Slovenski glasnik.
707
delj so se v zadnjih mesecih izpisali: Cigaletov in Janežičev slovar, Cigaletova terminologija, „Novice" in Stritarjev „Zvon", vse knjige „Družbe sv. Mohorja" in „Matice slovenske", Jesenkovi in Levstikovi spisi. S teni^e je nabralo ogromno novega materijala in jeden navzočnih gospodov odborniko^vJBob^uDii oskrbeti, da se ta materijal uredi po abecednej vrsti. Zaznamenovale so se potem nekatere knjige, katere bi bilo še treba izpisati, tako n. pr. državni zakonik. Kadar se to dovrši, pričel bode odbor s konečno redakcijo slovensko-nemškega slovarja. Jurčičev spomenik je postavljen. V priprostem starogrškem zlogu po načrtu pariškega arhitekta Le Blanca ga je krasno iz sežanskega marmorja zdelal gosp. kamnosek V. Čamernik v Ljubljani. Visok je 3.20m, širok 1.40m ter pokriva do malega vso zadnjo stran Baumgartnove kapele, v katero je vzidan. Spomenik ima ta napis:
Josip Jurčič,
rojen na Muljavi blizu Krke 4. marcija 1844., umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta.
Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaležni narod slovenski.
Tvrd bodi, neizprčsen, mož jekUn, Kadar braniti je cesti in pravde Narodu in jeziku svojemu.
Tugomer, V. 8.
Spomenik in grob pokojnega pisatelja obdaje osobito lepa temnosiva železna ograja, delo ljubljanskega ključaničarja g. L. Zelenca. Ves spomenik vzbuja občno pozornost in zadnje dni ga je ogledovalo mnogo ljudij.
Za Jurčičevo ustanovo, iz katere se bodo nagrajali izvirni slovenski leposlovni spisi, nabrali so notranjski domoljubi doslef 715 gld. Omenjati nam je, da „Jurčičeva ustanova" ni v nobenej zvezi z novci, katere nabira osnovalni odbor za Jurčičev spomenik. Iz teh novcev hoče osnovalni odbor, kakor je obljubil v svojem oklici od 14. maja t. L, pokojnemu pisatelju najprej postaviti primeren sp omenik na grobu in to točko je osnovalni odbor tudi uže izvršil; dalje namerava v Jurčičevej rojstnej hiši vzidati spominsko pločo, kar se bode najbrž zgodilo o Duhovem prihodnjega leta; in naposled bode iz teh novcev osnovalni odbor oskrbel lično izdajo vseh spisov Jurčičevih, ki se v kratkem prično tiskati v „Narodnej tiskarni". Iz čistega doneska Jurčičevih spisov bode osnovalni odbor podpiral slepo dveinsedemdesetletno mater njegovo. In še le, kadar osnovalni odbor to trojno nalogo svojo izpolni, namerava novce, katere je on nabral, zložiti z „Jurčičevo ustanovo", ako sploh ostane kaj prebitka.
„8lovenski Narod", kateri je doslej obsezal 2838 Dem. teksta, začel bode z novim letom 1882. po sklepu upravnega odbora „Narodne tiskarne" izhajati v toliko povečanej obliki, da bode vsak dan donašal 3795 ?cm., tedaj skoro jedno tretjino več berila.    Cena ostane mu ista kakor doslej.
Spet nov napredek! Gospod prof. Ivan Franke v Kranji je v benečanskem zlogu   iz   16. stoletja   narisal  in   g. bukvovez   Janez   Bonač (v  Ljubljani   na