SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 21. JULIJ 1993
Letnik XLVIII. Štev. 29 (2713)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P.b.b.
K sprevrženi morali
K temu pisanju me je spodbudil očitek, ki ga je Francetu Bučarju, poslancu Demokratov v slovenskem državnem zboru, na njegovo provokacijo proti krščanskim demokratom, zabrusil Rudi Moge. Kdo je ta, v tem kontekstu sploh ni pomembno. Bolj odlučujoče pa je, da brskanje po politični preteklosti in diskvalifikacije zaradi nje hromijo slovensko politično življenje. Udbovci, oznovci, predstavniki (komunističnega) enoumja so najpogostejše diskvalifikacije. Ob tem državni javni tožilec lahko postane človek iz nasprotnega brega, ki celo priznava belogardistično preteklost, kar je menda tudi edinstveni primer v Evropi.
O sprevrženi morali v Sloveniji bi lahko govorili kot o množičnem pojavu. Prehod v t. im. demokracijo je naredil svoje. Veter je odnesel pleve iz žita. Nekdanji partijski funkcionarji so obrnili glave po vetru. V vseh političnih strankah jih najdemo. Trditev, da je v desnih in sredinskih strankah več nekdanjih „komunistov“ kot v Združeni listi socialdemokratov ni iz trte zvita. Po desnem udaru v Sloveniji to tudi ni tako čudno, kaže pa na zelo hrustančaste hrbtenice in gibke vratove. Vsaj tistim, ki pa so bili takrat na pravi strani (France Bučar), in tudi v organih, ki jih je prinesel protifašistični boj, se ne bi bilo treba sprenevedati in prevračati svoje morale. To novi državi in toliko opevani narodni spravi prav nič ne koristi.
Jože Rovšek
V nedeljo je pliberški področni odbor Zveze koroških partizanov skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Edinost v Pliberku izvedel že štirinajsti pohod po poteh Domnove čete na Komelj. Udeležba je bila res množična, saj Komelj povezuje protifašiste z obeh strani meje. Tako pa je tudi prav! Zbranim je spregovoril tudi dr. Vladimir Wakounig (slika). Več preberite na 3. strani.
Slovenija za pluralnost posredne
m ne
Odbor za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije je prejšnjo sredo obravnaval vprašanje položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Predsednika ZSO in NSKS, dr. Marjan Sturm in dr. Matevž Grilc, sta uvodoma podala oceno situacije. Sturm je v svojem poročilu nakazal, daje najmočnejša pravna zaščita slovenske narodne skupnosti še vedno 7. člen ADP in predlagal, da naj se Republika Slovenija zavzame za pravno nasledstvo v zadevi 7. člena. Na-
o zastopstvo
dalje je izpostavil vprašanje upadanja jezikovnega znanja pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti, na eni strani zaradi neizpolnitve določil 7. člena, na drugi pa zaradi mo-dernizacijskih procesov koroške oz. avstrijske družbe. Nakazal je koncept ZSO, ki sloni na dveh temeljih: 1. uveljavitev formalnopravne enakopravnosti s pritožbami na ustavno sodišče in 2. izboljšanje političnega vzdušja v deželi s sodelovanjem vseh demokratičnih sil na osnovi medetničnih in medkulturnih
konceptov.
V tej zadevi je dr. Sturm omenil sodelovanje s Svetom Evrope v zadevi medetičnega društva Vinzenz Rizzi in poudaril, da ZSO odklanja vse oblike preštevanja manjšine. Koroški Slovenci so idejnopolitično prisotni tudi v večinskih strankah (SPÖ, Zelenaalter-nativa ipd.), zato se ZSO prizadeva za sodelovanje vseh teh političnih faktorjev. V zadevi zastopstva v zakonodajnih telesih je dr. Sturm izpostavil, da se ZSO prizadeva za spremembo volilnega reda, ki bi
omogočil vstop manjših političnih skupin v deželni zbor.
Predsednik NSKS dr. Grilc je članom odbora predstavil vprašanje zastopstva v zakonodajnih telesih.
Po daljši razpravi, v kateri se je izkazalo, da tudi politične stranke v slovenskem državnem zboru različno gledajo na koncepte obeh osrednjih organizacij na Koroškem, je Odbor za mednarodne odnose sprejel “Teze za pripravo poročila o položaju Slovencev in zaščiti slovenske manjšine v Republiki Avstriji“.	M. S.
Prihranite si čas in dobro voljo za
Vestnikov
izlet
od petka, 8., do nedelje, 10. oktobra na slovensko obalo
Prijave možne takoj:
uprava SV-Milka Kokot ali Urška Brumnik, Tarviser Str. 16 tel.: 0463/5143 0040
PREBERITE
str. 2:
•	Ob razpravi v slovenskem parlamentu
str. 3:
•	Množičen pohod na Komelj
str. 4:
•	Razgibana kulturna dejavnost
str. 5:
•	Jezikovni esej Janka Messnerja
str. 6:
•Novice iz Slovenije in drugod
str. 7:
•	V Ljubljani 41. festival
Hrvati in Srbi barantajo,
Sarajevčani pa umirajo!
Hrvaški predsednik Franjo osebno, vendar maslenški
Tudjman se je prejšnjo soboto ponovno srečal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Sestala sta se v Ženevi na povabilo lorda Owna in Stoltenberga. Na razgovore bi moral prispeti tudi bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič, vendar jih je bojkotiral, ker so Srbi spet začeli veliko ofenzivo proti Muslimanom.
Kaj sta se Tudjman in Miloševič dogovorila za zaprtimi vrati, seveda še ni jasno, zagotovo pa je, da sta spet razpravljala o razdelitvi Bosne in Hercegovine.
Rezultat sobotnega dogovarjanja pa je tudi otvoritev pontonskega mostu preko Masleniškega zaliva, ki povezuje centralno Hrvaško z Dalmacijo, in civilnega letališča Zemunik pri Zadru. Oba objekta je odprl Franjo Tudjman
most šele potem, ko so ga nehali obstreljevati kninski Srbi. Kaže, da zveze med Beogradom, ki je ukazal ustaviti ogenj, in Kninom niso delovale najbolje. Tudjman pa je moral popustiti pred zahtevami Kninskih Srbov in kot vse kaže, jim bo Hrvaška po pogajanjih na Dunaju, ki so se začela včeraj, dovolila avtonomijo. To pa bi lahko storila že pred skoraj tremi leti in morda s tem preprečila krvavo vojno.
Sarajevčani so po 15-meseč-ni obkolitvi in številnih razočaranjih nad mednarodno skupnostjo začeli obupovati. Pojavlja se vse več samomorov, ki še dodatno redčijo prebivalstvo. Pomoči ni, izgledov za končanje vojne tudi ne, v mestu vladajo lakota in nalezljive bolezni... Le kdo ne bi obupal!
J.R.
SOBOTA
Koncert za otroke, starše, upokojence ...
24. JULIJ '93 • 16.00
STARA ŠOLA V ŠENTJANŽU
Koncert je v okviru zaključne prireditve RAZISKOVALNE DELAVNICE "Vsakdanja kultura v Šentjanžu in Bilčovsu nekoč in danes". Nato sledi družabno srečanje ob domači kulinariki iz »Šentjanškega želodca«.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠENTJANŽU
21. julij 1993
Oddih jim 'bo potreben, parlamentarnim poslancem in politikom, ki so se pretekli petek odpravili na dopust in zaključili parlamentarno politično sezono 1992/93, kajti v prihodnjem političnem letu bo čas obračuna: deželno-zborske volitve ne pretijo samo na Koroškem, ampak tudi v drugih zveznih deželah in prihodnjo jesen tudi na zvezni ravni. Vmes pa nas čaka še plebiscit o pristopu Avstrije k Evropski skupno-
KOMENTAR
dr. Francija Zwittra
Ob koncu politične sezone
sti ali - kakor trdijo nekateri - o ponovni priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Razmerje med političnimi strankami ob koncu letošnje politične sezone je trenutno nekako takole: 40 : 29 :20 : 6 :5 procentov; približno tako se ta čas avstrijski volilci opredeljujejo za socialdemokrate, ljudsko stranko, svobodnjake, Liberalni forum ter Zelene na zvezni ravni. Torej še vedno jasna relativna večina za SPÖ, vendar je že močnejši meščanski blok, če seštejemo števili procentov ljudske in svobodnjaške stranke. Toda svobodnjaki so se odločili za vlogo politične partije in so -dokler jim predseduje Haider - iz vsake oblike koalicije izključeni (to dejstvo ne nazadnje dokumentira tudi njihova izključitev oz. izstop iz Liberalne internacionale pretekli petek). Tesno bo za Zelene: po zgoraj navedeni, zagotovo zelo grobi in splošni, anketi jih je Liberalni forum Heide Schmidtove že prehitel in se morajo bati za obstoj v parlamentu; to ni zasluga Schmidtove in tudi ne Liberalnega foruma, ki doslej še ni objavil kakega političnega programa, pač pa krivda Zelenih samih, ki se v samouničevalnih medsebojnih bojih šami vse bolj potiskajo v politični out. Demokracija znotraj stranke je potrebna, navzven pa je treba enotnosti.
Prvi korak k tej enotnosti so Zeleni storili v nedeljo, ko so Madlein Petrovič z večino
imenovali za prvo kandidatko za parlament in s tem -vsaj za enkrat - končali politične otročarije s tako imenovanimi rotacijami, ki politično javnost morda celo zabavajo, vendar je gotovo ne motivirajo za politično podporo.
Če se hočejo ohraniti ali -kakor je Petrovičeva samozavestno izjavila - celo zvišati število zelenih glasov in mandatov, kar bi bilo v interesu politične kulture v Avstriji, se bodo morali družbenopolitično čimbolj jasno opredeliti, in to pri vprašanjih, v katerih vlada politični konsenz med ostalimi strankami: Evropska skupnost, politika do azilantov in tujcev (kar vključuje tudi manjšinsko politiko), prometna politika. To so poglavitna vprašanja, v katerih se Zeleni lahko jasno in odločno razlikujejo od drugih strank in si tako pridobijo političen profil-
Kajti po vsej verjetnosti -če ne pride do nepredvidenega političnega potresa - bo tudi po prihodnjih volitvah prišlo do dolgočasne velike koalicije na čelu z bankirjem Vranitzkim; in pogubno in pošastno bi bilo, če bi se edina politična parlamentarna opozicija znašla v rokah skrajne in zmerne desnice, torej v rokah Haiderjevih svobodnjakov in Schmidtinih „liberalcev“. To bi namreč pomenilo „Lahko noč, Avstrija“ ter bon jour tristesse.
Zeleni za neposredne volitve županov
Ob odločitvi ustavnega so dišča, da so neposredne volitve županov protiustavne, je poslanka Stoisičeva v tiskovni izjavi opozorila, da se zavzema za demokratizacijo na občinski ravni. Meni, da je ob taki spre-
Stoisičeva spet kandidira
membi ustave treba vprašati tudi prizadete.
Pričakovati je, da se bo zdaj pričela široka diskusija o potrebi takega volilnega reda v vseh zveznih deželah.
Poslanka Zelene alternative, pristojna za manjšinska vprašanja Terezija Stoisič, je prejšnji teden izjavila, da je za prihodnje volitve v državni zbor pripravljena ponovno kandidirati, seveda če jo bo na listo uvrstila njena stranka. Ob tem je ponovno kritizirala diskriminacijo dvojezičnih učiteljev v novelizaciji službenega zakona. Dejala je, da pristojni organi nameravajo varčevati
piM^ri majhnih vsotah sredstev za dvojezične učitelje. Podprla je projekt večjezične trgovske akademije v Velikovcu in sklep o prostorski izgradnji Dvojezične trgovske akademije v Celovcu.
Za jesensko razpravo o proračunu je napovedala svoje zavzemanje za večjo finančno podporo večjezičnim projektom.
Politika
Slovenija za...
Temeljna izhodišča za poročilo:
Temljna izhodišča:
1.	Republika Slovenija je dolžna in poudarja interes, da po svojih najboljših močeh prispeva k vsestranskemu razvoju slovenskih narodnih manjšin v sosednih državah, tudi v Republiki Avstriji.
2.	Slovenske narodne manjšine so samostojni subjekt, tako glede odnosov do matične države Republike Slovenije, kot glede odnosov do države, v kateri se prizadevajo za najvišje standarde zaščite svojih pravic.
3.	Republika Slovenija podpira pluralnost organiziranja Slovencev v zamejstvu in hkrati poudarja pomen skupnega nastopa, ne glede na politične in nazorske razlike, za uresničevanje skupnih ciljev.
A. 1. Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose vselej podčrtuje pomen neposrednega političnega zastopstva predstavnikov manjšin v zakonodajnih telesih.
Izhajajoč iz prepričanja, da neposredno politično zastopstvo pomembno krepi samostojnost in vpliv manjšin pri uveljavljanju z javnimi zadevami, pozitivno ocenjuje ustavna načela in prakso na tem področju v Republiki Sloveniji.
2.	Odbor meni, da je v interesu slovenskih narodnih manjšin, da se zavzemajo za uveljavitev pravice do neposrednega političnega zastopstva.
Slovenska oblast je odgovorna, da v dvostranskih odnosih s sosednjimi državami vselej opozori na ta problem in terja čimprejšnje in čimbolj celovite zakonske rešitve.
3.	Odbor predlaga vsem organizacijam Slovencev v Republiki Avstriji, da si skupno prizadevajo za pravico do neposrednega političnega zastopstva na deželni in zvezni ravni.
B.l. Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose bo temeljito preučil različne predloge in argumente, ki jih v razpravi o načinih in poteh uveljavljanja pravic in interesov slovenske manjšine v Zvezni deželi Koroški zastopata dve organizaciji: Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev.
2. Odbor meni, da bi morale zainteresirane organizacije koroških Slovencev v demokratični razpravi razvijati predvsem tiste elemente obeh različnih predlogov, ki so si skupni in lahko predstavljajo osnovo za uspešen konceptualni kompromis.
SLOVENSKI VESTNIK
Stavba slovenskega parlamenta v Ljubljani
Komentar
Pomembno je, da je Republika Slovenija pričela s poglobljeno razpravo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Do konca leta bo Odbor za mednarodne odnose izdelal dokončno stališče. Prav tako je pomembno, da je odbor sprejel sklep o formiranju posebnega pododbora, ki bo podrobno spremljal odnose med Republiko Slovenijo in manjšinami v zamejstvu.
Odbor je jasno začrtal smernice, v katerih priznava pluralno organiziranost koroških Slovencev in se iz vidika osrednje slovenske prakse izreka za neposredno zastopstvo koroških Slovencev v zakonodajnih telesih. Zanimivo je bilo opozorilo enega od poslancev, da bi to lahko povzročilo avstrijsko zahtevo za neposredno zastopstvo staroavstrijske oz. nemške manjšine v slovenskem parlamentu.
Odbor je odklonil zahtevo, da naj bi Republika Slovenija dajala smernice za politiko koroških Slovencev. Za slovensko državo so manjšine v zamejstvu subjekt, ki morajo same oblikovati politiko in tudi same odločati o obliki svoje organiziranosti. To je bil jasen odgovor podpredsedniku NSKS Pippu, ki je zahteval političen poseg slovenske vlade v notranjepolitične zadeve manjšine. Čudno pa je, da prav zastopnik NSKS, ki je prejšnjemu sistemu očital vmešavanje v politiko koroških Slovencev, zahteva političen poseg slovenske države v politiko manjšine. Kako se časi spreminjajo!
Zanimivo je, da Odbor za mednarodne odnose ni obravnaval vprašanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Štajerskem. Pravtako ni upošteval 7. člen ADP oz. pravno nasledstvo kot pravno osnovo za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Teze Odbora za mednarodne odnose služijo za pripravo temeljitega stališča slovenskega parlamenta. Ta bo imel še veliko dela, če bo hotel izdelati celovito, poglobljeno in predvsem strokovno utemeljeno stališče do položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
-an
Sosvet
i
Predsedstvo Narodnega sveta na seji pretekli teden ni imenovalo novih članov sosveta za slovensko narodno skupnost. V utemeljitvi pravi, da so poprej potrebne demokratične volitve manjšinskega zastopstva. Kaj lahko sledi iz tega?
1.	Urad zveznega kanclerja predlog NSKS, da naj sosvet deluje v stari zasedbi, lahko interpretira kot imenovanje starih članov NSKS in razpiše sejo za konstituiranje novega sosveta.
2.	Urad zveznega kanclerja lahko sledi logiki NSKS in dopusti delovanje sosveta v stari zasedbi.
3.	Urad zveznega kanclerja se lahko odloči za rešitev, ki jo je prakticiral ob primeru gradiščanskih Hratov. Kratkomalo ne izplača finančnih podpor, dokler ne pride do konstituiranja na novo sestavljenega sosveta. V tem primeru društva in organizacije na Koroškem ne bi prejele podpore zvezne vlade.
4.	Urad zveznega kanclerja lahko razpiše sejo za konstituiranje novega sosveta. Ker ena organizacija ne more blokirati konstituiranja sosveta, se pač konstituira s tistimi člani organizacij in strank, ki so pravočasno nominirale svoje člane.
ZSO se bo zavzela za konstituiranje novega sosveta, kot to predvideva zakon. ZSO noče prevzeti morebitne odgovornosti, da bi bila kulturna in druga društva oškodovana za podporo zvezne vlade.
NSKS utemeljuje svojo odločitev s tem, da naj bi politične stranke delegirale v sosvet „kompetentne“ predstavnike, na drugi strani pa nasprotuje razdelitvi mest med NSKS in ZSO v razmerju 4:4. Sprememba tega razmerja bi bila možna le, če bi avstrijski parlament spremenil Zakon o narodnostnih skupnostih oz. ustrezne odredbe. Vsekakor pa je treba spomniti na to, da je sosvet že pred več kot dvema letoma formiral pododbor, ki naj bi pripravil predlog za novelizacijo Zakona o narodnostnih skupnostih. Vodil ga je podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik. V dveh letih ni pripravil nobenega predloga, zdaj pa se NSKS zavzema za spremembo Zakona o narodnostnih skupinah. Očitno pri NSKS levica ne ve, kaj dela desnica.
-an
Janko Messner:
Očenaš za koroške Slovence
(odlomek)
Oče naš, poslušaj nas, svoje v temi tavajoče otroke, stori, da bo v naporih za naše življenjske pravice na tej zemlji najprej naša misel iskrena, najprej naše čustvo nesebično, najprej naš življenjski cilj srčna kultura! Stori, da bojo medčloveški odnosi najprej med nami tovariški, plemeniti! Da bo borba za naš vsakdanji kruh nesebična, brez komolcanja. Oče naš, varuj nas, da nas ne odplavi umazani tok Drave! Reši nas vsega hudega in vsega najhujšega: vseh naših nizkotnih priskutnih klečeplazcev, vseh naših gostobesednih kulturniških prisklednikov, vseh naših puhloglavih priliznjencev, vseh paših osladnih častihlepnežev, politikantskih stremuhov in samovšečnih predstavniških hrenov, da se bo vsaj naš mladi rod s tvojo neskončno modrostjo rešil na njene bregove! Oče naš, stori za božjo voljo, da se ne bomo - v posmeh zdravi pameti - dali sami prešteti, registrirati, v nacionalni geto zapreti! Oče naš, usmili se svojih zanemarjneih otrok, pokaži nam pot in stori, da se ne bomo ustrašili njene strmine!
«
Jurij Bojanovič, preživeli borec Domnove čete
Jurij Bojanovič, eden od treh borcev, ki so preživeli pokol pri Apovnikovi domačiji leta 1944, je pretresen obstal na mestu zločina. „Tam, pri tistem drevesu, je padel Domen...“ Gospod Žele pa je pripovedoval, da ne bo nikoli pozabil, kako je kot majhen Mašo pred spomenikom padlim partizanom je opravil pliberški deček doživel žandarja, ki je župnik Alojz Kulmež
med posameznimi govorniki, ki so se zvrstili po maši, ustvaril s svojim petjem svečano vzdušje, Franc Kuežnik pa je skrbel za brezhiben potek proslave s povezovanjem, zelo prizadeto pa je prebral tudi pesem Janka Messnerja „Očenaš koroških Slovencev“. Pozdravne in bodrilne besede so spregovorili tudi zastopniki raznih organizacij iz Slovenije in Koroške, med drugim tudi mestni svetnik Fric Kumer in predsednik ZZB Ivan Dolničar. V imenu ZSO pa je spregovoril dr. Wa-kounig.
Iz govora dr. Vladmiri-ja Wakouniga, tajnika Zveze slovenskih organizacij:
„... V zgodovini prebivalstva, ki živi na dvojezičnem ozemlju Koroške, je mnogo dogodkov iz polpreteklosti, ki niso deležni javnega političnega priznanja in splošno družbenega ugleda. V te dogodke, h katerim prištevamo vse, kar spominja na uporniško oz. partizanstvo gibanje, se zaleta-
Po poteh Domnove čete na Komelj
vajo predvsem koroško zgodovinopisje in krogi, ki se družijo z domovinskimi zvezami... Družba, ki izgubi odnos do vojnih in političnih žrtev, izgubi tudi čut za trpljenje, ker sta ji trpljenje in bol postala tuja. Izguba človeške orientacije je eden glavnih vzrokov, da se je avstrijska povojna družba obnašala do žrtev in odporniškega gibanja prezirljivo. Ta izguba pa tudi ni dopustila, da bi se razvila kultura za mirovno vzgojo.
... V Evropi, ki hoče biti nenasilna in humana, ne sme biti prostora za nacionalizme. Zato je absurdno, če nekateri danes mislijo, da sta avstrijski ali slovenski nacionalizem bolj človeška kot srbski ali hrvaški. Kdor meni, da se je za preživetje naroda potrebno ograjevati od drugih, od tujcev, da je treba zidati narodno trdnjavo, mora vedeti, da ni na poti v Evropo, ki naj bi bila bolj človeška in bolj raznolika. Gradnja narodne trdnjave je restavracija stare, že poznane Evrope, tiste z zidovi, železnimi zavesami in hladno vojno... Humana, človeška je tista država, ki si je za merilo svojega agiranja izbrala nedeljivost človekovih pravic.“
S.W.
Tudi letos je na spominski svečanosti zapel pliberški zbor „Fol-tej Hartman“
Proti Komlju se je vila dolga kolona pohodnikov
Iz dveh izhodišč so pohodniki hiteli na Komelj - nekateri, bolj junaški, so vzeli pot pod noge izpred Lombarja, kot se po domače pravi Kolenikovi domačiji v Čirkovčah. Godba na pihala iz Žalca je prebudila še zadnje zaspanete, nekaj kalorij so vzeli vase z moštom in kruhom, potem pa se je staro in mlado (najmlajši je imel komaj tri leta) zapodilo v breg. Pravzaprav so bili to mladi in še maljši, če sodimo po vzdržljivosti in dobri volji. S krajšim postankom smo prišli do Pistotnikove gostilne. Osem avtobusov je uspešno puhalo izpušne pline po vijugasti in delno makadamski poti, pešci pa smo po gozdnih poteh prišli do cilja vrh Komlja pri Cimprcu, kjer stoji partizanski spomenik.
prišel po moritvi pri Apovniku k njim v hišo. Z okrvavljenimi škornji je stal na vratih in se pohvalil: ..Danes smo pa klali!“ Žele: „Od takrat naprej imam odpor do vsake uniforme.“
Na vrhu so si ljudje najprej oddahnili, se pozdravljali, požirek žganja je tu in tam pomagal do sape, potem pa je bila ob spomeniku maša. Župnik Alojz Kulmež je v svoji pridigi opozoril predvsem na pomembnost in nujnost odpora proti nacizmu, na žrtve, ki so spremljale pot v svobodo, in potegnil vzporednice z vojnami in grozotami, ki se dogajajo danes ne samo v bivši Jugoslaviji.
Moški pevski zbor „Foltej Hartman“ iz Pliberka pod vodstvom Boža Hartmana je
Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije
KULTURNI KOTIČEK
Spominski pohodi
Namenjeni so pomembnim dogodkom iz preteklosti, ki se jih spominjamo na različne načine. Gre za nekakšno utrjevanje zgodovinskega spomina, krajevne, regionalne ali narodne zgodovine.
Spominski pohodi pa imajo lahko tudi globok pomen, če smo ob njih sposobni preučevanja zgodovinskih dogodkov v taki luči, da to ne obremenjuje vzgoje in izobraževanja, pač pa odpira možnosti za pozitivno gledanje na dogodke iz preteklosti. Kolikor gre seveda za spoznavanje demokratičnih zgodovinskih izkušenj.
Spominski pohodi med koroškimi Slovenci so od leta 1945 dalje v glavnem vezani na dogodke v času narodnoosvobodilnega boja . Z njimi se brez problemov identificira mnogo koroških Slovencev, in to ne samo tistih, ki so politično levo-libe-ralno opredeljeni. Med njimi je tudi mnogo vernih ljudi. To pa zato, ker je bila NOB na Koroškem eksistenčna nuja za narodno preživetje, ne pa ideološka opcija za drugačno družbo. Čeprav ne dvomim v to, da je včasih nekritična zaverovanost nekaterih koroških Slovencev v partizanstvo in povojno Jugoslavijo dajala videz pla-kativnega in površnega odnosa tudi do NOB, pa vendar ne moremo mimo tega, da Zveza koroških partizanov pravzaprav edina vestno skrbi za to, da danes sploh vemo, kje so pomembna
spominska obeležja iz naše polpreteklosti.
Zavedam se, da polpretekle zgodovine ni mogoče poenostavljati s samo zunanjimi manifestativnimi oblikami, s proslavami, odkrivanjem spomenikov. Toda tudi to je ena od možnosti, da se vprašanjem antifašizma posveti več pozornosti, več prizadevanj, da ne bi nacionalistični radikalizmi obvladali naše mišljenje in ravnanje. Žal s temi pojavi zgodovina ni opravila, zaostreno se širijo po vsej Evropi. Tega ne smemo podcenjevati. Spet se potrjuje, da je antifašizem nujen konstitutivni element v vzgoji današnjega časa - brez sramu in pritlikavega odnosa do zgodovine, ki smo jo sami doživljali in jo sami ustvarjamo.
Spominski pohodi na Ko-melj, k Peršmanu, na Svinjo planino, spominske svečanosti v Svečah, Železni Kapli in drugje naj torej še naprej pričajo o tem, da smo sposobni jemati zgodovino resno in da smo demokratično zreli, vsaj bolj kot tisti, ki s prezirom gledajo na to plat naše preteklosti.
Zadnji pohod po poteh Domnove čete na Komelj je bil še en primer, da take manifestacije lahko nekoliko prevetrijo razmišljanja o sožitju za nove medčloveške odnose na osnovi prizadevanj za mir in takih konceptov, ki z nacionalizmi nimajo kaj skupnega (tudi v slovenskih vrstah).
Janko Malle
Knjige gradijo mostove
Mladi ljubitelji branja na Koroškem so letos že četrtič sodelovali pri mednarodnem knjižnem kvizu v okviru Evropskega tedna knjige 1993 pod geslom „Knjige gradijo mostove“. Več kot trideset obiskovalcev Slovenske študijske knjižnice, starih od 9 do 16 let, je izpolnilo vprašalnik in tako dokazalo, da so prebrali lepo število mladinskih knjig. Tako so se tudi koroški slovenski otroci pridružili otrokom iz Nemčije, ostale Avstrije, Španije, Slovaške, Švice,
Hrvaške, Poljske, Rusije in Slovenije. V Slovenski študijski knjižnici, ki je v sodelovanju s Pionirsko knjižnico iz Ljubljane akcijo organizirala, smo 23. junija pripravili žrebanje. Izžrebanci so se lahko veselili knjig in slovenskih glasbenih kaset. Prvonagrajena Mira Trampusch pa bo lahko 17. septembra obiskala zaključno prireditev v Ljubljani. Vsi, ki so sodelovali, pa imajo še eno priložnost, in sicer pri žrebanju za mednarodno nagrado.	M.D.
Pridni mladi bralci v Slovenski študijski knjižnici
Z otroške prireditve na dvorišču deželne hiše
Otroški mirovni festival
Prejšnji petek se je v dvorišču deželne hiše zbralo nad 250 nastopajočih otrok, ki so s svojimi plesi in pesmimi nastopali za mir po svetu. Ta nastop je bil višek v ciklu prireditev Otroškega mirovnega festivala v Celovcu. Geslo festivala je bilo Otroci gradijo mostove od
človeka do človeka in od dežele do dežele. Sodelovale so otroške skupine iz Švedske, Turčije, Italije, Poljske, Avstrije in Slovenije, iniciator pa je bila Otroška plesna skupina iz Celovca, za katero je ta festival njen prispevek k miru v svetu.
REPORT - bilanca TAK
TAK - Dvojezična zvezna trgovska akademija vedno bolj pridobiva na popularnosti. To je v preteklem letu ponovno dokazala z različnimi projekti, ki dokumentirajo raznolikost. Medtem ko nekateri menijo, da se ta šola šele rojeva, je že dosegla precejšnjo stopnjo zrelosti.
Pomembnost te šole se kaže tudi v tem, da se ljudje od vsepovsod zanimajo za ta šolski projekt. V Braziliji se celo ustanavlja šola, za katero bo zgled prav TAK v Celovcu. Med obema je nastala partnerska zveza z izmenjavo dijakov in izkušenj.
Prav tako so dijaki v projek-
tih obdelali aktualna vprašanja kot je npr. integracija v ES. S predavatelji iz alpe-jadranske-ga prostora, ki so predavali v italjanščini, se dijaki pripravljajo za gospodarski trg, na katerem se bojo lahko uvejavili.
Eden največjih problemov TAK je gotovo pomanjkanje prostorov, ki pa se bo verjetno rešil v šolskem letu 93/94 z do-gradnjo dodatnih prostorov.
S tem bo dana možnost za razvoj šole in usposabljanje strokovnjakov, ki jih gospodarstvo že nujno potrebuje.
Letos je šola ponovno izdala poročilo Report, iz katerega smo povzeli te podatke.
Folklorna skupina lužiških Srbov na nastopu v Vrbi
Lužiški Srbi na Koroškem
Zadnji konec tedna so se z dvema nastopoma na Koroškem predstavili Lužiški Srbi.
Na povabilo KKZ, v okviru akcije „Avstrija-Evropa, stari predsodki, nove strukture“, je v soboto, 17. 7., v zdraviliš-čnem parku v Vrbi ob Vrbskem jezeru nastopil vaški ansambel Wudowor iz Lužic. Dan navrh, v nedeljo, pa se je predstavil še v Škocijanu v Podjuni.
V Vrbi se je v uvodu predsednik SPD „Drabosnjak“ s Kostanj, ki je bilo prireditelj nastopa, Hanzi Dragaschnig, zahvalil ansamblu, da je kljub dolgi poti iz Lužic, to je v vzhodni Nemčiji, prišel na Koroško. Spored ansambla je bil v bistvu razdeljen na dva dela: prvega so sestavljale pesmi in plesi, drugega pa predstavi-
tev kulture in literature Lužiških Srbov. Začeli so s kratkim plesom, katerega so seveda izvedli v noši Lužiških Srbov. Ta slikovita noša je njihov znak, da pripadajo k lužiško-srbske-mu narodu, zato v njej tudi ob vsaki taki priliki nastopijo. Po tem plesu se je kanonik Martin Salowski, kije skupino spremljal, na kratko zahvalil za povabilo. Nato je predstavil ansambel in tudi natančneje obrazložil, kje je domovina Lužiških Srbov. To je storil deloma tudi v nemščini, kar je predvsem ugajalo številnim nemškim turistom, ki so se mimogrede zaustavili. Za tem je nastopil še zbor s pesmimi različnih narodov.
Obiskovalcem je prireditev ugajala in lahko rečemo, da je večer uspel.
KULTURNE
NOVICE
Koncert v Žitari vasi
ŽITARA VAS. V polno zasedeni avli ljudske šole je bil v nedeljo, 18. julija zvečer koncert, katerega je organiziralo domače SPD Trta. Nastopili so domači pevski zbor, cerkveni mešani pevski zbor Šentlipš, Plazniška dekleta in moški pevski zbor SPD Bilka iz Bil-čovsa.
Ker je bila prireditev namenjena letoviščarjem, je povezovalec Pavli Štern med drugim precej obširno razložil tudi situacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dejal je, da so naši predniki že pred 1300 leti naselili to ozemlje in da slovenskega vpliva ni mogoče prezreti, saj o njem pričajo tudi krajevna imena ter imena rek in gora. Tudi vsebino slovenskih pesmi je predstavil v nemškem jeziku .
Sodeč po aplavzu so bili poslušalci s koncertom zadovoljni. Škoda le, da take prireditve običajno ne privabijo večjega števila tistih poslušalcev, katerim so pravzaprav namenjene.
T.G.
Poletni festival
GLOBASNICA. V soboto, 17. julija, so Koroški radio, dnevnik Kleine Zeitung in Športni klub Globasnica v velikem šotoru izvedli zabavno prireditev pod geslom Poletni festival Alpe-Jadran. Tudi sestav nastopajočih skupin je bil alpe-jadranski. Za zabavo so poskrbeli Die Buben, Čuki in Chainiell, program pa je oblikoval in povezoval Marjan Velik.
Raziskovalna
delavnica
ŠENTJANŽ. Preteklo soboto se je pričela tako imenovana raziskovalna delavnica mladih iz Slovenije in Koroške. V njej je skupno štirideset mladih, dvajset jih raziskuje v Šentjanžu in okolici, ostali pa v Bilčovsu.
Ta akcija mladih je plod sodelovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu ob strokovnem vodstvu Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mladi in mentorji bodo akcijo zaključili v soboto, 24. t.m. z zaključno in zabavno prireditvijo v obnovljeni stari šoli v Šentjanžu, na kateri bo nastopil tudi popularni slovenski popevkar in pesmar Andrej Šifrer.
Na graški univerzi je zaključila študij slavistike
rwr • Tr	v • v
Tanja Kavčič
Iskreno ji čestitamo!
Vsako šolsko leto je Zvezna gimnazija za Slovence pobratena z enim od slovenskih prosvetnih ali kulturnih društev na Koroškem. Minulo leto je bilo v znamenju SPD „Borovlje". Skupno so bili oblikovali akademijo gimnazije, dijaki pa so s pomočjo svojih profesorjev ter boroveljskih društvenikov izdali brošuro o Borovljah. Ob jedači in pijači ter z izmenjavo simboličnih daril se je leto pobratenja izteklo pred kulturnim domom pri Cingelcu na Trati. Na sliki ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik in predsednik SPD „Borovlje" Melhijor VerdeI med profesorji in društ-veniki.	s. W.
Jezik
m
JANKO MESSNER
duša
Kritiku KSŠŠ na Dunaju!
Vladimir Smrtnik se v „Komentarju Našega tednika" (2. julija t. 1.) huduje nad člani in članicami KSSŠD, češ prej-kdaj ,jo bili študentje iznajdljivi in konstruktivno kritični, danes pa se pretežno ukvarjajo s tem, da preko (!) PUNTA napadajo osebe... “
Konstruktivno kritičen komentator si takšnega spodrsljaja ne bi smel dovoliti: „preko" se ne reče, ampak prek, vendar v zapisanem stavku tudi „prek“ nima ničesar iskati! Ta je ali v vlogi prislova - prek položiti, prek se p e 1 j a t i - ali pa v vlogi predloga s pomenom „čez“ -šel je prek leta (čez leto) ipd. Napadati osebe preko kakega časopisa pa ne moreš, ker bi leteli tvoji napadi čez osebo (über die Person hinweg), ki bi jo rad zadel. Zato bi moral komentator zapisati (če je to res), da p o PUNTU ali s PUNTOM napadajo osebe... Ta napaka je v našem koroškem tisku nevarno razširjena, ali kaj se če, tistih, ki s peresom skrbijo za zaton slovenske koroške kulture (= jezika) in zahtevajo za ta svoj vprašljivi posel celo subvencije z Dunaja in iz Ljubljane, se takšna pričujoča kritika tako ali tako ne prime... Prav tako omenjeni komentator neupravičeno očita klubašem pomanjkanje fantazije, ko pa njemu samemu manjka samokritičnosti: „... ki poznajo osebne družinske razmere določenih klubašev... “ Svetujem mu, naj prevede v nemščino tale stavek, da bo spoznal, kaj v resnici pomeni ta trpni deležnik glagola „določiti“. Tak Slovenec se naslanja na nemški „ein gewisser“, vendar ta ne pomeni nič drugega kakor n e k i, v množini pa „gewisse“ - n e k a t e-r i. Saj vendar ne moremo tako govoriti: Določeni ljudje današnjih klubašev ne marajo! To se pove takole: N e k a t e-r i ljudje klubašev ne marajo. „Tedajso nastale določene težave“ je po slovensko: Tedaj so nastale neke težave ali pa nekatere težave... Posebno utrudljivo pa je komentatorjevo ponavljanje samostalnikov v zaporednih stavkih, ko da nikoli v življenju še ni slišal, da ima tudi slovenščina - kakor drugi kulturni jeziki - ZAIMKE, to pomeni besedno vrsto, ki stoji za ime (=samostalnik), namesto imena (samostalnika), po nemško „Für-(Haupt)Wort, po latinsko pro-nomen. Takole piše: Brez pretiravanja ugotavljam, da se klub nahaja (!) v precejšnji krizi. Recepta, ki bi klub takoj popeljal iz teh težav... Tako pišejo prvošolci! Pa ne da je ta „kritik“ dunajskih študentov celo maturant Gimnazije za Slovence? Saj se mu ta stilistična cvetka ni primerila samo enkrat: „... klub ne bi zabredel v krizo, v kakršni je. Ob obletnici želim klubu, da bi... “Tako si je kritik KSŠSD sam izstavil potrdilo o tem, da je njegov jezik v precejšnji krizi, kajti „se nahaja“ ima v SP ničlo!
Šolska in splošna zgodovina
Tudi na območju slovenjegraške enote Zavoda za šolstvo Slovenije imamo šole, ki se kar uspešno lotevajo založniških podvigov. Dolga leta so bili značilni predvsem za srednje šole (še najbolj za slovenjegraško), ki svoja letna poročila, obogatena z različnimi strokovnimi prispevki, pogosto izdajajo v knjižni obliki. Čedalje bolj jih posnemajo osnovne šole, ki so pri tem celo že iznajdljivejše. K temu so jih nekako same po sebi napeljale projektne naloge, kot zanimiva ustvarjalna oblika šolskega dela, s katerimi so učenci ob svetovalni pomoči svojih učiteljev zbrali in opisali obilico kulturnega, zgodovinskega, narodopisnega, zemljepisnega in naravoslovnega gradiva.
Z dostojnimi poročili v mapah že nekaj let predstavljata svoje projektne dosežke osnovni šoli Mislinja in Dravograd. Slednja je v svojem zgodovinskem krožku pod vodstvom učiteljice Daniele Berglez vzorno obdelala občinsko zgodovino šolstva in svoje šole s podružnicami. Lani in letos sta ji že sledili osnovni šoli Slovenj Gradec in Šmartno. Čeprav so to največkrat izdelki v tipkopisu z razmeroma slabimi fotokopirnimi preslikavami dokumentov in slik, pa imajo precejšnjo pričevalno vrednost.
Zares pravi, torej katalogizirani knjižni podvig je letos uspel osnovni šoli v Radljah in njeni predmetni učiteljici biologije Bredi Bubovni-kovi.
S šolskim medpredmetnim pristopom je z učenci zbrala in obdelala gradivo o zgodovini kraja Radlje ob Dravi, kot se ta pač kaže v zgodovini obeh radeljskih gradov in dominikanskega ženskega sa-
mostana, ne nazadnje pa tudi v dvesto let starem radeljskem parku. Prav zaradi tega je izid knjige podprla tudi občina. Kot zvemo v mentoriči-nem uvodu, je vse gradivo nastalo v letu 1992, ko so v Radljah praznovali 850-letni-co kraja. Knjigi je naslov Radeljski park z grajsko pristavo in samostanom.
Lahko torej ugotovimo, da gre dejansko za, širšo zgodovinsko, zemljepisno in naravoslovno predstavitev Radelj. Prva vsebinska sklopa zavzemata kar polovico 152 strani obsegajoče knjige, velikosti 24 x 16,5 cm, tako da je njen naslov celo preskromen. Ker pa avtorica ni zgodovinarka, seveda ne gre za kakšna nova dognanja, pač pa le za kolikor toliko pregleden povzetek številnih navedenih virov. Podrobneje so opisani samostan (1215 -1782) in v njegovem okviru ena najstarejših lekarn v Sloveniji s prvo znano farmacevtko in zdravnico Ksave-
rijo Kremsovo, ki je tam delovala v letih od 1694 do 1732.
Največ pozornosti je namenjeno spodnji graščini, ki je nastala okoli 1. 1700 iz prejšnje pristave in je še danes, tudi po zaslugi radeljske gozdne uprave za razliko od samostana, odlično ohranjena. Za nas je zanimiv zlasti navedek, daje tu po letu 1945 nekaj časa delovala gospodinjska šola - žal brez natančnejših podatkov - ter dve leti osnovna šola.
Druga polovica knjige prinaša podroben opis znamenitega angleškega grajskega parka. Kot že vseskozi tu še zlasti pridejo do izraza odlični barvni posnetki Foto studia Anka, ki je enako uspešen z zgodovinskimi posnetki, kar še posebej velja za ohranjene Schojeve kipe na samostanskem Križevem potu iz leta 1724.
Na koncu najdemo še dober povzetek v nemščini in slovarček neznanih (rastlinskih) izrazov, kjer sicer ne verjamemo, da mednje sodi tudi beseda storž. Zares hudo in knjigi v veliko škodo pa je, da so v njej tako rekoč neoprostljive slovnične, pravopisne in - sicer redkejše -podatkovne napake. To pa kaže, da se šola premalo zaveda javnega kulturnega pomena knjige.
Franček Lasbaher
Slovenija odprta za umetnost
Nekako pod tem imenom oz. angleško Slovenia open to the Art bodo v občini Ilirska Bistrica potekale tri slikarske kolonije, in sicer v Sinjem Vrhu, Snežniku in Begunjah. Nanje so povabljeni umetniki iz enajstih dežel. Iz Avstrije sodelujeta poleg Franca Bergerja, Roberta Priminga in Huga Wulza tudi slovenska likovna umetnika Rudi Benetik in Valentin Oman. Kolonije organizirajo predsednik slovenskega umetniškega društva Klavdij Tutta, Andrej Brodnik od Eka-Art, grafične dejavnosti d.o.o. in umetnik Martin Avsenik.
Letno poročilo slovenske gimnazije
Privlačno in pregledno je letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence z navedenimi imeni dijakov in profesorjev, predvsem pa tudi z orisom zunajšolskega delovanja. Za smeh so poskrbeli dijaki sami, ko so opisovali svoje sošolce ali pa svoj šolski vsakdanjik. V njem je tudi zapisano, da je letošnjo 31. maturo opravilo 36 dijakov, dva pa jo bosta, tako upamo, jeseni.
Poročilo prinaša statistični pregled šolskega delovanja, besede ob smrti bivšega ravnatelja gimnazije dr. Pavleta Za-blatnika, teme maturitetnih nalog, prikaz projekta o Borovljah, šport, ekskurzije, umetnost in znanost.
Bernik v galeriji Rožek
V Rožeku je bila v soboto spet vernisaža, tokrat enega najbolj znanih slovenskih slikarjev Janeza Bernika. Žal se otvoritve slikar ni udeležil, kar pa ne zmanjšuje občudovanja in navdušenja nad njegovimi deli. Impresivna so njegova olja in asketska atmosfera slik, da človek težko odvrne pogled od njih. Poduhovljeni
liki, polni bolečine in hkrati vztrajanja.
Bernik bo imel v tej sezoni na Koroškem kar tri razstave; poleg v rožeški so njegove grafikejia ogled v galeriji v Li-bučah, avgusta pa bo razstavljal v Hiši umetnikov (Künstlerhaus) v Celovcu. Razstavo v Rožeku si lahko ogledate do 29. avgusta.
Knjigama Drava-Naša knjiga Paulitschgasse 5-7,9020 Celovec
išče za delo v knjigarni
vajenca/vajenko za knjigotrštvo
Pogoji: znanje slovenščine in nemščine
Interesenti/ke naj se oglasijo v knjigarni ali po tel. 0463/ 55464
6	21. julij 1993
Obvestila
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
			
Sreda, 21.7. 20.00	Hotel Petzenkönig	Lutkovno gledališče	Občina Bistrica pri Pliberku
Sreda,	v samostanu	Koncert Slovenskega okteta	Kleine Zeitung in
21.7.	v Dobri vasi	Ob slabem vremenu v avli glavne šole	Dobrolske novice
20.00
Petek, v kulturnem domu Kulturni večer	SPD „Danica“
23.7. v Šentprimožu	Nast.: Otroški zbor SPD „Danica“, MoPZ SPD
20.30	„Trta“, MePZ SPD „Danica“
Sobota,	v gostilni Jamnik Hobby-umetniška razstava	Občina Bistrica
24.7.	v Konovecah	pri Pliberku
Sobota,	v stari šoli	Zaključna prireditev s predstavitvijo dela,	SPZ
24.7.	v Šentjanžu	razstavo, kulturnim programom in družabnim
16.00	srečanjem v okviru raziskovalne delavnice
Nastopil bo Andrej Šifrer!
Sobota,	v gl. šoli	„Zveneča alpska dežela“
24.7.	v Železni Kapli	koncert; nast.: Schwarzautaler Dirndln s Štajers-
20.30	ke, kvartet „Kralj Matjaž, Sängerrunde Sommerau
Sobota,	v farni dvorani	Koncert pred turnejo po Ameriki	SKD „Globasnica“
24.7.	v Globasnici	nast.: MePZ „Peca“ in folklorna skupina
20.30
Nedelja,	izpred gostilne	Pohod k Sv. Ani (v Sloveniji)	SPD Zarja
25.7.	Riepl	preko Luž v Koprivno	Slov. plan. društvo
9.00	na Lužah
Nedelja, 25.7. 14.00	pri Culechnarju v Zg. Rutah pri Radišah	Tekma koscev	SPD „Radiše“
Nedelja, 25.7. 11.00	na campu pri Wernigu na Kočuhi	Matineja z MoPZ „Vaščani pojo“ iz Bilčovsa	Družini Wemig,Küpper
Ponedeljek, v Mladinskem 26.7.	centru na 10.00	Rebrci do 31.7.		Teden mladih umetnikov s priznanimi likovnimi ustvarjalci; prijave na KKZ, tel. 0 46 3/51 62 43 Cena za polni penzion: 900 šil.	KKZ
Sobota, 31.7. 20.30	pri Košarju na Gori	„Domač večer na horici“ Sodelujejo: „Vaščani pojo", folklorna skupina Triglav z Jesenic, „Die fünf Gailtaler"	„Vaščani pojo“
CELOVEC
-	Hiša umetnikov, velika galerija - Monika Sonnberger - Nove slike; mala galerija - Nane Zavagno; avstrijska galerija: Peter Rataitz - Mutant 1973/84, Beneški položaj, Frizer 1991; (do 31.7)
TINJE
-	Dom v Tinjah - razstava del Stanka Sadjaka.
VRBA
-	Casino Hotel Mösslacher - Max Gangl - Skulpturen im Freiraum (do 31.9.)
SE M ISLA VČ E
-	Galerija Rožek-Šikoronja - razstava del Janeza Bernika (do 29.
8.)
LIBUČE
-	Galerija Falke-Kuhn - razstava grafik Janeza Bernika
Prijateljstvo med Slovenijo in Hrvaško odloženo
ZAGREB, LJUBLJANA. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so po zapletih v zadnjem tednu doslej na najnižji stopnji. V času, ko je slovenska vlada že pripravila predlog meddržavnega sporazuma o medsebojnem prijateljstvu, ki je predvsem pri nacionalni desnici sprožil precej razburjenja, češ da je zametek konfederalne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško, so na Hrvaškem storili še dve neprijetni potezi. V Buzetu v Istri so zasegli pivovarno ljubljanskega Uniona, na Reki pa obrat postojnskega kmetijs-ko-gozdarskega podjetja. Na odločen protest slovenskega zunanjega ministrstva so v Zagrebu najprej molčali, po umiku predloga o medsebojnem prijateljstvu iz razprave v odboru za mednarodne odnose slovenskega parlamenta pa so reagirali prizadeto in ogorčeno. Hrvaški premier Nikica Valentič je napovedal zaostrovanje odnosov s Slovenijo. Med drugim je napovedal radikalizacijo pro-
blema hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki v Zagrebu - gre za 530 milijonov dolarjev, nadalje mednarodno arbitražo za določitev meddržavne meje v Piranskem zalivu, odločnejše zahteve Hrvaške za Trdinov vrh na Dolenjskem, za mejni prehod v Sečovljah, ki so ga Hrvati protipravno gradili na doslej še nikogaršnji zemlji, pa je obžaloval, da je gradnjo ukazal ustaviti.
Čeprav je res, da je Sloveniji ob stalnem poseganju po slovenskem premoženju na Hrvaškem že nekoliko prekipelo, pa so v ozadju umika sporazuma tudi mednarodni vzroki oz. zelo slab mednarodni ugled Hrvaške. O tem je dr. Dimitrij Rupel, prejšnji zunanji minister, dejal, da Slovenija ne more sklepati prijateljstva z državo, ki jo mednarodna skupnost označuje kot agresorja v Bosni in Hercegovini in kateri prav zaradi tega že grozijo mednarodne sankcije.
Da, za Slovenijo; Ne, za Hrvaško
BONN, WASHINGTON. Hrvaški premier Nikica Valentič se je prejšnji teden zelo razočaran vrnil z obiska pri nemških bančnikih. Jasno so mu namreč povedali, da niti Svetovna banka niti Mednarodni denarni sklad Hrvaški nista pripravljena odobriti niti dolarja posojila, dokler se ne bodo končali spopadi med Hrvati in Muslimani v BiH. S tem mednarodna skupnost že dejansko izvaja tihi embargo proti Hrvaški, ki je računala vsaj s 400 milijoni dolarjev posojil, nujno potrebnih za preživetje in ohranitev nekaterih najbolj osnovnih funkcij.
Sloveniji gre v tem oziru veliko bolje. Prejšnji četrtek ji je svet guvernerjev Svetovne banke v Washingtonu odobril 80 milijonov dolarjev ugodnega kredita z odložilnim rokom odplačevanja pet let. Kredit je namensko dodeljen za pospešitev privatizacije in prestrukturiranje gospodarstva, prvi obrok pa bo sproščen že v septembru t.l. Nadalje ima Slovenija po podpisu pogodbe z Evropsko skupnostjo vse možnosti za pridobitev njenih kreditov oz. posojil Evropske banke, obljubljena pa ji je tudi finančna pomoč Sklada za socialno pomoč Sveta Evrope.
JE Krško vs3j še deset let
KRŠKO. Protestniki proti jedrski elektrarni bodo ponovno razočarani. Komisija strokovnjakov je po naročilu slovenskega ministrstva za energetiko izdelala podrobno analizo o jedrski elektrarni in v njej ugotovila, da bi bilo vsako zapiranje elektrarne prej kot v desetih letih nesmotrno. Na osnovi tega je državni sekretar za energetiko Boris Sovič že izjavil, da bo slovenskemu parlamentu predlagal ponovno razpravo, ki naj bi upoštevala to najnovejšo analizo.
Samo zapiranje nuklearke je dolgoročen in izredno drag proces. Sloj/enijo bi po ocenah strokovnjakov stal kar okrog
dve milijardi dolarjev, ki pa ji jih le-ta nima. Nadalje se je pri tem treba ozirati tudi na Hrvaško, solastnico elektrarne, ki pa je še bolj kot Slovenija odvisna od elektrike iz Krškega, saj je njen elektro-sistem v razsulu, po vsej državi, razen v turistični Istri, pa so velike redukcije toka, v Dalmaciji tudi po deset ur dnevno. Z ozirom na stanje v slovenskem gospodarstvu in soodvisnosti zapiranja JE s Hrvaško bo slovenski parlament izvedenska mnenja upošteval in delovanje nuklearke podaljšal do izteka njene „življenjske“ dobe.
J. R.
Sreda, 21.7. Glasbena sreda.
Večerna 21.05 - 22.00 J. Brahms: Sonata za violino in klavir op. 106. - Interkulturni pogovor ob izidu knjige “Die Geographie des Menschen“
Četrtek, 22.7. Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 23. 7. 20. Grafični bienale v Ljubljani - Meka likovne umetnosti: Benetke
Sobota, 24.7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 25.7.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky).
18.10-19.00 Za vesel konec tedna.
Ponedeljek, 26. 7. Poletni pogovor: bilanca dela manjšinske govornice ZAL v parlamentu
Torek, 27.7. Partnerski magazin
Mladina k besedi!
Kreativni dnevi za napredno mladino, ki
*	bo oblikovala video-per-formance o koroških Slovencih
*	se želi srečati z mladino evropskih manjšin
Kraj: Bilčovs, pri Korenu Čas: od 26. do 28. 8. 1993
Prireditelj: Politično upravna akademija
Prijave oz. nadaljnje informacije: 0463/512528-28
POLITIČNO
UPRAVNA
AKADEMIJA
Politično upravna akademija razpisuje delovno mesto
tajnice/tajnika
Delovno področje izobraževalnega društva: priprava in organizacija seminarjev, tečajev, predavanj; mladinsko delo, izdaja brošur in knjig, etc.
Pogoji: Dobro obvladanje slovenščine in nemščine, zanimanje za narodnopolitično delo in organizacijske sposobnosti
Nudimo: Samostojno delo, nadaljnje izobraževanje in primerno plačo
Pismene prijave z življenjepisom pošljite do 31. julija:
PUAK, 10. Oktoberstr. 25/11,9020 Celovec
Slovenski vestnik čestita!
Elizabeti in Francu Schauliu za 50. rojstni dan in 25. obletnico poroke; gospodu Fridiju Ogrisu-Znidarjevemu iz Branče vasi pri Bilčovsu za 61. rojstni dan čestitajo Vaščani; Društvo upokojencev iz Podjune čestita Ani Schlief-nig iz Kazaz, Jakobu Wastlu z Metlove in Jakobu Potočniku iz Goselne vasi; k dvojnemu 60. prazniku gospodu Alexu Mucherju z Metlove;
gospodoma Rudiju in Jer-neju-Mlečnikovima s Kota k skupaj 116-letnici;
Društvo upokojencev v Pliberku čestita Igorju Krautu z Bistrice, župniku Valentinu Zaletelu iz Vogrč, Metki Bricmanovi iz Strpne vasi, Valentinu Čebulu iz Šmihela, Jakobu Hirmu iz Gornje vasi, Ani Perc iz Štebna in dr. Jožku Rutarju iz Ško-cijana;
gospe Margareti Woschitz, Pesterčevi mami iz Doljne vasi pri Šmarjeti v Rožu k osebnemu prazniku; gospe Heleni Pasterk-Tavčmanovi iz Lobnika pri Železni Kapli za jubilejni praznik;
gospodu Henriku Pavliču z
Obirksega za rojstni dan; gospodu Fricu Šrancu iz Nonče vasi za god in rojstni dan;
gospodu Oswaldu Wrienzu iz Vinogradov za 54. rojstni dan;
gospe Anči Grubelnik iz
Lobnika pri Železni Kapli
za rojstni dan;
gospe Antoniji Kulmež s
Suhe za 65-letnico;
kolegu Marjanu Feri iz
Dobrle vasi za 35. rojstni
dan.
IZ JESENIŠKEGA KOTA
Pomladanski koncert orkestrov iz treh dežel
Na Jesenicah je bil v je Matjaž Šurc z Jesenic. To soboto, 26. junija, pomladan- \ je bil že sedmi tovrstni ski koncert pihalnih orke- pomladanski koncert (drugi
na Jesenicah), v teh letih pa so se po besedah predsednika SO Jesenice dr. Božidarja Brudarja med godbeniki spletli topli človeški odnosi, ki se prenašajo tudi na druge prebivalce, to pa lahko posredno vpliva na pripravljenost za sodelovanje tudi na drugih področjih.
strov treh dežel, na katerem so pod pokroviteljstvom skupščine občine Jesenice nastopili Železniška godba na pihala pod taktirko Johana Eggerja iz Podkloštra na avstrijskem Koroškem, Filharmonični orkester pod vodstvom Angelia Fontane-lia iz Bagnarola v Italiji ter Pihalni orkester jeseniških železarjev, katerega dirigent
Lojze Kerštan
Godbeniki iz Podkloštra med parado orkestrov na Jesenicah.
V ljubljanskih Križankah 41. Mednarodni poletni festival
V soboto, 17. julija, seje začel v ljubljanskih Križankah 4L Mednarodni poletni festival. Otvoritev je bila karseda slavnostna, saj je tercet trobent Orkestra slovenske policije z
turo Sergija Pelhana je bil 4L ljubljanski festival uradno odprt. Ob slovesnosti so bili prisotni tudi predsednik republike Milan Kučan s soprogo, ljubljanski nadškof in me-
obzidja Križank že pol ure tropolit dr. Alojzij Šuštar, več pred začetkom vabil publiko, slovenskih ministrov in ljub-
da zasede svoja mesta. Obiskovalke so ob prihodu dobile nage ljčke, vsi skupaj pa v pavzi čašico rujnega vinca, z ljubljanskega gradu pa je noč razsvetljeval ognjemet. S pozdravi direktorja festivala Vladimirja Vajde, mestne sekretarke za kulturo Branke Lovrečič in slovenskega ministra za kul-
Nagrada za agrarno trženje
Servisni oddelek za agrarni marketing pri Kmetijski zbornici razpisuje nagradni natečaj, ki je dotiran s 150.000 šilingi. Pripravili naj bi tržne iniciative na agrarnem področju. Razpisane so tri nagrade:
-	za najboljše sodelovanje med industrijo, obrtniki, trgovci in gostilničarji s kmetijstvom (50.000 šilingov);
-	za najbolj uspešno kmečko
zvezo (delovno skupnost, skupno iniciativo 50.000 šilingov;
- za kmete, ki se nadpoprečno ukvarjajo s trženjem svojih pridelkov 50.000 šilingov.
Podrobnejše informacije prejmete na Servisnem oddelku za agrarni marketing pri Kmetijski zbornici, tel. 0463/58 50 258.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marjane Kunčič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala prečastnim g. Lorenzu Kasslu, g. Dušanu Česnu, g. Hanzeju Dersuli in g. Jožetu Andolšku za prisrčne poslednje besede in lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se gospodu dr. Antonu Feinigu za ganljivo petje in orglanje ter družini Habernik za vodenje molitev. Hvala za poklonjeno tolažilno cvetje, darove za kulturni dom v Tinjah, pomoč in tolažilne besede ter izrečena in pisna sožalja.	Družina Kunčič
ljanski župan Jože Strgar.
Gostujoči simfonični orkester Radio-Televizije Luxemburg je dirigiral avstrijski dirigent Leopold Hager, rojen v Salzburgu, kjer je bil do 1.1981 tudi šef dirigent simfoničnega orkestra Mozarteum. Pozorno smo prisluhnili izvedbi Strauß-ovega „Deliriji“ valčka in obeh valčkov iz Straußove opere „KaValir z rožo“, katera že zelo dolgo ni bila na repertoarjui ljubljanske opere. Dirigent, vajen svetovnih odrov, je izvlekel iz odličnega orkestra pomembna dinamična nasprotja. Drugi del koncerta je bil namenjen skladbam francoskega skladatelja Maurica Ravela. Alborado del gracioso je zelo temperamentna, ritmično punktirana skladba, v kateri so se odlikovali vsi člani orkestra. Večer so gostje zaključili z izvedbo Ravelovega La Valse, s katerim je orkester z iskrivo izvedbo predstavil visok pö-ustvarjalni nivo.
V ponedeljek, 19. julija, je bila v Križankah praizvedba novega slovenskega musicala skladatelja Bojana Adamiča „Sneguljčica“, ici ga je napisal' za svoj osemdeseti rojstni dan lani kot darilo mladi slovenski generaciji. Musical je izvajal pihalni Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka. Ponovitve bodo še 24. in 25. julija. O tem, za slovensko kulturo pomembnem dogodku, bomo še poročali.
Lovro Sodja
A.I.D.L.C.M letos v Poljčah
„Mednarodno združenje za ju raznih jezikovnih skupnosti, zaščito ogroženih jezikov in K temu delu srečanja so vablje-kultur“ - AIDLCM -, ki se že ni s 15 minutnimi referati seve-
četrt stoletja zavzema za jezikovne in kulturne pravice ogroženih skupnosti, bo imelo letos svoj kongres v Poljčah pri Begunjah v Sloveniji. Kongres bo potekal od 29. julija do L avgusta v Republiškem centru pod pokroviteljstvom sekretariata za Slovence po svetu in slovenskega PEN kluba. Kot je bila doslej navada, so tudi tokrat poleg članov združenja vabljeni predstavniki tako imenovanih manjšin, prijatelji in , vsakdo, komur je pri srcu vprašanje obvarovanja jezikovnih identitet.
Tokrat bo tema kongresa „Za novo jezikovno etiko v Evropi“, o kateri bo spregovoril predsednik združenja prof. Jordi Costa, s tem v zvezi pa bo niz poročil o sedanjem položa-
TRIBUNA BRALCEV
Reakcija
Spoštovani gospod dr. Miran Zwitter!
Slovenski mediji so objavili Vaše pismo s pomisleki glede slovenske uradne politike do vprašanj slovenske manjšine na Koroškem. Pomisleke je deloma sprožil tudi zapis Kleine Zeitung iz tiskovne konference predsednikov Klestila in Kučana na Osojah, dne 6. 7. 1993. Kleine Zeitung je namreč povzel le del odgovora na eno od vprašanj, vezanih na manjšinsko problematiko, ki pa jih je bilo kar nekaj. Zato dovolite, da Vam in Vašim sonarodnjakom posredujemo iz posnetka še nekaj misli in odgovorov predsednika Kučana, ki so bile prav tako izrečeni na tej tiskovni konferenci in ki bodo morda pokazali, da so nesporazumi odveč.
„Dobri odnosi med državama omogočajo reševanje konkretnih vprašanj, ki jih nosi s seboj življenje, tudi problema slovenske manjšine na Ko-roškerp.^ot smo ugotovili, ni nobenega razloga, da ne bi načelna stališča glede ureditve položaja manjšin, za katere se v evropskih razsežnostih zavzemata Avstrija in Slovenija, konkretizirali tudi na položaju slovenske manjšine. V Sloveniji in Evropi so se zgodi-
da tudi nečlani združenja.
V svojih prizadevanjih je to mednarodno združenje zborovalo tudi v Celovcu, Trstu in v Beneški Sloveniji, zato je slovenski javnosti dobro znano, odločilo pa se je, da bo imelo letos svoj kongres v slovenski državi zato, da s svojim moralnim ugledom potrdi reševanje manjšinskega vprašanja v Sloveniji.
Stroške potovanja in bivanja poravna vsakdo, član ali nečlan, sam. Za dodatne informacije sta na razpolaga dva naslova. V Sloveniji: Stane Stanič, Cigaletova 5, Ljubljana, telefon in fax 061/126158. V Trstu: Boris Pahor, Šalita Contovello 23, telefon: 40422082 in 40425048.
le pomembne spremembe, ki utemejujejo optimizem, da bo prišel čas, ko bo tudi celovški župan s ponosom dejal, da je župan mesta, v katerem živijo tudi Slovenci.“
Predsednik Kučan se je ob tem pridružil mislim predsednika Klestila, ki je v nastopu v Spittalu potrdil, da je za ohr-lanitev manjšine potrebna ne samo enakopravnost, ampak jbriznanje posebnega položaja in posebne zaščite, in to ne samo zaradi manjšine in odnosov s Slovenijo, ampak predvsem zaradi zavarovanja lastne demokratične drže.
O konkretnih problemih, na katere opozarja slovenska manjšina v Avstriji in o katerih je tekla beseda v Osojah, je poročal tudi Kleine Zeitung. „Stvar avstrijske države je,“ je dejal predsednik Kučan, „da skladno s svojo demokratično ureditvijo in demokratično zavezanostjo najde v sodelovanju s slovensko manjšino najustreznejše rešitve za konkretna odprta vprašanja.“
Skrb matice za položaj in probleme pa se navsezadnje kaže tudi v tem, daje predsed-rtik' Republike Slovenije pred odhodom v Avstrijo sprejel predstavnike obeh organizacij koroških Slovencev.
S spoštovanjem, generalni sekretar Urada Predsednika Republike Marjan Šiftar
SLOVENSKI Nadstrankarski
VESTNIK ris,
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na,narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšck, Sonja Wakounig.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300 telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 Sil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
V petek start v novo sezono
Za nogometne klube v koroški ligi, posebno pa še za SAK, ki je odigral tudi kvalifikacijske tekme, ni bilo oddiha. Ob koncu tega tedna pa se znova začne lov na točke, teden navrh pa so na vrsti tudi že nogometaši pod-lig in ostalih razredov.
15. julija ob polnoči se je končal prestopni rok nogometašev. Okrepili so se predvsem klubi v deželni ligi, a tudi klubi v nižjih razredih so po svojih možnostih skušali pridobiti mlade nadarjene igralce ali pa izkušnje „stare zajce“.
Slovenski atletski klub je kot dvakratni koroški prvak pod velikim pritiskom, čeprav odborniki skušajo ta pritisk zrahljati in si za cilj prihodnje sezone postavljajo osvojitev 3. mesta.
SAK se številčno sicer ni okrepil, pridobil pa je kvalitetnega napadalca Dinka Vrabaca, kije doslej igral v I. slovenski ligi in ki naj bi nadomestil Grossa. Poleg tega se je od Globasnice vrnil mladi Simon Sadjak, od Ve-trinja pa je prišel 16-letni vratar Markus Janesch.
Klub pa so tokrat zapustili:	Miha Kreutz
(Globasnica), Erwin Ga-lo, Marko Wieser (Pliberk) in Hans Gross (Wernberg).
Moštvo SAK:
Adi Preschern, Heinz Wastian, Markus Janesch; Rade Savič, Lojze Franc in Simon Sadjak, Gerhard Pappler, Ro-
bert Zanki, Marjan Sadjak, Ivan Ramšak, Christian Wölbl, Točni Blajs, Marjan Šmid, Boris Popovič, Manfred Hober, Hermann Lipusch, Mario Buchwald, Dinko Vrabac;
Športni vodja:	Prof.
Branko Elsner.
Trener: Dr. Ivan Ramšak
Trener golmanov: Ljubi-
ša Dalanovič
Glavni sponzor: Posojilnica Zveza bank
WAC:SAK
v petek, 23. 7. 93 ob 18.30 v Wolfsbergu
Naraščaj SAK
Preden nas bodo spet povsem prevzeli rezultati in tekme „velikih", še na kratko poglejmo, kako so se v pretekli sezoni odrezali mlajši, torej naraščaj SAK.
Pod 19
(trener Jože Fera)
Na končni lestvici so zasedli 5. mesto. M. Buchwald, B. Popovič in F. Sienčnik so trije igralci, ki so v času tekmovanj „povohali“ tudi že v prvo moštvo.
Pod 16
(trener Janko Woschitz) Varovanci Janka Wo-schitza so dosegli izvrstno 2. mesto. V sezoni so izgubili le dvakrat, precejšnje število igralcev pa se bo jeseni vključilo v moštvo pod 19.
Pod 14
(trener mag. Mirko Oraže)
Igralci „pod 14“ so igrali v jakostni skupini vzhod ter tam dosegli izvrstno
3. mesto. Roman Oraže in Albin Kesselbacher pa sta bila vključena tudi v koroško reprezentanco U 14.
Pod 10-Pliberk
(trener Silvo Kumer)
V 26 tekmah je moštvo zbralo 42 točk in doseglo
to vsekakor veliko športno doživetje.
Pod 8-Pliberk (trener Pavle Steki) Najmlajši iz vrst SAK so zmagali na vseh turnirjih in postali v svoji skupini prvi.
Pod 8-CeIovec
(trener Sigi Hobel)
Tudi v Celovcu so jese-ni’92 pričeli z ekipo pod 8 in dosegli lepe uspehe. Najmlajši so še vedno z navdušenjem pri stvari, kar je za trenerja najpomembnejše.
Pod 10-ASV/SAK (trenerja Rade Savič in Walter Koch)
10-letni nogometaši so v svoji skupini nadigrali vse svoje nasprotnike in
Odbojkarski klub Škofiče vabi na
II. odbojkarski turnir mešanih ekip
v soboto in nedeljo,
24. in 25. julija
na nogometnem igrišču v Škofičah
Florijan Sienčnik
2. mesto. Skupaj s celovškimi sovrstniki so za veliko noč sodelovali na velikem mednarodnem turnirju v Angliji. Za mlade nogometaše je bilo
končali prvenstvo na prvem mestu. Prav tako prepričljivo so dosegli naziv koroškega prvaka (SV je poročal v štev. 26.)
Športni dan v Železni Kapli
Športna sekcija SPD Zarja je preteklo soboto na igrišču v Železni Kapli pripravila 2. športni dan. Sodeloval je lahko prav vsak, discipline pa so bile izbrane tako, da so jih zmogli tudi vsi tisti, ki se sicer športno ne udejstvujejo kaj dosti. Tako je nastopilo kar 62 tekmovalcev, med njimi razveseljivo veliko šolarjev in mladincev. Prireditev je štela tudi k društvenim rekreacijskim igram (oz. deseteroboju) in je povsem izpolnila namen.
Po pregledu izidov oz. pri razdelitvi nagrad pa smo lahko ugotovili tudi vrsto odličnih športnih dosežkov. Tako je Franci Ošina s 7.89 dosegel najhitrejši čas pri teku na 60 metrov, pa tudi predsednik Zarje Jože Blajs je bil z 8.46 še zelo hiter (zato
pa so ga pri nogometu grabili močni krči). Naj-dalje je 5-kilogramsko kroglo sunil Konrad Blajs (12,10 m), kije tudi v seštevku treh poizkusov dosegel največjo daljino (34,70 m). Le malo je zaostal Zdravko Smrtnik (34,35 m) in mladinec Miloš Blajs, ki je 3-kilogramsko kroglo vrgel 36,35 m daleč, Christina Kulterer pa je bila najmočnejša ženska (25,05 m). Pri metanju v cilj se je najbolj izkazal Franci Oraže (25 točk), pri ženskah pa je najbolje zadela Roswitha Kuchar (20 točk).
Najbolj precizno je streljal enajstmetrovke Hanes Oraže, Jožica Storgl pa bi ga skoraj še prekosila. Vsak tekmovalec je nastopil v 6 disciplinah,v skupinah pa so zmagali:
šolarji/šolarke (do 10 let): L Christian Petsch-nig, 2. Gregor Blajs, 3. Marko Ošina; mladinci/mladinke (11 do 15 let): 1. Stefan Brič-kovnik, 2. Toni Kogoj jun., 3. Erich Storgl; ženske (16 do 35 let): L Cita Smrtnik, 2. Roswitha Kuchar, 3. Ida Kovačič;
Moški (16 do 35 let): L Franc Jožef Smrtnik, 2. Franci Ošina, 3. Hanes Oraže;
Moški (36 let in starejši): L Lukas Petschnig, 2. Jože Blajs, 3. Tomi Ošina.
V povratni nogometni tekmi med SPD Zarja in Lovskim pevskim zborom so si letos zmago (v pravnem pomenu besede) „priborili“ lovci. Kakor lani so tudi letos v prvem polčasu z lahkoto vodili s 3:0 in tudi letos so v drugem polčasu z vsemi močmi napadali Zarjevci, a izredno razpoloženi vratar lovcev, mokro igrišče
ter gol iz lovskega protinapada so krivi, da kulturnikom ni uspelo niti izenačiti; tako se je tekma končala s 4:3 za lovce.
Ob zmagi pa smo opazili, da so lovci lani že v pavzi praznovali s pivom in potem tekmo izgubili, letos pa so kljub zmagi po tekmi komaj spraznili zasluženo „kišto“.
Miha Traunik
ZA NAŠE PLANINCE
Dobrač in Drobač
Tokrat se bomo podali na enega najbolj razglednih vrhov na Koroškem, na Dobrač (2167 m), ki poleg Obirja zasluži ime Koroški Rigi. Pogorje Dobrača, ki mu nemški Korošci pravijo Villacher Alpe, vrhu pa Do-
Piše Lubo Urbajs
bratsch, se razteza od Beljaka na vzhodu, do potoka Nötschbach oz. ceste med Čajno/Notsch in Bleibergom na zahodu. Geografsko in geološko spada Dobrač k Ziljskim Alpam.
Nemško govoreči Korošci si ime Dobrač razlagajo s slovenskim pridevnikom dober, torej dobra gora - guter Berg. Slovenci pa poleg imena Do-
brač poznamo še drug izraz — Drobač. To ime vsekakor spominja na strašno potresno katastrofo leta 1348, ko se je južno pobočje gore „oddrobilo“ in pod seboj zasulo 17 vasi, tri gradove in devet cerkva. Za to „hudobno“ goro so domačini izbrali res smiselno ime Drobač.
Pomen imena Drobač pa ustreza tudi tragičnim dogodkom na severni strani gore, kjer so snežni plazovi v Bleibergu zahtevali veliko število smrtnih žrtev. Največ jih je bilo leta 1879, okrog 40. Ta nesreča je bila ena največjih snežnih katastrof v Alpah. Plazovi so pustošili tudi leta 1570, s štirinajstimi, in leta 1876, z osmimi smrtnimi žrtvami. Da bi odstranili to nevarnost, so na plazovinah
zgradili drage kovinske pregrade, ki sedaj varujejo Bleiberg pred nadaljnjimi snežnimi katastrofami.
Dobra stran Dobrača pa sta izvira tople vode v Warmbadu/Toplicah in v Bleibergu, kjer sta sodobno urejeni zdravilišči za domače in tuje goste. Naravno čudo Dobrača je tudi vigredni izvir tople vode Maibachl, ki privre na dan, ko se topi sneg. To traja samo kratek čas, potem pa voda usahne. Letos je zaradi premile zime Maibachl ostal suh.
Od obeh gorskih imen se je torej uveljavil Dobrač, medtem ko je Drobač skoro šel v pozabo. In vendar ga tako še imenujejo starejši domačini z Brnce in iz okolice in tudi trdijo, da je Drobač bolj pravo ime. Vsekakor je treba ohraniti oba, ker gre pri tem za dragoceno kulturno dediščino. Toliko o imenu te razgledne gore.
Na temenu Dobrača so kar štiri zgradbe — slovenska in nemška cerkvica (zgrajeni leta 1690 in 1692) sta najvišji romarski cerkvi v Evropi, nadalje planinska postojanka Ludwig Walter-Haus in 164 metrov visoki televizijski stolp, ki po mnenju mnogih res ni v okras tega vrha. Posebnost Dobrača pa je tudi alpski vrt, ki so ga pred leti uredili na enem hektaru
površine, na katerem najdemo kar 5000 različnih rastlin.
Razgled z vrha Dobrača je izredno lep, menda najveličastnejši v Vzhodnih Alpah. Poleg bližnjih Julijcev z očakom Triglavom in Visokih Tur z mogočnima Großglockner-jem in Hochalmspitze itn. vidimo, če je posebno lep dan, na obzorju tudi južnotirolske Dolomite, tirolsko Wildspitze ter
na jugu hrvaško hribovje.
Najlažji dostop na vrh Dobrača je iz Beljaka po sodobni alpski cesti (pozimi brez cestnine) do parkirišča oz. planine na Trati/Roßtratten na višini 1732 metrov. Od tam se lahko s sedežnico dvignemo še 200 metrov višje in tako še bolj skrajšamo hojo na vrh, ki tako traja le še dobro uro.
Kdor pa rad pešači, pa je najbolj idealna pot iz Bleiberga preko senčnega severnega pobočja (3 ure in pol) ali iz Cajne, ki pa je dolga in zelo izpostavljena soncu (4 do 5 ur). Tudi iz Pod-kloštra vodi strma pot (4 ure), najdaljša in najbolj dolgočasna pa je pot iz Heiligengeista/Svetega Duha preko nekdanje zelo obiskane Otto-Hütte, sedaj Kelag-Hütte (5 do 6 ur). Do vojne je bila to najbolj množična pot na vrh. Z izgradnjo smučarskega centra na območju Dobrača, pa je izgubila na pomenu.
Planinska idila