " Dolenjska stran, čez tvoje griče in ravan. Srečne in vesele božične praznike želi materi, sestri in sorodnikom. John Turk, Cleveland, O. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo svojim starišem, družini Smaltz, vas Zalog, p. Novo mesto. Družina F. Smaltz in Mary Kunstel, 1216 E. 175th St. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo družini Kunstel, Vrhnika, št. 282. Fr. in Mary Kunstel, 14500 Sylvia Ave. Pozdrav vsem . slovenskim prijateljem in znancem pošilja Dr. Mahnich, 1134 E. 78th St. Družina Kosten, 1002 E. 63. St. pozdravlja Fr. Meglicha v Mekinah, p. Stična. Terezijo Kosten, Metnaj, p. Stična, Julijo Jerlak, Podgaber, p. Stična in Jos. Nared, p. št. Vid pri Stični. Pozdravljam očeta in mater, brata in ostale sorodnike v Ma-lemlogu, p. Loški potok in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Jos. Kordiš, 1577 E. 26th St. Lepo pozdravljam svojo družino v Veliki Loki, p. Višnja gora, kakor tudi vse svoje nekdanje sosede in jim želim vesele praznike! Fr. Garvas, 1139 Norwood Rd. Pošiljam ti božični časopis "Ameriške Domovine". Odločil sem se, da tudi jaz pošljem pozdrave v domovino. Predno nadaljujem, ti poročam, draga Julka, da sem prejel tvoja pisma in tudi podpis za poslano. Vem, da si vse v redu prejela, Ko mi bo mogoče, ti že zopel kaj sporočim. Sedaj pa sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave in vesele božične praznike tei srečno novo leto želi Jos. Zupancich. Voščim srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto vsem onim, ki vživajo sok iz mojega vinograda. Mrs. in Mr. Perko, Madison, O. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem v stari domovini. Družina Fidel. Pozdx-avljam vse svojce, sorodnike in znance tam okoli Trsta, kakor tudi na Kranjskem. Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Vam udani Lawrence Bandi z družino, 1446 E. 57th St. Pozdravljam John Zakrajš-ka v Stermici, pri Rakeku, Ano Žnidaršič v Bločcah in Jurija Hiti v Volčjem. Želim vsem trem in vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno novo leto. Mrs. Caroline Modic, 6201 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in ! srečno novo leto želim John j Jamniku v vasi Ražnik, p. Tur- i jak in Jožefi Olovac, vas Ber- I log, p. sv. Križ pri Kostanjevi- j ci. • ; Metod Žabkar, 6424 Spilker Ave. Vesele božične praznike in ! srečno novo leto želim v stari domovini vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem. Antonia Fidel. Voščimo vesele božične praznike in si*ečno novo leto moji mami in očetu, sestram Nežiki, Angelci in Pepci, moji sosedi Louise Iler in družini v Ljubljani, bratu Jankotu in njegovi družini v Ljubljani, bratu Tonetu in njegovi družini. Pozdrav vsem znancem in prijateljem sirom Jugoslavije . Družina Rosse, Fr. Leben. Voščim mojim starišem in mojim sestram prav vesele božične praznike in srečno novo i leto. John GrlTl", 6519 Edna Ave. Vesele božične praznike ter! zdravo in srečno novo leto želim mojim starišem in sestram. Mrs. John Grill in hčere, 6519 Edna Ave. Ljubi stariši! Vas prav lepo pozdravimo in vam voščimo vesele božične • praznike ter srečno novo leto! Ivana žele, Anna Primožič, Antonija Gradišar. Prav vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto želim moji sestri Juliji Saplla. Chas. Leveč, 6614 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim sestram Mici, Rotija in Angela. Na mnoga leta! Chas. Leveč, 6614 St. Clair Ave. Želim mojim sorodnikom in, znancem prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Frances Leveč, roj. Studen 6614 St. Clair Ave. želim moji sestri Mariji Pu-j har vesele božične praznike in ji želim tudi praV srečno ^ovo | leto. Frances Leveč, 6614 St. Clair Ave. Pozdravljam teto Fani Košir, brata Jurija tej- vse sose-' de in prijatelje, katerim želim vesele božične praznike in srečno novo leto! John Ponikvar, 1165 Norwood Rd. Vsem mojim prijateljem in sorodnikom v stari domovini želim prav iskreno vesele božične praznike in srečno novo leto. Anton Femec, 1008 E. 63rd St. MLADINSKA PRIREDITEV NA 24. DECEMBRA 1926 prirede otroci SLOVENSKE MLADINSKE ŠOLE S. N. DOMA pod vodstvom učiteljev Mr. Edwin Primoshic in Mrs. Antonistte Simčič. v Slovenskem Narodnem Domu na 6417 St. Clair Ave. BOŽIČNI VEČER Prvi nastopi naraščaj Slovenskega Sokola in proizvaja proste vaje, potem se vrši lepa otroška predstava "POVQDNJI MOŽ Sledi dcklamacija in petje. Med odmori nastopi 4-lctna Alam Zupane ter zapoje par mičnih pesmic. Nastop izbranih učencev Slovenskega Mladinskega Orkestra Posvetite ta večer naši MLADINI! • Pričetek ob 7. uri zvečer. Po končanem programu bo MIKLAVŽ razdajal darila, spregledal '.ie bo nikogar. Vstopnina za odrasle s an-o 50vc. Otroci Ho 14 leta v spremstvu si ari.še v prosti. Vsi na ta večer v S. N. Domu na Mladinsko prireditev. VABI VAS ODBOH. Theatre 6210 St. Clair Avenue VELIKA DVOJNA PREDSTAVA PONDELIEK, TOREK IN SREDA, 20., 21. IN 22. DECEMBRA • v-i ||fg|gg| 1Iugo Lago: LJUBICA MOJEGA STRICA Nekega dne me je pozvala teta Dina Pozzi brzojavno naj pridem takoj k nji. Pomislil r em, da se je dogodila morda kaka nesreča in sem odpotoval naglo v Viareggio. Na postaji me je čakala teta. "Katastrofa, dragi moj Andrej. Ti si res kapetan, vojak, ali nisi slab dečko in se ti zato morem zaupati. Katastrofa! Tvoj lepi stric je našel zopet eno ... Prava koke-ta. Neprestano sta skupaj . . Katastrofa! . . ." Vedel sem, da je treba šteti teto Dino med zelo ljubosumne ženske, ali sem vedel tudi, da je tudi moj spoštovani stric človek, ki rad včasih skoči čez ojnice. Vendar nisem vedel kaj odgovoriti. "Poslušaj, topot mu nočem delati škandala. Zato sem te tudi pozvala. Zdi se mi, da je /a nova sama, da nima nikogar pri sebi in da ni ravno bogata. Zato ji boš ti ponudil denar, da pojde. Prepričana sem, da bo s tem zadovoljna, jaz pa bom potem že obračunala z Lorenzom. ." Poizkušal sem, da se izvle-čem iz te neprijetne misije. "Kako naj ji kaj takšnega predlagam! Kaj pa če nima ona ničesar s stricem!" "Kako da nima! Po cel dan sta skupaj na sprehodu, na igrališču, v kazini, povsod . . . In prav nič jima ni mar, da vse zija za njima. Da bi bila še bolj prosta, mi jo je on nesramnež, celo predstavil. Ona pa, ničvrednica, se dela za svetnico . . . Moram pa priznati,, da je mlada in lepa." Po vsem tem izbruhu besedi sem moral naposled pristati, da izvršim to nalogo: da pospremim gospodično Viktorijo Montoalto na eden ali drugi način iz Viareggia! Ko sem drugi dan v hotelski knjižnici zagledal Viktorijo, sem bil takoj ves očaran. Vse sem bil že premislil, kar bi ji imel povedati, ali pred njeno lepoto in ljubkostjo sem pozabil celo, kako se pišem. Sam pri sebi sem neprestano ponavljal: kje jo je vendar našel ta stari maček Lorenzo! Nazadnje sem se vendar odločil, da se ji približam. "Oprostite, ali ste vi gospodična Montalto?" "Da, sem," odvrne ona in me radovedno pogleda. "Ako mi dovolite, bi vam imel nekaj reči. Tiče se mojega sorodnika inženirja Lo-renza Pozzi. . ." "Kaj, vi ste sorodnik gospoda Pozzija! Vi ste torej tisti Andrej Balastri, slavni kapetan!?" In prisrčno se je pri tem nasmejala. Potem mi je podala roko. Prijel sem za njeno roko in pogledal nekoliko bolje to deklico, vedro, svežo, ljubko. Kaj, ta da bi bila ljubica mojega strica! Uvidel sem, da je to nemogoče in že sem razmišljal, kako da ozmerjam tetko Dino zaradi njene ljubosumnosti. "No, kaj pa vam je povedal o meni vaš sorodnik?" je povzela ona prva. "Moja tetka .. ." sem začel jecljati. "Toraj, tudi vaša tetka je vmešana v to stvar!" Smejala se je na glas. Nisem imel poguma, da bi se še dalje pretvarjal: zbral sem vse sile in v naglih in pretrganih stavkih sem ji razložil sum tetke Dine. "Ljudje so prepričani, da ste vi ljubica mojega strica!" sem završil naposled ves oz-nojen. Preklinjal sem uro, ki me je privedla v Viareggio . . . Zakaj me gleda tako? ... Ali je morda vendar resnica? . . . "Ljudje imajo prav . . . Jaz sem ljubica vašega strica!" je odvrnila Viktorija mirno in dvignila pogled. Opazil sem, da se vsa rrese in pričakoval sem, da se zdaj pa zdaj spusti v jok. "Če je tako, potem sem pooblaščen, oprostite, da vam ponudim izvestno vsoto denarja pod pogojem, da takoj zapustite Viareggio." "Kdo pa vas je zato pooblasti?" . "Mislim, da to ni važrio za vas." "Dobro, že vem kdo je to. Samo nisem pričakovala, da boste vi . . . no nič ne de, jaz sem ljubica vašega strica in ostanem . . ." Moram priznati, da me je njeno iskreno priznanje osupnilo. Potem pa me je navdal srd. Kaj ji je vendar moglo ugajati na tem tepcu, stricu, Lorenzu? Takšna lepota. Je-dva sem čakal, da jo zapustim. Po obedu sem ostal sam s stricem Lorenzom. Na drugem koncu mize je .sedela Viktorija. "Ali poznaš gospodično Viktorijo?" "Poznam jo in vem, da je tvoja ljubica!" sem odvrnil jezno. .Stric Lorenzo je osupnil. "Kaj praviš, ona moja ljubica! In to praviš tudi-ti . . . Bedastoče!" "Kakšne bedastoče, to mi je priznala sama gospodična Viktorija." Stric Lorenzo se je dvignil, stopil je k Viktoriji in se vrnil z njo. "Zakaj ste mu to povedali? Kakšne šale so to?" je vprašal skoro strogo. "Zdi se mi, da se gospodična ni šalila; ona je govorila zelo resno!" sem pripomnil. "Govorila sem resno in odbila ponudeno mi svoto, da takoj zapustim Viareggio." Stric Lorenzo se je prijel za glavo. "Tvoji tetki se meša, ali tebi Andrej se meša še boli. Ta gospodična Viktorija je hčerka generala Montaldo, ki dospe nocoj v Viareggio." Nisem vedel kaj bi rekel. Najbrže sem bil v tem trenot-ku zelo smešen. "Andrej, v našem društvu moraš ostati samo tedaj ako takoj, še ta trenotek prosiš gospodično za odpuščanje, jaz grem, da poiščem neum-nico. . ." Ko smo postali samj,' sem prišel nekoliko k sebi in rekel: "Gospodična Viktorija, prosim, da mi oprostite. Ali istočasno vas prosim tudi, da mi poveste, zakaj ste se tako šalili, zakaj ste mi tako odgovorili?" "Zakaj? To vam moram takoj povedati! . . . Mislim, da je bolje, da jaz kakor vi pozabiva vse. . . Hočete?" Ponudila mi je roko, na katero sem spustil nekoliko poljubov. Ona ni ugovarjala. General je prišel še isti večer. Že pri večerji se je pokazalo, da sta on in stric Lorenzo stara prijatelja. To sem videl tudi naslednje dni, ker p ta bila vedno skupaj. Teta Dina, ki je videla sedaj pri čem da je, se je izgovarjala z glavobolom in je večji del časa prebila v svoji sobi. Tako s,va Viktorija in jaz po cel dan bila skupaj in sama . .. Šetala sva po parku kraj obrezane zelenike. Ona je dovolila, da sem jo prijel pod pazduho. Na koncu aleje sva se ustavila. "Viktorija, vi veste, da jutri odpotujem," sem začel tiho. "Vem." "Ne bi želel, da odidem predno vam ne povem ... da vas ljubim." Ona kakor da je čakala na te besede. Spustila je glavo na moje grudi in dovolila, da sem jo poljubil na usta. "Andrej, jaz sem te imela rada še predno si prišel v Viareggio. Tvoj stric Lorenzo mi je toliko pripovedoval o tebi, da sem naposled pristala, da te povabim . . . Prehitela nas je samo teta Dina." "Teta Dina bo zdaj mirna. Pojdiva, da ji sporočiva, da se ji ni treba več bati za svojega Lorenza, ker vzamem za ženo ljubico svojega strica." Oba sva se zasmejala in najina usta so se zopet zlila v dolg poljub. -o- obletnice odličnih amerikancev (Nadaljevanje iz -t. strani) izgubljeno premoženje. Njegov ljudemili načrt se je vres-ničil in posledica je bila ustanovitev kolonije (sedanje države) Georgia. Tudi nekoliko ljudi iz Nemčije in drugih dežel je Oglethorpe vzel s seboj. Angleški parlament je vetiral $50,000 v pomoč; povrh tega se je nabralo precej denarja iz privatnih virov. Dne 17. novembra 1732 je Oglethorpe odplul iz Angleške s 130 dolžniki-jetniki in dne 3. januarja 1733 dospel tja, kjer se danes nahaja mesto Charleston v South Caro-lini. Novi koloniji so dali ime Georgia na čast angleškemu kralju. Oglethorpe je skozi deset let osebno nadziral naselitev. Leta 1734 se je povrnil na angleško in prinesel s seboj nazaj 150 škotskih in nemških protestantov. Le to kasneje je sledilo 300 novih priseljencev. Precej verjetna je domneva, da se je med prvimi naseljenci Georgia nahajalo tudi nekolike Slovencev izmed onih slovenskih protestantskih beguncev, ki so bili pobegnili na Solnegraške in Nemško. Oglethorpe se je sprijaznil z Indijanci, odbijal je napade Španjcev, ki so bili naseljeni nedaleč od taih, Iti ko je leta 1743 povrnil za stalno ns Angleško, se je bila kolonija lepo razvalila. Dasi se ni Oglethorpe več povrnil v Ameriko, zanimal se je vedne za ameriške zadeve. Ko je prišel na Angleško prvi ame riški poslanik, Mr. Adams, je Oglethorpe bil prvi, ki mu je dal dobrošlice in ki mu je čestital na rešitvi spora med Ameriko in Angleško. 29. decembra 1800. Chas. Goodyear,, ameriški iznajdi-telj, se je rodil v New Haven, Conn. Oče mu je bil železarski industrijalec in ko je nje gova tvjrdka propadla, se je mladi Goodyear posvetil izdelovanju kavčuka (rubberV Ves čas je trosil z eksperimenti za zboljšanje indijskega kavčuka. V naravnem stanju je isti krhek v mrazu ir lepljiv v vročini. Po mnogih poskusih je končno iznašel takozvano vulkanizacijo, ki je omogočila sedanjo obsežne rabo kavčuka. Vulkanizaci-ja obstoja v tem, da se naravni kavčuk, zmešan z druge snovjo, pod visoko tempera turo spremeni v elastično, trajno snov, ki ni podvržen? nikakim spremembam vremena, skrtaka v oni kavčuk ali gumij, kakor ga danes poznamo. Dasi je bil Goodyear izobražen človek, on vendarle ni bil podkovan v kemiji in njegova iznajdba velike tajnosti vulkanizacija je bila le slučajna. Pa vendarle je on omogočil vso dosedanjo rabo avtomobilov in drugih strojev. Toda ostal je siromak dočim so drugi ogroipno obogateli z njegovimi patenti. Vedno je imel pravde vsled kršitve njegovih patentih pravic. Umrl je 1. julija 1860. -o- thomas edison hvali mladino. New York, 18. dec. Thomas Edison, slavni iznajditelj se je danes v pogovoru glede da- našnje mladine zelo pohvalno izjavil o današnji mladini. "Mladi ljudje," je povedal Edison, "danes ne le, da ne zaostajajo, pač pa je njih morala mnogo boljša kot je pa bila morala njih očetov in starih očetov. Tudi je današnja mladina mnogo bolj zdra va, ker se zabava s športom, poleg tega je pa današnja mladina mnogo bolj inteligentna kot mladina pred 50. leti. Nekoliko več spoštovanja od strani mladine napram starejšim, pa ne bi prav nič škodovalo. V splošnem je pa današnja mladina dovolj moralna, zdrava in civilizirana. BOŽIČNA RAZPRODAJA ZIMSKIH SUKENJ Vse zimske suknje za žene in dekleta štev. 16 do 48 morajo biti razprodane, ne gledajoč na zgubo ali dobiček, po sledečih, nižjih kakor tovarniških cenah: Ženske suknje, do sedaj $18.00 do $22.00, sedaj samo .........$14.75 Ženske suknje, do sedaj $25.00 do $30.00, sedaj samo .........$19.95 Ženske suknje, do sedaj 539.50 do $45,00, sedaj samo .........$29.95 Ženske suknje, do sedaj 550.00 do $55.00, sedaj samo .........$39.95 ženske suknje, do sedaj $59.50 do $75.00, sedaj samo .........$45.00 Ženske suknje, do sedaj $80.00 do $85.00, sedaj samo .........$55.00 Nekoliko sukenj pripravnih za vsak dan ali za v tovarno iz jako trpežnega blaga, ne najnovejše mode, vredno $15.00 do $25.00, sedaj samo $5.95 Tudi vse suknje za deklice štev. 3 do 16 dobite sedaj pri nas po skrajno znižanih cenah. Kupite sedaj in ne odlašajte za pozneje ker tudi pozneje ne boste dobili nikjer tako fine in trpežne suknje po tako nizkih cenah, kakor dobite iste sedaj pri nas. BENN0 E. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti S. N. Doma. ( 17. 20. 22) Svetilka za očeta, bridge svetilka za mater, namizna svetilka za brata, par budoir svetilk za sestrico — in sploh električna svetilka za vsakogar in vsako priliko. Ako pride sploh kako darilo v hišo, ki bo vzbudilo veselje in krasoto vsakomur, in ki bo obujal spomin na vas vselej, tedaj je to električna svetilka. THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY AKO ne veste, kaj bi dali za Božič, tedaj pomnite, da ni nič lepšega in bolj prijetnega kot električna svetilka! 7 rs v»v Za Kožic -- Dajte električno svetilko! NORWOOD 'The "Blue Eagle* VVILLIAm"ru$S£LL, ROBERT edeson and george o'brien/*mihe SLUE eagle .-4 iV/Ll./AM FOX SUPR£-M£ ATTRACTION • • Popeljite se z George O'Brien po sinjem morju! Oglejte si strahovito pomorsko bitko! Bodite priča silnemu dogodku, ko je velikanska oklopniea napadena od sub-marina. To je življenska zgodba mestnega in pomorskega življenja. NIKAR NE PRIDITE k tej predstavi, ako imate mehko srce. Kajti kri vam bo zaplamtela v žilah od prvega prizora naprej in čudili se boste do konca kot še nikdar prej. Poleg tega kažemo tudi sliko "Millionaires", v kateri nastopi George Sidney. I-Iumoristična drama iz življenja novih milijonarjev, ki skušajo udreti v moderno višjo družbo. Ves svet se smeje nerodnim, trapastim bogatinom, ki so dobili milijon-takorekoč preko noči in niso znali kaj narediti z denarjem.