Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarca". m * »mit rfff > GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, Sv P. * "Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi. fTEV.—NO. im Entered M ••cond-cla.. mttUr D«c«mb«r i. 1»0T. at t h« po 11 offlr« al dkm IS.. «Mar tk« Act of Caa*r«M of lUr.ih Srd. Ik7». CHICAGO, ILL., 18. APRILA CAl"KI1. 1H.) 1929 LETO—VOL. XXIV. razočaranja volitve u ČEMU VOLILCI OSTAJAJO "DOMA"? Privatni interesi v skrbeh radi ljudske \ brezbrižnosti za volitve. -Ko-rupcija triumfira Nad dvajset milijonov dolarjev za volilno kampanjo — v borbi med kandidati dveh Strank, republikansko in demokratsko, ki sta eno. Štirinajst milijonov dolarjev potrošenih v agitaciji za dva predsedniška kandidata, Hooverja in Smi-tha. Stotisoče za posamezne demokratske in republikanske kandidate v senat, za gover-nerje, kongresnike itd. Prava povodenj denarja v volilni kampanji! Knjige, pamfleti, le-godbe, radio, shodi, veliki oglasi v časopisju širom dežele, visoko plačani kampanjski ravnatelji, publicisti itd. V ospredju kampanje sta bila dva vprašanja: prohibicija in vera. Vprašanje prohibicije je "vprašanje" že v vsaki volilni kampanji. Novembra lansko leto pa je ljudstvo drlo na volišča tudi radi—vere. Dvajset milijonov dolarjev je stalo kapitaliste, ki so financirali kampanjo republikancem in demokratom, da ljudstvo ni izvedelo resnico o prohibiciji ter o vzrokih brezposelnosti, in da se ni poučilo, kako se lahko v tako bogati deželi kakor je ta res ustvari blagostanje. Stotisoče premogarjev in njihovih družin je v bedi. Tisoče in tisoče tekstilnih delavcev živi v razmerah Hauptmannovih tkalcev. Več milijonov brezposelnih. Plače milijonov neorga-niairanih delavcev se nižajo. Organizirani poklicni delavci, ki imajo več ali manj visoke mezde, delajo nestalno. Na borzah uganja špekulacija svoje orgije. Filmi, literatura, ča-aopisje, radio—vse tekmuje za profitom! Kuga korupcije se bolj in bolj širi. V imenu prohibicije divjajo fanatiki in kru-ki nad ljudmi, ki so trezni, toda ne verujejo v take zapovedi. Po prošlem novembru se je vršilo že mnogo volitev v raznih krajih—istotako prej. Le malo volilcev se udeležuje glasovanja. Dobri ljudje, ki "politizirajo" v člankih kot demo-kratje ali republikanci, vprašujejo: "Cemu toliko brezbrižnosti med poštenimi državljani?! Samo tisti, ki jih pridobe kruki, in mal odstotek opozi-cionalcev, se udeležuje volitev, in kruki so izvoljeni. Kam to vede? ..." Državljan, ki čita svoj dnevni časopis, mogoče celo dva ali tri, ki posluša politične orator-je na radio, si misli: "Cemu bi si tratil čas! Kriče drug proti drugemu, zmerjajo se z graf-tarji in kruki, očitajo si vse mogoče grehe, ko pa »o volitve končane, si drug drugemu Čestitajo, hodijo drug k drugemu v posete, in si sporazumno dele službe ter priložnosti za graft." Volilec to ve, in je vsled tega indifirenten za volitve. Toda —čemu se ne posluži stranke, ki ni zgrajena na korupciji? Cemu se ne obrne k onim, ki mu kažejo resnico jasno pred očmi? Vzrok je—dvajset milijonov dolarjev! S to ogromno VKtto je ameriški kapitalizem v stanju premotiti volilce, da obrnejo vso svojo pozornost aanj, da se tarejo po ulicah, drenjajo v dvoranah in arenah, da se pričkajo pri delu, da se mož krega s svojo ženo, da se celo pobijajo med seboj, in potem, ko pride dan volitev, čakajo v napetem pričakovanju, kdo bo zmagal: Peter ali Pavel; Hoover ali Smith; Emerson ali Small; Jones ali Johnson. Ljudje kipe pričakovanja, v krogih borzjanov pa je mala skupina, ki mrzlo kalkulira: Mi zmagamo v vsakem slučaju, toda stane nas toliko in toliko." V Zedinjenih državah zmaga vselej kapitalizem, neglede, ali "dobi" republikanska ali demokratska stranka. Obe sta služabnici enih in istih interesov. Dolarji odločujejo. Po volitvah pa pride "streznje-nje". Ljudje pričakujejo, da bi se morali republikanski in demokratski prvaki tepsti i po volitvah, a mesto tega si čestitajo in si dele—službe. Hoover bo v južnih državah te mesece "reformiral" republikansko stranko. Z jasnimi besedami se to pravi, da ne bo volitvah yy NAPETOST ODNOŠAJEV NA HRVATSKEM Politični umor v Zagrebu (Izvirno.) PO \JOUT\JAH SCOAJ PO VOLITVAH 3VA LAK KO ZOPE T PRIJATELJA IN POMAGAVA DRUG DÄÜ6EMU - JE DOHODKOV/ Z A OB/\ Orr v Chicago Tribua«. — Za Prolatare* prerisal K«Ux Rostna. več za "nigre". Hoover je obljubil ameriškim velebankirjem in industrialcem še večjo "pro-speriteto", torej vse natančno tako kakor žele gospodje, katerih program je v denarni mošnji. Niso potrošili zamanj dvajset miiljonov. V tem ali onem mestu volijo župana in občinski svet. Vsi v uradih so kruki, in listi obeh strank agitirajo proti njim in za "boljše može", ki pa morajo biti istotako demokratje ali republikanci. Ce se dogodi, da so izvoljeni, se izkaže, da niso nič boljši od prejšnjih. In ljudje pravijo: "Vraga, vsi so e-naki!" Največkrat pa se dogodi, da ostanejo na površju prejšnji. Listi so opisali vse njihove grehe, a vzlic temu so izvoljeni. In po volitvah pišejo uredniki v člankih, da se velika večina dobrih volilcev ni poslu-žila svoje pravice in vsled tega so ostali v uradu, ali pa prišli vanj, nizkotni tipi. Umevno, da je to res problem, ki zahteva razmišljanja. Rešen pa ne bo prej, da se ta armada indiferentnih državljanov zgane ter gre na volišče in glasuje za stranko, ki ne plava v dolarjih in ki je še povsod pokazala, da je sposobna izvesti reforme celo v krajih, kjer so ji bile delane navidezno nepremostljive ovire. Ameriško ljudstvo bo dobilo pravo zanimanje za politiko in za volilno pravico šele tedaj, kadar se večje število volilcev odloči za socialistično stranko. To vedo tudi v pisarnah republikanske in demokratske stranke," in v uredništvih listov, toda ker ni v njihovem interesu priznati resnico, je ne priznajo. Dvajset milijonov dolarjev v volilni kampanji ne potrošijo zato, da bi ljudstvo glasovalo za socialistično stranko, pač pa obratno. In kadar pride vsaj par milijonov ljudi do spoznanja te «.nic«, w začne preobrat v ameriški politiki. Z OPOZICIJO V NORIŠNICO Diktatura je vedno v pravem Juan Vincent Gomez, diktator Venezuele, si pomaga z vsemi sredstvi, da se obdrži na površju. Moéke, kadar jih zaloti v "opasni" opoziciji, usmrti, ženske poSlje v norišnico. Gomez je krut, brezobziren, ki nasrtopa proti nasprotnikom z najbrutalnejšimi sredstvi. Novembra prošlo .leto je poslal krdelo visokošolcev vsled njihovega uporniškega duha na prisilno delo v nezdravo divjino. Izpostavil jih je malariji ter drugim boleznim, da so iz mladih bitij nastale pravcate človeške razvaline. Okrog tri sto dijakov je bilo prizadetih. Podpisali so proglas proti diktaturi ter zahtevali osvoboditev političnih jetnikov. Vsaka pomoč ali akt usmisljenja napram njim je prepovedan. Ljubezen do bližnjega je pa tu in taim vendarle jačja kot taka zapoved. Teh ruševin, o katerih poroča Leigh Stevenson, da so brez obuval, brez srajc, brez brivskega orodja in brez vsakih higijeničnih pripomočkov, se je usmililo nekaj žensk in so jim skušale olajšati gorje. Ko je diktator to izvedel, jih je 25 izmed njih poslal v blaz-nioo. Ženske se sedaj lahko vprašujejo, kdo Je blazen, in je logično, da ne prištevajo sebe med blazne. Toda inoč pošiljati ljudi v blaznico ima Gomez, ne pa u-porni dijaki in u-smiljene ienüke. Kakorkoli je to krivično, "diktatura je vedno v pravim". Civilna vojna v Mehiki Civilna vojna v Mehiki, ki traja že par tednov, je pokazala, da uporni generali vzlic svojemu velikemu številu ne morejo vreči dežele tako iz tira kakor nekoč. Največja ne-prilika zanjo je destruktivnost take vojne. Uporniki razdirajo železniške proge in mostove, ob enem se troši stotisoče dolarjev na obeh straneh v medsebojnem klanju. Stiriinštiri-deset generalov je prestopilo v "revolucijo". Eni so bili že zajeti in po vojnem sodu ustreljeni. Radi par krogelj, ki so priletele na ameriško stran z mehiške meje, so Zedinjene države koncentrirale velike čete vojaštva z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki za vojeva-nje. Vendar pa ta revolucija še ni zadosten vzrok za ameriško intervencijo ter okupacijo Mehike. Ako bi mehiški rebeli vedeli, kako malo služijo s takimi puči interesom svoje dežele, se ne bi igrali tako opas-no. __ ODVETNIKI V NEW YORKU SE ZDRUŽUJEJO PROTI PROHIBICIJI. Okrog 400 pravnikov v New Yorku je osnovalo Prostovoljno korporacijo odvetnikov, katere namen je braniti ljudi pred prohibicion.stičnim zakonom in agitirati med pravniki drugod po Ameriki, da se pridružijo zvezi v opoziciji proti 18. amendmentu._ VELIKI DOBIČKI GENERAL MOTORS KORPORACIJE. General Motors korporacija, ki je J. P. Morganova ustanova, je napravila v desetih letih nad eno milijardo dobička, kar znači, da je nekaj milijonarjev še bolj pomnožilo svoje milijone, delavci, ki so jih spravili skupaj, so pa še vedno delavci. CIRILICA AjJUMNICA Dvojni9 ali skupni prazniki Diktatura v Jugoslaviji ima opraviti z mnogimi težkočami, ki so zanjo težkoče zato, ker jih je obljubila rešiti. Parlament jih ni mogel, in kralj si je mislil, da bo njemu laglje. In res je pod pritisfleom razmer ukrenil brez daljših prerekanj lahko marsikaj, kar ne bi bil mogel pod Koroščevo ali kako drugo vlado poprej. V Jugoslaviji je danes uraden jezik v glavnem le srbo-hrvatski. Na Slovenskem se lahko izhaja tudi s slovenščino. Povsod pa se mora rabiti pri napisih, in marsikje na uradnih dokumentih poleg latinice tudi cirilico. V Srbiji prevladuje cirilica popolnoma. Cemu je za en jezik treba dvojnih črk? Cemu naj se jih otroci uče, ko bi jim vendar ene zadostovale? Zakaj naj se troši stotisoče vsako leto vsled te "dvojnosti" po nepotrebnem? In kralj je ukrenil, da se cirilico odpravi. Listi v Ameriki so to zabeležili z nekaj vrsticami. To ne gre tako naglo in je še vprašanje, če bo v Jugoslaviji sploh odpravljena v eni ali dveh generacijah. Isto je s prazniki. Katoličani imajo svoj božič, velikonoč itd. na svoj koledar, pravoslavni na svojega. In trgovci ter delavnice v mešanih verskih krajih so radi obilice praznikov v zadregi. Drezali so v kralja, češ, sedaj si diktator, izenači koledar, da ne bomo imeli dvoje uknjiževanj na dvoje datumov sa en in isti dam, in da ne bo toliko praznikov po nepo- Sef vladnega časniškega koncema v Zagrebu, novinar Tojiika Schlegel je padel dne 22. marca v ozračju političnih napetosti smrtno zadet z dvema streloma atentatorjev. Na pogreb mu je poslal ministrski predsednik general Živkovič venec z napisom: "Prijatelju Schleglu — Pera Živkovič", kralj Aleksander pa je napisal na venec: "Toniku Schlegu— Aleksander". Za morilcem je policija razpisala nagrado 200,00 din . . . Tonika Schlegel je bil sin grofice Wurmbrandtove iz starega nemškega plemstva, ki se je omožila z veleposestniškim upraviteljem. Vzgojili so ga v samostanih in zlasti pri jezuitih v Innsbrucku. Kot katoliški duhovnik je služboval v svoj-stvu vojaškega kurata in kot dvorni kapelan. Lep, visok človek. Ljubezen ga je speljala, da je zapustil duhovniški stan in izstopil iz katoliške cerkve. Da se je mogel oženiti, je postal evangelik-luteran in —novinar pri Agramer Tag-blattu. Tega je približno 16-17 let. V žurnalistiki se je Tonika Schlegel pokazal v polni vrednosti. Njegov slog, način dela, hitro doumevanje položaja, fin nastop in—bivši oficir in aristo-krat je bil kmalu v prvih vrstah zagrebških novinarjev. Politično je stopil takrat v vrste hrvaško-srbske koalicije,— po vojni med demokrate, ali jih je kmalu opustil in igral vlogo, ki mu je imela prinesti sijajno karijero in ki mu je prinesla— smrt. 2e nekaj let sem je vodil Tonika Schlegel časnikarski koncem "Novosti". Svoj čas, ko so radikali začeli paktirati s pokojnim Radičem je bil Schlegel eksponent — Beograda ir zaupnik — Radiča. Jezuitska šola ga je usposobila za tako vlogo. Takrat so pripovedovali, da je Beograd gmotno podprl Schleglov koncem, ki je bil poprej na šibkih nogah. Govorilo se je tudi pozneje, da generalske vlade, ki jih je pokojni Radič predlagal, niso izrasle v Stepana Radiča možganih, ampak da jih je pok. Schlegel inspiriral. Bodi kakorkoli: režim od 6. januarja 1929. je imel takoj v Schleglu vnetega zagovornika in propagatorja. Pravijo, da so gg. Frangeš, Svrljuga, Mažuranič in Drinko-vič ministri po Schleglovi zaslugi. Prostozidarska loža, ki ji je bil pokojni Schlegel visok funkcijonar, je po svojih zvezah uspela. V nacijonalnih hrvatskih krogih, ki ne morejo razumeti, da še ni kažnjena smrt Stjepa-na Radiča in njegovih tovarišev in katerih razpaljene možgane še vedno ne morejo priti v normalno stanje, je bilo seveda mnogo nezadovoljnosti proti Schleglu. Zadnje mesece je dobival razna pretilna pisma, kjer so mu neznanci grozili s smrtjo. Na videz pokojni Schlegel ni kazal strahu, ali dejstvo, da je tri dni pred atentatom napisal testament, pove, da je v notranjosti resno računal s položajem. Policija je zmrzlično napetostjo iskala krivce. Govorilo se je v dnevih senzacije mnogo in aretiranih je bilo nad 200. Fakt je, da bo še precej Save izteklo v morje, predno bodo pozabljeni in preboljeni dogodki minulih let.—Atentati so le memento za zdravnike in kažipot za diagnoze. Po navadi pa se vidi le dejanje kot tako, in ne—miljeja, iz katerega se porajajo. Koncem časopisja "Novosti" v Zagrebu bo odslej vodil brat pokojnika Josip Schlegel in isti možje, ki so bili do sedaj sotrudniki pokojnika. V Zagrebu in po Hrvaškem je časopisje tega koncema zelo razvito, ker je bilo urejevano po potrebah instinkta najširših množic. Za razvoj teženj sedanjega režima je smrt Tonike Schlegla težka izguba. 736,321 OTROK ROJENIH V AMERIŠKIH BOLNIŠNICAH TEKOM PRO-SLEGA LETA. trebnem. Kralj se je najbrž malo popraskal, premišljeval, in ker se mu >e zdel predlog zelo pameten, je povprašal pravoslavne cerkvenjake, kaj mislijo. "To je katoliška propaganda," so mu odvrnili. "Cemu pa se niso kregali pod Avstrijo, saj so tudi pod njeno vlado praznovali svoje blagda-ne vsaki na svoj koledar! Ne dovolimo spremembe!" Beda-sto je vse to, toda takih neumnosti niti diktatura, pa čeprav bi imela dobre namene, ne odpravi z ukazi. Treba je pouka in še več pouka—kar edino zaleže. Ampak učiteljev, ki bi{ dali potreben pouk—teh se ne( iztresa iz rokavov ne "v demo-, kracijah", ne v diktaturah. « Za babice so časi čezdalje slabši. Več in več žensk gre za porod v bolnišnice, kjer imajo boljšo oskrbo nego doma, razen tega je zdravniška in strežniška pomoč vedno blizu v slučaju potrebe. Leta 1928 je bilo v ameriških bolnišnicah rojenih 736,321 otrok, kot pravi statistika, katero je objavila American Medical Association. Vseh bolnišnic je bilo prošlo leto 6,852, ki imajo blizu 900,-000 postelj. Skoro vse imajo posebne oddelke za porodnišnice, in nekatere bolnišnice služijo samo temu namenu. Ako ste prejeli "Proletarca" na ogled in vam ugaja, prosimo, pošljite naročnino. (¡lasoon iz Iflctscgia Q i barija NAŠE KONFERENCE V nedeljo 28. aprila v Pittsburgh Čemu konference J. S. Z.? Nič čemu, kajti brez vsakega dokazovanja je jasno, da so našemu ljudstvu potrebne. Na njih se združuje, na njih izmenjujejo svoje misli predstavniki klubov, podpornih in kulturnih društev. V enih krogih se propagira ustanovitev slovenske narodnjaške zveze, ki naj bi vključevala vse slovenske organizacije. Razume se, da bi taka zveza ne bila delavska po « duhu, pač pa buržvazna—pri-repek politike kapitalističnih strank, pobarvan s peno slovenskega narodnjaštva ameri-ško-slovenske sorte. Konference JSZ. združujejo v svojem delokrogu vse organizacije z delavskim mišljenjem. One ne odklanjajo narodno delo, kajti one ga VRSE, toda tako, da je delavstvu v korist, in zato odklanjajo politiko pustolovcev in cheap politišnov. Pod okriljem Izobraževalne akcije JSZ. je mesto za vsako slovensko kulturno in podporno društvo, in vsako, ki hoče gladiti pod k medsebojnim zvezam, enotnosti ter boljšemu u-dejstvovanju, ji pripada. Pre-- pričani smo, da je še mnogo organizacij, ki ji po duhu ne nasprotujejo, da pa ne pristopijo, | so vzrok gotovi predsodki. Te je treba odstraniti, kajti združenje ter skupno delo bo v korist celoti. V nedeljo 28. aprila ob 9. dopoldne se vrši konferenca JSZ. v Slovenskem domu na Butler Streetu v Pittsburghu za zapadno Pennsylvanijo. Klubi, društva, posamezniki—zberite se tega dne v čim večjem številu, sodelujte v razpravah, napravite potrebne zaključke, in jih potem izvajajte, da dobi naše organizirano življenje vso potrebno aktivnost za uveljavljanje. Popoldne bo v isti dvorani shod, na katerem nastopijo slovenski in agleški govorniki, in v kolikor bo izvedjivo, se bo odbor potrudil, da bomo imeli na programu tudi nekaj drugih točk. Konferenca 26. maja v Barbertonu. s Clevelandsko okrožje ter naselbine Barberton, Girard, Warren in druge bodo imele konferenco J. S. Z. v nedeljo 26. maja v dvorani društva "Domovina". Apeliramo na društva vseh naprednih jednot in zvez in na delavske kulturne organizacije, da izvolijo zastopnike za to zborovanje. Na dnevnem redu bo poleg drugih točk razprava o našem tisku, o kulturnem delu, o agitaciji, nadalje kako uveljaviti delo Izobraževalne akcije tudi po di-striktih, čuli bomo poročilo tajnika, zastopnikov klubov in društev, poročilo organizatorja, agitatorja itd. Konferenca v Bridgeportu dne 23. junija. 4 Konferenca JSZ. za vzhodni Ohio ter West Virginijo se bo vršila v nedeljo 23. junijk v slovenski dvorani na Boydsvillu blizu Bridgeporta. Potrebno je, da se na taka zborovanja pripravimo s poročili in referati, ter da pridemo z načrti, to je takimi načrti, da jih potem tudi lahko izvedemo. Zato so zborovanja, toda če hočemo da kaj zaležejo, je potrebno izvesti njihove sklepe. i Konferenca za severni Illinois in Wisconsin. Konferenca JSZ. za severni Illinois in Wisconsin se vrši šele septembra. Potrebno je, da se zanjo čimprej določi datum, in da se jo organizira v veliko manifestacijo našega delavstva v tem kraju. Ob tej priliki naj se izvede tudi mešan program, npr. kaka krajša igra, muzikal-ne točke itd. Naša konferenč-< na zborovanja naj postanejo enote, v katerih bodo delovale in imele besedo vse naše delavske organizacije podpornega in kulturnega značaja poleg klubov JSZ. _. • - ' potrudil, da sta bili že prvi šte- sedaj. Zeiim le, da bi se števi-vilki novega formata mikavno *o njegovih naročnikov čimbolj urejeni« Poraja se mi vpraša-1 pomnožilo, da bi ga mogli še nje, ali pa bo mogoče list V tej' bolj izboljšati.—Fr. Žagar, velikosti tudi vzdrževati? Res,I ——— ne preostaja nam drugega kot DETROIT in NJEGOVA SLOVENSKA NASELBINA. Detroit, Mich.—Naše mesto da se obljubo izpolni ter agitacijo poveča. Koliko, sodrugi pri listu, je treba novih naročnikov, da se tolikšno povečanje ohrani? (Najmanj pet sto več. —Uprav.) Drugo vprašanje je, ali bo mogel samo en urednik napolnjevati tako obsežen list v dveh jezikih z dobrim gradivom? Meni se zdi, da mora delati za dva in zelo trdo, kajti znano mi je, da je imela bivša "Radnička Straža", ki je bila osem kolon imenujejo z raznimi imeni: Av-kraljestvo, mesto naglega razvoja, mesto žeje (kajti takoj na ono stran je mokri kanadski Windsor) in še več visokodone-čih in sarkastičnih nazivov. Detroit ni zvan po krivici "mesto naglega razvoja". Nebroj mogočnih tovaren vsenaokrog, in z malimi izjemami vse izdelujejo avtomobile ali pa potrebščine zanje. Mnogo se čita o manjša kakor je sedaj Proleta-, detroitski prosperiteti, ki pa za delavce ni nič večja kakor za delavce v drugih industrialnih rec, oziroma bila je tolikšna kakor Proletarec do decembra 1918, dva urednika, ki sta bila Cvetkov in Kutuzovič ter u-pravnika Zikiča. Sodrugi, pomisliti moramo, da samo dve osebi za izvrševanje dela v uredništvu, upravni-štvu in tajništvu zveze ter Izobraževalne akcije ne zadostu-jeti. Povečajmo dohodke, da se bo moglo najeti še eno moč. Medtem pa imam upanje, da se bo za Proletarca obrnilo marsikaj na boljše, in da ga zopet naroče vsi oni, ki so že kedaj bili naročniki, in tisti, ki še niso bili.—Nace Zlemberger. SPREMEMBA NA BOLJE. Lat robe, Pa.—Ko sem čitala v zadnji marčni številki "Proletarca", da bo oblika listu spremenjena s prvo izdajo v aprilu, sem ga težko pričako- TU-IN-TAM. Col lin wood, O.—Pravijo, da bi bilo dobro, če bi organizirali slovenski politični klub. To je baje edini način, ki bi pripomogel, da bi izvolili v tem okraju našega rojaka v mestno zbornico. Kluba imamo dva—št. 27 na St. Clair in št. 49 v Collin-woodu, oba JSZ. in oba sta politična, ampak je križ to, da sta socialistična. Pa kaj zato! Saj je socialistična stranka edina, ki reprezentira delavstvo. In ali nismo Slovenci povečini delavci ! Če ste v Collinwoodu pripravljeni delovati v delavski politični organizaciji, pridite v naš krog v nedeljo dopoldne 5. maja v Slov. del. dom, kjer zboruje klub št. 49 JSZ. s Cleveland potrebuje jako so mestih. Množice delavcev pri-1cialistično organizacijo z ener-hajajo sem radi velike reklame 1 iz vseh krajev dežele, da si pomagajo. I\}skušajo srečo na lovu za delom, ga ne dobe, ali pa zelo slabega in se potem razočarani vračajo. Plača nekvalificiranega delavca je z o-zirom na veliko draginjo mi-zerna. iz mirnim gičnim zastopstvom v mestnem svetu. Brez socialistične opozi-, ja je, da bi zahajal v vsako slo-cije sta demokratska-republi- 'vensko hišo.—Paulina Vogrich, kanska stranka v stagnaciji ter Milwaukee, Wis. do cela izročeni graftu. Ljudstvo nima od njune politike ničesar razen davke. Par naročnikov imamo tudi v mestecu Argo, 111. Zadnjič kliče telefonično v urad rojaki-, Socialistična stranka v Cle- nja; "Čemu ne ustavite Prole- mi ga ne beremo, kajti imat» I dva angleška lista! Samo an ' gleško beremo!" Kajpada, « Sedeminsestdeset naročnin' ll8t ne »orimo pošiljati onim izkazuje seznam pod naslovom j noi«jo, najmanj pa hoče "Agitatorji na delu", priobčen inl}ü slovenske famili v zadnji številki. Koliko ji bo' j?» kl imajo kar dva angleški lista in samo angleško "bere jo". James Dekleva, Gowanda N. Y., pošilja tri celoletne naročnine. Pravi, da je agitaciji za Proletarca težka zato, kei je socialističen list. Ljudje i-majo predsodke, ki so jih do-bili vsled verske vzgoje, ali pa iz delavstvu sovražnih časopisov. Lawrence Selak, Sta* City, W. Va.. pošilje dve naročnini, L. Britz, Lawrence, dve, Jos. Britz, Export, eno, in A. Mravlje, Cleveland, eno. • ¡Frank Novak, Los Angeles, poroča, da mu novi Proletarec nadvse ugaja in da bo agitiral zanj med rojaki. Naročil je Koledarje in obnovil naročnino. Jos. Skuk, Cleveland, pa pravi, da ne bo čestital k spremembi, ker je še vedno mne- prihodnji teden? * Takoj ko sem dobil Proletarca v novi obliki sem mu pridobil dva nova naročnika, je sporočil Fr. Žagar iz Terre Haute in seveda priložil naročnini. Red Lodge, M on t. — Prejel sem 10 iztisov Proletarca v novi obliki. Prosim, pošiljajte mi jih po 10 izvodov še nekaj tednov.—K. Erznožnik. • — List, kakršen je sedaj, mora vplivati dobro na čitatelje, tudi če ga niso navajeni. Zelja mo- čji meri premogarji iz držav Kansas in Pennsylvania, in pa rudarji iz "Copper Country" (Calumet in okolica) ter tudi rudarji iz železnega okrožja Minnesote. Posebno mladine je mnogo došlo. Starejši slovenski naseljenci, ki so tu že vrsto let, so po večini precej dobro situirani. Imajo dobre pozicije in jih je precej na odgovornih mestih. Gospodarsko in politično se detroitski Slovenci vala, in mislim, da enako vsi drugi naročniki in čitatelji | iVboljslabo udejitvujemo. X>£ ................ stoji že dolgo klub št. 114 JSZ., PRVOMAJSKA SLAVNOST KLUBOV J. S. Z. NA UNI-VERSALU IN CLINTONU. Universal, Ind. — Borba za življenski obstanek je danes v premogarskih krajih, kot so hpr. v Indiani, težja kot kedaj poprej. Nekaj rovov sicer o-bratuje po par dni v tednu, eni parkrat v mesecu, večina pa jih počiva že več let. Nekdanja živahnost, ki je bila svojstvo teh krajev, je že davno izginila. Kakor vsako leto, tako bosta tudi letos skupno praznovala Prvi maj. kluba JSZ. na Uni-versalu in Clintonu. Slavnostna priredba se bo vršila na Uni-versalu na znani Osepovi (Boštjanovi) farmi. Indijanca smo za letos potisnili na stran, torej veselje in družbo nam bo delal razvesel- jujoči gost iz Kalifornije. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Zelo ljubo nam bo, če se zopet snidemo z našimi "izseljenci", ki so se nastanili največ v mil-wauški-westalliški naselbini, kajti tam je mnogo naših nekdanjih sodrugov premogarjev. Mi praznujemo Prvi maj na dne prvega maja, ki bo v sredo. Ne pozabite biti zgodnji, kajti mi bomo čakali, da nam kdo ne uide na delo. Slava delavskemu prazniku Prvemu maju, in na svidenje! Frank-Juvan, tajnik kluba št. 238. • DA LIST OBDRŽIMO V TEJ VELIKOSTI, JE TREBA VEČ AGITACIJE! Glencoe, O. — Proletarec se ljudem vsled povečanja in nove oblike dopade, in jaz jim ne u-govarjam; čeprav mi je bila revija ljuba, sem zastopal mnenje, da se večini ustreže. U-prava, kot vidim, je list res jako povečala, in urednik se je Tole mi ne gre v glavo: Kako to, da so nadi Slovenci tako drug zoper drugega, da se tako neizmerno sovražijo, in da je med tolikimi tolikšno pomanjkanje vljudnosti in olike?! Nobene medsebojne zaupnosti, nič bratstva, pa imamo toliko bratskih organizacij kakor noben drug narod! Brat tukaj, brat tam, brat vsepovsod—ampak kakšni bratje! Le zakaj se ne bi mogli nekoliko boljše razumeti med seboj, čemu ne bi mogli biti vlj posebno na_ nik Metal Polishers unije; Jos. še stare mamite Vidim jih y Martinek, urednik češkega ted- Rru^ah> ko kramljajo o misijo-nika Amencke Delnicke Listy; nu gospodih pridigarjih, spo-David Solomon, Henry Kuli- vedi in Rrižu (vge imajo že po man in Sidney Yellen. Kullman križev). Oh, kako srečne !Ka ' Mllwaukee, Wis., je naro-bo posvetil ves svoj čas v prid go! Tudi jaz j pre'važam jih za č,1° Prv<>majsko številko Prole-kampanje. Glavni stan soc. 7c y cerkey in [z cerkve ¡n §ogate kočije, ali se je vozil tudi Kristus tako ošabno v kočiji?" V odgovor pa je zadonel zopet mejklic: "Gospoda, kaj ste prijahali vi n* samih oslih?" Glasen smeh je zabučal na ta odgovor, ki je prihajal kmetom prav iz srca, kaiti na župnikove konje so bili prav posebno ponosni. Ako bi bil zaklical te besede kmet, se mu ne bi dobro godilo, tako razburjeni so bili društveniki vsled motenja. Prišle pa se od moža s polno brado in zlato obrobljenimi naočniki, ki je bil za celo glavo večji, kakor ljudje vse okolice. Komaj je dosegel predsednik toliko miru, da se ga je razumelo, je s precej nesigurnim glasom dejal orjaku: "Opozoriti vas moram, da je naš shod liberalen; sodeč po Vaši izjavi pa ste klerikalen farški hlapec in zato Vas pozivam, da takoj zapustite shod." Velikan pa se je zasmejal na ves glas. "Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi me bili prištevali klerikalcem;' najmanje pa bi bil pričakoval kaj takega na shodu, na katerem sem najbrže edini protestant." Zbegani so zijali liberalni gospodje na protestanta, ki jim je tako zmešal štreno. "Gospodje naj mi dovolijo, da se predstavim. Ime je brez pomena; po poklicu sem gimnazijski ravnatelj, pa sem prišel na počitnice v ta prelepi kraj vaše krasne dežele. Po mojem mišljenju pa sem mnogo liberalnej-ši nego vi, gospoda. Vem, da cenite visoko pruskega šomastra. In zato Vam pravim: Ako nimate boljšega programa, nego psova-ti pope, je škoda, da ste prišli tako od daleč. V kratkem času sem spoznal tukajšnje prebivalstvo, ki je v resnici bolj liberalno, xakor mi vsi skupaj. In da je res tako, čeravno ni vpisano v vaše društvo, je edino zasluga župnikova. Tudi tukaj kakor povsod prihajate za nekoliko ur prepozno. Ako bi bili priredili vaš shod pred petimi leti, ko je bil še stari župnik tukaj, bi bila naredila vaša gesla vtisk, proti sedanjemu župniku pa rabite zastonj vaš smodnik. Kot protestant vam lahko pošteno pravim, da bi bil vesel, ako bi imeli na Pruskem tako resnično liberalno pastorje, kakršen je gospod župnik v Gospojni." Glasno, dolgotrajno pritrjevanje je sledilo tem besedam in ljudje, ki so prej še vedno nekam plaho gledali na protestantovskega gosta, so mu sedaj hvaležno stiskali roko. A-ko brani protestant tako toplo njih župnika, tedaj pač njegovi lastni župljani ne smejo dovoliti, da bi ga napadal kdorkoli. Sedaj se jim je tudi zasvetilo pred očmi. Gospod župnik je imel res prav, ko je dejal, da »o protestantje tudi kristjani in pogosto-ma še boljši, kakor marsikateri katoličan. V enem hipu se je zrušila v tej oddaljeni dolini visoka, črna stena v kup strohnelih desk, stena, ki so jo bili izza protireformacije v Avstriji med katoličani in protestanti tako čvrsto stesali, da ni mogel podreti skozi njo noben žarek ljubezni. Se vedno je skoraj povsod visoka in čvrsta in četudi zašije tupatam solnce skozi kako špranjo, se hitro pribije zopet debela desko na njo. Danes je podrla v Gospojni slaba sapica to steno, ki pa bi bila težko kdaj padla, ako je ne bi bil tolerantni župnik v Gospojni izpod-kopaval od svojega prihoda. Pruski učitelj je pokvaril vsem govornikom tekst, ker se je bil vsaki naučil govora, v katerem se je požiralo duhovnike kar z dlako. Drug je gledal drugega, nihče ni hotel priti več v nevarnost, da bi ga bil protestantovski pruski učitelj poučeval. Najpametnejšo misel je imel predsednik. Zaključil je shod. Cemu naj bi se ponujalo biserje govorov zastonj bedastim kmetom, popovskim hlapcem? Kočijaži niso mogli dosti hitro vpreči, potem pa je šlo v najhitrejšem diru iz prokletega kmečkega gnezda. Ves obupan pa je gledal gostilničar za zadnjim vozom. Zastonj je bil krstil svoje dobro pivo; kdo naj ga pije sedaj? V kuhinji pa so ravnokar začele rumeneti race in piške, ki so bile pripravljene za visoko gospodo iz mesta. Plakajoč in jeze se tresoč je hodil po hiši ter je pregnal še ostale goste. Zmerjal je strahopetno liberalno družbo, ki je bežala pred enim samim, ne da bi kaj popila in pojedla; togotil se je nad prokletim luterancem, ki mu je pregnal najboljše goste. Samo nad župnika se ni upal spraviti, ktfjti s tem bi si bil vse pokvaril pri kmetih. Le mlinar je znal potolažiti gostilničarja: "Glej, mu je dejal, prihodnje leto poje moj gospod sin novo mašo in takrat bo imenitno. Le pripravi se, da poskrbiš, kar je najboljše in najdražje. Denar ti bo kar snežil skozi streho. Reči se bo moralo, da Gospojna še ni doživela kaj takega, kakor to novo mašo." Župnik ni prišel na povratku iz Raminga še do soteske, kjer se sklanjajo gore nad šumečim potokom, pa je že zopet zazrl celo bližajočo so vrsto vozov. Niti sovražni pogledi ga sedaj niso zadeli kakor prej. Gospodje, ki jih je bil odsotni mož premagal, so gledali v stran na hrib. Samo neki črevljar je kričal: "Svinjski pop, zapeljivec naroda, beraški župnik!" JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI* Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St, Chicago» IL (Dalje prihodnji*.) -.i-.-. Papagaj pravi Asesment naj se zniža, podpore zvija, plače glavnim ¡odbornikom naj se zniža in vse stare naj se-zmeče iz odbora. Za sedeti je vsakdo dober, ni pa dobro, če predolgo sede. Eksekutiva Socialistične Stranke: Victor L. Bargor. Milwaukee, Wk, predsednik jMorrU Hill%uii, New York, mednarodni tajnik; DuM W Hat», Wiaconain; Jam«« OkmI. New York; Alfred Baker Lewi*. Matwaohuaette; Lilith WiUon. Pennsylvania; J «taper McLavj, Connecticut; JuBN H. Maurar, Pe&niiydvanta; Joe. W. SCarU, Ohio — Ekaekutivni tajnik Wm H. Haary. T Glavni urad: 2663 Washiafton Blvd., Chicago, 111 Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charla« PogoraUc. 3639 W. 26th St., Chicago» ill. . Eksekutiva J. S. Z.: Fraak Aleah, Peter Kokotovich, Geo. Mealack, Filip Codlea, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Fraak Zeit«. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Donald J. Lot. ich. Blei Novak, John Laiich. Prosvetni Odsek J. S. Z.: Charte« Pogorele«, Andrew Miško ia John Oiip. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frank Margolle, Aagaline Tick, Mary Udovich. "Proletarec". glasilo in last akwenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA: John Olip, predeednik; Vinko Loč ni iker, podpredsednik; Frank Aloth, tajnik; Filip Codina, blagajnik; John Turk, Donald J. Lot rich, Fred A. Vider, nadzorni odbor. Urednik: Fraak Zeit«. Upravnik: Che«. Pogorelec. nik. Nadzorni odbor: Victor Vodile* in Louia Glaiar. ŠT. 2, OHIO.—Tajnik Jo.. Fras-ceakin, 13720 Chautauqua Ave., Cleveland, O. Organizator Anton Jan-kovic h, Cleveland. ŠT. 3. KANSAS.—Tajnik Anton iular, Box 27, Anma, Kana. iT. 4, «ererni ILLINOIS ia WISCONSIN.—Tajnik John Suppanchich, 1129 So. lOth St., Sheboygan, Wig. Organizator Frank Novak, Milwaukee Wig. ŠT. 6. v «hodni OHIO ia WEST VIRGINIA.—Tajnik Nace Žlemher-gar, L. Box 12, Glencoe, O. Organizatorja Joseph Snoy, Bridgeport in John Mauri, Neffa, 0. Tajnik» klubov ter Konferenc prosimo. de naj nam vm apramomb« ▼ odborih in aatlovih točno aporoc«, da bo imanik vodno popolen. I IMENIK KLUBOV: ILLINOIS ŠT. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagajnik Peter Beraik, 2768 S. Ridgeway Ave. Organizator Frank Zaitz. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki ¿etrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. ŠT. 4. LA SALLE, 1LI--Tajnik- blagajnik Frank Martinjak, 26 Fourth Street. ŠT. 20, CHICAGO.—Tajnik in organizator Save Bojanovich, 2260 Cftybourn Ave.; zapis. Geo. Maslach. Zboruje v svojih prostorih, 2260 Cly-beurn Ave. ŠT. 46, WAUKECAN. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Hetartiolx Ave. Blagajnik John Gantar. Organizatorka Frances Zakovšek. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. Oiga-niz. Anton Per; zapia. Fr. Čemaiar. Seje vsako 3. nedeljo v m. v Slov. nar. domu po društveni seji. ŠT. 60, VIRDEN.—Tajnik Frank Stanpihar. R. F. D. 41, Box W. ' ŠT. SO. GILLESPIE.—Tajnik John Kraias, R. 2, Box 10. ŠT. 126, NOKOMI S.—T ajn ik-blagajn žk Steve Milavec, 622 East St. Organizatorji John Rak in Alojzija Plahutnik. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. pri S. Plahutniku. ŠT. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Varhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago. 111. INDIANA ŠT. 41 CLINTON.—Tajnik Ignac Spendel, 209 No. 12th St. -Organizator Bartol Oblak, zapisnikar John Škoi. » ŠT. 236, UNIVERSAL. — Tajnik Frank Juven, Boat 647. Organizator Frank Goishe. Zapisnikar Joe. Cigale. KANSAS ŠT. 21, ARM A.—Ta j nik-blagaj n ik Anton Sular, box 27. Zapianikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, _____ _______________ __<>____ Anton Sular; Franklin, Louis Mar- | blagajnik Frank Perko, 606 National kovich; Breezy HiH. Math Ulepfč;,Ave. Organizator Albert Hrast. Za-Gross, John Kurtelj; Cockerill, Joseph | pisnikar Frank Novak. Seja vsaki PiHioh. Redne seje se vrte vsako drugi četrtek v mesecu, drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose i §J. ISO, WEST ALLIS.—Tajnik-Hall. Arma. ¡ blagajnik Anton Demahar, 822 86th MICHIGAN • Ave. Org. in zapis. Jos. Radelj st. ŠT. 114, DETROIT.—Tajnik-bla-; Seje vsako drugo nedeljo v mesecu gajnik Pater Kisovec, 8996 Sherwood Db 9. dop. v Kraljevi dvorani. Podboy in Anton Gabrenja. Seje vsako 3. n. v m. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnik Fresk Rateic. Box 686. ST. 13, SYGAN. —Tajnik Frank Uraita, Jr., Box 646, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrence Kau£ič. Zapisnikar Frank Pustovrfti. Organizator Frank W i rant. Zboruje prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. It. 6, SNPJ. ob 1. pop. ŠT. 1«. BRADDOCK. — Tajnik John Redaak, 1634 Poplar Way. ŠT. 17, GRAYS LANDING.—'Tajnik Tony Zupančič. 861, Point Marion, Pa. ŠT. 19, BURGETTSTOWN—Tajnik Anton Jaraaa, Box 12. ST. 32, WEST NEWTON—Tajnik Joseph juvan, R. F. D. 2. Box 108. ŠT. 69, HERM1NIE.—Tajnik Anton Zornik, Box 202. ŠT. IIS, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Pesi Posege, Box 117, ¿•trsbarve; organizatorji John Terčelj; J. Koklič in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 10. pop. v dvorani d ruš. SNPJ. ŠT. 131, PITTSBURGH.—Tajnik-blagajnik Anton Chater, 6601 Dun-| can SL Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v Slov. donvu. ŠT. 176. MOON RUN. —Tajnik Jack Tooiec, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa. ŠT. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradel. 1004 Alexandria St. ŠT. 164, LAWRENCE. — Tajnik Louis Brit«, Box 34. ŠT. 218, LUZERNE.—1Tajnik-Wa-gajnik Freak Bregar, Box 363. Zapisnikar John Cotelj. Organizator Louis Zgonik. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani dr. št 292, SNPJ. WISCONSIN ŠT. 12, WILLARD.—Tajnik Stava Vidmeyer, R. 1, Box 78. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldan v Slov. nar. domu. ŠT. 37 MILWAUKEE. —Tajnik Ave. Organizator John Vite*. Sejo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10. dop. na 116 W. 6 MUe Rd. OHIO ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnik Nace Žlemberger, L. Box 12. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri N. Žlemberger ju. ŠT. 11, BRIDGEPORT. —Tajnik Jos. Snoj, R. F. D. 2. Box 7. Zapisnikar Domen Bradach. ^Organizatorja: Louis Gorenc in Frank Cerar. ŠT. 26, NEFFS.—Tajnik John Mauri, Box 441. ŠT. 27, CLEVELAND. —Tajnik-bktgajnik Louia Zorlco, 6409 St. Clair Ave. Organizator Anton Jankovich. Zapisnikar Avgust Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:80 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. docnu. ŠT. 49, COLLINWOOD.—Tajnik-blagajnik H. Stanich, 722 E. 160th St Organizator Frank Barbich. Zapisnikar Maks Slanovic. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. domu. ŠT. 123, MAYNARD. — Tajnik Andy Zlatoper, Box 22. Organizator Louis Berlot ŠT. 189, BLAINE.—Tajnik Mika Smardel, Bo« 92. Organizatorja A. M. Bradley in L> Androjnh. Zapisnikar Nick Glagovšek. Seje vsako drugo nedeljo pop. pri s. Jos. Shumerju. ŠT. 222, GlRARD.—Tajnik John Kosin, 1006 State St Frank Gorenc, blag.; organiz. Louis Blailč; zapis. John Tancek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. ▼ Slov. domu. ŠT. 232, BARBERTON.—TajnUc-bl Aga j nik Math Mochntk, 286 lßth St Organizatorja Jos. Jereb in Geo. Sonoff. Zapisnikar Lovrenc Frank. PENNSYLVANIA ŠT. S, FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik Adolf Kralsa. Box 88, Park . Hill. Zapisnikar Adolph Kraina. • Organizatorji Andrew Vidrich, Frank ŠT. 236, SHEBOYGAN —Tajnik-blagajnik Anton Debevc, 712 Georgia Ave. Zapisnikar Anton Simone. Organizator John Suppanchick. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Fludernikovi dvorani. wyoming ŠT. 16, SUBLET.—Tajnik Frank Lark, Box 182; zapisnikar Fr. Kru-sioh; organiz. J. H. Kerzishnik, Fr. Lark. člani at large John Repovš, Taylorville, 111. John Petrich, Youngstown, O. Frank Khin, Ohishokm. Minn. Frank Kovach. Nanfcicok*, Pa. Frank in Cecilija Lipar, Seward, N. Y. Andy Obed. Homer City, Pa. Henrik Pečarič, Nanticofce, Pa. Anton Blasich, Fontana, Calif. K. in Mary Erznoinik, Red Lodge, Mont. Paul Chesrnk, Toronto, Ohio. Max Mantz, Buhl, Minn. konferenčne org a. n i z a C i j e j. s. z. ŠT. 1, zapadna pennsylvania.—Tajnik Jacob Ambroaich, Box 286, Moon Run. Pa. Org. Anton Zor- DOPISI JOHNSTOVVNSKA KRONIKA. Sest delegatov in dva glavna odbornika prideta na konvencijo SNPJ. v Chicago iz okrožja Johnstowna v Pa. Vsi so navdušeni za ojačanje naše dične (ne slavne) SNPJ. v smislu njenih principov in načelne izjave, katera je osvojila srca slovenskega delavstva. "Nič potic," pravijo, "za 'oškapuli-rane' komuniste." Takšno je mnenje naših reprezentantov, in če bo vsako okrožje tako zastopano, tedaj bi to pomenilo prihranitev mnogih tisočakov blagajni SNPJ. in pa dobre sklepe ter dobra pravila. Tistim 'oškapuliranim' komunistom sploh ni bilo in ni sedaj za interese SNPJ., kajti bolj ljube so jim zveze s kapitalističnimi agenti, špijoni, ali pa naravnost s sv. Rimom. Mussolini je njih simbol, le da nimajo sreče v Ameriki in prav nič ne obeta, da bodo kedaj toliko napredovali kot je Benito v po-lentariji. "Naša Sloga", to je žensko druš. št. 600 SNPJ., nas bo zopet presenetilo z igrokazom. Menda je to najbolj navdušeno izmed številnih naših društev, ki se živo zanima za napredek. (Kar nas je 'hlačmanov'—prosim, da mi oprostite, smo menda res ostali v ozadju.) Igra, ki jo v prizore v soboto 20. a prila ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu, je v dveh dejanjih in se imenuje "Pri gospodi". Igrale bode samo ženske. Pravijo, da na* hočejo presenetiti. (Vedere-mo!) Tudi režiser bo v krilu (torej režiserka). Udeležba bo prav gotovo obilna. Fara v Johnstownu .za Slovence je "'končno" ustanovljena. Imenuje se "fara sv. Male Terezije". Župnik M. piše v svojem listu, "da bomo najeli najlepšo dvorano na Broad St. in jo bomo priredili za cerkev in notri postavili lep altar sv. Mali Tereziji." Dne 19. maja bo prvo sveto obhajilo za slovenske otroke, septembra pa birma in prvi misijon. Za grešne rojake se torej približuje u-ra očiščenja, pokore, odveze, ofrov in pa posmrtno plačilo. Glavna stvar sedaj je kolek-ta. Denarja so dali ljudje malo, več pa podpisov, a ne še toliko, da bi bilo treba sešteval-nega stroja. Veliko razprtije je nastalo radi vprašanja, kje naj kupijo prostor za svoj hram božji. Mar naj jim to vprašanje reši socialistični klub? Farani, če mu ga dast« v razsojo, ga bo rešil zelo pa« metno in koristno za vas. Frančiškani v Lemontu so torej "po 10 mesecih trdega dela uspeli." Toda le ppčasi, kajti to da je škof dovolil ustanovitev slovenske fare, še ni rešitev tiste uganke, ki vprašuje, kje dobiti denar. Nekaj misijonov po Ameriki in kolekte za johns-townsko faro—to bi bilo, ampak kaj "nuca", ko pa tega vražička (denarja) niti gospodje ne dajo radi iz rok. Zastopnik lemontskega lista, v katerem se bolniki (posebno glavnati) zahvaljujejo za čudežna ozdravljenja ter druge uslišan* prošnje, s« je brk* potožil, ker tukaj za glasilo čudežev ni dobil ugodnega polja. Ne ne, Johnstown ni še Joliet, in skrbeli bomo, da nikoli ne postane. Milo je govoril o življenju svetnikov in mučenikov ter ponujal molke, mašne knjige ter druge svete reči. Gospodom patrom bi svetoval, da naj gredo rajši sami okrog, namesto da dobe take reveže ter jih pošiljajo po kostanj v žerjavi* co v svojo korist. V prihodnjem poročilu bom nekoliko slikal f&mozne ustanovitelje "slovenske fare". Iz slike pa boste videli, kako krasna družba se je zbrala "za večjo čast in slavo božjo". Tega ne poročam kot socialist, ampak vsled skrajne potrebe. Čas je, da se napredni element te naselbine zgane in prepreči črne nakane nazad-njaštva. Rojaki v Johnstownu, naročite Proletarca, ker bo postajal z vsakim tednom bolj zanimiv za to okrožje. Ob enem je to za vas koristen list in je v vaše dobro, da ga čitate.—Kronikar. SLAVNOST 25-LET NICE S. N. P. J. V OKRAJU WESTMORELAND. V Westmoreland County v Pennsylvaniji (naselbine Herminie, Yukon, West Newton itd.) so društva SNPJ. sklenila prirediti skupno slavnost petin-dvajsetletnice SNPJ. Ni pa še določen prostor. A. Zornik priporoča en park z dvorano v središču tega okraja, in to radi tega ker je zelo prikladen za prireditev dobrega programa ter ima dobre prometne zveze, mnogi drugi pa so za slavnost v kaki slovenski dvorani, npr. v Yukonu ali West Newtonu. Pripravljalni odbor društev bo imel sejo v nedeljo 21. aprila ob 10. zjutraj na Yukonu. Društva bodo vprašala odbor SNPJ. tudi za govornika, in izmed teh žele večinoma Jožeta Zavertnika. Dogovorjeno je, da kdor nima svojega avta, se lahko pelje na omenjeno konferenco v Yukon z A. Zornikom, toda biti mora pri njemu ob 9. zjutraj. Cestna železnica namreč ne vozi do Yukona. Od Herminie do Yukona je pet milj.—Poročevalec. VAŽNOST PRIHODNJE SEJE KLUBA ST. 1 J. S. Z. Chicago, 111.—Na prihodnji seji kluba št. 1 bomo imeli pred seboj pregled naših aktivnosti, posebno kar se tiče priredb, v tej sezoni. Imamo še koncert v nedeljo 28. aprila v dvorani SNPJ., na katerem nastopijo Belle, Plut in Eppich, ter prvomajsko slavnost v sredo 1. maja. Po končanem dnevnem redu sledi diskuzija o predmetu, "Česa potrebujemo, da bo reč živahnosti na naših sejah." Kratke referate o tem bodo i-meli Fr. Margole, V. Ločniškar, Angeline Tich in Frank Alesh. Potem sledi disk-uzija. Sodrugi in sodruginje, prive-dite na to sejo svoje prijatelje in jih predlagajte v klub.— P. O. Zabava srpskih sodru GOV NA NORTH SIDE. Chicago, 111.—Organizacija št. 20 JSZ. priredi v nedeljo 21. aprila v svojih prostorih na 2250 Clybourn Ave. domačo zabavo s sporedom, ki vključuje koncertne točke, govor in deklamacijo. Vstopnina je 25c. za osebo. Pričetek ob 7. zvečer.—Odbor. "Proletarec" je raxiirjen med najrasumenjiimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Čitajte ga tudi vi. m.................................................... PRlfOROČA It najboljlamu obre- i' "ZAD RUŽ1N A BAN K A V LUBUANI I JUGOSLAVIJA, EVROPA ! .a.tni uiti MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE P . V LASTNI HlS,^^OJAKOM V AMER.Kl ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTI. i a I <•<-»... <•.»."•"■ " * I ,.) . .Mfc .«p^.^lfc ta IjM**^ b«,k. n. T k. Am.lf.m- i ^¿.ii^. z—™ b.nk. <,*«,<*- j i kraj na Zadraiao > ■ ">ot Lju M^ni. jVi«! 1 ^V/Mtttt' - PROLETAREC Liat za intmrešm dmlaVškega ljudštva 1 shaja vsak četrtek lidajt Jugo*lovan«k« Dtlavtji« TUkovn« Družba, Chicago, 1U. oluilo Ju Mlovanakt Socialistično Zvoso NAROČNINA sa Zedlnjene države in Kanado, za celo leto 8.00; sa pol leta $1.75; aa četrt leta $1.00 — Inosesnstvo: aa celo leto $3.50; za pol leta $2.00 Vsi rokopiii in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190G Editor_____ Business Manager. _____Frank Zaitr Charles Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: -United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $2.00. AddroMt PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Tolopfcono Rockwall 2864 MOC TISKA Milijoni v dolarjih verujejo v tisk. Velike kompanije izdajajo tednike in mesečnike, ki jih^cirkulirajo med svojimi delavci. Za te vrste agitacijo potrošijo milijone na leto. Vedo, kako važno je časopisje zanje, in delavci ga čitajo. To so fabriški listi, ki jih ižd&ja kapitalizem za delavce v posameznih obratih. Kontrolira pa tudi takoimenovano metropolitansko časopisje, in s tem ogromnim publicijskim aparatom napeljuje "javno mnenje" v struge, ki jih izkoplje po svoji volji. . v Tudi delavstvo ima svoje liste. V Ameriki sicer zelo malo, "toda vendar toliko, da ni brez njih". Pojavljajo se znaki, fcrtajejo Tipanje na pojačanje posebno socialističnega tiska. Kompanijski liarti in "metropolitanski" dnevniki ter magazini so urejevani v interesu kapitalizma. Delavski listi so urejevani v interesu ljudstva. Časopisje je moc! Vzlic radiju in drugim iznajdbam, ki konkurirajo tisku, je časopisje še vedno mogočen faktor in bo še dolgo naj-jačji. Nujnost delavske izobrazbe _ (m. k. Ljubljana ) Se .nedavno, pred sto leti in manj, je veijalo načelo, da delavec bodi neizobražen. Ne le • radi tega, ker je vladajočim lažje vladati nad neizobraženo množico, marveč deloma tudi radi tega, ker ni bilo nujno imeti delavce izobražene. V delu pred industrijsko dobo ni bilo treba bogve kakih kvalificiranih delavcev. Domača obrt je živela kljub temu. Dovolj je bilo, da je n. pr. oče naučil svojega sina, kako se tke /platno, in mati hčer, kako se prede. To je popolnoma zadostovalo domači obrti, da je prospevala. Od roda na rod je šel sistem proizvajanja blaga, šol ni bilo treba delovnim ljudem, grajska gospoda pa si je po gradovih naročila izobražencev iz mest ter jim zaupala v izbrazbo 6Voje hčere in sinove. 2iveli so po gradovih ti učitelji ter vbijali visokim glavam "učenost", ter tako trosili svoje moči v nehvaležnem poslu. Kmet ' sam je ostal hlapec, prav vseeno je bilo aH zna čitati ali ne zna, ali ve kaj o tujih svetovih ali celinah ali nič. Komaj slutil je, da je nekje Amerika in Azija in morje in vse dru-' go. Ni mu bilo treba vedeti, živel je na svoji ali graščakovi grudi in delal do svoje smrti. Nihče ni mislil, da bi Sel kam delat. Industrije ni bilo, tovarn ni bilo, železnic ni bilo, bile so le meje posestva, bodisi njegovega ali gra-ščakovega. To je bil ves njegov delokrog, vsa njemu poznana celina. Da bi bil kdo trdil, da so kmetje in hlapci razred, kulturen razred— bi veljal za bebca. Svet je bil podeljen na gradove in kmete. Gradovi so veljali za sedeže kulture in njihovi stanovalci za izobražence, za kmete na vasi, na veleposestvu, je veljal naziv svojat, ki nima pravice druge kot delo in molitev. In molitev bodi kratka, delo obilno. Pa je nastopila tehnika s svojim razmahom, pa je ustvarila nov sistem proizvajanja,ustvarila fabrike s silnimi stroji, ustvarila kapita-, lizem in industrijski proletariJat. V mestih so nastale fabrike, predilnice in tkalnice, vse s stroji. Ti so izdelovali mnogo finejše, mnogo hitrejše. Ni bilo misliti na to, da bo domača obrt ostala. Kako bi mogel konkurirati navaden kolovrat aH navadne statve z velikimi strojnimi predilnicami in tkalnicami? Domači obrti je grozil nesporno pogin. Kmetje so zavrgli kolovrate in statve na smetišča ter šli v mesto, v fabrike. Prej «o delali na svoje, zdaj. so se morali udinjati za mezdo ( lastnikom fabrik, postali so mezdni delavci. Pričela se je velika procesija z vasi v mesta, nastajal je industrijski proletarijat, Čigar število se je večalo vzporedno z razmahom tehnike. Rastla so mesta, rastli so fabriški dimniki, rastla predmestja in—pojavile so se šole, šole, dostopne vsem in pozneje celo obvezne za vsakogar. Od kod to? Cemu so do- tedanjemu kmečkemu prebivalstvu in delavcem domače obrti skrivali izobrazbo, najpri-mitivnejšo izobrazbo pisanja in Čitanja, a v industrijski dobi so jim začeli zidati šole? Morda iz Čisto nedolžne želje, da bi se delavci kaj naučili? Mogoče iz čiste ljubezni do izobraženega delavca? Nikakor. Dati delavcem nekaj izobrazbe, je bilo za industrijo nujno, neobhodno potrebno. Zakaj stroji so natančni in ni da bi mu stregel kdorkoli in po svoji slučajni volji. Stroji zahtevajo precizno "postrežbo". Delavec v elektrarni vendar ne more obstojati, da ne bi znal čitati številk, da ne bi mogel razbrati, koliko kilovatov elektrike proizvaja. Delavec ob parnem stroju vendar mora vedeti, kaj je manometer (tlakomer, paromer); in mora vedeti, koliko stopinj pritiska ima para v parnem kotlu. Se v strojni sirarni mora delavec poznati termometer, da ve do katere stopinje sme segreti mleko, Železniški sprevodnik vendar mora znati brati, sicer ne •bi mogel kontrolirati voznih listkov in bi vsak potnik lahko na vso silo goljufal—lastnifoa železnic. In peščica tedanjih izbražencev vendar ne bo zadostovala za administracijo takih ogromnih obratov kot jih je ustvarila industrijska doba. Treba je uradnike za železnice. Ti morajo znati brati, pisati, računati, poznati morajo fiziko, že radi brzojava, sploh, na taka mesta je treba izobražencev, mnogo izobražencev. Niti navaden delavec ne more shajati ne da bi znal čitati in brati in vsaj nekoliko računati. Zakaj potem bi bil ves napredek tehnike zaman in ne bi imeli bogatini nikakih koristi od tega. Kader izobraženih delavcev je bil za industrijo prav tako bistvene važnosti kakor— stroji sami. Brez izobraženih delavcev ne bi mogla industrija živeti. Brez izobraženih u-radnikov ne bi bilo mogoče industrijalcem voditi taka velika podjetja. Z dotedanjim pičlim številom inteligence pa ne bi bilo mnogo pomagano. Bilo je potreba predvsem najnižje delovne plasti izobraziti. Sila sama je vodila v to. Odprli so se novi horizonti delovnega trga, odkrila se je nova celina Amerika, bogata in z ugodnim tlom za industrijo. Tja so romale armade evropskega delavstva, moralo se je prruciti tujih jezikov, romalo je iz kraja v kraj, s celine v ceftno, množilo svoje znanje, in sejalo svoje misli po vsem kontinentu. Svoje dni ni bilo treba nikomur hoditi po svetu, z nastopom industrije in odkritjem novih celin pa se je delavstvo moralo seliti in delati po vsem svetu. S tem si je množil svojo izobrazbo in širil svoj duševni obzor. Delo samo ga je sililo v to, borba za obstoj tirja od delavca izobraženega človeka. In tako so odločujoči faktorji tedanjega življenja začeli postavljati šole, da dobe iz njih potrebno delovno blago, ki bodo odgovarjajoči za postrežbo strojev. , K mrtvim strojem je bilo treba živih strojev. Postavljali so ljudske šole in srednje šole in visoke šole. Največ je bilo treba ljudskih šol, ki so producirale navadne mezdne ročne delavce. Manj je bilo srednjih šol, iz katerih se rekrtitira uradništvo. Tudi je bilo izobraževanje na srednjih šolah zvezano in je še zvezano s precejšnjimi stroški, zato te šole niso bile obvezne in niso bile tako pogoste kakor ljudske Šole, ki so bile poleg vsega še obvezne. Do srednjih šol so se prikopali le redki, izvoljeni. Do visokih šol pa je bila pot Se težja. A z modernim življenjem je bilo treba inžinerjev, pravnikov, profesor» jev, učiteljev, bilo je potreba gornje plasti proletarijata, duševnih delavcev. Proletarijat je moral dati na razpolago kapitalizmu roke in svojo moč in malo možganov, duševni proletarijat pa je moral dati kapitalizmu na razpolago vse svoje duševne sile. Oboji so postali mezdni delavci. Napačno je mišljenje, da je danes izobrazba svobodna. Svobodna je v toliko, da je res dostopna vsakomur, toda le proti gotovi odkupnini. Kogar ne skrbi, kako bo preživel prvih 20 let svojega življenja, se lahko posveti študiju. Kdor pa komaj čaka, da se reši ljudske šole in da pojde v delo v fabriko, da si zasluži kaj za svoje življenje, temu ne pomaga vsa "svoboda izobrazbe" nič. Zanj je izobrazba nesvobodna. In to je tudi v redu z današnjo družbo. Ona ne mara bogve kakih izobraženih delavcev, ona rabi delavce, ki so izobraženi v taki meri kakor jim je pač nujno potrebno. Tudi ne bi bilo šol, da ni v to prisilil nov sistem produkcije, ki zahteva povprečno izobraženih delavcev. Te prilike same so nujno dale možnost delne izobrazbe delavcev. A meje izobrazbe, ki jih je delavcu postavil vladajoči razred, so postale delavstvu preozke. Delavec je bil zaslutil moč prevdamih možganov in izbraženega duha. Kolikor ni mogel pridobiti v šolah, je hotel pridobiti « svojo lastno inicilativo. Od takrat, ko je delavec to spoznal, datirajo delavska izobraževalna društva, ki skušajo nadaljevati ono, kar je primitivna izobrazba, ki je je bil delavec dieležen v šoli, zbudila v delavcih. Potreba je rodila prvo izobrazbo delavcev, in potreba socialnih borb je rodila samoizo-braževanje delavstva. Delavec raste v svoji izobrazbi, delavec je davno že začel misliti, delavec je davno že pobegel s svojo močjo v umetnost in začenja ustvarjati svojo lastno kulturo. Ko bo dovolj močan, potrka na vrata starega sveta, stopil bo vanj in ga preustvaril in postavil svoje življertje, svojo družbo s svojo kulturo. Edino delavec lahko da svetu kaj novega in močnega. Delo v delavskih izobraževalnih društvih je eden temeljnih kamnov k zgradbi bodoče kulture. GLAVNO VPRAŠANJE V ANGLIJI JE BREZPOSELNOST Slika Is "PaMinff Show", London Sto in sto tisoče delavcev brez posla. Premier Baldwin, ki je nasledil delavsko vlado v imenu torijev, ni doaegel po par letih svojega režim* ničesar konstruktivnega za ljudstvo. Volilna kampanja je v teku. Lloyd George v imenu liberalno stranke obljubuje, da reši problem brezposelnosti v teku dveh let. Delavec, ki je vržen v rezervno armado, premi ¿1 juje. Noč je zanj, a za gospodarje rajanje, izobilje in "prosperiteta", kakor vedno. Mar ni ie čas, da poveri večino delavski stranki? Svet nestrpno pričakuje izida volitev v angleški parlament, kajti prvič v zgodovini Velike Britanije obstoji možnost, da dobi DELAVSKA stranka večino in VLADO. Volilna kampanja je v teku. VŠČI PC I Od prvega do zadnjega aprila. Milwauški "Obzor" je v tednu prvega aprila vlekel čita-telje, da se bodo Slovenci s ce-pelinom peljali v Jugoslavijo direktno v Savinjsko dolino. Mislili smo, da se ujame kdo k večjemu v bližini, a glej spaka spakastega! Ujel se je tudi čislani urednik "Glasila K. S. K. J.", ki je tisto potegavščino resno in brez komentarja ponatisnil l Tristo katoliških! Oj Grdina, kaj delaš? čiču, Glencoe pa je postal nemiren, vzrujen, in seja je bila v kravalu zaključena. Sedaj pa je vprašanje: Ali so bile volitve sploh kedaj pravilne, kajti v smislu pravil se ni noben-krat volilo? Sepiča že dolgo ni tukaj. Pravijo, da je dobil p. v Rusijo, da prisostvuje konferenci strokovnih organizacij.— Opazovalec. Maslo in solnce. Jerič si je spisal "prispevek", ki ga je kot dober katoličan-podtaknil sv. Alojziju. Tam pravi, da je "Proletarec" v svoji novi obliki poln tiskovnih in slovniških napak. To pravil Jerič, urednik tistega "Ameri-kanskega -Slovenca", v katerem pišejo,' da je Riga na Lit-' vinskem, da je v Franciji nekaka "državna rojalna cerkev", da se v katoliški Argentini vrši preganjanje katoličanov, da je Kapitol v Washingtonu predsednikova Bela hiša in v katerem sploh kar mrgoli napak in kozlov vsake sorte kot prahu in smetja okoli Sv. Štefana na oglu 22. in Lincolnove ceste. Jerič, ali ti ni znana tista: "Kdor ima maslo na glavi itd." . . . ? "Suhaški" mokrači. Pri par suhaških kongresni-kjh, ki se v zbornici vneto potegujejo za suhaške postave in poostrujejo kazni, so našli precejšnjo količino prepovedane pijače. Taki možje so podobni tistim našim "proti-politikom", ki v enomer politizirajo. —Janez Spozna valeč. Los Angeles k reče na desno. Čudna so pota radne mase v Kaliforniji. Na zadnjo konvencijo v Waukeganu so te mase poslale komunistično Ružico, sedaj pa so naredile užasen preokret na desno in pošljejo reprezentanta buržuazije! A-laj, Bože mili, masa radno, Sta ti vraga delaš!—Malaga. Rev. Klopčičeva priljubljenost. Duhovni brat calumetskega župnika Rev. Klopčiča piše v "A. S." med drugim: "Da je Rev. Klopčič zelo priljubljen med narodom ... se je pokazalo zlasti zadnje leto, ko so mu postavili krasno župnišče za dvajset tisoč dolarjev." Dobro za Rev. Klopčiča, da ni socialist, kajti tedaj bi mu "A. S." očital, da guli delavce, ki žive v brlogih—sicer pa socialisti niso nikoli tako "priljubljeni", da bi jim kdo drugi postavljal vile po dvajset tisočakov.—C Kmetec. Ve kaj list piše, ne da bi g« čital. V Braddocku je človek, ki Proletarca ne mara zato, ker vedno eno in isto piše. Bere ga ne, a vzlic temu ve. "Torej ga ne boš naročil?" Zamahnil je: "Nikakor ne! Fantje, kaman, vsi pit!" To se je res dogodilo fn tak človek resnično živi.— Agitator. "Ljudski služabniki." Kadar gredo državni pravniki, člani kabineta, ki so odvetniki, sodniki in drugi visoki, vplivni, prominentni javni u-radniki, ki so po poklicu odvetniki, iz javnifi služb, se potem navadno udinjajo kakemu trustu, kateremu prodajo svoj vpliv, znanje in zveze, ki so jih pridobili v prejšnjih pozicijah. —John Gorjub. En član v imenu društva. Anton Družina, sedaj član colinvvoodskega angleško po-slujočega društva Loyalites, piše dolgoveznosti v Prosveto proti "politiki". Pripoveduje, kakšna bi SNPJ. morala biti, če hoče biti to kar želi on. Piš v imenu društva, toda kdor ga pozna, ga je lahko najti v skrivalnici. Mr* Družina ni eden onih, ki bi kedaj agitiral za SNPJ., in je dvomljivo, če bo kedaj. Rekel bi lahko morda malo več, pa naj bo za enkrat. Vprašal pa bi ga zelo lepo, čemu se siliti v take organizacije, kakor je SNPJ., ko ima vendar take na razpolago, ki so po njegovem okusu?—Radovedo. Vse je narobe v "demokraciji". Društvi SNPJ. v Neffsu in Glencoe sta volila skupno delegata. Izzabran je bil Sepič. Tistega, ki je dobil za njim največ glasov, so proglasili za namestnika. Ta čast je doletela Žlembergerja. Ampak, volitve niso bile pravilne. Ne? O ti prekvata demokracija! Torej volimo namestnika posebej! Dobro, Neffs je dal večino $e-pičevemu kandidatu Bostjan- Pravi pomen prohibicije. Prohibicija z Volsteadovimi priveski ter Jonesovo postavo pomeni, da eni lahko pijejo, drugim je prepovedano. Ponekod svobodno točijo, enim je strogo zabranjeno celo povohati v steklenico, v kateri je bila prepovedana pijača. Prohibicija znači nadalje, da si lahko butleger, če znaš svoj business dobro razviti ter priti do milijona ali dveh, če pa se peča z butlegarstvom kaka vdova, ki ji je ubilo v majni ali v fabriki moža, in mora nekaj početi za preživljanje sebe in otrok, tedaj jo brezobzirno pritirajo pred pravično justico, ki jo obsodi radi kršitve svete postave. —Peter Krtača. prirejajo bankete, predstave in skrbe tudi na vse mogoče druge načine, da jim ne postane dolg čas. Take reči so komunisti smatrali včasi za zelo bur-žoazno stvar. Ampak business is business. K Druži novemu članku o slovenskem časopisju. Anton Družina piše v cleve-landskem Journalu o slovenskem časopisju v Ameriki. O "Glasu Naroda" pravi, da je InT nestrankarski od vsega začetka in je še danes. Kdor hoče pisati zgodovino ali razpravo o tem ali onem, tedaj mora svow>redmet poznati. Mr. Družinaga prav gotovo ne pozna, kajti "Glas Naroda" se je sam oglašal dolgo let za list republikanske stranke, agitiral je za njene kandidate v uredniških in drugih člankih, in eden njegovih urednikov je dobil po izvolitvi Tafta celo federalno službo za svoje zasluge v prid G. O. P. Ce Mr. Družina tega ne ve, naj bi se informiral. Sicer pa, kdo ve, če ni Mr. Družini "nestrankar" vsakdo, ki je proti socialistom . . .—RK. če stavkaš, si komunist. Danes, ako ne moreš več prenašati živinskih naporov in izkoriščanja ter zastavkaš, te proglasijo za komunista. Zapišejo ti na čelo, da si za krrrr-vavo revolucijo, da si proti a-meriški ustavi in za rezanje glav. Pride šerif, pride milica, pride policaj, in te ženo pred sodnika. Sodnik te pošlje v zapor radi motenja javnega miru, in če more na tebi zaslediti še kaj prevratnega, ti doda še nekaj mesecev zapora povrhu. Ce nisi bil rojen v svobodni deželi, ti zagrozi z deportacijo.— Krenk. več v njeni službi, zame trava raste,' osel.—Kopriva. "Samo je reki Kakšen odbor bi bil "idealen". Štirje odborniki, vsi izpod ene strehe in enega klobuka, ki bi imeli moč gospodariti z vso imovino jednote, ki bi lahko poljubno odslovili vsakega "zunanjega" glavnega odbornika, ki bi onemogočili vsako praktično kontrolo nad seboj, ki bi imeli urednika, kateri bi delal po navodilu četvorice, o-ziroma njenega vodje—to bi bil šele "glavni odbor" po volji onih, katerim je vseeno, kaj se zgodi z jednoto, ko njih ne bo Velika težkoča v Washing* V Washingtonu, D. C., so "nepopisnih zadregah". I'o< predsednik Curtis je vdov« toda uradne dolžnosti zahtei jo, da ima kako žensko, ki bila njegova gostiteljica na " radnih banketih". Dobro, d< bil je svojo sestro Mrs. Gann, pa je bila v krogih washingtoi ske society sprejeta zelo h] no, kakor nekoč žena v jevu umorjenega avstrijski prestolonaslednika Fn Ferdinanda na avstrijski dvoru. Curtisovi gospodinji odkazali sedež pri zadnji za hrbti soprog ambasadoi južnoameriških republik in beri je. V podpredsedniku Ci tisu je vsled tega insulta zai la njegova napol indijan! kri, in je protestiral. Vel ki jih je spravil v zadrege: ne bi radi ge. Gannovi mesto spredaj, žele, da s6 tis čimprej oženi. Za ta pa so ji začasno odločili predn» ji sedež. — Galerist. ..... Pravilno. Ajstom, Nacetu priporočam, da, naj upošteva mene in pa pravila glavnega odbora prt* gresivnega bloka, če hoče, da^ mu bo dobro šlo in da bo še dolgo živel.—Ajstom. (Opomba urednika "Vščip-cev".—Prispevkov, ki se nanašajo na gole osebnosti v naselbinah, ne priobčujemo.) MINNESOTA SPREJELA STAROSTNO ZAVAROVANJE. Meseca marca je minnesot-ska legislatura sprejela zakon, ki določa starostno penzijo po okrajih. Dovoljuje namreč, da sme vsak okraj zase sprejeti sistem starostne pokojnine, katere bi bili deležni oni, ki so dopolnili 70. leto, ki so državljani in žive v Minnesoti in v okraju najmanj 15 let. Pokojnina ne sme znašati več kakor $1 dnevno. Kdor ima imovino, ki je vredna $3,000 ali več, nima pravice do pokojnine. Ta zakon je zelo nepopolen in je le mal korak k starostnemu zavarovanju, kakor ga br ta dežela morala sprejeti prej ali slej. Rusi in angleški trgovci. V sovjetski Rusiji se mudi skupina angleških veletrgov-cev, katerim sovjetske oblasti ŠOLSKA NALOGA ] Učiteljica (kažoč na sIHco Adama in Eve): "Kaj nas uči slika?" Nadebuden učenec: "Uči nas, da preveč sadja ni dobro!" Koncert treh slovenskih Cleve-landčanov novost v Chica V nedeljo 28. aprila se bo dogodilo prvič v Chicagu, da bodo imeli koncert trije domači slovenski umetniki. Imeli amo seveda koncerte, na katerih je pel Tone Subelj in potem ga. Pavla Lovšetova, nato še oba skupaj, toda ta dva sta prišla v to deiek) kot pevca. Pevci pa, ki nastopijo v nedeljo 28. aprila, so naši ameriški rojaki, ki so se vzgojili za koncertne nastope tukaj. Louis Belle jr znan tenorist, moč, na katero je slovenski Cleveland ponosen. Fr. Plut je baritonist, istotako umetnik, ki obvlada svoj glas in mu je oder kakor dom. Oba sta se Šolala v glasbi ter si pridobila teoretično naobrazbo s svojimi sredstvi in trudom. Tone Bppich je pevec in rojen komik. V tem je mojster. On je originalen—on je Eppich, ki u-»tvarja svoje kreacije. Nastopili so že neštetokrat na priredbah v CJevelandu, na slovenskih in drugih, in gosto- ti. SNPJ., 2657 So. Lawndale Ave. Spored je sledeči: PROGRAM: 1.) Vasovalec, E. Adamič, poj* L. Bollo. 2.) Bled* luna, narodna, poja L. Baila. 3.) Zviti Jaka, cestni pometač, kabaretna točka • petjem, Uvajata A. Eppich in F. Plut. 4.) Spomin, 1. Zorman, poja L. Bella. 5.) For You Alone, Gihl, poje L. Baile. 6.) Prod slovesom, I. Zorman, poje L. Bollo. 7.) Pod okence pridem, narodna, pojeta L. Belle in F. Plut. 8.) Moj spominek, narodna, pojeta L. Belle in F. Plut. ODMOR: 9.) Gustol, kje so tvoji kodri, kaba- , retna točka s petjem, Uvajata A. Eppich in F. Plut. 10.) Planine, E. Adamič, poje L. Belle. % 11.) Skrivnostna harmonija, arija is opore "Toska", poje L. Belle. 12.) Po gorah grmi in se bliska, na- rodna, poje F. Plut. 13.) Pesem, J. Ivanush, poje F. Plut. 14.) Domovini, B. 1 pavee. pojeta L. Belle in F. Plut. FR. PLUT, LOUIS BELLE, ANTON EPPICH vali so na koncertih v Barber-tonu, Girardu, Detroitu itd., v enih naselbinah že dvakrat in so vabljeni v tretjič. ' 4 Vsi trije so aktivni v naših kulturnih organizacijah in s svojimi nastopi ali s sodelovanjem so obogateli marsikakšen program. Vsi trije so imeli e-nak boj za obstanek kakor vsak naš drug povprečen priseljenec, ki je prišel v ameriške tovarne ali rudnike za kruhom. Umetniki kakor so Belle, Plut in Eppich, so inspiracija vsem, ki so aktivni v naših pevskih in dramskih zborih, kajti oni so dokaz, v koliko se človek lahko izpopolni, ako ima veselje za petje in igranje ter potreben dar, kakor pravimo. Koncert «e vrši v nedeljo 28. aprila ob 3. popoldnfe v dvorani Koncert se vrši pod avspicijo kluba št. 1 ter njegovega pevskega zbora "Sava". Vstopnina je $1 za osebo. Vstopnice v predprodaji se dobe pri članih in članicah kluba ter zbora, pri tajniku kluba Petru Berniku, v uradu Proletarca ter v uprav-ništvu "Prosvete". Preskrbite si jih čimprej. Opozorite na ta koncert prijatelje in znance ter jih povabite v nedeljo 28. aprila s seboj. Naj še omenimo, da bo te koncertne pevce spremljal na glasovir g. Kubina, ki je spremljal Sublja tet go. Lovšetovo na njunih kcWertih v Chicagu, Waukeganu in La Sallu. G. Kubina je bil dirigent opere in v Chicagu je eden najbolj znanih čeških pevovodij ter pianistov. __ "KRAU NA BETAJNOVr NA l»ILWAUŠKEM ODRU t 1 i "0, hvala Vam, gospod Kan-tor I—Ji ako zelo sem se motil nad Vami, oprostite mi! In ne veselim se samo zategadelj, gospod Kantor, ker ste ustregli meni in moji fari, temveč veliko bolj še zategadelj, ker ste se postavili tako odločno v vrsto katoliških mož! Pridobili smo celp vojsko, ko smo pridobili tako vplivnega, vztrajnega, < ajnega moža .... O gospod Kantor! Zanašajte se na nafto hvaležnost, gospod Kantor!" Tako je govoril župnik rodoljubu in licemercu, fabrikan-tu Kantorju, kralju na Betaj-novi. Bil je to človek, eden tisočev sličnih slovenskih kra jev, ki so kraljevali tn še kraljujejo v vaseh in trgih naše stare domovine. Bil je eden izmed onih, ki korakajo z mirnim srcem preko trupel svojih žrtev, za častjo in slavo, za bogastvom in ugledom. Silno je bito zgražanje med liberalno in klerikalno gospodo po vsej deželi ko je padel Cankarjev bič po farizejskih krinkah. S tem delom je posegel veliki pisatelj v gnilo rano, posegel je z svojo običajno brezobzirnostjo v smrdljivo rano puhlega narodnjaštva in gnilega kleri-kalizma. Kakor je bila velika njegova ljubezen, ko je pisal: "O Vrhnika, blagoslovljeni kraj. Kadar leže mrak v Tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Mo-ličniku" . . . kakor je bila velika takrat Cankarjeva ljubezen, ko je pisal o lepoti svojega rojstnega kraja, tako silen je bil njegov gnev, ko je pisal o licemerstvu rodoljubov-tako-zvanih, ko je razgalil pred svetom njih hinavščino in podlost. Kantor je bil kralj na Be-tajnovi in po belih cestah tega kraja so hodili berači, nekdanji posetriiki, katere je njegova okrutnust in požrešnost vrgla iz njih domov, v brezno revščine in propalosti. V svoji hiši ni našel ljubezni, ker je sam ni poznal,| ker je zasužnjil ženo, katera mu je ostala vedno dekla, ker se ni znala povzpeti1 po njegovih stopinjah. Hčer svojega bratranca, katerega je uničil, je poslal v samostan, potem ko je otroka duševno ugo-nobil, kakor je uničil telesno njenega očeta; "pol vasi mi služi in narodu želim dobro" je rekel, toda davil je neusmilje- ! no, ker je vedno stremil kvišku, ker je bil gladen bogastva in časti. Ko je videl pred seboj zapreko na potu do svojega cilja, da postane poslanec, je postal morilec, toda nekaznovan, ker ni bilo mogoče, da pade senca na čast tako velikega rodoljuba in uglednega moža. Z umorom je uničil nele svojega sovražnika, ampak tudi nedolžnega človeka, kateri je moral v ječo za Kantorjev zločin. Ubil je ljubimca svoje hčere in ji s tem uničil življensko srečo. Toda kakor pekoča vest so tavali za njim oni, katerih premoženje si je prisvojil in mi grenili življenje. Pred očmi so mu stali njegovi otroci, kateri so pred njim trepetali in zrli nanj s strahom namesto z ljubeznijo. Končno so hoteli bežati od njega in ga zapustiti vsi, žena in otroci, in v tej svoji osamljenosti je zakričal, poln gneva in besnosti, toda vzlic temu se ni upognil in šel dalje po svoji strašni poti ter ponosno rekel onim, ki so ga ponižno poslušali: "Prijatelji, to je pot, po kateri hodim. Ni me strah in sram in z jasnim čelom stojim pred vami. Kdor mi more kaj očitati, naj govori, naj ne trči z mano."—ln vsi so dvignili čaše in zaklicali: Vsi smo z vami! Bog vas živi Kantor! Bili so hlapci in on je bil velik rodoljub. Socialistični pevski zbor Naprej si je dal težko nalogo, toda prepričan sem, da bo tudi to pot naše občinstvo skušalo 1 poplačati ta trud diletantov in napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kakor je navada pri Naprejevih prireditvah. Toda ne samo igra, ki bo nudila nekaj, kar se redko kedaj dogodi na naših odrih, tudi koncert bo vreden, da se ga udeležijo vsi. Popoldan bo na programu tudi zadnje dejanj iz nebeško lepe Verdijeve opere Trubadur, Miserere. 2e ta prizor sam bo nudil nekaj posebnega, kar se dosedaj še ni videlo na našem odru, izvzemši zadnji koncert Ge. Lovšetove in Sublja. Opozarjamo torej naše občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno. Koncert se bo vršil v nedeljo dne 28. aprila v S. S. Tum dvorani. Vstopnice se dobijo pri članih soc. kluba ftt. 37 JSZ. in pa Napreja. Koncert Ctevelaadčanov v Dit roi tu. Sezona priredb v dvoranah se bliža h koncu, toda predno se prično pikniki, nas čaka eno zelo prijetno iznenadenje. V nedeljo 21. aprila namreč pri-rede naši ameriški slovenski koncertni pevci Belle, Plut in Eppich iz Clevelanda, vsi trije člani pevskega zbora "Zarja", ki slovi radi svojih izbornih moči, in ki uprizarja z uspehom celo operne predstave, koncert v Detroitu. .Belle in Plut sta klasična pevca. Študirala sta pevsko tehniko v priznanih » konservat^rijih. Prvi poje tenor in drugi bariton. Oba posedujeta naravno kristalno čist, lep glas, kateremu dasta v vseh legah polno veljavo. Anton Eppich je poleg pevca tudi priznan komik, ki si je ustvaril lastno tehniko. Mnogim Detroitčanom so ti pevci-umetniki znani iz "Kovačevega študenta", ki jih je naravnost očaral. Koncert se vrši prihodnjo nedeljo v Slov. del. domu na 437 S. Artellery pod avspicijo doma. Polovico prebitka gre v blagajno Slov. del. doma. Pričetek koncerta toino ob 3. popoldne. Vstopnina 75c.xza osebo. Slovenci in drugi Jugoslovani! Omenjeni trije pevci so naši pevci, vedno med nami, aktivni v našem kulturnem življenju, in vsakdo, ki pride na koncert, bo napravil uslugo sebi v prvi vrsti. -C. O KONCERTU "LIRE". Priredbe klubov i. S. Z. in drugih soc. organizacij. April. MILWAUKEE. WIS.—Klub it. 37 priredi • sodelovanjem soc. pevskega zbora "Naprej" prvomajsko proslavo v nedeljo 28. aprila v S. S. Tam Hali. Popoldne govori in koncert, »večer predstava "Kralj na Betajnovi". PITTSBURGH, PA. — Konferenca JSZ. v nedeljo 28. aprila ob 9. dop. v Slovenskem domu na Batler St. Popoldne valik ljudski Pc lan Napreja. CHICAGO. ILL. — Koncert v nedeljo 28. aprila v dvorani SNPJ. pod avspicijo "Sava**. Pojejo de-velandski pevci Belle, Eppich in Plut. Maj. CHICAGO, ILL.—Prrosnajíjka alavnoet kluba it. 1 v sredo 1. maja v dvorani SNPJ. WAUKEGAN, ILL—Na priredbi kluba it. 45 JSZ. bo dne 5. maja vprizorjena drama "Kamnolom". To bo ob enem majska slavnost. BARBERTON, O.—Konferenca JSZ. v nedeljo 26. maja v dvorani duitva "Domovina". Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik socia-libtične stranke v Cook County v nedeljo 9. junija, Riverview Park, North Western Ave. blizu Belmont Ave. BRIDGEPORT, O.—Konferenca JSZ. ta vzhodni Ohio in West Virgin! jo v nedeljo 23. junija ob 9:30 dopoldne v Slovenski dvorani, Boy dsv illa. Julij. GIRARD, O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. FRANKLIN - CONEMAUGH, PA.—V soboto 4* maja priredi klub it. 5 majsko slavnost v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu. September. WAUKEGAN, ILL.—Konferenca JSZ. is Wisconsin-Illinois enkrat meseca septembra. Oktober. CHICAGO. ILL.—V nedeljo 27. oktobra dramska predstava kluba it. 1 JSZ. November. CHICAGO. ILL.—V nédeljo 30. novembra predstava • petjem, ki jo vpriaori pevski »bor "Sava". December. CHICAGO. I LI--Klub it. 1 priredi običajno Silvestrovo zabavo v torek 31. decembra v dvorani SNPJ. (Tajnika klubov prosimo, da nam sporoče datume svojih priredb. da jik «vrstimo v ta te-a na m.) Glavna atrakcija koncerta pevskega zbora "Lira", ki se je vršil 14. aprila v dvorani SNPJ. v Chicagu, je bil poljski moški zbor "Dudziarz Paderevski". Ima istega zborovodja kakor "Lira", in to je menda vzrok, da sodeluje na njenih koncertih. Zapel je štiri pesmi. Poseduje močne, izvežbane glasove in učitelju Chrzanovskemu se pozna, da je nanj ponosen, kajti dirigira z navdušenjem, in enako navdušeni so izvab-ljeni glasovi. "Lira" je pela trikrat v mešanem in enkrat v moškem zboru. Najboljše je pela v zadnji točki, ko je izvajala napeve iz "Gorenjskega slavčka". Vrednost koncertu je dal v veliki meri baritonist Paško Alujevič, ki je pomagal "Liri" tudi v zboru. Pevski zbor "Slovan" iz Pulhnana je zapel dve pesmi in novi zbor "Prešeren", ki je tu nastopil prvič, par krajših. Udeležba izven pevcev ter njihovih prijateljev je bila majhna, kar je pač slaba nagrada za trud zboru.—X. VELIK PROFIT TOBAČNIH KORPORAC1J. Leta 1928 so napravile trust-janizirane tobačne korporacije v Zedinjenih državah nad sto milijonov dolarjev dobička. Plače delavcev v njihovih tovarnah so sramotno nizke. Naša majska številka Sodrugi in somišljeniki, žu* rite ae z naročili, kajti majska številka Proletarca bo one, ki izide 25. aprile. Obvestite nas, koliko izvodov želite, kekor! I hitro mogoče. Ker dobe povečano prvomajsko številko tudi vsi naročniki, se obračamo nanje, kakor1 prejšnje lete, de nem bi stroš- j ke ze to izdejo pomagali pokriti s svojimi prostovoljnimi doneski. Oglase pošljite tekoj. Vzrok, de smo s pripravami ze prvomej ko številko toli-ko zekesneli, je te, de smo morali čekati ne izid glasovenje v klubih o spremembi oblike, ki je trejelo skoro do konce marce. Sede j se moremo seveda ž uri ti, in ne zestopnike ter somišljenike se zenešemo, de bodo to našo tež kočo razumeli ter se tudi oni požurili z naročili, oglasi in prispevki. ffKrS^ g^ g SKUPNA DRUŠTVA S. N. P. J. V CLEVELANDU IN OKOLICI — prirede — PRO/LflVO 25-LETNICE S. N. P. Jednote v Slovenskem Narodnem Domu, I 6417 St. Clair Ave. ~ v nedeljo 28. aprila ob. 2:30 popoldne PROGRAM: 1. "Naprej" (koračnica) ........................ Sovereign Orchestra 2. a) "Na gore" (F. Juvanec) ..........................Zbor "Zarja" b) "Pomlad" (Ig. Hladnik) -------------------------Zbor "Zarja" 3. Govor ............................................................. Frank Zaitz 4. Slika iz življenja, vprizore ..............."Napredne Slovenke" 5 I_______________Mary Ivanush 5. Dvospev .................------....i-------- j t»..............Emily Svigel 6. O pionirski dobi SNPJ., govori ...........-........... Frank Kerie 1 (A. Kushlan) 7. "Who's Whoa " (Dialogue): ---------- f ft priredi ________ 8. Govor v angleškem jeziku --------- j (W. Widmar) DruStvo "Comrades" . Otto Tekauc, Jr. Zofí Birk Vera Erzen Mihael Ceiigoy 10. Simbolična slika Clav, društev S. N. P. J. 9. 'Ob 26 letnici deklamacija ici SNPJ." (Ivan Molek),l lacija ----------------------------- J Program vodi Frank Somrak, prod. Clev. fed. S. N. P. J. Zvečer ples v spodnji dvorani Igra "Sovereign Orcheetra" popoldne in zvečer. VSTOPNINA: popoldne 25 cantov, zvečer (ples) 50 centov. Člani S. N. P. J.: Udeležite to te proslave! ODBOR. Potovanje v Jugoslavijo skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh krajev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari* ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe potovanja. za vas in za vašo prtljago ves čas vašega ' r «i r Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo'preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE LSLAND AVE. CHICAGO, ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH m IT PAYS TO ADVERTISE I NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS Tiskamo v raznih jezikih, vedno v zadovoljstvo interesantov. -T ■ i&t'.; " ' I ATLANTIC PRINTING 6 PUBLI/HING CO. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. m, PROLETAREC se tiska ▼ naši tiskarni. ZAPISNIK vn. ZBOROVANJA KONFERENCE J. S. Z. ZA SEVERNI ILLINOIS IN WISCONSIN, ™ ki te je vršila v nedeljo 27. januarja v West Allisu, Wis. Konferenčni tajnik Peter Bernik KX. literaturo, posebno knjige, kate-ctvori zborovanj« ob 9:80 zjutraj, re je le, ali jih bo ie razposlalo tajni-Za predsednika izvoljen J «¿ko RadnI, *tvo JSZ. društvom, ki pripadajo izo-»iaoikarco Kristina O mah- braievalni akciji. Priporočajte ¿lanom, da jih vzamejo in pašno preči-tajo, in potem oddajo v isti namen drugim. Finančno poročilo: Prebitek 12. avgusta 1928 $106.47; izdatki: Voftnja odbornikov na konferenco v Sheboy-gan $20.40; prispevek v kampanjski sklad $26.00; prapevek v tiskovni sklad angleške priloge Proletarea $25.00; S6 izttoov Proletarca (zapisnik) $2.52; poitni stroški $1.»; Prebitek 27. Od konferenčnega tajnika predlo-ften dnevni red prejet kot prečitan. Navsoči so sledeči zastopniki klubov JSZ.; štev. 1: Charles Pogorelec, Luka Grosser; itev. 37: Joseph Radelj sL, M. Rozich in J. Rozich; štev. 46: Louis Kuinik; štev. 235: John 8mnwuktiick. Društva Izobraževalne akcije JSZ.: Stev. 1 SNPJ., Peter Bernik; itev 14 SNPJ.: Frank Velkovrh; štev. 16 "kupns. J??'?? SNPJ.: Matt Tamshe, Frank Per^o; j««^ 192® *»2J>5. štev. 102 SNPJ.. Charles Pogorelec; štev. 104 SNPJ.: Vincent Pugelj, Anton Jeršin, John Hesel, Vincent Kodre; 192 SNPJ.: Christine Omahne; ŠL 344 SNPJ.: Frank Buchar; Itev. 559 SNPJ.: John Kopach: štev. 668 SNPJ.: Mary Hodnik; itev. 584 SNPJ.: Joseph Rade! mL; štev. 1 JPZ. "Sloga": Victor Petek, Frank Novak; štev. 3 JPZ. 44Sloga": Anton Demšar. Frank Candek; soc. pevski sbor "Naprej": Lenart Alpner; Slov. čitalnica v Waukeganu, III.: Veškovrh.—Odborniki: Peter Bernik, tajnik; nadz. odbor: Mary Hodnik; organizator: Frank Novak; sa odbor pssske sveže: Frank Novak. V sled odsotnosti dveh nadzornikov Knjige je pregledal nadsorni odbor m bo podal svoje poročilo." Sklenjeno, da se poročilo tajnika P. Bernika vzame na znanje, in o posameznih priporočilih razpravlja pod tozadevno točko dnevnega reda. Nadsorni odbor poroča, da je pregledal poslovne knjige tajnika-blagaj-nika kakor tudi račune, in našel vse v redu.—Poročilo se odobri. Organizator a Frank Novak izjavlja, da je pridobil dve društvi JPZ. "Sloga" m eno samostojno druitvo za Iaobraievašno akcijo; ne ve pa vzroka, čemu niso poslala zastopnikov.—Poročilo ae vzame na snanjeL S. Frank Novak, član odbora i nameravano pevsko zveso. izjavlja, na soglasno sprejet predlog imenuje da valed zaključkov, sprejetih na zad s iL"- m predsednik sa pregled računov so-druga Viotor Potka in Frank Nov oko. Zapisnik zadnjega zborovanja »prejet kot prečrtan. Na predlog sodr. Frank Novaka soglasno sklenjeno, da se pri točki "Poročila zastopnikov" samo pozove, ako kateri ismed zastopnikov ieli poročati, ozirosna, ako ima kateri ismed zastopnikov kako važno poročilo ali priporočilo za zborovanj«. Tajnik Konference prečita pismo kluba štev. 235 v Sheboyganu, v katerem poroča o dohodkih in izdatkih shoda ob priliki šestega zborovanja konferenčnega okroija. Dopis se na dodatno pojasnilo sodr. Suppsmchicka vzame na znanje. Tajnik-blagajnik Peter Bernik predloži naslednje poročilo: POROČILO IN PRIPOROČILA t«jnik«-bl*gejnike 4. konferenčnega okrožja J. S. Z. Po sklepu zadnjega zborovanja v Sheboorganu 12. avgusta 1928 bi se njem zborovanju v 9heboyganu, ni izgledov za uresničenje pevske zveze —Poročilo se vzame na znanje. Poro&la zastopnikov: Louis Kuinik (Waukegan) pravi, da klub št 45 deluje v pokrotu kohkor mu je v danih razmerah mogoče. Priporoča tajništvu Izobraževalne akcije, da naj v prihodnje razpošlje cirkularje in druge tiskovine ako le mogoče do letnih sej društev in klubov, da o tem razpravljajo. ?— Ckarlos Pogorelec, tajnik JSZ. pojasnjuje, da mu vafced obilice dela. ker opravlja tajniške in upravniške posle, ni bilo mogoče preje poslati; sedaj je Joka Kopack < Chiteago > poroča, da je društvo št 559 aktivno v vseh ozirih in člani sodelujejo v delavskem gibanju kolikor mogoče; sedaj pripravlja Ujb štev. 1 angleško igro in sodelovali bodo domalega samo člani tega društva. Ckarlos Pogorelec poroča za klub Itev. 1, da je klub aktiven na vseh poljih; prireja dramske predstave, moralo vršiti zborovanje še leta 1928 koncerte, ima predavanja in diskuzij kakor tudi shod na predvečer sbora-1«ke večere; v kratkem uprizori večjo vanja. Da ae to ni izvršilo je vzrok igro v angleščini, v kateri sodeluje deloma zJH>osleno8t članov kluba št. 37 ob času proilih predsedniških volitev in deloma ker je bil po mojem mnenju mesec december neprimeren radi letnih sej društev in klubov. Smatral sem sa potrebno, da bi se vršil shod in zborovanje našega konfe- največ tu rojena naša mladina; to je koristno za naš po k ret, ker s tem pridobivamo mladino v naše klube. Priporoča take priredbe tudi po drugih naselbinah. John Suppanchick (Sheboygan) poroča, da je klub štev. 235 aktiven okrošja na West Allisu tik kolikor največ mogoče: Klubovi čla- pred volitvami. Tozadevno sem sporočil klubu št 37, katero se pa s tem ni strinjalo is vzroka, da je čas za organiziranje prekratek in da je tudi prepozno. < Radi tega za lansko leto nisem sklical zborovanja. Po zaključku zadnjega zborovanja bi se moral na predvečer te konference vršiti shod, ki pa ni bil sklican, ker ni bžko primerne dvorane na razpolago za včerajšnji dan; dvorana je bila namreč oddana ie prej, p redno je bil določen dan sa konferenco. Na prešlem zborovanju je bilo sklenjeno, da naj se skliče pred volitvam shode v vseh naselbinah, v katerih je precejšnjo število Slovencev, m kjer nimajo kluba. Tozadevno sem se obrnil na rojake v Keno-shi, od kjer sem dobil poročilo, ds tamošnji Slovenci niso zato. Posvetoval sem se tudi s sodrugi v Wauke-ganu. ako bi bilo mogoče araniirati volilni shod; niso se strinjali, ker bi shod ne bil uspešen radi posebnih lo-kalnih razmer. Po voljne ga odziva torej ni bilo od nikoder, kamor sem se obrnil; ni bilo navdušenja, in ni-kake prave volje za kooperacijo. Ko bi bila denarna sredstva na razpolago, bi se dalo vseeno doseči kaj več, tako pa ni bilo mogoče. Na današnjem zborovanju rta na ni so delovali v zadnji kampanji z vso silo v agitaciji in so razdaM precej kampanjske literature. Klub je aktiven tudi na dramskem polju. Frank Buckar, zastopnik društva štev. 344, priporoča, da bi tajništvo Izobraževalne akcije poslalo od čssa do čssa dobre predavatelje v naselbine, ker s tem bi ljudstvo dobilo malo več pojma o njenem delovanju. Anton Dernier (West Alfe), zastopnik društvs štev. 3 JPZ. "Slogs", pojasnuje, da vsled raznrh neprilik večer pred to konferenco, ni bilo mogoče obdribavati shoda, kot odločeno na zadnjem zborovanju; shod bi bil zelo potreben, in bid bi tudi uspešen, ker le v tej naselbini precej naših somišljenikov* Upa, da bo današnja konferenca imela uspeh in da se bo organiziral soc. klub. Frank VoHiovrh, zastopnik Slov, nar. čitalnice v Waukeganu, pravi, da je čitalnica zelo aktivna, in ima precejšnjo zbirko dobrih knjig, po katerih rojaki pridno segsjo; pripo-ročs ustanovitev čitalnic in knjižnic tudi v drugih naselbinah, ker to je zelo koristna ustanova, ako se je pravilno vodi v dobrobit izobrazbe med delavstvom. Zsstopniki društva štev. 104 SNPJ. izvajajo, da je pri društvu še prema- dnevnem redu dve precej važni toč- »o razumevanja o namenih, ciljih in anevnem « v * delovanju Izobraževalne akcije kakor priporočam, da se onjima po- pokretu vobče; P® upanje, da bo društvo še na rovanJUi je bilo odločeno da se v > £ ^ Ixobražcvalne ak_ West Allisu organizira klub. Pnpo- i ' ročam tej konferenci, da napravi iz | ^ Jog ^ y go_ prejšnjih sklepov dejrtvo. Apeliram ^ ^^ Q ^¡v^fo, in na navzoče gorte in zastopnike, ki Se „^ju^rih rojakov ter dru- niso člani soc. rtranke, da ae otresejo ^ tef ^ nazore o so- onih predsodkov, ki jih mogoče ima- ciaMflti£netn pokrotu; pohvaliti jih ne jo in ustanove klub stranke, ki se ^^ ^ pa upanjet da se pojmi izbori za delavske pravice, za izbolj- iiftijo in ¿aiovanje sa socialistični ianje življenja delavcev.—Drugs vai- kret lop€lt oiivi. na zadeva je vprašanje bodočnosti JSZ. z oziram na nova pravila soc. rtranke, kot Je o tem ie- razpravljal v svojih člankih sodr. Garden iz Cle-velands. iPriporočljivo je. da se to «borovanje Izreče, ali se rtrinjs z idejami sodr. Gsrdna ali ne. Kajti to bo podlage nadaljnjim razpravam in bo akuiilo sa nekake smernice prihodnjemu zboru JSZ. Nič manj vaino ni vprašanje splošne agitacije sa soc. stranko med našimi rojaki. Treba je agitirati kjerkoli je prilika, iS pojasnjevati, kaj Je socialistična stranka. Po poroči -lih b gl. «rada (National Office) stranke, as Je delavstvo pričelo dre-mfct iz one letaigije, ▼ kateri Je spalo zadnja leta, in se je priMo zsvedati, da Js soc. stranka edine stranka, ki ss resno hi konstruktivno bori za delavske pravice. Najlsdje se to izvajs ihrtkrtilmfi) časopisja in li-Acitirajte sa Prolftarra in droge ssc. lbtes katerih imamo ial Is malo, so pa ti dobri. Razširjajte Lenart Alpnor, zastopnik soc. pevskega zbora "Naprej", pojasnjuje, ds je ta zbor vedno agilen na socialističnem polju in deluje za pokret kolikor mu je mogoče.. John Rocelj izvaja. <*« bi bil soc. klub v tej naselbini zelo potreben, delovati bi pa morali skupno z angleškimi sodrugi; zelo potrebno se mu zdi organiziranje tudi v gospodarskem oziru, in pri tem bi morala pomagati Izobraževalna skcija. Jo.ko Radol ml. pojasnjuje, da Isobraievalna rtccija vrii tozadevno delo v tem, ds a%*voio literatura in ■ predavanji širi'izobrazbo med delavstvo, ker izobrazba je predpogoj vsakega uspeha. Vlncont Psgolj izrvaja, da se napačno slika zanimam končani razpravi pozove predsednik vse one, ki se šele priglasiti za pristop v novi klub, da to store. Da ae napravi prvi korak k uresničenju organiziranja kluba, odloči 16 minut odmora za informacijske pomenite in v izpolnitev pristopnih kart Po odmoru poroča Anton Demšar, da ima deset izpolnjenih kart za pristop v klub, in tako ae je ielja ao-drugov izpolnila. Klub je ustanovljen. Anton Demšar je prevzel za-časno tajniške posle. Jošo RasUl) at, izraia svoje zadovoljstvo, ker ae je končno vendarle uresničila ideja, za katero je že toliko časa deloval. Ustanovljen je klub ki je zelo potreben v svrho boljšega razumevanja in za napredek naselbine West Allis. Rosno: Victor Potok priporoča, da naj tajništvo Izobraževalne akcije ako le mogoče priredi v bližnji bodočnosti predavanje, ker predavanja so velikega pomena za vse. Pogoroloc omen j s, ds je tajništvo Izobraževalne akcije vednft pripravljeno upoštevati želje klubov in društev Izobraževalne akcije v kolikor le dopuščajo finančna aredatva. Dolžnost klubov in društev pa je vodki v dotični naseRyini agitacijo, da ae predavanja tudi udeleže, ker le teda* imajo kak pomen. Ako se pa delavci v te j ali oni naselbini sa predavanja ne zanimajo in se jih ne udeleže, je pa škoda truda. Ako je klub v Milwaukee ju pripravljen izvesti dobro agitacijo, tedaj bo v bližnji bodočnosti aranžiral predavanje. LouU Kušnik izjavlja, da je na seji strokovne organizacije diskuziral z nekim fflanom ki je trdil da je social ističns stranka nasprotna strokovnim organizacijam; ker je to važno vprašanje, ki se večkrat poraja posebno med ameriškimi strokorvno organiziranimi delavci, želi od C. Po-gorelca, ki je bil tudi aktiven v strokovnem gibanju, da poda svoje mnenje o tem. Pogoroloc izvaja, da je socialistična stranka vedno in vsepovsod propagirala in propagira organiziranje delavcev v unijah in iste tudi pospešuje, kajti strokovne organizacije so potrebne za izboljšanje delovnih razmer v industriji Delavci morajo za uspešnost v svojih prizadevsnjih biti organizirani politično in strokovno. Socialistična stranka le obsoja taktiko tistih voditeljev strokovnih organizacij, ki a svojo konservativno, nede-tavsko taktiko tirajo unije v mrtvilo ali celo v propast, za kar nam je dokaz nosebno UnRed Mine Worker« of America. Ako hoče delavska rtro-kovna organizacija delovati v resnici za delavstvo, ne sme nikdar in v no- benem alučaju zatajiti svojega delavskega pri icipa, in to bodisi v gospodarskih ali pa v političnih vprašanjih; kakor hitro se Umu izneveri, ni več odločbo delavska organizacija, ker v enem slučaju se bori proti izkoriščanju, v drugem ga pa podpira Da delavstvo v Ameriki ne mose nikamor naprej, so vzrok tiste delavske unije, ki se nočejo izreči za boj proti kapitalističnim strankam, pač pa priporočajo in sgitlipjo za kandidat«, katere pertavijo delavstvu sovražni interesi. John Rooolj smatra na podlsgi upo-gleda, M ga ima v delavsko gibanje v Ameriki, da stranka s imenom "socialistična" ne bo nikdar nič dosegla, ker se ljudstvo nikakor ne ogreva ss besedo "socialiaem", in vsled tega bi bilo priporočljivo, ako bi ji spremenili ime iL pr. v "Labor Party", kot jo imajo delavci v Angliji. Pogoroloc pojasnjuje, da ae bo delavstvo moralo boriti proti reakcijo-nsrnim silam vedno, pa naj ss delavska politična stranka imenuje tako ali drugače. Kakor hitro bi pa reak-cionarji pozdravili kako delsvsko stranko, tedaj bi ne bila več delavska, ampak bila bi že v službi reak-cionarjev; in kakor hitro bi readcio-narji prenehali z napadi na delavsko politično stranko, tedaj bi ista tudi takoj izgubila svoj bojevni duh in vrednost sa delavstvo. Za ojačanje svoje politične stranke morajo delavci in farmarji sami skrbeti, sami delati in agitirati. V Angliji imajo enako težke boje kot mi tukaj, edino ta razlika Je, da se delavstvo v Angliji bolj zaveda svojih dolžnosti, kot se jih smeri&o delavstvo. Za ustanovitev prave delavrtte politične rtranke s imenom "Labor Party" ae je že poskušalo, m posebno še v predzadnjih predsedniških volitvah, ko je pokojni senator La FoHette nastopil kot predsedniški kandidat progresivne politične akcije. *v kateri so bile aktivne domalega vse strokovne unije, aocialistična stranka in razne famanfce organizacije; on je imel v vidiku vešiko in močno delavsko politično stranko, katera ae pa vsled reakeijonarnür voditeljev strokovnih unij ni ustanovila, kljub temu, da je socialistična stranks delala s vso močjo zanjo in je bila pripravljens odstopiti tudi od svojega imena, ako se bi jo v resnici organiziralo. Boj je rm-d d. lawstvom in kapitalizmom, pa naj ae stranka delavcev imenuje tako ali tako. Ako bi aocialistična stranka aedaj n. pr. v resnici opustila ime "socialistična", bi razni delavstvu sovražni elementi takoj za vpili, da se je izneverila svojemu programu in bi to izkoristili v svoje demagog ične namene. Glavna naloga delavstva je. agitirati za stranko, jo po-jačati, ki se v resnici bori za delavske interese. joiko Radelj ml., povdarja, da je za stranko zelo važno, razširiti svojo aktivnost med mladino, jo pridobivati v svojo sredo, vabiti na svoje priredbe in ji dati priložnosti, da tudi sama nastopa v programih priredb; ako ima priliko nastopati, dobi nekak ponos in se prične zanimsti zs sktivno-rti kluba in tako nostane eden ali drugi njen aktiven član. Sklenjeno, da ae pošlje ve£ iztaov Proletarca, v katerem bo priobčen zapisnik zborovanja, vsakemu društvu Izobraževalne akcije v temu okrožju. Sledi razprava glede konferenčne blagajne; sklenjeno, ds se to prepusti v sklepanje prihodnjemu zborovanju, ker sedaj nimamo nikakih posebnih stroškov. Louis Kuinik izvsja, da bi bilo pravilno, da klub, ki ima ob čssu konferenčnega zborovanja priredbo izroči ves prebitek v konferenčno blagajno; drugi izvajajo, da je to nepotrebno, ker konferenčno okrožje nima posebnih stroškov in tudi ne obveznosti, dočim jih klubi imajo. Sklenjeno, da se stroške tega zborovanja plača iz konferenčne blagajne. ŽELODČNA TORIKA U VSAKEfiA Nek odličen zdravnik piše, da ga akoraj ni človeka kateri ne bi potreboval od časa do časa popolno očiščenje drobovja, četudi se mu zdi, da ima redno odvajanje. In za to je TRINERJEVO GRENKO VINO Zdravilo za vsakogar. Ono popolnoma očisti drobovje, odpravi zapeko brez driske, in brez oslabljenja, povVne zdrav tek do jedi, ter pomladi vašo kri. "Fort Wayne. Ind., 16. feb. Tjrinerjevo grenko vino mi je dalo novo življenje. To je pravo zdravilo za želodčni nered. Serrendo Barrien-tos." "Pittsburgh, Pa., Willow St., 12. feb. Smo jako zadovoljni z Tri-nerjevim grenkim vinom. Mrs. Noak." Poskusite! Dobite ga pri vseh lekar-jrh. Brezplačni vzorec od Jos. Tri-ner, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Volitve odbore: Izvoljeni so v konferenčni odbor: John Suppanchick, tajnik blsgsjnik; organizator Frank Novak. Soglasno sprejet predlog, da predsednik prihodnjegs zborovanja imenuj« ismed navzočih zastopnikov klubov in društev Izdbraževalne akcije tri v nadzorni odbor. Prihodnje zborovanje ae vrši meseca septembra v Wsukeganu, 111. Sklenjeno, ds se na prihodnjem sbo ravan ju vršita dve seji: dopoldne in popoldne. Ckarlos Pogoroloc na kratko pojasni novo strankino ustavo in nov sistem plačevanja prispevkov. Priporoča. da se ta konferenca izreče, da naj JSZ. obdrži za svoje člane obstoječi sistem plačevanja prispevkov, ker je to zanjo nsjpraktačnejše in ds naj to priporočilo pošlje njeni eksekutivi. Victor Potok stsvi predlog v tem smislu, ki je soglasno sprejet. Jošo Radolj st, poroča, da je že nabral nekaj prostovoljnih pridevkov v tiskovni sklad Proletarca in apelira na ostale, naj prispevajo po svoji moči. Dnevni red izčrpan, predsednik zaključi zborovanje ob 3.30 popoldne. Peter Bernik, Ckristina Omahne, tajnik. zapisnikarca. Joiko Radol sil., predsednik. Sodrugom v Clevelandu. Soje ktobe It. 27 JSZ. se vrie vsak prvi potok ob 7 < 30 s večer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vik prostorih v Slov. anrod. domu. Sodrugi, prakoj«jt« rodno a« seje In pridobivajte novih členov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje ie. v borbi sa naš« prava. > Tk- I Tim MILWAUKEE LEADER" Najveiji Ameriiki socialists dnevnik. Narocnina. $6.00 sa cole le-to, $3.00 aa pot lota in $1.50 aa tri meeece. Naslov: 535 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. ^MMMSMSMMMONiMeMeMMj ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNJJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR, . lastnik. 1724 S. Sheridan Rd.f No. Chicago. IKL Gospodinje zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. HMMIMMMMMMMMM» Tel. Crawford 2893. Tel. rfa domu Rockwell 2816 Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK !! 3341 W. 26th St. Chicago, III. <; Uraduje ure: Od 9. do 12. dop. < > o od 1. do 5. popoldne in od 6. do \ \ * [ 9. zvečer. Ob sredah od 9 do ] | 12. dop., in od 6. do 9 .zvečer. ......................... Slovencem priporočamo T posecanje KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago» HI. (V bližini urada SNPJ la -Proletarca). DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. / ^ MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, Pa. FRANK MIVSEK COAL, COKE AND WOOD. GRAVEL Waukegan, III. Phone 2726 POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! 1 MILLARD STATE BANK 3643-3646 W. 26th St. at Mill&rd Avenue, Chicago, 111. poiilja denar ▼ Jugoslavijo brzojavno brez posebnihstroikov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplsčana na poitnem uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka. Mi amo potrošili mnogo čssa in denarja, da smo uvedli U izredni način pošiljanja denarja popolnoma v velo korist Poslu ite se ga, in nikoli več ne boste na drugI način poiiljsll svojega denarja ▼ stari kraj., Naie brzojavne cene so običajno niije od poitnih cen bodiai katerekoli druge banke Za pošiljanje večjih vsot, vpraisjte za naie posebne cene. URADNNE UREt V p on del jok in ¿etrtok od ». ajatraj do 6. «večeri v torek, sredo la potek «d ». a jutra j do 6. p «p «H««) v soboto od I. m ju traj do 3. Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Ur«d, 3724 Weet 26th St. St«n 2235 S. Ridg«w«r Av*| Chicago, III. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2218. Uraduje od 2. do 4. pop., in 6." do 8. zvučer izvzemši srede la nedelje. "NEW LEADER" j •ngl«iki socialistični tednik Iahajs v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo alovenakih delavcev gs čita. Naročite si ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec*9 I F E N C L 9 S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, I IL Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domač« jedil«. Cene zmerno. Pot reib« točna. La ¿i.........i'-'-. 'i.-.«,'.-(j* • "rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrwart ANTON ZORNIK HERM1NIE, PA. Trgovin« s meienkn blagom. Peči in pralni stroji naia posebnost. Tel. Irwin 2102-R 2. 1 —«--«-rfffffrffffffffftssj VINKO ARBANAS 1320 W. I6th St.. Ckiacgo, IIL Telefon Csnal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isber« svežih cvetlic s« plese, svatb«, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grebovac ia Je reck, 401—131st Stresi Tel. Whiting 323-R. ! i OGDEN HIGHWAY GARAGE Gasolinska postaja in zaloga avtomobilskih potrebščin. Popravljamo avtomobile. Se priporočava Slovencem. Joka Thaler A Ciril Obed lastnika. 4841 Ogden Ave., Cicero. 111. Tel.t Cicero, 2667 • mmminminHMini -i iiMniMiumiMiiniii DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., Uradne ure v uradu: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWN ALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. »»MmiiiMmuminumi» - Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Neročite si dnevnik "PROSVETA" s J» List sten« s« celo loto $6.00, pol let« p« $2.50. Ustanavljajte nova društvs. Deset članov (ic) je trebs zs novo društvo. Naslov za list in zs tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. VICTOR NAVINSHEK 331 GrMts St., Conemeugk, Pa Trgovina raznih društvenih potrebČin kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform* itd. ftfrbja posebnost je izdelovsa* je lepih svilenih zsstav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali sort^ rikanekih, po zelo zmernih ce> nah. V zalogi imam veliko il raznih godbenih initrumei vseh vrst. Vehks zsloga finih COLUMBIA GRAFONOL «J $30 do $250 in slovenskih Ur hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerno ceno in točna poeti PUHte po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse ki ZdrulenBi drftsv. Zs obilna rečila se toplo priporočsat iL. lev. Triik o miriilu Fochu ii božji z mg i. Torej je vendarle res! Foch je imagal zato, ker je bil Bog na njegovi strani, in Hinden-burg je bil poražen, ker je tako hotela božja volja. Kdo bi si mislil, da g. Trunk Se vedno verjame v take vraže—kajti zadnjič erfkrat je napisal članek proti vraževerstvu, ki je razpaseno med Italijani, a na svojega je pa pozabil. Reverend z najvišjega colo-radskega mesta smatra, da je bil Foch največji strateg, ki ga dozdaj pozna svetovna povest-nica. Toda, maršal Foch ni bil le velik vojskovodja, poveljnik ogromnih vojnih trum, sijajen zmagovalec in rešitelj svoje domovine, kajti maršal Foch je bil velik in občudovanja vreden kot katolik. In ta veliki Foch je ob neki priliki, ali pa ob mnogih prilikah, pokazal s prstom proti flebu in s tem molče naglasil, da je zmagal ker je tako hotel On, ki je nad nami. Evo, Bog potemtakem ni bil nevtralen in je hotel, da so brezverska Francija, protes- In tako smo pri kraju z dognanjem, komu gre zasluga za zmago. Ampak čemu je Gospod dopustil, da je vojna trajala tako dolgo? Cemu je bilo treba pobiti milijone ljudi jn obuboževati stotine milijonov v vojnem trpljenju, ako podeli zmage Gospod? Ne, mi nismo bogokletniki, pač pa taki katoličani, kakor je Rev. Trunk in vsi tisti, ki zatrjujejo,, da podeljuje zmage, suše, povodnji, potrese, vse hude rn dobre stvari, Gospod, ki hudo kaznuje in dobro plačuje. Žal, da so reveži vedno kaznovani, kar pač znači, če je verjeti tem rekom in razlagam, da so reveži (kmetje in delavci) ali največji grešniki, ali pa jih morda Gospod le skuša, da jih toliko boljše nagradi—po smrti, na "onem svetu". Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige alne in znanstvene vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice _in opisi. KONVENCIJA ILLINOISKIH PREMOGARJEV. Konvencija UMW. illinoiske-ga distrikta, ki se je vršila v Peoriji, se je začela zelo burno vsied boja med predsednikom i Harry Fishwickom ter James Murrayjem iz West Frankfor-tantovska Anglija in skoz in ta. Murray je bil kandidat za skoz krivoverska Japonska po- predsednika distriktne unije razile katoliško Avstro-Ogrsko proti Fishwicku. Slednji je m katoliško Bavarsko. Rev. Trunk pravi: "Ko je bivala slovenska de^ putacija v političnih in diplo-matiČnih zadevah v Parizu, se je mala skupina s škofom Jegli- zmagal, in Murrayjeva frakcija zatrjuje, da so bile volitve ukradene. Ko so se kravali toliko umirili, da je bilo mogoče na konvenciji glasovati, je bilo 91 delegatov za resolucijo, da čem na čelu podala tudi k mar- se prejšnji referendum razvel- m • m t A« S» V ___ 1 • ¥ 3 _ • __• ! • -----* g ^ %,/\lit trn i VI šalu Fochu. Škof Jeglič je izrazil maršalu čestitko nad zmago, Foch je razumel, a ni javi in razpiše nove volitve, in 376 proti. Okrog 700 delegatov je bilo na konvenciji, ki so zinil besedice, izraz v obrazu i veliko svojega časa potrosili z pa je povedal vse, kaj čuti srce, in roka se je nemo dvignila proti nebu. Vsi so ga umeli. Katoliški Foch je priznal slo- rabukami ter očitki. Fish-wickova frakcija je imela konvencijo pod popolno kontrolo Njegova večina je tudi odobri- vesno resničnost besed, ki so la dogovor med unijo in opera-zapisane: "Človek lahko osed- torji, sprejet pred meseci, s la konja za boj, zmago pa po- j katerim je unija pristala v zni- deli Gospod žanje plač premogarjev. JfftMlMJiftkMJ različnih spisov povestne, ¿ zabavne in informativne -vsebine je t- Ameriškem družinskem koledarju 1. 1929 IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ. STANE $1 ,it Jugoslavijo ta druge iaozemske kraje $1.10 mmtmmmm .60 1.25 1.26 .50 ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albrecht Ivan. Srce, novele, ves. .60 Album slovenskih književnikov (uredil dr. Janko Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba......!.............$5.00 Andrejev Leonid :vPlat zvona, no oil*, ves. ................... .45 Povest o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, Arcibašev H.i Sanin ve«........... 1.50 Asov Vladimir in Tefffit Humoreske, groteske in satire, bro- tirana ..................... ... Bsrbusse H.i Ogenj, dnevnik de-setnije, pove* is svetovne vojne, ve*.............................. Bsg is t «ne: (maki pisatelji) broi. $1, vexana -------------------- Bohinjec P.t Svet »bor, pove* iz konca enajstega stoletja, broi. ........—.............................- | Bulwer L. E.i Posledn'1 dnevi Pompejev, L in II. del, broi. 1.60 Burroughs Edgar R.< Tarzan, sin opice, vez................-......- 1.00 Tarzan in svet, vezana---------- 1.00 Tarzanove šivali, veaana........ 1.00 Tarzanov «in, vezana.............. 1.00 Tarzanova mladost v džungli, vezana ------------------—........... 1-00 (vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miii, povest is sedanjosti, broi.-------- Cankar Ivan: Podobe iz sanj. vezana -------------------------— Moje iivljenje, vez.------- Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana .. II. zvezek: Črtice in povetai ter Kritični in polemični spisi, vezana .................... $2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Po- jt tovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, ve«. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ............— | VI. zvezek: Ob zori, Življenje in onrt Petra Novljana in Hiša Marije pomočnice. .75 .75 .85 ..L. 2.00 .75 .40 .26 .75 ... .65 .75 1.60 .60 .65 .50 1.50 _______ 2.00 2.00 HM»illl##M»MMIMMM»MMMMMMMM»M»»MM»< NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo T Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljakom, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebno«t ao tiskovine za društva in trgovce. .............MM*.....»MMM —................ NAJVEČJE ZLO, ki tepe človelki rod je n«vedii«»t. Ubiti nevednost se more EDINO Z znanjem. Znanja je v knjigah. V#e, kar je človek storil in dogegel, je zabeleženo V knjigah. Niso VSE knjige dobre. Tudi tisk se lahko izrablja V prilog nevednosti in za- __vajanja. Toda ii, ki čitaš, se moraS naučiti misliti s svojo glavo, da boš lahko to, kar čitaš, prebavil • svojo duševno močjo, in tvoje znanje bo raslo, tvoje obzorje se bo širilo. „ ../'uK knjige. Naročite si jih iz Proletarčeve knjigarne. Prečitajte cenik knjig v tej številki. Ako se ne morete odločiti, katere knjige bi naročili, vprašajte nas za nasvet. Ako knjige, ki jo ielite, nJ v naiem ceniku, nam pilite vseeno, in če le mogoče, v*n Jo bomo preskrbeli. Naše cene knjigam ao «neme, kajti a tflf ouwA«?adzw prvi vrsti, da gredo med ljudstvo. Kolikor napravimo pri njih dobička, se ga porabi v podporo delavskemu tisku. čitalnice kakor tudi posamezniki dobe pri večjih naročilih popust. Priporočajte našo knjigarno. Vsa naročila za knjige naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chlcago, 111. VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana.^.........— 2.00 Vseh 7 knjig skupaj ----------11.00 Cankar Isidor: Obiski pri »lovenakih pisateljih in umetnikih» vez......... 1.26 S poti potopisne črtice, broi. .75 Cankarjev sbornik, vez. -------— Čehov Anton P.t Sosedje .n druge novele, broi--------------- Cheeterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman« broi. Chookolousek P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broi. 76c. vez.---------------- 1.00 .60 _____ .50 1.00 .45 .40 .75 .50 .40 .50 1.50 1.50 1.60 8.00 .75 _________ .75 .85 Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fianoookih vojakov, broi------ Colonia Louis: Boy, roman, vez. Celeasa-Poijanee: Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman, braiirana ----------------------- Concesirt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, broi..................... Dickens Charles: Bolična pesem v prozi, broi......................... Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi, broiirana -------------------------- Dostojevski F. M.: Besi. roman v dveh delih, 758 strani, vezana .................... 2.50 Idijot, L, IL. HL In IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, 1. m II. del. vez.................. Zločin in kazeoi, roman v dveh dedih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, broi...........................- Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broi............... Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiie roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broi. 75., vez............ Elizabeta, hči sibirskega jetnika Erjavec Fran: Povesti, vez.....— Feigel Dam*r: Bacili in bacilke, humoreske, broiirana ............................ Domače iivali, vez................. Po strani klobuk, humoreske, broi............................. Pol litra vipavca, vez.—----- Tik za fronto, broi................. Federer Henrik: Patria, povest iz irske junaike dobe( broi..... Pederer-Pol janee: S isto e Šesto, povest iz Abrucev, broi......... Finigar F. S.i iz modernega sveta, roman, vez. -------------------- Finigar F. S.: Zbrani spisi, vsebina IV. XV.: Dekla Ančka in Srečala sta se, vez......----------- V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. VI. zvezek: Sama, Kakor Pe-' likan, Botte žar, Nai vsakdanji kruh in Tri črne lene, ves. $1.60, vse tri knjige skupaj ........................... Flaubert G.. Tri povesti, broi.— France Anatole: Kuhinja pri kraljici gosji noikri, broi. 75c., vecana------------------------- 1.00 Pingvinaki otok, vss. ---------- 1.00 2.25 .50 .75 1.00 .25 .50 .45 .45 .75 .50 .60 .86 .85 1.60 1.00 1.25 3.50 .65 Gogolj N.i Taras Buljba, povesi, broi. 50c., vez-------------- Golar Cvetko: Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, broi. Gorkij Makaim: Deveti januar, Črtica i» ruske revolucije 1906, broi--------------------------- Povesti, 210 strani, broi......... Green A. K.i Za milijoni, roman, broi. ............J**"" Hamsun Knuti Glad« roman, broiirana .—------------------— Haiek J.i Pustolovičine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, vezana ---------------------------* Jaklič Franc: Ljudske pove*i, broiirana .....—••—-----------— Jeloviek Emestinai Spomini na Preierna, broi...................... Jirasek Alojs» Filozoflska zgodba, vezana .............................. Jubilejni sbomik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba .............................. Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vesba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen. .....................-............. II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr- - ban Smukova ienitev in Grad Rojinje ...................... III. zvezek: Kloitrski žotnir in Deseti brat ....------------------ IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Viinji gori, Črta iz iivljenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in . Sosedov sin -------------------- 2.00 V. zv zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pečenja, Ivan Erazem Tatten-barh. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober. $2.50. Vseh 5 knjig skupaj -------------- KeMermann B.: Predor, socialen roman, broi. ---------------------- Kersnik Janko. Zbrani spisi, b roži ran i. I. zvezek: Agitator II. zvezek: Lutrski , ljudje, Testament ------------—------- III. zvezek: Roilin Vrjaako, Jara gospoda in Očetov greh ------------------------- IV. zvesek: Goapod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo------ V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar— VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh iest knjig sku paj --------- Kmet Marija: Bilke, povesti in črtice, broi.................. Koder Anton: Marjetica, idila, broiirana ........................... Kellor d.i Don Corea, roman, broiirana ------------------- K. S.. Poiigalec, povest, broi.— Kuhar Lovro: Povesti, broi.— Kvader Zofka: Iz naifh krajev, povesti, vez....................... Vladka in Mitka, vez---------- Lah Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, vez............. Lermontof M. J.: Junak naiega časa, povest, broi................. Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broi............................. Viinjeva repatica, satiričen roman v dveh delih, broi. London Jack: Koman treh src, vez............. Železna peta, socialen roman v dveh delih, broi............. MacHar J. S.: Konfesije literata, zbirka spisov, vez................. Majar H.: Srečolovec, povest', broiirana ................................ Cvetke, ioipek pravljic za stare in mlade, broi............. Malograjski Fr.t Za srečo, povest, broi.........................j..... Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damjan ......... II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ____________ Oba skupaj ........................... Melville Whyte G. J.: Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. in II. del, broi. oba skupaj .................... Meiko Ksaver: Dve sliki, broi. Mejring G.: Golem, rom*n, bros. 50c., vez.................—.... Milčinski Fran.: Drobi£, vez..... Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez............. Igračke, črtice, vez. ——«... Muhoborcl, črtice, vez. ------- Miller-Steriaj: Zvonarjeva hči, povest, broi........................... Murnik Radot Jari junaki, hu-moreske, ve«. ....m..»«.«.«.....« Na Bledu, porvest, vez........... Znanci, povesti in orisi, vez. ženini naie Koprnele, satiričen roman, broi. ................8o Novačan Antoni Naia vas, broi. 1.00 Samosilnik, 10 povesta, broi. .76 .50 .26 .60 .40 ... ,76 .65 .40 ,50 .76 1.26 1.25 1.50 ...................... 7.00 .45 .25 .25 .60 .80 .50 Nuiič Branislav: Občinsko dete, roma.) dojenčka, broi........... Ob fO-letnici dr. Janeea Ev. Kreka. broi. ............................ Oppenheim C. P.i Milijonar bre« denarja, vez........................... Orel L. 1. Pasti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle dobe, broi............................. Pahor Joie: Medvladje, socialen roman, broi............... Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, broi. ___________ Puškin A. S.i Pikova dama. povest, broi. ...»........................ Rasne povesti, broiirana .......... Šandor-Gjalski Ks.: Jurkica Agičeva, povest, 857 strani, broi. 60c, vezana __________________ Sienkiewics H.: Z ognjem in mečem, povest is davnih let, vez., 681 strani__________________ 8.25 Potop, roman, vez., I. del $8.25; II. del $8.00, oba dela skupaj, 1098 strani.... 6.00 Senoa Avgusti Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi. ............................ .75 Strindberg August! Bedakova izpoved, broi. $1, vez. _______ 1.60 Suchy Jos.i Staroindijsku pripovedke, s slikami, broi............35 Tagore Rabindranath: Povestice .40 Tavčar Ivan: Zbrani spisi. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika .............„..2.50 V. zvezek. Izza kongresa........ 2.50 VI. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.60. Vse tri knjige skupaj l............. 7.00 Tolstoj L. N.; Kazaki, kavkaika povest broi., 308 strani ........ Spoved .................................... Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broi..... Ljudske pripovedke, broi....... Tomic 1. E.: Udovica, povest, 330 str., broi. 50c., vez......... Turgenjev - Stepnjak: Stepni kralj Lear in hiia ob Volgi, povesti, broi.......................... Trdina Janea: Zbrani «vpisi, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove .........................-...... II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ___________________________ 2.00 III. zv.: Bajke in povesti------- 2.00 IV. zv.: Bsjke in povesti-------- 2.00 V. zv. I sprehod v Belo Krajino .................................... 2.00 (Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena za eelo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatei Tom Sawyer, povest, vez. .............50 Vajenski S. H.t LeteAe sence, roman, broi. ---------- Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broiirana --------------------------- Valoiska Margareta: Heptame- rom, povesti ........................ '40 Weds H. G.: Zgodba o nevidnem človeku, broi.....................35 Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločir. i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikamežev " lastni iivotopisi, vez.----.85 Zakrajiek France: Oglenica, povest, broi..............................40 žaljaki: Na krivih potih, povert, broiirana —r............................40 Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemške vojne 1870-71, vez. ...................— 2.00 Zoreč L. Zeleni kader, povest, broiirana ...........................1.....45 IGRE Anfiaa, (Leonid Andrejev), broiirana ............................... Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana .—................ Čariijeva ¿enitev—Trije ienini (F. S. Tauchar), dve ialo- igri, enodejanke, broi........... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ....................... Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi..... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ................................ Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana ...............................«... Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana ................................... Othetlo (W m. Shakespeare), vezana .................................... Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v iestih scenah........ Romantične duie (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................................... Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ................—. Umetnikova trilogija (Alois Kiaigher), tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 75c., vezana .......:............................ 1.00 .75 .75 .75 2.00 1.30 1.00 .65 .35 .20 .40 .. 2.00 2.00 3.76 .76 .60 .66 .85 .76 .76 .50 .80 .76 .85 .75 .40 .40 .75 .75 .60 2.00 .60 .76 .25 .60 .60 .26 .76 .75 ,75 .50 .85 letnik 1920, vezan _______________ letnik 1921, broi. __________________ letnik 1922, vezan ................ letnik 1922/l?toi................... letnik 1923, vezan .............. letnik 1924, vezan ______________ letnik 1926, vezan ................ letnik 1926, vezan ____________ letnik 1927, vezan ............... letnik 1928, vezan .............. letnik 1929, vezan ............... Cankarjeva slika na dopisnicah. 2 *a ....................................... (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva itevilka z njegovo sliko ........................................ Kros, vezan letnik 1921-22........ Informacijo o dobavi državljanstva Zedinjenih driav ............ O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanj« (Dr. Demet. Blei-weie-Trsteniiki) .................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ................................. .65 .60 .75 .50 .75 .76 .75 .76 1.00 1.00 1.00 .06 .10 1.60 .40 .10 3.50 .75 ________ .40 .35 .60 .45 .50 PESMI IN POEZIJE Albrecht Fran: Pesmi življenja, vezana .................................... Albrecht Ivan: Slutnje, broi.— Aikerc Anton: Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vezba .......................... 1.25 Atila v Emoni in Romanca, broiirana ............................ Balade in romance in "Stara pravda", broi......................50 Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vezba .............................. 1.25 Mučeniki, slike iz naie proti- reformacije, fina vezba...... 1.25 Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Bezruč Peteri Šleske pesmi, vez. Debeljak Ante: Solnce in sence, broiirana ................................ Debeljak Ante: Modema francoska lirika, vez..................... Glaser Jankot Pohorske poti, broširana .................—............. Gola* Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broi. 90c., ve«. .;.............. 1.25 Fountaine Jean de lat Basni (iz franc. prevel I. Hribar), vez. 1.00 Gregorčič Simoni Poezije I. zv. vez................. Poezije II. zv. vez................. Jot in psalem 118, vez......... Poezije, ilustrirana izdaja, veliki foimat vez................ 1.50 Kette Dragotin. Poezije vez..... 1.10 Kosovel Srečko! Pesmi, broi,.....76 Levstik Frani poezije, veZ..........80 Machar J. S.i Strup iz Judeje, vezana .................................... 1.10 Seliikar Tone: Trbovlje, p roleta rske pesmi, broi. 60c., ves. ,76 Vodnik Valentini Svojemu narodu, broi. ......—................- .26 Zupanči€ Otoni Mlada pota, broi..................75 V... zarje Vidove, pesnitve, broiirana--------.....----- .40 .65 ,50 .60 ,76 .85 .60 1.25 .75 .25 .85 .76 .50 .40 3.50 .50 .25 .40 1.25 .76 .35 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ...........—. čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- l n j eelo v je ............................— Elementi moderne izobrazbe (I. Molek), broi. 60c., vez._______ Idejni predhodniki danainjega socializma in komunizma (Abditus), broi. —............... Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez. ....-------- 1.60 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broi. $2.50, vez--------- Marl Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)------- Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ........................ Krstka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) .................................— Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana ................---------------- Naž sadašnji ustavni položaj (Dr. Stefan Sagadin)----------- Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U- stanovitve jugoslovanske social nodemok ratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00, vezana ________________ O konsumnih društvih -------------- Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in zgodovina (Dr. Drag. Lončar), broi....................... Praktični socializem, broi. ........ Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 50c., vezana ......................... Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broi............... Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez............. 1.50 Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) .76 Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) .................................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana .............................. 5.00 Smernice novega iivljenja (Dr. K. Ozvald), broi................... Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kuharica, vezana.......... Strokovne organizacije v Sloveniji, broi................................. Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), broÄ......... Uvod v Buddhizem (Joe. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ V novo deželo (E. K.), broi.....' Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ................ Zd ravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veikega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja Ilustrirana, vezana .................... Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ................... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 76c.; oba zvezka sku- paj „—h................................. Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, ves.____ 1.25 .10 .50 .50 .10 .76 ,10 .35 .36 .50 .40 1.40 .25 .50 .25 1.40 .25 .10 .60 .60 .30 ANGLEŠKE KNJIGE .60 5.00 .................. 1.60 .......... 3.60 1.20 1.00 .60 _____ 1.25 1.00 .60 ALBÜMI S SLIKAMI Tratnik Francr Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ................... RAZNO Ameriški Družinski Kole lar, letnik 1916, vezan ______— letnik 1917, vezan ________ letnik 1919, vezan ................60 American Communism (James OneaJ), vezana ...................... 1.60 Anarchism and Socialiem (Geo. Plcchanotff), vez. ______________.... Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vezane .............................. Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, k» ju je poslala na električni atol. Dve knjigi ...... Bi ass Check (Upton Sinclair). Slika ko rump i ran osti kapitalističnega žurnalizma, vez. ___ Debt, His Authorized Life and Letters" (David KaiBner), vezana v platno ................... Debs and the War, njegov, govor v Cantonu, O. in pred poroto „ na sodišču ...............................25 Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil b reši rana .................. 1.00 End of the World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), vez............... God anù My Neighbor (Robert Blatchford), ve«._______ Goose-St ep (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokoiol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaikih klavnic ................ 1.20 Jioimie Higgins (Unton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ........... Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ________________________________ King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrafka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vez. 1.20 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana____________60 Lile and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana ......................60 Money Changers (Upton Sin , clair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ______ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana _____________________...______ Outlfae of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani........ 5.00 Physician in the House (J. H. Greer, M. .). Domači zdrav- , nik, vezana ........................... Republic of Plato, vez............... Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), /ezana .......................... Roberts Rules of Order, vez..... 1.50 Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... 1.25 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez......................60 Se* Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... Social Revolution (Kar1 Kaut- sky). vezana .......................... Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- sote, broi............................... Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .....................................59 They Call Me Carpenter (UMon Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broiirana .................... The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatna interese, vezana .......................... 1.25. X|j# Social Revolution (Karl I Kautsky), vezana ....._____________ "Universal Kinship (J. Howard 4'001 Moore), izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez. ........ Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez......... Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegov4*pra-vica. Prevel Louis Adamlc), vezana v platno .................... Walls and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana __________________ 1.60 NaročMom priložite poitni ali eks-presni money order, ¿ek ali gotovino. Za manjia naročila lahko poiljs-te poitne znamke. Vae knjige poiiljamo poitni ne prosto. Klubom in čitalnicam pri več j Hi n ročilih popust PROLETAREC 3639 W. 26tk Street, Chicago. IN. 1.50 2.50 2.00 2.00 .60 1.00 .60 .60 .26 1.60 3.60 .60 .40 .50 1.00 2.00 .50 .60 1.26 .60 .50 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest _ of the Workers. Official Organ of Jm|e tm Fascisti, other cults, especially that of Roman Catholicism, are too powerful to compromise even if it may be too proud to fight—a can and must be preserv ed and intensified if justice is to prevail and the inequality be operative and manifest. ... But the effect of Fascism has been precisely the opposite. It has not liberated the energies of the Italian people; it has dammed them up, it has not set free tal-. for the workers. Teach them in their interests ent and put it to work; it has repres- so that they can be proud of themselves as members of the worlds working family. With that they will also learn to love and respect their mother tongue; to read good books in the language they control; to increase and broaden their activities in the cultural field. This type and only this type of nationalism is good for the workers and the nation. Stealing Socialist Planks It isn't long since the last election in whicft we need not remind you the Socialist Party was overwhelmingly defeated. Yet look at the old party politicians stealing planks from the Socialist platform. First of all there is our old friend, Herbert Hoover. He sent a message to the conference of Governors that he favored a very elaborate piant of public works in dull times as a cure for unemployment. True enough, his plan falls far short of even the Socialists' immediate proposals. Nevertheless it was one part of the Socialist program which Socialists discussed openly in the last campaign when nobody else mentioned it and it is a thousand miles removed from that "rugged individualism" which Mr. Hoover so piously commended. Next comes Governor Roosevelt of New York, hailed by his friends as the likely Moses to lead his party out of the wilderness. He is interested in old age pensions which he carefully explains are not Socialism. Right the Governor is. Socialists want much more for the workers than old age pensions. But Socialist have been working for old age pensions long before Democrats ever learned the word. And only Socialists openly advocated them all over the United States in the last campaign. Every other decent social measure which Governor Roosevelt advocates was first advocated in better form by Socialists. This is true of water power control* anti-injunc-tions, etc. The trouble is when old party politicians steal Socialist planks they have planks, not a platform, and they usually spoil even the planks by the way they handle them. (Raadhig I abar Advocate). sed talent. Under its dispensation the real inequalities of men are neither operative nor manifest Throughout Italy, writes Dr. Horace M. Kallen, I sensed a mood all strain and tension, a posture of fear prompted by feelings of insecurity. I sensed it in all classes of the population. • • • In Russia the only religion is the religion of the state. This is the deposit of faith attributed to Karl Marx and called Communissku it has no peers in power or station. It is taught as before the revolution the Christianism of Greek Orthodoxy used to be taught, and it bears about the same relation to the way of life. In matters of art and education, however, it is regulative. It ordains a regimen for the intellect and a pattern for the emotions. The stage, the atelier, and the publishing house are aspects of the activity of the State and come under the Department of Education. This Department is charged with the creation and enrichment of a communist culture. The notion is that culture is intrinsically communist or capitalist; that they are so by nature and not by employment. . . The fact is, all such classifications are secondary and eventual, the results of later association or use . . . Whether they shall be called Republican or Democrat or Fascist or Communist, doesn't depend on what they are, but on how they are used, and by whoom ... The Russian organization, being new, doctrinaire and experimental, simply has speeded up the process and rendered it self-conscious and discernible. But it has gone farther. It has promoted and keeps stimulating a tremendous interest in the arts in its public schools, its trade unions, and its art academies. Everywhere you encounter signs of a great liberation of energy, that overflows or is directed into the arts. The works of the past are rendered easy of access in museums, schools, and elsewhere ; performances, dramatic or musical, are made estremely cheap. The populace is encouraged and incited to go, to look, to study, to do. You cannot visit a single museum anywhere in Russia without stumbling upon large companies of soldiers and peasants and workers, adults and school children, personally conducted by compétent guides who more frequently than not turn out to be distinguished and impoverished connoisseurs of the Cxarist times. The works of the past are used to point the Marxist moral of our day, the works of the present have some visible embodiment of the Marxist faith. • * • Here, then are two modern dictatorships, old states with new governments restoring ancient conditions of administration and control of all departments of civil life, the arts among them. In one of these dictatorships the arts are less alive than evsr. In the other thçy have never been so alive before. WhUe the historié record- points to some kind of social control which will weigh survival among the arts in favor of exceUence rather than difference in any given phase, the contrasting effects of these two contemporary controls would indicate that there exists no necessary connection between a form of government and the vitality of an art. On the face of it, the difference in effect between Communism and Fascism is a difference in intent, in goai and objective. Ostensibly, Communism is a leveller. It holds that all men are equal, but the diffetences between them are external and secondary, that they can and must be destroyed if justice is to prevail and the equality to be real and manifest. In practice this dogma has the opposite effect The revolution has functioned not as a leveller but as a liberator. The individual is far freer in his person and his thoughts than ever before in his country's history. His opportunities are wider, more numerous, more varied; his life is richer by a dosen cultural dimensions added to it His energies overflow; he has learned discontent and ambition; he wants more and works harder. And his team spirit, his patriotism, is spontaneously enhanced. Wherever the energies of men are sufficiently stimulated and enlarged, some will overflow into the arts. Wherever the ideas and moods which the arts communicate are sufficiently unified, sufficiently homogeneous, a type will be generated, exceUence will emerge, there will be a great art The form of a government can neither hinder nor accelerate this event The will of a government can do either, or can cut it off. Not dictatorship, not democrsy, but the intent of dictatorship or democracy is what determines the event Cummunism and Fascism tell the tale. I always knew there was something radically wrong about our much ad-j vertised prosperity. I read all the speeches of the late lamented Judge > Gary and the lamentable living Dr. Coolidge telling me all about my per capita wealth income, savings and social surplus. But when 1 put my hand in my pocket, the per capita change wasn't there and when 1 went to the bank to see about my social surplus, they weren't even sociable. And then when 1 went among my friends and inquired about the capacity of their per capites, they all said that they were prosperous—but didn't have any money; and that while work was plentiful, they coudn't find jobs and that while business was better than usual times were unusuaUy hard, etc., and so on, as the poet says. Well, it's no use consulting people on economic tendencies and business curves who carry their statistics in their stomachs. They lack the necessary perspective which enables scien-j tists like our former president Dr. | Coolidge to dicern the prevalence of favorable factors in sggregated collectivities of co-operating indications that are all to to the bad. Unfortunately, great minds do not always travel in the same rut For after Coolidge comes Irving Fisher, professor of economics at Yale, and says that prosperity of which we read about In. our great metropolitan press is all bunk, as far as the American masses are concerned. Quoting statistical bureaus and government reports, he shows that the common people, that is, the people who do nothing but work, are having a hell of a time making both ends meet. He shows that the poorest class, meaning those who do the hardest and most disagreeable work, numbering 76,000,000 souls and twice as many hands, had an income in 1926 of less than $460 per person. Then by grouping the seventy million very poor Americans with the twenty-three million not so poor Americans, making ninety-three million average-poor Americans, «he finds that their income in 1926 was $500 per person and annum. Now, I respectfully submit that ninety-three million average poor are entirely too darned many poor in a population of a hundred and seventeen million inhabiting the richest country on earth and who, according to all reports, are also the most intelligent people on earth. However, as Dr. Wilson said, there are such things as psychological panics, caused by the absential perusal of prosperitical factors of material substantiality. And if that be true, there are strong reasons to assume that our present prosperity, with its accompanying lack of currency among the submerged, the near submerged and easily submergeable, comprising some ninety-three million persons, coupled with an indicative surplus of hard cash in infrequential spots between long intervals—it may be that that also is a psychological phenomenon. What I'm driving at is, that fellows %no are flush in their be ins can see riches through the holes in their jeans. Idle Hands The Lord's Day Alliance and other similar bodies are doing», everything they can to bring about laws fastening the "blue Sunday" oh the United States. They would prohibit Sunday movies, baseball, theatrical entertainments and the like, on the ground that if people have nowhere else to go, they can perhaps be coerced into attending church. The backers of this movement ought to be interested in an official report of the British government as to juvenile delinquency in Scotland. An investigation was made as to the circumstances surrounding many thousands of cases of juvenile delinquency, and it was discovered that offenses committed on Sunday were much more numerous than they ought to be on a basis of mere chance. Of 6,772 cases, those occurring on Sunday, instead of forming one-seventh of the total, formed one-fifth. In 733 other instances, Sunday offenses constituted more than one-third. "In our opinion," says the report, ,4the large proportion of juvenile delinquency on Sundays is mainly due to the fact that young people appear to have nothing to do on that day. The delinquency which is discovered is probably only a fraction of what is committed, and a remedy must be found. Interesting activities should be provided, and the best methods should be earnestly considered by local authorities and voluntary organisations." The Lord's Day Alliance, or course, knows what to recommend in this dilemna. Lock the yound people up in church for several hours each Sunday, and then see to it that they have no opportunity for organised recreation. The old formula is still effective, and Satan will find some mischief still for idle hands to do.—The New Republic. The Academic Serf 1 High Tariff Blues Tka tariff boys coma one by ona To the Way» and Meant Committaat They wipa away a righteous tear As thay sing this soulful ditty: A duty bora and a duty there and a compound rate on hanJfias; May foroign buttons nover fill The buttonholos of Yankoea. Hoist up the rate on shoos from Pragua And straw hats from Mflan; Do your ad valorom duty On tkoao up»sis Jrom Japan. Oh, sosae give everything for levs, And others liva for beauty| But the tariff hound, from Grundy dewa. Know* only mm wordt DUTY. (Illinois Miner.) wtttm Liberals Stirred up in Middle West After a three weeks trip in the middle-west meeting friends of the Civil Liberties Union, Roger Baldwin reports that the interest of the "mid-dle-class liberals" in the issues of intolerance and repression is greater than he has seen it in years. On the other hand, he finds the labor and radical movements disorganised and dispirited. He summarises his observation by saying: "The greater variety of civil liberty issues is responsible for the increased interest among liberals and intellectuals. Anti-evolution laws, compulsory Bible reading, censorship, race discriminations, lawlessness in enforcing prohibition,—these issues have aroused one crowd or another. Combined, they represent a wider and more varied front of opposition 'than at any time in recent years. The open forums in the middle-west are lively and growing. The press responds to news on these issues. "The labor and radical movements are depressed. They hsve either lost their militancy or are split into warring factions. While they fight the police repression which marks the few strikes, they are not now a fores to be reckoned with in resisting the widespread intolerance ami repression on a dosen frdnts." Porters. The A. F. of L. executive council has ruled some time ago that A. F. of L. federal charters shall be issued to Pullman porters. These workers are thus given direct affiliation to the A. F. of L. The porters are employed by u single company. They are the most conspicious example of the large groups of workers in personal service whose compensation in considerable part comes from ,4tips." Their low wages and poor working condition^ developed solidarity and they carried their case to the Pullman company and the federal railway mediation board without success. They voted to strike in June, last year, but the walkout was deferred on advice of President Green, who suggested that more education and agitation were necessary to acquaint the public with the facts. Porters' wsges range from $72.50 to $104 a month. This, with "tips, must support their families and also pay for sustenance on the road. In addition to actual road service, the porter spends five hours preparing nis car and cleaning same before and after the trip. He is not paid lo. this work. The Pullman company maintains a company "union" with the usual spy adjunct—Cleveland Citisen. _ We are all Members One of Another Let us consider the historical implications of this volume. It is printed on paper invented by the Chinese early in the Christian era and introduced into Europe in the 12th and 13th centuries. The letters were devised by the Phoenicians, adopted by the previously iliterate Greeks, modified by the Romans, and altered, so far as the "lower case" is concerned, by the medieval scribes. The capital letters are still the same that we find in ancient Roman inscriptions. The language is based on a western German tongue used by the Teutonic invaders of England in the fifth century. It was later given added range and sophistication by the admixture of Latin and Norman-French words. . . . Printing was a Dutch and German innovation made nearly 600 years ago.—James Harvey Robinson, The Ordeal of Civilisation. Coed Showing. Perth Amboy, N. J., is saving itself $30,000 a year on street lighting alone, by means of its municipally owned plant Open Forum SOCIALIST PARTY AND IT'S "PRESS. Chicago, 111.—Proletarec now issues an English page for the benefit of our younfper generation. The main purpose being to enlighten them about our movement Comrades and brothers, now that this opportunity has been given us, it is our duty to write articles for our page so that its readers will know we are interested and active in the Socialist movement Education and organisation of workers will bring complete industrial freedom. This is the urgent appeal of the Socialist Party: Wake up/young people! It Is our mission to inaugurate a new social and economic system, based not on production for profit, but for «m. Our goal Is s co-opera-John Rak. Jr. By James Oueal. Plain speaking is rare in American universil Our trouble is that so many educational instituti^ are simply extensions of capitalist enterprise. Ont an annex to railroads and mines, another to another to oil, and so on, through possession of in these enterprises. Add to this direct endo> by the rich, with bankers, capitalists and corporatli attorneys'as trustees, and the American university:; seen to be en annex of capitalist enterprise. 1 To expect courageous thinking in such an enviroi ment is like expecting a flower garden to r« tain charm after opening the gate for swine to p through. Our pompous pigs who shower universiti with their coin snd sit on boards of trustees kng what they want and they get it With faultless Eng||| and logic as keen as a razor blade, Harold J. considers this situation in the Harper's. He dii the "Academic Mind" of the paid inmates of univei ties in general and of the American type in partici" a a • He declares that they are akin "to the court jei of an earlier time." The professor will dig into anci« records and boldly announce his discoveries. He "explain Crusoe but not Rockefeller" and spin webs which do not impinge upon the practical 111 These are regions where his wealthy keepers e: "the academic mind to dwell." He can show irrefutable economic principle that trade unions ci raise wages" and that each worker is paid "ej what he is worth." He is like the licensed pamj eers retained-hy English political parties in the II century. He is a kept man. What the professional academic mind is capable Is evident from the number of professors hired barkers for the public utility corporations. "The ance between business men and the higher institut of learning is one of the chief safeguards of capit society," say Laski. The professor may be dull, so is his employer. One sells and the other buys is wanted. It is a transaction in the exchange of ci modities. As the professor becomes accustomed to duties, time and habit reconcile him to his routine. "His mind has inteUectual sclerosis, and harder its outer shell, the greater the degree of pontificality." That is, the less he thinks inde] ently the more certain is he to assume to speak final authority. • a a In brief, the average American university is a tory turning out a standardized product and pi ing for a market controlled by bankers and capil The teachers are required to produce commodities cording to pattern as the steel worker is required produce beams of varying dimensions for bridges sky-scrapers. That is why so many professors art horribly dull. Humorously enough they would ha* us believe that their dullness is really profound ei tion. This survey of the academic mind applies more the American than to any other type. Nowhere e in the world has higher education become so pi tuted to the service of wealthy swine as in this col try. Not all professors accept their degradation lingly. I know of men who would rejoice over the portunity to leave these gilded bagnios and give thd| service to a powerful labor movement but, alas! to4, many of our labor leaders are a* fearful of real think] ing as the academic serf himself. - Gambling Pure and Simpi By Norman Thomas. This whole country is hit by the Wall Street g ing mania. A professor in an Ohio college told me a group of professors in another college, not his who had formed a pool to play the market Reg the college treasurer was instructed to pay a ce proportion of their salaries to their broker. I to students who had nothing to say about the tariff little interest one way or another in the power t rising zealously to defend marginal gambling on ground that it gave the poor man a chance to make clean up. On trains and everywhere where men gregate one hears stories of the marvelous profits this bootblack or that elevator boy. Sooner or later the break will come as surely ss came in Florida real estate and more people will hit Psychologically a country mad with the gambl mania is incapable of thinking soundly and con ively about social progress, emancipation of the wo: ing class or anything else, worth while. Economl not even defenders of capitalism can defend this ginal trading. It does not put money into produ__ enterprise; it takes it out and concentrates it in W, Street It has little relation to the real value of i and no relation at all to the effort to abolish po Gambling in margins should be prohibited by law j as surety as the Louisiana lottery. By compa horse racing is a Sunday school pastime. At horse racing improves the breed of horses A BAFFLING QUESTION j