Bršljan in brest
(Iz nemškcga na slovensko presadij Sy. P... ar.)
Vedno zeleni bršljan se je težavno pl&zil po mjavej zemlji, oziraj6č se po kakem drevesn, da l)i se ga poprijel in ovil okoli njega. Težko mu je d*lo, da črvi oljj^dajo in gl6dajo nje^ove listke in da prah leži po njihOTem zeleoo-liojnem hlestilu. Kakor nalašfi ugleda mlado ia vitko brestovo di*evesce. Tak6j so priplazi do njegove korenine. ia je poprosi: ^dovoli mi, lepo drevesce, 4l ovijem svoje svitle listke okoli tTOjega debla ! Koristi sicer ne bodeS imelo nobene od mene, a vsaj olepšal te bodem.  Ko sc tvoje in dmzih dreyes listje
64
uM dvrao posnSi in odpade, jeleneli bodo vendar ša moji listlri okoli trojegi debla in t mnogo lepšej podobi bodeš stalo nego li tToji bratje." Tak6 je govoril brSljan. — Brest mn odgovori: vne zaradi prednosti, katero mi otataš. nego zuadi troje 8l»bote, šibkote k nežnosti rad pristanem n& tvojo prošnjo. Pripoznam, da ne zazlužiš, ka bi glodali črvi tvoje svitle. usnijaste listke ia bi je živali teptale v zemljo." Tak6 je rekel brest ia bršljan ae ovije okoli nje-goTega debla, kiteS ga hvaležno sž svojimi svitlo-zeleiiimi listki, da ga nij bilo lepšega drevesa od njega. Rastfa sta oba v lepej prijateljskej zTezi ter se veselila svoje mladosti in {Trstote, napajaj^J se z nebesko roso in t ves-lej družbi prLjaztiLh sapic, ki ao tihotno (Uiale okoli njti. Ljubila sta se s pra bratovsko ljubezDijo. — A ko pride jesen in se z&Snb brestovo listje rum. nfti, venffi m odpadati, jelo jb drcvescc žaloTati in reče mlajšemn prijatelju: ,huda je zima in mrsla; mnogo mojih bratov je v hndem mraiu \iii ozebl« in se posušilo, da se potem v pomladi nijso več oblokli v zeleno listje, kw mraz jim je umoril atržen. 0 da bi se le tadi meni kaj tacega ne zgodilo! Potem bi bila pretrgana tudi najina prijateljska vez!J
BrSIjan ga tolaži, govorM: otudi mrtvega te hočem tako zvesto opletati. kakor zdaj, ko si šc v mladostnej IepotL Nikdar se ne ločim od debla, ki me je tako prijazno varovalo in redilo."
A nekega kta je pridnjala straSno hnda zima. Potoki so zmrzovali, reku so bile pokrite z ledeno skcrjo, in zemljo je 6ez in čez pokrivala debeia sm-žena odeja. I*tidi so plašno frfotali okrog in si iskali gorkega podstreSja, ila bi se zavarovali pred hudim mrazom. Mraz je pritisnil in stiskal stržeu v dreTesih. To Tideč, Tzdiiail je bržljan, rek6č: ^kako se počnti dobri bre.st. da bi ga le miaz ne \\moril \u
Naposled pride pomlad.   Beli zvostek in duhteča Tyolica pomolita SToji gla™i k tišku ter pogledata na beli dau, je-li nU gorkoje biva.   Breza po-žeae svoje zelenkaste mačice (abrauke) in jabolka in črešnje se okitijo z belim in rudečkastim cvetjem.   A brestovi omladi so goli  in prazui; nobpn pop^k ia noben listek neee pognati.   Zdaj  vikne bržljan, rekof:   njoj meni!  nirti-v je moj zvesti vamb in moj najljubši prijatelj;  ne inorem se veseliti vesflr pomiadi, ker aem sam in zapuščen." A druga drevesa rek6 žalujočemu bržljanu: ^čimu se še spenjaš po umrlem brestu?   Odtergaj so od njcga ter pridi k nam, ki sino Se črrsta in zelena." — Ali bršljan jim odgovori: nnijsem t:v nehvaležen,  da bi dobroto umrlega drevesa s toliko prevzetnostjo vra5ev Moji avitlo-zeleni listki so prijazuo objeinali živoga prijatelja, objemajo naj ; tudi mrtvega, ter mu naj bodo venec mrtvaSke žalosti in v spomLn moje Ir. ležnosti."
Tak6 je govoril br^ljan in se je Se čvrsteje ovijal okoli debla umricp toesta.