130
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
Arhivi 28 (2005), št. 1
Učiteljišče v Kopru ima za Slovensko Istro poseben pomen, saj je to prva srednja šola, na kateri je pouk potekal tudi v slovenščini. Generacije učiteljev, ki so končale koprsko učiteljišče, so Slovenski Istri dale vrsto narodnih buditeljev in politikov, ki so z ustanavljanjem bralnih in gospodarskih društev ter hranilnic spodbudili kulturno in gospodarsko rast; prekinila jo je prva svetovna vojna in potem italijanska fašistična oblast, ki je ukinila slovensko šolstvo. Šele leta 1947 je v Portorožu začelo delovati slovensko učiteljišče; v 90-ih letih je preraslo v visokošolsko izobraževanje. Razstava skuša povezati 130-letno tradicijo slovenskega izobraževanja učitelj stva in ga povezuje tudi z nastankom Univerze na Primorskem.
Na prvih petih plakatih so prikazani učiteljišče, stavba, seznam predmetov, razna spričevala, redoval-nice, seznami učbenikov ter program slovenskega jezika, seznam štipendij ter fotografije znanih profesorjev in dijakov v obdobju Avstrije. Šesti pano predstavlja temačno obdobje italijanske oblasti, ko je fašizem z Gentilejevo reformo povsem zatrl slovensko šolstvo. Na sedmem panoju pa je predstavljeno partizansko šolstvo, ki je vzniknilo leta 1943 po kapitulaciji Italije. Preostali trije panoji so namenjeni obnovi slovenskega šolstva v Istri po letu 1945 in prikazu razvoja učiteljskega izobraževanja od povojnih časov do danes, ko je srednješolsko izobraževanje preraslo v visokošolsko.
Zdenka Bonin, Mirjana Kontestabile Rovis
Ervin Hartman starejši; glasbeni učitelj, dirigent in skladatelj (1904-1988)
Ob stoti obletnici rojstva Ervina Hartmana starejšega so v razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor pripravili razstavo o njegovem življenju in delu. Izšel je tudi katalog k razstavi, zvezek XX, v katerem je v uvodniku direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, mag. Slavica Tovšak, omenila, katere pomembne osebne in družinske fonde hrani mariborski arhiv ter pojasnila njihovo vrednost za zgodovino. Ervin Hartman mlajši je prispeval očetov življenjepis z natančnim orisom njegove glasbene pod. V katalogu je tudi tabelarično prikazan glasbeni opus Ervina Hartmana starejšega, ki poleg naslova skladb navaja še zvrst, zasedbo in leto nastanka. Naveden tudi seznam skladb, ki so jih izvajali pod njegovim vodstvom, in sicer po posameznih letih. Vladimir Klinar, dolgoletni predsednik KUD-a Pošta Maribor, Janez Karlin, častni predsednik Zveze kulturnih društev Maribor, ter Matjaž Drevenšek, izredni profesor na Akademiji za glasbo, so zapisal svoje spomine na Hartmana. Razstava, ki jo je ob pomoči arhivista Jureta Mačka pripravil Ervin Hartman mlajši, je prikazala številne fotografije, note, plakate, priznanja pa tudi nekatere predmete, med katerimi je bil posebno zanimiv pisalni stroj za pisanje not.
Mojca Horvat
Razstava Hrpelje skozi čas
V prostorih Kulturnega doma v Hrpeljah je bila postavljena ob 700. obletnici prve omembe Hrpelj in je bila na ogled od 24. aprila do 5. maja 2004. Zgodovino Hrpelj je zaznamovali bližina Trsta in slo-vensko-italijanske meje, katere pomen se je povsem spremenil z vstopom Slovenije v EU. Tako postajajo stiki z občino Dolina, v kateri živijo zamejski Slovenci, ponovno živahni.
Razstavo sta v sodelovanju PAK-a in Kulturnozgodovinskega društva v Hrpeljah postavila Vladimir Grželj in Mirjana Kontestabile Rovis. Na razstavi sta bili v ospredju predvsem slikovno in fotografsko gradivo Hrpelj, predstavljeno je bilo v obliki reprodukcij približno 200 starih zemljevidov, dokumentov, fotografij in razglednic, ki pričarajo zgodovinski razvoj kraja in značilnosti njegovih posameznih obdobij. Ob razstavi je izšla monografija z naslovom Kronika Hrpelj; v njej je objavljenih veliko razstavljenih fotografij in dokumentov. Urednica je bila Mirjana Kontestabile Rovis. V knjigi so najprej predstavljene geografske značilnosti Hrpelj ter krajši zgodovinski oris obdobja od prvih naselbin do danes, nato pa sledijo društvena, cerkvena, šolska in gospodarska kronika kraja ter popisi prebivalcev.
Zdenka Bonin, Mirjana Kontestabile Rovis
Mariborska društva in društveno življenje pred drugo svetovno vojno
Arhivist Jure Maček je na razstavi predstavil 19 različnih društev, katerih dokumente hrani Pokrajinski
arhiv Maribor. Gre za pester izbor društev narodnih, političnih, kulturnih, športnih, glasbenih itd., in sicer tako slovenskih kot nemških. Vsako društvo je predstavljeno s kratkim historiatom in nekaterimi značilnimi dokumenti: Slovanska čitalnica v Mariboru, Bralno in pevsko društvo Maribor, Dramatično društvo v Mariboru, Slovensko politično društvo v Mariboru, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzejsko društvo v Mariboru, Glasbena matica Maribor, Nemško moško pevsko društvo Maribor, Jugoslovansko-češkosjovaška liga, Sokolsko društvo Maribor - matica, Športno društvo Maribor, Slovenski športni klub Maraton, I. delavsko kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru, Kolesarski klub Edelweiss 1900, Profesorsko društvo pododbor Maribor, Zveza jugoslovanskih železničarjev - podružnica Maribor, Društvo za podporo revnih učencev na ljudskih m meščanskih šolah v Mariboru, Društvo za varstvo deklet v Mariboru, Schlarajfia Marpurghia.
Ob razstavi je izšel tudi Katalog (zvezek XXI), v katerem je v uvodnik mag. Slavica Tovšak opozorila na problematiko prevzemanja društvenih fondov v arhive, Jure Maček pa je v svojem prispevku označil