29. MARCA — Stev. 12 3 STRAN tisoče šolskih otrok: skrbijo njegove zdravniške roke (Obisk reporter j a pri Sefu Šolske poliklinike dr. Vebru) V Celju cesto slišimo laskave pn- l^be staršev, šolske mladine, šolskih ^^stev, stanovskih tovarišev ter usluž- ncev ' oddelka za socialno skrbstvo, ^0 šef Šolske poliklinike, tov. dr. Ven ber nad vse vestno in požrtvovalno opravlja svojo odgovorno in težko služ­ bo. To je bil vzrok, da sem ga poiskala v njegovi ordinaciji. Skozi nabito polno Čakalnico sem si kar predrzno utrla pot k njemu in mu še bolj predrzno ukrad­ la pol ure dragocenega časa. Komaj je sačel odgovarjati na moje prvo vpra­ šanje, že ga je zmotila sestra z list­ kom v roki, ko je prosila za neka po­ jasnila. Komaj je skušal nadaljevati pretrgano misel, že ga je zmotil tele­ fon. Nisva še končala vprašanje o ne­ primernih prostorih, že je najavila se­ stra skupino novih šolarjev. Tako je \lo ves čas, vendar se mi je novinar­ ska beležnica napolnila s temile p<>- iatki: V delokrog celjske Šolske poliklinike jpadajo vse osnovne, srednje in stro­ kovne šole v mestu ter osnovni šoli Šmartno v Rožni dolini in Ljubečna. 3d skupnega števila 6^300 učencev je DUO preteklo leto sistematično pregle­ danih 2916 otrok. Razen sistematskih in kontrolnih pregledov so opravljali Se druge preventivne ukrepe (kontrolo ad higiensko sanitarnimi napravami V alah in internatih, ugotavljali stanje sebne higiene učencev, podvzemali strežne epidemiološke ukrepe ob iz- ruhu nalezljivih bolezni v šoli, nad­ irali delo in higieno v dijaških kuhi- jah in internatih, ugotavljali kalorič- 0 vrednost hrane v teh kuhinjah In ajali potrebne nasvete, obiskovali bol- e otroke na domovih itd., itd.). Kar težko je verjeti, da je vsemu smu delu bil kos tako majhen kolek- iv — 1 sam zdravnik (dr. Veber), medicinske sestre, 1 dentist in 1 zob- la asistentka. , Tako je bilo lani na Šolski polikli- uki sistematskih, ambulantnih, kon- rolnih pregledov ter posvetov s starši n dijaki skupno 30.006. Obiskov zdrav­ nika in sester na šolah in domovih je 'ilo 742, predavanj šolskega zdravnika a 127. Razen omenjeneija dela so v oletnih mesecih pregledali okoli 700 trok, ki so bili določeni v počitniške 1 zdravstvene kolonije. Pri sistematskih pregledih je bil ugo- >vljcn precejšen padec aktivne tuber- uloze pri mladini, na drugi strani pa orast akutnega sklepnef^a revmatizma obolenjem srca ter razne živčne mot- )e (nevroza otrok). Porazno sliko so ukazali pregledi zobovja — preko 50% >Iske mladine ima zanemarjeno zo- ^vjo in so pri tem zajete tudi že »še- ^ce«. Zato so na šolski zobni ambu- riti lansko leto nastavili šc enega te- 'Pevta, ki dela tudi popoldne. Poleg f^a so lani na oddaljenejših šolah >^anovili 3 šolske ambulante, kjer bo -ntistka popravljala zobovje. Nadalje so pri sistematskih pregle- na šolah odkrili vrsto fizičnih de- rmacij pri šolski mladini, zato so z to^niim februarjem začeli na šolski 'hkhniki s korektivno gimnastiko. Zelo pereč problem celjske šolske •'ikhnike predstavljajo tesni prostori. jo to preventivno-kurativna usta- '^a, je že iz zdravstvenih vidikov ne­ pravilno, da se v isti čakalnici zbirajo bolni in zdravi otroci, s čemer je po­ dana možnost infekcije. Ista čakalnica služi obenem tudi kot čakalnica za zob­ no ambulanto. Sicer pa upamo, da bo Dr. Marijan Veiber pregleduje malo Irenoo — s skorajšno dograditvijo novega trakta v Zdravstvenem domu tudi ta problem odpadel. Medtem, ko je vajenska mladina pre­ gledana sistematsko vsako leto, pride ostala šolska mladina na vrsto le vsako drugo leto. Letos, pravi dr. Veber, bodo verjetno pregledani vsi šolski otroci, da bomo tako imeli pregled zdravstve­ nega stanja vseh otrok v celjski občini. Dejstvo je, da je od skupnega števila šolske mladine bilo doslej v celjski ob­ čini pregledanih le pičla polovica otrok. Toda spričo tako majhnega kolektiva zdravstvenih delavcev — in če upošte­ vamo še najrazličnejše preventivno delo — številka 2916 pove, da je kolektiv skoroda delal čudeže in je zato družba požrtvovalnemu dr, Vebru in njegove­ mu prav tako požrtvovalnemu osebju dolžna vso zahvalo in priznanje. In kar ni povedal dr. Veber sam, vedo povedati drugi — da so namreč pre­ gledi šolskih otrok pri nas izredno te­ meljiti in natančni. Pomanjlianje socialistične morale Do tegra čudneiga poJc(va je iprišlo ravno sedaj, v času, ko sprejemamo nove tarifne pravilnike. Plače so brez dvoma najbolj občut­ ljiv problem, ob katerem najrajo pride do trenj. Toda tokrat ne bomo govorili o pojavih med delavci, ki dostikrat niso feami krivii, da našega gospodarsikega razvoja ne znajo gledati dovolj široko. Gre za ljudi, od katerih bi prioaikorvali vse kaj drugega, le tega ne. Stvar je namreč tale: Vemo, da tarifne pravilnike pregle­ duje OkravJini sindikalni svet, ki daje svoje pripombe na taiiilifne postavke. Komisija, ki to delo opravlja, naleti na 4 primere, ko so TAZPONI neupravičeno preveč napeiti. Zgodi ae, da komisija eavme prevelike postavke za vodilne uslužbence. Seveda tudi popravki za delavce niso redku Toda reagii-ali so doslej skoraj vodno le vodilni usluž­ bencu Direktorji, ki so jim komisije priškmile kakšno malenkost, prihajajo na sindikalni forum in intervenirajo. Ti primeri sicer niso preveč pogosti, toda koliikoT Jiih je, so nerazumljivi. Morda je ravno kdo od teh direktor­ jev šel mimo primerov, ko so nižjim postaivkam kratkomalo črtali dinar ali dva, češ, to se ne pozna. Ce pa se je kdo dotaknil njihovih dohodkov, so re­ agirali in protestirali. Temu pojavu lahko rečemo samo po­ manjkanje socialistične morale pri člo­ veku, ki bi je moral imeti največ, saj je bil po takih kriterijih na tako važen položaj tudi p<»tavUen. Vodilni usluž­ benci so prav tako člani kolektivov in čemu ne povedo pred vsemi, da se jim zdijo njihove plače prenizke. Ce bi biji prepričani, da so upravičeni na višje dohodke, bd to lahko brez skrbi storili, kajti kolektivi bi jih prav gotovo ra- zumelL Tako pa preostaja samo misel, da iščejo »podporo« izven svojega ko­ lektiva le zato, ker vedo, da med delav­ ci verjetno padle v vodo. KORISTEN POMEilEK KOMUNISTOV V CINKARNI Pred kratkim je bila v Cinkarni konferenca organizacije ZK, na kateri so^ razpravljali o sprejemu novih čla­ nov, o ideološki izobrazbi in vzgoji ter ugotovili, da bi morali člani Zveze ko­ munistov močneje sodelovati v delav­ skem upravljanju, gospodarjenju, sin­ dikalnem delu in v mladinski organi­ zaciji. Med drugim so tudi ugotovili, da imajo nekateri člani po dvanajst funkcij hkrati in da zaradi tega ne zmorejo vsega dela. Sklenili so, da bo­ do sprejeli medse nove člane. Na konferenci so razpravljali tudi o kongresu delavskih svetov ter o volit­ vah. V ta namen nameravajo organi­ zirati sestanke, na katerih bodo govo­ rili o odnosu tehnično-upravnega apa­ rata, o delu raznih komisij, pripraviti pa nameravajo tudi tečaj za bodoče upravljavce. V času predvolilnih priprav namera­ vajo izdelati analizo dosedanjega dela delavskega sveta, razpravljati o ljudeh, ki bodo kandidirali pri volitvah v de­ lavski svet. Člani organizacije ZK Cinkarne so razpravljali še o vprašanju mladine, posebno tiste, ki je zaposlena v to­ varni. V laški občini je premalo uslužnostnih obrti Na zadnji seji sveta za gospodarstvo Občinkega ljudskega odbora Lašlko 30 med drugim razipravljali tudi o kritič­ nem stanju obrtništva v občini. Naj­ slabše J3 v tem pogledu stanje v Rim­ skih Toplicah, Ce urpoištevamo, da so Rimske Tca tistega, kar je za naravno usnje karaikteristič- no, to je sposobnost »dihanja«, Ce bi naravno usnje ne imelo te lastnosti, bi bila nošnja obutve silno neprijetna — noge bi se preveč znojile in bi nas za­ radi tega tudi neprijetno pek'e. Po dolgotrajnih proučevanjih in po­ izkusih se je Nemcem prvim posrečilo izdelfiti snov, k! je naravnemu usnju na1 bližja. Nemcem so sledile ostale države zahodne Evrope in Amerika. Ameriška, posebno pa čevljarska in­ dustrija zahodnoevropskih držav, upo­ rablja danes ogromne količine umetne­ ga usnja, ki se prvenstveno uporablja za vmesne ix>dplate, za podplate hišne obutve, notranjke, opetnike itd. Z uvedbo umetnega usnja so tako dosegli znatno znižanje cen obutvi, poleig tega pa je obutev občutno lažja. Galanterij­ sko umetno usnje se lahko uporablja kot svinjsko galanterijsko usnje. Kva­ liteta obeh je enaka, cena umetnega usnja pa je znatno nižja. Pri nas je tovarna umetnega usnja v Slovenskih Konjicah, ki je edina te vrste vdržavi. Njena letna zmogljdvost je 30O ton, kar pa še zdaleč ne zado­ šča za vse potrebe naše usnjarsko-pre*- delovalne industrije. Zato bodo še le­ tos povečali in modernizirali sedanje obrate. Predvidevajo, da bo novi obrat pričel z obratovanjem že leta 1959. Izdelki umetnega usnja usnjarskega kombinata Konus v Slovenskih Konji­ cah so po kvaliteti enakovredni ino­ zemskim, kar dokazujejo primerjalne analize. S povečanjem proizvodnje umetnega usnja bomo dosegli znatno znižanje ceh obutvi, hkrati pa dablli lažjo in sodobnejšo obutev. Živahne priprave za volitve ČS v konjiški občini Na posvetovanju sindikalnega aktiva iso te dni v Konjicah obravnavali pri­ prave za volitve delavskih svetov. V nekaterih podjetjih so bile volitve že razpisane. Na posvetovanju so pouda­ rili predvsem potrebo po analizah o dosedanjem delu (o uspehih in napa­ kah teh organov), ki jih bodo morale sestaviti sindikalne organizacije. Od­ borniki so tudi predlagali, da bo treba letos več mladine voliti v DS in uprav­ ne odbore. V usnjarskem kombinatu KONUS so s pripravami za volitve^ ki bodo 18. aprila, že pričeli. V nov delavski svet nameravajo poleg nekaterih do­ sedanjih članov kandidirati tudi več novih iz vrst mladih delavcev. Te dni bo sestanek odborov vseh političnih or­ ganizacij v podjetju, na katerem bodo obravnavali predlagane kandidate, prav tako pa bodo o predlogih razpravljali ŠG na sestankih po proizvodnih oddel- k'ih in obratih. V DS bodo izvolOi 25 članov. Na volitve delavskih svetov se pa marljivo pripravljajo tudi v LIP Ko­ njice v Tovarni kovanega orodja v Vi­ tanju ter v opekarni Loče. OSEML-ETKE V CELJSKI OBCINI Razprave o šolski reformi so pri­ vedle že do precej jasne slike novega šolskega sistema. Namesto dosedanjih nižjih gimnazij bodo v vseh krajih, kjer je le mogoče, uvedli obvezne osemletne šole — osemletke. Taka reforma bo zla­ sti v mestih, kjer je ena ali več popol­ nih gimnazij, terjala precejšnje spre­ membe v razporejanju učencev in uč­ nega osebja v obstoječih šolskih z??rad- bah. O tem vprašanju so že razprav­ ljali v Mariboru in drugod. Osnovni pogoj za ustanovitev popolne osemlet­ ke so v^ai 4 učilnice. V celj.ski občini bodo lahko uf^tano- vili popolne osemletke na obeh celjskih osnovnih šolah, na Hudinji. ko bo do­ grajen prvi trakt, v Storah jn deiro tudi na Polupah. Zelo potr'^bni bi bili osemletki v Smartnem v Ro^.ni dolini in na Svetini: to na zara'li oHHaiieno'^ti otrok od bodočih OF^em^etk. TNVIRO VRA- lem bo treba nor" a pati z vpčjim S^ovi- lom učiteljstva, čonrav bo^^o. po'ičev,i''i v razredih z manjšim številom učpncev. CELJSKI JEDNIK Proračuiska razprava v občini Šoštanj f^r^tekli teden so vsi sveti pri Občin- ^JT^ ljudskem odboru Šoštanj raz- ^vlja^i o letošnjem proračiinu. Svet šolstvo je predlagal zvišanje sred- •^^3 redno vzdrževanje šol, ker mno- solske stavbe propadajo in nimajo -dstev niti za najnujnejše nabavke, ^^nieno je bilo, da se bodo letos iz -Ostev za negospodarske investicije ^^vsem popravila razna šolska po- P^a. prosvetni in telovadni domovi, ^^}^ pa se bo tudi šolski inventar ^ciia. Za dovršitev osnovne šole v ^'^lu je predvidenih 40 milijonov dinariev. V kolikor bo občina lahko najela kredit, pa bodo pričeli graditi šolo tudi na Paki pri Velenju in v Be­ lih vodah, za katere so načrti že pri­ pravljeni. Svet za telesno vzgojo in svet za kul­ turo sta tudi predlagala zvišanje sred­ stev za telesno vzgojo, za knjižnice »in prostena društva. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pa je zahteval, da se odobrijo vsaj najpotrebnejša sredstva za počitniške kolonije, ki v prvotnem predlogu sploh niso bila predvidena. Pod dobrim vodstvom tudi malhno pod/elje lepo uspeva Da gornja trditev drži, nam je naj­ bolj zgovorni primer »Krojaštvo Šent­ jur«, ki je bilo leta 1947 ustanovljeno kot naslednik zapuščenih zasebnih de- Skarje mojstrov režejo... lavnic. Začetek je bil težak in bilo je treba dobro in pametno gospodariti. Do prihoda novega upravnika tov. Salobir- ja (leta 1953), je to majhno podjetje komaj da životarilo in je bilo dvakrat tik pred razpustit vi j oOrganizirano Pofflcd v krojaško delavnico delo, dobra volja celotnega kolektiva, razumno vodstvo ter dober upravni odbor z delavskim svetom je podjetje kmalu spravilo na zeleno vejo kljub velikim izgubam, ki so jih podedovali od prejšnjega vodstva. Tako je pod­ jetje dobro uspevalo vse do marca 1956, dokler niso tov. Salobirja zaradi neza­ dostne kvalifikacije razrešili dolžnosti upravnika podjetja. Podjetje je ostala brez pravega vodstva in je zabredlo v silne težkoče. V teh mesecih je beležilo kar 345.000 dinariev izgube. Ko je bilo tako podjetje znova tik pred propadom in ko je v tem času tudi tov. Salobir položil mojstrski izpit, je bila težnja celotnega kolektiva z delavskim sve­ tom na čelu, da tov. Salobir znova prevzame vodstvo podjetja — kar se je tudi zgodilo. 22 članski kolektiv se je zagrizel v delo, upravni odbor in DS s+a odip'-a^a svo^o vior;o, tako, da so lahko tudi to pot »mojstrsko« rešili si­ tuacijo. Izguba je bila kmalu pokrita v celoti, v letošnjem letu pa se je po^o-> žai žo toMko zboljšal, da imaio dela kar za pol leta naprej. Samo v januar­ ju je bilo prometa za 3 milijone. Tak­ šna naročila gotovo dovolj jasno potr- jiijejo, da podjetje solidno in poceni izvršuje usluge. Sam upravnik tov. Salobir pri teh uspehih poudarja veliko vlogo delav­ skega sveta in upravnega odbora, ki dajeta smernice, katere celoten kolek­ tiv 7. veseljem, izvršuje. V tem primeru spet lahko vidimo, kako važni so or­ gani delavskega upravljanja tudi v malih podjetjih.