L Edini slovenski dnevnik
^ * v Z^dinjenih državah, t*
!f $ elit* za vse Mo... $3.00 Ima lO.OoO^ročnikov:
rMLMTOM PiaAXlU; «87 OORTLANPT. »»tre« M Second-Clan Matter, lepte^ lfOItai^FOrtO«^rtlltwTPrktM<T,«ntetttA>|0i <W o«	«, 117». TXLSFOH rmiHl;	IOmi»|
NO. 299. — fiTEV. 299.	NEVyOEK> TUESDAY, DECEMBER 21, 1915. — TOREK, 21. DECEMBRA, 1915.	VOLUWH *»»» ^ UETKXE cttti
The only Slovenian dai;j>
< m the Uri ted States ž* mmm
Issued every day except •i Sundays and Holidays
GL^fe NARODA
lllsk gloTenskifc jela?ce? t AinepM '
OB GRŠKI MEJI SO SE SPOPADLE GRŠKE N BOLGARSKE ČETE. AVSTRIJCI NEPRESTANO N/PREDUJEJO V ČRNIGORI.
VO LITVE NA GKKEM SO SE ČISTO MIRNtyR$ILE,
NEKO POROČILO PRAVI, DA JE POBEGNILO V i-LBANLIO PREKO 50.000 SRBO __ NA CILJ JIH JE PRIŠLO ZELO MA LO. — AVSTRIJCI JAPREDUJ EJO OB REKI T ARI. GRŠKA BO ZAHTEVALA ODŠKODNINO. — VELIK BOJNI PLEN. — VENIZELOSOVA STRjtta NI BILA POSTAVILA NOBENEGA KANDIDATA. — VOIITEV SE JE UDELEŽILO PRISROMA _ MALO OSEB. — IZJAVA GRŠKEGi KRALJA KONSTANTINA.
General Villa.
Skoraj vse njegove čete so se pridružile Carranzi. — General Car-ranza in cerkveno premoženje.
El Paso, Tex.. 20. decembra. — Sedaj se je zgodilo, kar so 2e vsi na tihem slutili: Villa je izgubil v Mehiki ves upliv in nima skoraj nobenega vojaka več. Villova posadka v Juarez, ki je še najdalje ustrajaia. je danes prisegla Carranzi zvestobo. Tako je postal slednjič Carranza prvi gospodar v Mehiki. Villa se mu dosedaj še ni hotel udati, ker so se mu odpovedali vsi pristaši.
Washington, D. C., 20. dee. _
Zaupna agent ura mehiške vlade v Washingtonu je dobila iz glavnega mesta Mehike sledečo brzojavko :
Carranza je obvestil vse gover-nerje, da se ne smejo čisto nič vtikati v cerkvene zadeve ter da bo imela v bodoče kontrolo nad cerkvenim premoženjem narodna vla-la. Governerji mu morajo v teku tridesetih dni sporočiti, koliko premoženja imajo razne cerkve.
N Mehiki vlada zadnji čas po-polen mir.
Akcija za splošno vojaško dolžnost.
^ London Anglija, 20. decembra. ' ozirom na dogodke na Balkanu, -e je znova vzbudila diskusija o u-v-edbi splošne vojaške dolžnosti na \ngleškem.
Daily Mail"' pravi: fetverozve-za stoji pred novo veliko vojno. Anglija mora postaviti novo armado. '4Daily Chronicle" piše:_
Kitchener je izjavil, da morajo imeti Angleži prihodnje leto 70 divizij, to je 1.400.000 mož na bojišču. Število rekrutov se mora do
novega leta znatno pomnožiti. _-
"Daily News" zagovarja stališče, da Anglija ne more uvesti splošne vojaške dolžnosti, ker je prevzela ndustrijalno produkcijo za zaveznike. Francija ima še dovolj materijala na razpolago. Ona lahko postavi Iti milijonov ljudi na bojišča. Nabiranje prostovoljcev ■se vrši zadnje dni na Angleškem s podvojeno živahnostjo. Navzlic veliki agitaciji pa so uspehi jako neznatni.
Pozor, pošijatelji denarja!
Denarne pošiljatve v AvBtriJ« odemo Bprejemali kljub vojni » talijc, pošta gre nemotljeno pre o HOLANDIJE in SKANDINA IJE.
Zadnja poročila nam naznanja o, da se denarne pošiljatve ne u •lačujejo v južni TIROLSKI na rORISKEM, DALMACIJI in de Dma v PRIMORJU. — Za de) STRE, KRANJSKO vso in enako podnji ŠTAJER in druge netra-ije kraje pa posluje pošta kakor ' mirnih časih, seveda traja poši-janje in izplačevanje kaka dva edna dalj, nego v mirovnih ras-nerah.
Od tukaj se vojakom ne mori lenarja pošiljati, ker jih vedno »restavljajo, lahko pa se pošlji orodnikom ali znancem, ki ga od am pošljejo vojaka, oko vedo n ljegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma tic Postal Money Order", ter pri ožite natančni Vaj naslov in ona j sebe, kateri se ima izplačati
O • n • :	{
K s	K	s
6.....90 j	17.40
10.... 1.60 I 130.... 18.85 15.... 2.-55 | 140.... 20.30 3.t5	150.... Si 75
25.... 3.80	160.... 23.
K'.... 4 50	170.... 24.fir.
15.... G 25	180.... 26 10
5 95	190.... 27.(5
45.... 6 70	200.... S'* 01
50---- 7 40	250____ 36.25
56.... 8 !5	3...... 4.1 r>0
60.... b *b	350 ... 51175
65.... 9.60	400.... 58.00
70---- 10.30	450.... f,5 2"»
75.... 11.05 5>J0.... 72.60 80.... 11.75 600.... 87 00 85.... 12 50 700.... lot tO *>.... 13 20 800.... 116 00 J»5 — 13 95 900 ... 430 50 l«w .. 14 R0	1000____ 142 00
HO.... 15.93
Ker se cene sedaj jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAK3ER,
Cortlandt St. Hew York, H. Y»
Hindenburg.
Zmaga pri Tannenbergu je bila ze-i.o velikega pomena. — Poročilo časnikarskega poročevalca.
Berlin, Nemčija. 20. decembra. Ne';, tukajšni list je priobčil po-ročJo svojega vojaškega poročevalca. ki se je mudil dalj časa na vzhodni fronti.
Dopisnik jo rekel med drugim tudi sledeče:
Hindenburg ni diplomat ampak je skozinskoz vojak. Bil sem večkrat pri njem in poznam marsikatero njegovo navado. Nekoč sem ga prosil, da naj mi pripoveduje o bitki pri Tannenbergu. Izjavil je. da so se morali Nemci v začetku vojne boriti z velikimi težkočami. Hindenburgu ni drugega preosta-jalo kakor premagati močno rusko armado in s tem že vsaj nekaj do seči ter potolažiti Nemce. To se mu je pri Tannenbergu \ poln. meri posrečilo.
— Malokateri vojskovodja ima tako veliko odgovornost kakor jaz — je rekel Hindenburg — tod., lahko rečem, da sem si bil vsak« zmage popolnoma svest. — Najbolj so se mi smilili vzhodno-pru ski begunci, katerih je bilo povsod vse polno. Kaj bi počeli ti reveži, če bi prišli Rusom v roke?
Hindenburg je napravil na časnikarskega poročevalca zelo dobei utis.
Predno se je začela bitka pr' Mazurih, sem bil tudi v njegovem glavnem stanu — piše poročeva lee. — Hindenburg je hodil zamišljen semtertja in ni izpregovoril z nikomur nobene besede. Zjutraj je šel k maši, po maši se je pa \ lil v svoje stanovanje in napravil zadnje načrte. — Po bitki, mi j« rekel: — Saj sem vedel, da se b< tako zgodilo. Da bi bitka drugače izpadla, je bilo skoraj izključeno
French pri Poincareju.
Pariz, Francija, 20. dečembrf. Danes popoldne je sprejel fran coski ministrski predsednik Po-incare v avdienci bivšega vrhov nega poveljnika angleške armadi Sir Johna Frencha.
Pred palačo se je bila zbrala ve likanska množica prebivalstva. 1 'e poveljnika navdušeno pozdravljala. O čem sta se posvetovala, ) nikomur znano. — French se b-te dni podal v London. Njegov m slednik je, kakor znano. Sir Dou glas Haig.
Nemški socijalisti.
Amsterdam, Nizozemsko. 20. do cembra. — Nanašajoč se na govo nemškega zakladniškega tajnik; dr. Karla Helffericha, ki ga je b imel pred kratkim v Reiehstagu glede finančnega položaja v Nem čiji, zatrjuje berlinski socialistic ni časopis " Yorwaerts'*. da je pr šel čas za nemško vlada in Keieh stag, da razlože, kako mislijo, d; se bo našlo dovolj sredstva it* denarja v plačilo obresti velikan skill dolgov Nemčije.
Z novim vojnim posojilom 10 milijard mark doseže nemški d' žavni dolg 40.000,000,000 mark, kar bo trajalo le do marca po be sedah zakladniškega tajnika. Ob resti na ta velikanski dolg pa znašajo letno 2.000.000,000 mark. po leg tega pa je potrebnih še nadalj nih petsto milijonov mark za vzf'r ževanje državnega kredita.
Novi italijanski davki.
Rim, Italija, 20. decembra. — Italijanski ministrski svet je skleni', kakor se razglaša, uvedbo novih davkov za moške določenih starostnih mej. ki ne služijo v vojski, dalje je sklenil, da se znižajo dobitki loterije in uvesti hocc davek na prezenčni denar, ki se ga izplačuje članom mnogoštevilnih kraljevskih ali ministrskih ali drugih komisij za odobreuja, preiskave itd.
SO J A KI POZOR!
Ker nam letos nikakor ni mogo če dobiti PRATIK iz starega kra ja, opozarjamo vse cenjene rojake lin rojakinje, da naj pridno naro čaj o naš Koledar.
Zadeva "Ancone".
Druga nota Združenih držav v zadevi potopa parnika "Ancone" je ostrejša kakor prva.
Washington, D. C., 20. dec. — Razmerje med Združenimi država mi in Avstro-Ogrsko je še vedno napeto in ravnokar so brzojavil; na Dunaj novo noto, ki se peča z zadevo potniškega parnika "An cone", ki ga je potopil avstrijski podmorski čoln, pri kateri prilik je izgubilo tudi nekaj Amerikan cev svoja življenja. Ko je poslala pred nekaj časa vlada Združeni!1 držav prvo noto. sc je čutila Avstrija silno ogorčeno ter se je obenem umaknila z odgovorom, ka kor da ne bi razumela zahteve Združenih držav .da namreč mora prenehati s takimi nečloveškimi de janji in jih obžalovati. | Sedanja nota pa je tako sestav ljena, da se Avstrija ne more pra\ nič več izgovarjati in da mora od govoriti na zahteve Združenih dr |Žav v enem ali drugem smislu.
Ta odgovor pa more biti ali po i voljen Združenim državam, ali p; mora biti neugoden, nakar bi s prekinile diplomatične zveze z A v strijo. Drugega izhoda nima Av strija. ker je ameriška nota zelc kratka in natančna ter ne puše. nobene nejasnosti in dvomov.
Vtihotapljanje medikamentov.
Rim, Italija. 20. decembra. — "Corriere della Sera" poroča k že naznanjenemu vtihotapljanju medikamentov: Italijanske obmejn* oblasti so našle velikanske množine medicinalij. namenjenih za izvoz v Francijo. Policijsko poizve dovanje je dognalo, da je odposlal te stvari, katerih izvoz je strogo prepovedan, neki milanski kemič ni laboratorij, ki je dobival preki Švice velike množine zlasti aspirina iz Nemčije in je s tem preskrboval Italijo in inozemstvo. Inozemstvo je prejelo 1900 zabojev aspirina potom tega laboratorija, v zalogi se je našlo 700 zabojev aspirina in drugih medicinalij, katere je italijanska vojaška oblast takoj zase rekvirirala.
Ruppertova zapuščina.
Včeraj so odprli oporoko pokojnega pivovarja Ruppetrta. Iz nje je razvidno, da je zapustil $6.3S2,000 premoženja. Premože nje se bo razdelilo med njegovt otroke in bližnje sorodnike.
Zbirka za Poljake.
Washington, D. C., 20. dec. — Predsednik Wilson je pozval prebivalce Združenih držav, da naj 1. januarja 1916 zbirajo prostovoljne prispevke za revne Poljake. Prispevke naj se pošilja na ameri-škojdružbo Rdečega Križa._
Strelni jarki.
Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti.
Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, oprem ljene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več .tisoč mož po sadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd.
Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju.
Slovensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kup šale, — .Opremljen je s krasnimi slikami, j Rojaki, naročite si ga, dokler zaloga ne poide. Stane samo 35 centov. Naročite ga pri: j SLOVENIC PUBLISHING CO., 83 Cortlandt St., New York, N. 7.
Splošno zavezniško umikanje z Galipolisa,
Vest o umikanju je povzročila na Angleškem veliko razburjenje. Izjava min. predsednika.
MALENKOSTNE IZGUBE.
Angleži bodo skoraj gotovo poslali svoje čete v Egipt ali pa na Balkan. — 100.000 vojaleov padlo.
. London, Anglija. 20. dee«'mbra.' — Angleški vojni minister j«- da-nes sporočil, da so se Angleži u maknili z Galipolisa ter se vkrcali \ zalivu Suvla ita transportne ladije. Kakorhitro je bilo izdano v zbornici to poročilo, j«4 zavladalo skoraj po celi Angliji silno razburjenje. Angleži so bili prepričani. da mora biti ekspedicija uspešna in da morajo priti An J gleži s pomočjo Francozov na svoj >-ilj. To se vsakemu zalo še( bolj čudno dozdeva, ker je bilo zadnji mesec vedno poročano. daj it oje zavezniki neprestano v u j fenzivi.	\
Vojni minister ni omenil, kr»li-"io Angležev se je vkrcalo, pač pa je rekel, da se bo te čete uporabilo na drugih bojiščih. Mogoče jih >odo poslali v Solun, lahko se pa tudi zgodi, da jih pošljejo v E-^ipt, ker preti tej deželi od Turkov zt-lo velika nevarnost.
Armada, ki se je umaknila, šteje približno 100.000 mož.
Ministrski predsednik Asquith je rekel danes popoldne v parla-nentu, da so imeli zavezniki primeroma majhne izgube. Turki ;ploh niso opazili, kdaj so se čete vkrcale.
25. februarja je bilo vprvič priplulo pred Dardauele angleško brodovje in začelo obstreljevati itrdbe. Zavezniki so bili prepričani. da bodo že po preteku nekaj tednov v Carigradu, kar se pa seveda ui zgodilo. Turki so se ne-'vaj časa umikali, slednjič so pa stopili v ofenzivo in so ust rajali lo konca. Angleži in Francozi s< zgubili od onega časa pa doseda.i lajmanj 100.000 svojih vojakov, i »olovico toliko jih je pa ujetih.
Turki so potopili veliko angle-kih in francoskih križark, ter so parkrat strahovito potokli zavez-like.
Velika sreča za Angleže je bila. 'a so lahko v zalivu Suvla izkr-"evali svoje čete in da so jih sled-ljič tudi lahko vkrcali.
Francoski socijalisti.
Pariz, Francija, 20. decembra. Socijalisti v Parizu in v tem di-striktu so imeli zasebno zborovanje, pri katerem so sprejeli skoro enoglasno resolucijo, naj se nadaljuje vojna toliko časa, dokler se popolnoma ne uniči nemškega im-perijalizma, da bo mir potem trdnejši in irajnejši. Resolucija je tudi izrazila, da bi le v tem slučaju mogla misliti na zopetne mednarodne soeijalistične zveze, če bi se manjšina nemških soeijalistov odločila od svojih drugov. ki so se pokazali nezveste socijalističnim načelom. V prilog resolucije je glasovalo v vsem 8000 in proti le
100 socijalistov. •
Japonski-kanadski regiment.
Ottawa, Kanada. 20. decembra Tu naznanjajo, da se tvori regiment, ki bo sestajal iz 1000 natu-raliziranih Japoncev in ki bo poslan na evropska bojišča. Kanadska vlada še ni formalno sprejela ponudbo regimenta, a bo to menda v kratkem storila. Ta japonski i*egimeut bo imel tudi japonske častnike.
Značilna sodba laškega polkovnika o roparskem laškem napadu.
"Avanti poroča: Laški polkovnik, ki nadzoruje zastopnike časopisja, je izjavil o položaju Italijanov ob Soči. Nahajamo se v podobnem položaju kakor kdo, ki vlomi v kako hišo in se s svojima rokama, kateri branilec tolče, oklepa okna.
ROJAKX NAROČAJTE SE NA '' GLAS yABODA y NAJVEČJI SLOVENyJ DNEVNIK V ZDR.
i Manifest rumunske ijonistične -'	federacije,
-j Bukarešt, Rumum>, 20. dec. -I V Rumuniji se je usta,vila nova
-	stranka, sestoječa iz lazervativ-
-	nih in liberalnih dis^entov, ki i jtiuglaša potrebo takoaje inter 'jveneinje. Ta stranka j./.dala ma-
j nifest. ki pravi: i Že stoletja nas loiijvslld ma-^džarskega liranstva Irp&ti. zibelka našega naroda oo.aših bra
-	tov. Pričakovani trenoic osvobo i ditve je tu. Naši so vrni sosed, i imajo v vojni, ki so jcami pov-
-	zroeili, le Turke in Nese za za voznike, one Nemce, khočejo \
• blazni prevzetnosti pod.rmiti vst države in narode. Frotnjim se borijo 4 najsilnejše in n bogatejše dežele sveta. A ko se a strani teli velikanov ne upauniapolnit svoje usode, potem nase naša kni iga usode sramotno ;pre. Naša j tot nas vodi čez Karjte k za i veznikoin, ki se bore za svobodi tev zatiranih. Hoj je dos»I do samih naših mej. Maužai hoče j c pr< trgati vse naše zvez z zapa dom ter nas obdati z žel niin ob ročem. To moramo preprett Skli-čit>* naše hrabre vojak« Ako jt vlada odločena, voditi limunijo po poti dolžnosti, tembije, ak< ne. naj pridejo di*ugi. Fleracij je odločena storiti svojo lolžnos do skrajnosti in zahteva, a jo vs podpirate. Taka je voljanaroda ki ima edini pravico odmevati.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija. 20.dlcem — Na bojni črti zahino oc Rige se vrše mali boji. Sevmo ot Birsgalena so zasedle naše ete de nemških strelskih jarkov in levi breg reke Korum, ki se izka me< Elisenhofom in Tannenfeiom \ Dvino (10 kilometrov sevrno od Birsgalena). Boji ob bojnimi je zer Madum, Drisvjati. ^Ijazjal in Višnjev se nadaljujejo Poljutem bajontnem boju smo zaseli va. Vassilino, južnovzhodno odKozja nega (6 km) in vas Jiuaki "ob Mjadsjolki, severno od Potavega (8 km). Bajonet ni boj pi vas Ribčani pri Rusakem je izpdel u-godno za nas. Zasedli smo as. — Pri Smo'-gonu in južno o tam, kakortudi ob zgornjem Njmenr. pri vasi Djeljstiči neprestaie pra ske s sovražnikom, ki se branspe šno trudi, da bi prodrli prot vzho
Amerika in Turčija.
Rotterdam, 20. decembr . — Ameriška vlada bo Turčija formalno sporočila, da so odiošaji med Združenimi državami h Turčijo ogroženi, ako ne pn-neia zatiranje in pobijanje Armenci. — Ameriški veleposlanik v Carigradu je že dobil primerne in^truk-<iije. V zveznih uradnih krofih se zatrjuje, da ameriška vlada ;a enkrat Še ne namerava pretrgati di-ploniatičnih vezi s Turčijo?
Pl. Bissing.
Rim, Italija, 20. decembra — General pl. Bissing. nemški irene-ralni guverner v zavzetem delu Belgije, se bo umaknil s svojega mesta s 1. januarjem 1916. in sicer radi slabega zdravja", kakor pravi neka vest iz Amsterdama.
Pl. Bissing je oni general ki je dal ustreliti Edith Cavell, ahgle-ško bolniško strežnico, ki jelbaje pomagala, da so mogli ubežjti iz nemškega ujetništva mladi belgijski in drugi zavezniški vojaH
cembra. — .Sem je dopelo preko Aten poročilo, da naneravajo Av-j strijci in Nemci na vs.k način na-i . pasti Solim in pregna l zaveznike, j o- Grške čete so zaenkrtt koncentri-1 rane v Solunu. Grška vlada je za-1 z povedala prebivalsi v v okolici .Soluna, da naj se p 'jkomogoči-i, izseli \ notranjost de.ele. f Neki dopisnik poro a : i Nemci so začeli k »licentriraii1
0	?voje čete in se pripra ljati na no
1	ve vojaške operacije. Ker je bolgarska armada že zek oslabela, ji bodo pomagali Turki. V kratkem' času bo dospele v gr ko ozemlje'
. par tisoč turških vojak »v, ki se bo-z do šele tedaj vrnili do uov. ko bo-b do zavezuiki zapustili Solun, e
Bolgari ob grški meji. a Sofija, Bolgarsko, 20. deeembra. — *'Kcho de Bolgarie' piše: Kljub temu, da je skoraj vsa i bolgarska armada koncentrirana .
-	ob giški meji, izkrcujejo zavezniki 11 še neprestano svoje čet- v Solunu.
Grški kralj Konstantin je mnenja. da se bo vršila priuodnja bitka med Nemci in zavezniki i a gr ' škili tleh. Te dni se je določilo, de bosta morali plačati obe stranki . Grkom potrebno odškodnino.
Srbi so vse iz^nbili.	:
Berlin, Nemčija. 20. decembra	.
' — Srbi so razen šestih gorski h ba	1
terij izgubili vso svojo artilerijo	l
Na tisoče in tisoče civilistov, ki sc	' zapustili grška tla, j.- pomrlo od • lakote. Razmere so tako strašne da se jih ne more človek predstav
1 ljati in da jih ni mogoče popisati.	]
■ Ostanki srbske armade bi zelr	]
1 radi pobegnili v Italijo, to se naj	]
brže ne bo zgodilo, ker nima Ita-	x
lija dovolj ladij na razpolago.	i
1
Volitve.	]
Berlin, Nemčija, 20. decembra	1
j — V nedeljo so se vršile v Atenah	z
volitve, ki so čisto mirno potekle.	1
j Udeležencev je biio le malo. ke-	1
i so skoraj večinoma vsi pri voja-	1
1 kili, in kot taki nimajo pravice	i
! glasovati.	J
j Stranka min. predsednika Gu-	(
| narisa je imela veliko večino. Pri	I
staši bivšega min. predsednika Ve-	je
nizelosa so dobili le malo glasov.	1
Venizelosova stranka ni postavila	1
nobenega kandidata.	j
s
Konfiskacija.	s
Solun, Grško, 20. decembra. —	c Sem je dospelo poročilo, da so za-sdele bolgarske čete v Bitolju poslopje ameriškega Rdečega križa,
strgale s streho ameriško zastavo	j
in zaplenile dva vagona moke, ki	r
je bila določena za srbsko prebi-	n
valstvo. Amerikanca dr. Forbes in	-
Mrs. Walter Farwel, se nahajata	T
i v bol garskem jetništvu. I	^
Ameriški drž. departement. ^
Washington, T>. C., 20. decern- z, bra. — Časopisi so sporočili držav- k nemu departementu, da so Bolgari napadli poslopje ameriškega Rdečega križa v Bitolju. Uradniki drž. departementa so izjavili, da nimajo še nobenih direktnih poročil.
r
Italjan!.	r'
Berlin, Nemčija. 20. decembra, h
—	Iz zanesljivega vira se je doz- n: nalo, da niso Italjani dosedaj iz- c< kreali nič svojega vojaštva v al- k banskem ozemlju. Torej je tudi to m ostalo le pri obljubah.
Srbi so bili prepričani, da jim zamorejo edinole Italjani pomaga- d; ti. sedaj so pa izgutnli že vse una- šl nje. Italjani pravijo, da potrebu-lpi jejo vse svoje ljudi ob soški in ti-'n< rolski fronti.	i sj
ZAVEZNIŠKA POROČILA
Grki in zavezniki.
Pariz, Francija, 20. decembra. -t ukajšnjemu "Matinu" so sporo-« ih iz Aten, da so se zavezniški pe-neittli popolnoma sporazumeli z Krškim geueralnim štabom. Od se-<laj zanaprej s.- zaveznikom m \t-č treba bati. da bi jim delali Grki kak.' neprilike. V Solunu lah ko ostanejo, kolikor časa hočejo samo pred odhodom bodo moral p! a eat i precejšnjo odškodnino.
Spopad.
Pariz, Francija, 20. decembra. -llavasova agentura j.- dobila iz Brindisi brzojavko, da so se ob meji spopadle grške in bolgarske čete. Več grških vojakov in častnikov j.- bilo mrtvih. Angh-ška vlada poslala proti severu potrebna ojaeenja.
Spopadi so se vršili v provinci F.pir, kjer so Bolgari kljub strogi prepovetli prekoračili grško mejo.
tirško časopisje še ni priobčile nobene tozadevne vesti.
Angleške izgube. London, Anglija, 20. decembra, i Državni tajnik je izjavil danes v poslanski zbornici, tla so iz-■.:ul»ili Angleži zadnje dni na Ga-lipolisu 127s navadnih vojakov in nekaj ČHstnikov.	j .
Rusija. London, Anglija. 20. decembra. ] Iz zanesljivega vira se je d«>- , znalo, da se Rusija najbrže ne bo j udeležila kampanje na Balkanu. Zadnji e a s je odpoklicala skoraj , vs:> one čete. katere je imela kon- j centrirane v Besarabiji.
AVSTPTrcifo. NEMŠKO- BOLGARSKA POROČILA.
Boji ob Tari.	1 %
Berlin, Nemčija. 20. decembra. U Avstrijsko vojno ministrstvo j K naznanja. <la so zavzele avstrij- j ske Čete veliko črnogorskih po-l„ stojank ob reki Tari. V njihovih j " rokah je skoraj vs.' ozemlje s«--verno od Bjelopolja. Črnogorci j s
pustili na bojišču troje topov. nekaj lahkih havbic in 1200 pušk. ^
Nemško poročilo.
Izjava, ki jo je podalo vrhovno vodstvo nemške armade, se gla. si takole:
Plen, ki smo ga dobili severovzhodno o«! Tare, je pi-ecejšen. Orno-gor»'i so se večkrat približali av-!S • strijskim strelnim jarkom in se ]>o-, ^ služevali ročnih granat, pa niso V ničesar opravili.	J
Sovražnik s»' poslužuje v bojih i dum-dnni kn»selj
iv
Usoda srbskega naroda. Berlin, Nemčija, 20. decembra. V ojaški krogi \ Sofiji so prepričani, da je ušlo kakih f>0.<)00 Srbov, od katerih se jih je kakih » :0.<MH> odpravilo brez nninicije in n orožja proti Skadru. Deset tisoč č< jih je omagalo na poti. ostali pa še nadaljujejo svojo pot. Na cilj j' jih bo prišlo mogoče par tisoč, ker se morajo neprestano boriti z Al-banei. Begunce zasledujejo mali oddelki bolgarske armade.
Na južnem bojišču se ni zadnji n čas ničesar posebnega pripetilo. ^ Bolgari so zaplenili 45 železni- foj skill voz, napolnjenih z municijo. Qi gazolinom, usnjem in drugim vojnim materialom. Srbe so bili za- zf vezniki preskrbeli z municijo. j:
n.
napad na Solun.	j(
Amsterdam, Nieozemako, 20. de- rc
r*Wi% HkMW*
'»taiiv .
' •	rab^trtiid by ' «
{JFSEJjiK, TreatoRr. v
of Basinet of the corporation •» id ♦^Iresut« of above office«-* : arciacdt Street, Borougfc of :»Tt*n, Neve York City, K. V.
'-j ie*o »e"*s. ?» AmeriVo ft;
c.	.	.........
;C -.ett « . , ............ .. JL60
f ' t i '.ato N* w York'....... f.CM»
j	/x rr.esto New York , .. 2.00
"I'Vp vas leto ... ....... 4.50
pol Ista . ..______... 2.5f>
t -	' .ct rtlet*............ 1 70
. . >.:. vR0£ V'izhaja vsak dsi' 'vvsetrJU nedelj in praznikov.
n« naroda'1
*	of *he People'';
.. i—i.	Soryjav* .- -
Halidays.	^
r.	.:>^ari>
i :l»mu • nict. ttfimič,
t::*-*	'a in owfcTiCiti is a*
K.-3 7 Cr-:-r.	—>
M - CT-* krmi« f.aročnnco? urc-Sb »* Uiir. tudi prejita*-
naznani, da hitrr.» a«.} mo asslovnika.
■ i jk vhatvaT rared'te '..t
<QLAS * »RODA* v^ I	New York City
jati, obenem pa tudi Čuditi rafini-ranosti, ki jo kaže nemška zunanja politika tekom zadnjega časa.
Nemška vlada torej odklanja vso odgovornost, dasi se je dokazalo. da so se vršile vse spletke pori okriljem iii ' denarjem, ki je prihajal prav od nemške vlade. Tu je imela svoje ljudi, prave J sužnje pruskega militarizma, ki je privedel v pogin ne samo celo J Evropo, temveč, ki bo upropastil se celo tu eelo vrsto ljudi, ki jih je nemška vlada in vojaška oblast p Mala. da spletkarijo. a ki jih v uri nesreče pusti na eedilu.
Vsak, ki ima še količkaj človeškega ponora v sebi. mora, da, upa. da se čim preje zruši v prah nemški zmaj, ki nas je začel ogrožati eelo tn, kamor smo se zaieldl pred nasiljem v Evropi.
GLAS NARODX 21. DECE3IBRA, {915. *
i	g loven® ko katoliško
®=====s
| podp. društvo	svete Barbare
B	B
ZAZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lofc.rporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKE:
Praflteanlf: JOŽEF PETER NEL, Box 95, Wlllock, Pa. l podpredsednik: KAROLi Z AL Al t. Bor 647, Forest City, Pa. II. podpcUsevlnik: LOUIS TAI7CHAR, Box 83.1, Reek Springs, Wyo. Tajnik: ;0HN TELBAN, Bex 707, Forest City, Pall. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City. P*. PooblaMesec: JOSIP ZA LAB, 1004 North Chicago St., JoiUrt, IIL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
| feLUfrlrt 1VBC. U00 Chieaffo St.. JoUet IIL
NADZORNIODBOB:
I Prt^jKHlnli: IGNAC PODVASNIK, 4734 HstJielA St., Fltt»t*ariJi. Pa.
L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 822, Forest Cltj. Pa j II. &*f)a>rn:k: FRANK PAVLOVCiO, Box TOP, CocemaaRb, Pa. J IIL nadf-miV-: ANDREJ SLAK, 7713 Iwler Are.. Cleveland. Oh!«
t^ROTNI ODBOB:
i Pmlsedsik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. i i. '^orotaik: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 78, Franklin. Kar,a.
J3. porofetk ■ MIHAEL KLOPČIČ. 528 D»v»en Ave , R. F. D. 1. «rMS-■j	» <3, Detroit.
Ll'iiAVM QDB08:
PraGw^Tlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box ll1*. BrtO*«n>ort. O I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135. Broughton. Pa. n. Upravnik: PAVEI, OBREOAR, Box 402. Witt, 111.
pop!«?! naj ec poSUjajo L tajnika Tel**a, P. O. Box 767. City, Pesna.
n*Tvztvann fflaiilni **«3 LAS HABODA."
i m
VTMBrčno.
Sodnik: ipjišno ime uživa med ljudst aM obtoženec, trgo-
vee s ktobimjjp*
Priea >'"N jeprovo
ni veliko -.h^j. pa>> pa ljudje uživajo Jioijši^ njegove sloveče' klolia^e!"
likgt žalost.
"Ti. FLeey_ tvoja žena in. njena ma^a popolnoma podobna!1"
"Žalibo z&la je meni največkrat pri u,-"i:;vkor bi imel dve ta<ei."
lolye sanje.
Pri jate a: '' Al i kaj verjamete sanjai * $
! Gospa »žil: "Gotovo! Kolikokrat se rrsgfiha o kaki novi obleki, mi jo;o«Tiiož tudi kupi/'
Bahač.
'Tove Vsi i. da >e od samega likanja ajf^ hlač- piv-živi kro-jač.?-
tOŠČILO.
Tem to|i voščim vsem znancem in ija|t ljetn sirom Amerike
vese jezične praznike
in
-e&io novo leto,
poselmf»a, svojim bratom Antonu v Hlw^Dod. Ivanu v Hovers-ville i»\£0aelu ter vsem cenjenim odirtMeem.
Vid aV Rovanšek. "krojač.
Conomatijh. Pa.
iPRODAM
ali za in jam svojo lepo hi.šo in saloon (jglosby. Tli., za farmo. Več Nf-iO^p.ve pri lastniku:
tiluis GregoHeb. R. F. 1 24. Box 53, La Salle. 111.
| (21-23—12)
Kje j jbilX V AVPOTlO ? V zadpaj pismu je napravil svoj nasi'* o MeKeesport Hospital, . |T). ^IcKeesport. Pa. Tja sem isftl. toda pismo mi je bilo vrano. Prosim ga, da mi po-šljev^j naslov, da mu bom pisni.— Frank Vavpotieb, 346 K. at.. Xew York. X. Y. (21-2;-#2)___
-Jnost le prisiljena. Nisem odgovo-. ril, in oče je sel mirno mimo me-t ne molče in zroe A-stran, tja po i. dvorišču; zavil je proti hlevom. Kev sem vedel, da je sedaj Xt-
-	/.a sama pri bolnici, sem šel v so-
-	bo. Stara soseda je sedela ob mizi.
-	naslanjajoč si glavo ob roke ter L, strmela v "Življenje svetnikov -• ki je ležalo odprto prod njo. A ta-i. koj pri vstopu se mi je zdelo, da i, ne bere. Bog ve, kje so blodile e njene misli! Moj prihod jo je
-	vznemiril.
>	Xe da bi kaj izpregovoril. sem t- stopil k postelji. Menil sem, da i- mati spi. A slišala je moj tihi ko-.- rak, odprla oči ter me zr čud en o a pogledala.
ii "Ali ne spii? — Kako pot si li imel včeraj, pa si ne privoščiš po-J, koja!?T
o '"Sem si že odpočil, mamica! i- A venomer me je gledala začuti deno, kakor me ne bi um oval a. Iz k očesa pa ji je polagoma pripolze-la svetla solza ter zdrknila na
0	blaznico.
s- Tudi meni je bilo na jok. Da bi k bolnica tega ne opazila ter se ie e bolj ne vznemirila, sem stopil bli-v že k oknu ter se zagledal v noč. c Ar daljavi se je obzor čistil. Le
-	lahki, komaj vidni oblački fanta-I- stičnih oblik in obrisov so plavali
-	po čudoviti modrini — plavali od l. obzora navzgor, više in vise, ter
1	se nekam izgubljali.
Zatopil sem se v ta prizor. In
>	ob njem sem se spomnil nekega o sna izza mladih let. Nekoč sem
0	namreč sanjal, da vidim daleč na
1	obzora angele božjo plavati od
-	zemlje k nebesom. Povsem majhni
-	=o in oblečeni v čudovita, drago-
-	cena oblačila. V roki pa drži vsak i blestečo zlato školjko ter jo nosi ? od zemlje v nebesa.
š Cestokrat sem pomisljal, kaj da
-	naj ta sen pomeni in kaj da an-gelei nosijo v krasnih zlatih školjkah. Sedaj vem: materine solz'.* nosijo pred prestol Vsevednega.
de
>	Dva dni poznejše sem se vračal i v mesto. Materi se je obrnilo na : bolje in zdravnik je izjavil, da je
nevarnost za sedaj minila.
Ko sva se z bratom peljala iz vasi, je pri fari ravno zvonilo mrliču. Zvonilo je mladi kmetici, ki je umrla prejšnji večer, zapustiv-šl troje otrok.
Molče sva poslušala plakanje zvonov in v resnih misliti sva po-vešala glavo. Zvonilo je sicer tuji osebi, vendar je bil tega zvonenja " v najinih srcih našla glasen od-1 me v.
V takih trenutkih, po takih tež-' kili. trepeta in bolesti polnih urah duša šele prav umeva plakanje zvonov: tako bi lahko danes pla-
kali po najini roditeljiei. * * *
Tako so mi sedečemu nad rodno vasjo in slušajočemu plač domačih zvonov romale misli nazaj | v mladostne dni ter zrlo tam te ' in drage dogodke.
A mladostni spomini so bili mi-skim polet, da so hitele pred me-| noj v prihodnost. Tn zazdelo se mi " je, da kmalu pride dan, ko bodo istotako plakali zvonovi, a ne ti 1 domači, ne, tuji, daleč od rodne vasi in domače cerkve.
Zvonovi bodo plakali, a njihov plač ne bo pretresal nikomur duše in srca, ker oni, ki mu bodo zvonili, je bil vsepovsod in vedno osamljen tujec, brez stalnega doma in brez lastnega ognjišča, romar, ki je brez mini blodil po svetu, iščoč nečesa r, Česar še nikdar ni videl, nihče ne našel, proseč nečesar, Česar mu nihče ni mogel dati, ker njegovih prošnja nihče ni dosegel...
Zvonovi bodo v svojem usmiljenju sami plakali za njim... A čemu pač plakati po njem, ki je vse življenje bil nemiren popotnik, romar z velikim, neumrljivim in od nikogar umevanin\ hrepenenjem
—	tnjee med tujci?
Čemu pač plakati za njim. ki si je že davno z žarkim hrepetanjem želel tega velikega dne, ker je bila noga njegova že davno upeha- : na od težke hoje, oko njegovo že . davno in dolgo omračeno od gor- ■ ja, ki ga je videlo v življenju, nje- , govo srce že od davna bolno in , njegova duša že davno trudna in (
željna pokoja______i
Čemu torej plakate ? Hvala vam i
—	zapojte rajši veselo pesem, ker « tujec se je — vrnil v domovino!'i
LISTNICA UREDNIŠTVA. !
P. P., Little Falls, N. Y. — Če r
bi hoteli navesti vsa imena, bi za- 1
vzelo v listu preveč prostora. ' ---- 1 -- i
POPRAVEK.	11
Pri zadnji zahvali g. V. Rov an- j i seka vrinila se je ni m pomota in i se naj glasi: družrii Šego vi mesto Lego vi.	Uredništvo. . •
GI
-	tem zadovoljni, ker jim ne bo to-j liko dela izvršenega, pa tega. no-
•	čejo pripoznati. Zato smo začeli i .stavkati. Dne 11. decembra ob 5.
-	uri zvečer so zapustili v f>4 tovar-^|nali livarji svoje delo. Koliko ea-
•	sa da bo stavka trajala, mi ni mo-L. I g oče danes povedati, ker pa ima-
jo zdaj vse livarne veliko naročil, i pa upamo, da ne dolgo. Kake mu-a I he pa imajo delodajalci v glavi. 1 je seveda tudi neznano. Zato pa. :: dragi rojaki, v slučaju, da bi se
-	ta stavka zavlekla malo dalj ea-i sa in da bi delodajalci po časopi-. sih Iskali livarjev, naj jim ne se-
-	de nihče na limaniee in naj ne ho-, d i nihče delat kot stavkokaz. Ka-l dar pa se stvar poravna, bom pa
-	že sporočil. — Kar se drugih i stvari tiče. je pa. vse ponavadi in
približuje se zopet oni veseli čas, ko se bomo malo zavrteli. Zato uljndno vabimo vse slovenske rojake in rojakinje v Pittsburghu in okolici, da blagovolijo priti k zabavni in smešni igri "Čevljar", ki jo priredi slovensko pevsko c društvo "Prešeren" dne 27. de-
-	eembra t. 1., to je prvi ponedeljek ^•po Božiču ali prvi <lan otvoritve
j zopet n ih veselic v K. S. Domu v
*	plesni sezoni. Točno ob osmih se ; prične tridejanska igra "Čev-
*	ljar'', ki je zelo zabavna in smeš-' na igra. da se bo lahko vsak na-
vzoči smejal, kolikor se bo hotel. Po končani igri pa bo ples, pri
-	katerem se bo lahko vsak presu-
-	kal, kolikor mu bo po volji. Se-
-	veda tudi žeje in lakote ne bo
*	treba nobenemu trpeti, ker za to bo že vse preskrbljeno, zato se ni
-f treba nobenemu bati, da bi od že-je in lakote umrl. Torej, le koraj-
•	žo in pridite vsi Slovenci in Slo--J venke i/, Pittsburglia in okolice na
-	smeh in ples, ker vstopnina je le ^ malenkostna, samo za 25c se boš i nasmejal in nnplesal po svoii volji.
1	Smeh te išče.
Ples ti jo dan. Vse boš našel, 'j	Če nisi zaspan!
•.Z veselim srcem vas pričakujemo in se vam priporočamo za obilen
-	obisk na ta večer! — Za odbor: . Ivan Varoga, predsednik.
i - ^ ^
to so zvonovi plakali.
(Konec).
Odšel sem v spalnico, a spati nisem mogel. Dolgo geni se premetaval po postelji, da sem se že s tem utrudil, a spanca ni bilo. Sede! sem ter se vdal razmišljanju. Misli
>>o mi vrtale v glavi, plazile! so se mi po možganih iz kota v kot, da me je glava bolela — a spanca ni bilo. Nemara bi bilo bolje, Če bi hodil po sobi. a slišalo bi se v sosedne izbe.
Tiho in oprezno sem vstal, se oblekel ter neslišno zapustil sobo hi šel na prosto. Nebo je bilo še oblačno, a oblaki so se že na več krajih trgali in med njimi se je modrilo nebo — čisto in jasno, kakor bi ga kdo ravnokar obrisal z vlažnim prtom.
Bilo je precej hladno. Na stari murbi, stoječi pred hišo. je listje nalahko trepetalo. Kapljice, ki so nemara še od dežja zaostale na listih ali ki jih je vlažna noč izpla- . kala nanje, so drsale z lističa na listič — polagoma in tiho, kakor v snu. Neslišno, kakor večerni sen na prirodo božjo, so padale z lističev v travo.
Obstal sem nekoliko korakov -strani od stopnic ter se zagledal ! po dolini. Nad travniki je videlo ] oko bele nerazločne postave: ne- i mara so se Vile nad rosno travo zibale v tajnem plesu. Za travniki : so se črnili gozdi, mirni in resni, i neobi<"'no za človeško bol in gorje. ;
Vse naokoli je mirno, tiho, ka- i j kor pogreznjeno samo vase... A i jaz sem s svojo boljo in s svojim -J žgočim nemirom osamel in kakor (odtrgan od vse okolice, odtujen j vsej prirodi in njenemu veličan- i stvenemu miru stal v tihi noči. 1 . Bilo mi je bolno in težko ter za- i I hrepenel sem, da bi mogel neka- < ^lor iti, kjer bi vse žalostne in j mučne misli pogreznil v neskonč- < | no brezeutnost tihe noči, kjer bi i srce zaspalo v velikovečni sen in 2 mir...
Hipoma so zaškripala vezna -vrata in na pragu se je pojavila t visoka postava očetova. Videl sem, kako se je v prvem hipu, ko me je zagledal, zavzel. Stopil je za korak nazaj, da so vrata, ki jih je malone že docela zaprl za se- t boj, spet. zaškripala in se na ste- T žaj otvorila. A takoj je spet stopil -čez prag: gotovo me je poznaL
"Ti si? — Kaj lažis tukaj? — Spal bi!"	g
Glas njegov je bil osoren in zlo- s voljen. A eutil sem, da je ta osor- st
Narodne banke.
Zvezna uprava Združenih držav
•	naznanja ravnokar statistične podatke o narodnostnih bankah te
dežele.
V	Združenih državah je 7.GTJ narodnih bank (National Banks)z osnovnim kapitalom 1,077,601.375 dolarjev in z vrednostnimi papirji, ki so garantirani od uprave, v vrednosti $720,633,375.
Nekatere narodne banke so znižale svoje obrate za £55,677,100. Radi tega je morala povečati zvezna upraYa svoje vrednostne papirje do višine $776,365.653.
V	preteklem novembra se je 0-brnilo n^kaj državnih in zasebnih bank do zvezne uprave s prošnjo, naj se jih prizna za na redne banke. Od teh bank so dovolili enaj-
im prednost narodnih bank. S tem se je povišO kapital narodnih bank za $405,000.
Izmed vseh številnih ameriških bank so narodne še najbolj t nine
-	in zanesljive v gmotnih ozirih. Si
•	eer pa se dogajajo bankroti tako
-	pri narodnih, kakor tudi pri drn-' gili bankah.
Narodne banke so povečini sa-
•	mostojne ter imajo tudi pravico. 1 da izdajajo pod nadzorstvom in , garancijo zvezne uprave svoj last-' ni papirnati denar. Zato moremo
pogosto vidHi na amerikanskem papirnatem denarju pečate in . podpise raznih narodnih bank.
-	Tak denar je vreden ravno toli-l ko, kakor denar, ki je izdan od . zvezne vlade, ker od narodnih
■	bank izdan denar je krit z zla-
■	tom.
Leta 101 i. se je naštelo v Združenih državah 19,520 narodnih, državnih in zasebnih bank s kapitalom $14,975,243,842.
Bankirska obrt se je silno razvila v Ameriki in razširila povsod. V bankah je osredotočen glavni del narodnih prihrankov.
Boljše bo za Slovence v Ameriki, če bodo nosili svoje zaslužke v banke, mesto v pivnice.
- ^ 1 m iin--
Dopisi.
Little Falls, N. Y. — Naznanjam vam, da je tukajšnje Dramatično društvo zopet oživelo in nas presenetilo s krasno igro "Tri sestre". Čeravno so bili skoraj vsi igralci šele prvikrat 11a odra. , moram reči, da so izvrstno rešili [svojo nalogo. S viral a je tudi slo-j venska .godba, tako da je bilo obilo zabave. — Dne 29. novembra so našli v prekopu truplo rojaka Mike LenŠeka. Pri sebi je imei okoli 25 dolarjev denarja. Na kak način se je ponesrečil, ni znano. Bodi mu lahka svobodna zera-, Ijica! — Rojak Frank Dobnik je I nabiral prispevke za slovenske ranjence in nabral $84.25. Skleni-} |lo se je. da se pošlje 42 dolarjev j I v Ljubljano. 42 pa v Celje, 25 centov bo za pisma in za znamke.j Tisočera hvala vsem darovalcem ( in darovalkam. Ubogi slovenski 7'anjenci vam bodo do groba hvaležni. — Zadnji čas se je veliko razpravljalo o nekakem slovenskem konzumu. To je zelo dobra j ideja in potreba je. da jo izvede-1 mo. Y ta namen bo izvauredna seja dne 26. decembra ob 2. tiri popoldne v dvorani društva sv. Jožefa. Pride naj vsak, kdor se zanima za to stvar. Pozdrav! — Fr. Preveč.
Pittsburgh, Pa. — Iz zaspanega 1 črnega Pittsburglia. pošiljam glas 1 po širni Ameriki, da se je začelo : delavstvo malo prebujati iz spa- ; "ja, ki ga jo uživalo leta iu leta 1 in tičalo po tovarnah od ranega i jutra do poznega večera. Zdaj pa i so se združile vse unije, livarji j inedi, železa in jekla, ki odločno f zahtevamo oseir.urni delavni čas.1 Ivar pa seveda delodajalci niso s \
Kdo je odgovoren za spletke in zarole?
Doc i m divja vojna v Evropi že diugo leto. tudi tu v Združenih državah nismo ostali brez vojne-1 upliva. V Evropi se tepejo na / vrenje in smrt, tu pa imajo boju t.e s«k države svoje zastopnike, ni s-, prerekajo in bije jo "z uma svitlnn mečem". Dokazati hočejo, da -o svetniki in da jih je sama d brota iri nedolžnost itd.
Med temi pa se že od vseli za etkov odlikuje Nemčija. I)a do-"-eže ta namen in da si pridobi spo-štovanje in pa tudi strah vsega sv -ta s.1 ni strašila nikakih stro-r v<n in nobene žrtve ji niso bile prt uale. Takoj po izbruhu vojne so /rasli novi nemški časopisi k.i-• gobe po dežju in vneti zagovorniki uemštva in njegove "kul-t i! • .vt se začeli oglašati od v Ii - rani. Velika večina Ameri-...i!h-> \ se je bila že začela nagi-! n.1 nemško stran, ker vse je ''il<> r« s tako mojstrsko urejeno, K<»r da bi bilo že davno pr-j skrbno pripravljeno.
N1 *. 1 m * i SO nas obsuli s celo plo-> s; i.j i: sla v u spevov in cele sal-svojih bahavih samohval «?o M'ustili na nas in na vso a meri-vo javnost. Nekaj časa je seveda a vsaka stvar ima svoj konec ■i i*" d o r si* seznani z nemško balia-v ost jo ter jo spozna v vsej njeni "-'udnosti, se |e kmalu naveliča n tako se je tudi ugodilo.
Ko se je razvedelo za način, kako s • bojuje Nemčija in za njene n;, k lepe, kako zasužnjiti svet. se j:m je začela večina odtujevati.j '-ko da so naenkrat opazili, da so •> sami. A še vedno niso mirovali. NV samo, da niso prenehali1 s svojo propagando, ki je vse kaj dragega, kakor spodobna, temveč >0 s.- zaceli celo pregreš^vati proti postavam Združenih držav ter stavljati v nevarnost imetje 111 življi-nja, mirnih, nič hudega slu-J '•■•ih ljudi. Kar naenkrat >0 t»e začeli pojavljati požari na raznih ameriških ladjah, razstrelbe in' i" l'»bni zločini, ki se jih ni moglo' cikati nobenemu brez doka-! pa s<> ni moglo dobiti, .ep j>- Ido to delovanje preveč'do-ro organizirano.
Slednjič je po dolgem trudu •1 > pomočjo Slovenca Goričtrja posrečilo priti na sled pravim zlo-! '•un-rai iu organizatorjem teh de-. janj. Vse s. je dokazalo brez nai-1 manjšega dvoma in od dne do dne prihajajo na sled novim zločinom. ki kažejo vsi na »-no in isto izhodišče — Nemčijo.
Xev< da kriče Nemci, da nimajo s tem ni kake zveze, da se jih dol-ži po krivem in da nemška vlada nima svojih prstov vmes. Ravnokar je izjavila nemška vlada, da ona preklieuje vse te zarote, ki so i jili naprtili na njen hrbet in da odklanja zanje vso odgovornost s n da se godi vse brez njene ved- 1 nosti. Kdor pozna razmere in pa 3
llCnis!ri Znficfll. mnrn tpnm čina. T
]	IŠČE SE
100 fvlrjev za delati drva po $1.35kJ klaftre. Dober les in ves e v ra .iii. Dva moža prav lahko naprria od 4 do 6 klafter na ; dr ti. r|dite!
a	iVard & Guncheon,
(21-1 §0x ls v t) Norwich, Pa.
NAZNANILO.
T-ilpotom naznanjam članom d ruš/i Planina št. 14 S. D. P. in
e P. lišžbe v Johnst oivu in Mos-ham la., da se vi-ši dne 26. decern:*« glavna seja. pri kateri bc-mo oiili nov odbor za leto 1916.
-	Pri afinji seji je bilo sklenjeno. * da ■ I11 or a. vsak član udeležiti in j akomlo izostane, bo moral pla-e čatiiSc v društveno blagajno; iz-
vze #0 le bolniki ali oddaljeni
-	ela -j
/'»'atskim pozdravom i (2l2|-i2) Josip Glavač, tajnik.
j	PARNIKI,
. ji vezij o avstrijsko pešto.
J-0f:eči parniki, ki bodo vozili} r tm f vstrijsko pošto, odpljujcjo iz e^v Vorka ob naznaeenih due-
> vihi
} Hotterdam", torek. 28. decembra.
fnited States", pondeljek. 3. j jaitiirja.
tJyndam", torek. 4. januarja. •JJergensfjord", sobota, 8. ja-j nuiija.
( 'Kieuw Amsterdam", torek, 18 januarja.
"Noordam". torek. 25. jan. 'Kristiania fjord", sotoba, 20. , jamarja.
'Ilellig Olav". Četrtek. 3. fe-I briirja.
'lOsear II.", četrtek, 17. febr fP»ergensfjordT?, sobota. 19. februarja.
KOLEDARJI.
Cenjenim čitateljem G. N. na-zibnjam, da imam veliko krasnih senskih koledarjev, katere boni razpošiljal po vsem državah ali v rojmovino, kakor bom prejel na-jojcilo in kakor sem to storil tudi draga leta. Koledarji so 19 palcev šroki in 26 dolgi. 12 strani in za vsaki mesec so drugačne slike. Tipkani so v slovenskem in angleškem jeziku. Barva je modra, n> <lel.]e in prazniki so zaznamovani z rdečim. Tak koledar je veliko \Teden v vsaki hiši. Ker jih naročim po 10,000, zato stanejo malo in ga vam pošljem kamorkoli, ;cko mi pošljete 14<i v znamkah. I?išite po vzorce, da se prepričate. Vselej pa prosim natančen na-jftov. Odpošiljatev bo točna in vsaka tudi vknjižena. Naslovite: !	A. Grd ins.
? 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
■ ■ ■ 1 U ■ 1 ■ 1 ^ 11 1	igj. ■ 1 ■!!■ ii pa i Mi ii 1111	land unwn n .■■■DMWJLlllgl
Velika zaloga vina in žganja.
mi & ^ _MARIJA GRIILL	« \
irodaja belo vino po............... 70c. gallon
^fiBffinu	črno vino po................ 50c. ,,
—j^WMfe D robnik 4 gallone za .................... $11.00 ( t
BMIPBMMHi Brinjevec 12 Bteklenic za................ $12.00 '
IDnBH	4 gallone (eodček) za.......... $16.00 k
Jj^^HJ^^^V Za obilno"'" ^ročbo se priporoča	S
Marija Grill,
5308 St. Clair Atc., N. E., Cleveland, Ohio !
OGLAS NABAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam «voja
i* najboljšega gTozdja.
Najboljše staro belo vino Rie»-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galoa $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni ageat j« rojak M. Žugel.
S rp ost o van jem
S. JACKSE, Bo* lil.	»t. Helena. Gal,
NA PRODAJ	j
v Waller. Texas, lepa TO akrov'. obsegajoča farma v lepem kraj-t; 60 akrov je koranih in 10 pa paš-1 nika. Zemlja je rodovitna iu ograjena s tremi žicami, stebri so pobarvani n iz cedrovega lesa. Na; farmi je močna hiša s trebi soba-, mi. hlev za 4 konje ter lep pro- j stor za krmo in koruzo. Dobra ^ voda, sto čevljev globoka pum pa , za vodnjak. Od mesta, pošte in železnice D 1 miljo in pol. Prodam ^ po $39.00 ak;'r, polovico precej iu za polovico pa čakam pet let. V "-Slovencev je že v Waller, Texas.1 naseljenih in se kupec, preje lahko sam prepriča. Lastnik ne živi na farmi, torej pošljite pisma na naslov:	,
Joseph K rail,
Bellevue, Ariz.
Rad bi izvedel za. naslov IGNACIJA š.M IT. FRANKA (i 110-RKLNIK in FRANKA BOBU-DER. Pi-ed enim letom >1110 bili skupaj v Clevelandu, O. Iyro-sim cenjene rojake, če. kdo ve za njih naslov, da ga mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Alston Lipolt. Box 533, Primero, Colo.	(21-23—12)
.
Rad bi izvedel za naslov svojih d veh pri j at el j e v F11A N K AI MARTINČKA doma iz Dolenj Koša ne. in NIKA NOVIC, rodom Hrvat. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Joseph Obreza 333 W. Rechge St., Marquette, Mich.	(21-23—12)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA Č ANDE K. Pred enim letom sva bila sku-i paj na West Al lis in Mihvau-! kee, Wis., in sedaj ne vem, kje; se nahaja. Prosim cenjene roja-; ke, če kdo ve, da mi javi, ali naj .ic pa sam oglasi. — Franki Požar, Box 176, Mellen, Wis.
PRIMERNO DARILO.
Najprimernejše božično ali 110-: voletno darilo za vašo ženo. dekle,] prijateljico ali sorodnico bo ne-j dvomno naša knjiga: Kažipot am. Slovenkam, ali: Kaj mera vedeti vsaka odrastla Slovenka. Knjiga ni nikak humbug; tako mislijo vse dosedanje čitateljice, o čemer pričajo številna priznal-na j>isim. Ker smo jih dosedaj prodali več kakor smo mislili, smo znižali ceno na fiOč, dve za $1. štiri za $2. Poleg tesa dobi vsak naročnik £e drugo lepo darilo brezplačno. Še danes pišite po to zanimivo knjigo na: Poučna Biblioteka, Box 808, Milwaukee, Wis._(14,15.20.21,27—12)
Kje je GRGA ISKRA, podomače Vrtnarjev iz vasi Ivisae, Istra? Za njegov naslov bi rad zvedel Anton Iskra (i£Kljukar"), Rock Springs, Wyo. (21-123—12) ~	'
POUK V ANGLEŠČINI I
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna poja»-nila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. NAZNANILO.
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da sem odprl lepo urejeno
trgovino in knjigoveznico na 2537 Myrtle Ave., Glendale. . V zalogi imam rožne vence, svete ; podobe, lepo izdelane jaslice, moške in ženske denarnice ter več dragih stvari. Rojaki iz New Yor-ka, obiščite me in prepričali se bodete! Kdor mi pošlje potrebno ; svoto, pošljem mu poštnine pro-1 sto v katerikoli kraj v Združenih državah po sledečih cenah: Rožne vence od 30č do $1.00, svete po-' dobe s steklom za na steno po 25<\ lepo izdelane jaslice od 60^ do • $1.10, posebne vrste za na steno z žido prevlečene po $1.35, moške t j denarnice z zlatim napisom svo-j jega imena od $1.50 do $2.25, žen-J ske denarnice male in velike od $2.00 do $3.00. Kdor bo naročil, mu ne bo žal! Naslovite: Alois Gregorin. j 2537 Myrtle Ave., Brooklyn. N.Y.
Ljubezen žene.
1 Drago Komac.
Bi!«") je pred leti. Sam sem bil takrat, *am. Brez skrbi sem živel, vesel, zadovoljen. Pa moralo je drugače priti. Xa plesu sem jo spozna! in od takrat sem postal drugi Človek.
Srečen, presrečen sem se čutil, ko sem bil v njeni bližini, ko sem kramljal ž njo v svoji domovini, dideč doli ob sinji Adriji. Po-slu šala me je pazno in njeno ru-javo oko me je gledalo zaupno-ljubeznivo.
In nekega dne sem sprevidel, da jo ljubim, čeravno sem že davno ta čut pregnal iz svojega srca iii >e -inejal lahkovernim zaljubljencem.
No, kaj pa sem hotel — ljubila sva sc, ljubila. In jaz se nisem več povuehaval — nam. srečnim zaljubljencem.
Prišlo pa je drugače, nego sva mislila midva. V slovo sva si morala podati roko — in odšla je, da postane /ena — družica drugemu.
Težko je bilo slovo, težko___
Solzna sva se poslavljala — najini duši sta medleli... A moralo je biti, moralo!
Minila so zatem leta. Enakomerno so mi tekli dnevi, počasi, enakomerno, brez razlike.
In — njej V...
Bilo je o Božiču. Vse se je veselilo bližajočih se praznikov, le mene ni spravilo iz enakomerno-sti. Pač — pač. (,'eravno je bila zima, hotel sem pogledati zopet malo v svet — \ one kraje, kjer i-em nekdaj živel.
Tiho so drčale sani. Kraguljčki so žvenkljali. Bila je lepa mesečna noč. Vedno bližje sem bil kraju. kjer mi je bilo nakdaj tako lepo. nekaj mehkega, gorkeiga mi je gladilo krog srca,	i
Tam vrhu klanca smo že zagledali v dolini vas. Nocoj bo bila razsvetljena vsa okna — saj je bila sveta noč.
Tam pred krčmo sem izstopil. Tu sem dobil dosti starih znan cev in med njimi je sedel tudi — -on, mož moje nekdanje ljubice. K<. ne je zagledal, pohitel je k' meni in zaklical:	|
"Vendar enkrat, vendar sem va> dobil! Mnogo imam z vami ■ - voriti, premnogo. Povsodi sem vas /e iskal, a zastonj. Sprejmite
i;«.ie noviiliilo in hodit«* mn?
dobo umrle mamic« — do sani. i
Solze so mu stale v >česu, ko sva -i se poslavljala. — Bagi nesrečni mož, ne pozabim nik<ar tvoje ple- ] menite duše!	i
Kraguljčki so žveikljali, ko-(njički so prhali ter veselo hiteli; tja po beli snežni pet I-	j]
I V mojem srcu je )ila tudi zima — prazno je bil' tam notri, prazno...	[
Tam za smrekovin gozdom je zahajalo solnee in le>;o je rdečiloj s svojimi žarki sneš ue> kristale po drevju; še parkca je pomiži-kalo in zatonilo, k;kor zatone-marsiknj v svetu...
Zavil sem se tesnej v svoj kožuh, — pa pri srcu i i je bilo še vedno mrzlo, hladno. .
Tam pred veliko fcšo ob cesti se je igrala nedolžna mladina ter i delala velike snežne nože. .
Zlati časi — otrok!
Cesarski Bcžič.
-
Fr. Copp^e.
(1 8 1 1).
Sveti večer leta 1811. je, od desete ure zvečer dela Napoleon sam v svoji sobi v palači Tuileries.
Prostrana soba je sktro vsa temna. Tu in tam nerazločno bleste iz sence posamezni pozli. eni predmeti, okvir navidezne jodobe, dve levji glavi, ki krasita ločni naslonjali foteja, težek želoi — privesek ob zavesi. Na dvel. svečnikih ščitkov ne razsvetljujeta drugega kot široko mizo, obloženo z atlasom in debelimi registri, vezanimi v zelen safian in s značkami l'N s krono.
Skoro dve uri dela mojster, nad zemljepisne karte in nai. pregled o položaju svoje vojske sklanja svoje strašno čelo, ki je prepreza črn sten, svoje čelo, misli težko, kot je težak svet, na katerega osvojitev misli.
Odprti atlas predstavlja karto Azije. Cesarjeva roka — nervozna, ženska, ljubka — išče počasi s kazalcem tam doli, tam doli, po ,sre di skozi Perzijo, pot proti Hindu stanu.
, Ne ve, če pride polni klas Pod srp žanjici, snopu v pas. ! Pse morda bela slana pade. Zatre že v kali setve mlade: In sobice vroče in pekoče Požgati žito zna cvetoče. | Pa bolj kot vrtna, poljska žetev j V nevarnosti je dušna setev. Ker setvi lepih vednosti In rožam žlahtnih čednosti Sovražen je hudobni svet, Zatrl bi rad ta lepi cvet; Že/to »a varujmo skrbljivo. Da ne poškodi ga nikdo In delajmo neutrndljivo. Da vzdiga, širi se zvesto. Bog daj pa setvi moč in rast. j Da nam bo v prid. a njemu v čast!
Simon Gregorčič.
USPAVANKA.
Kaj se sveti rimska cesta? Bratca dva po nji mi gresta: ne navadna bratca dva, božja sta krilatca dva-za roke se vodita, tiho varno hodita, j da ne Škriplje pesek zlati: , naše dete mora spati.
Oton Župančič.
ne dolarjev. Vojna mornarica je naravno še dražja. Toda sedanja svetovna vojna je tudi naše ljudstvo naučila, da se je treba v mirnem Času pripraviti za vojno oziroma prekrbeti zato, da tekom časa ne pride do kake neljube izne-nade. Radi tega je tudi predsednik v svoji zadnji poslanici kongresu priporočil, da se poskrbi za to. da dobimo večjo stalno vojsko in mornarico.
t
Šola, naš vrtec.
i Lep, žlahten vrtec jaz poznam. Ni velik, pa je dragocen. Enak mu vrtec ni noben. Za vso zlato ga proč ne dam. Ce kdo po vrtu tem me vpraša: Ta vrt so duše. srca naša. Vrtnarji so v *itelji, So naših src vzgojitelji. Kako skrbno so ga trebili. Sadili tukaj, tam žlahtuili In se trudili dan na dan. Da bi bil vrtec res krasan. Ko polje kmet je razora 1 In zlato seme nasejal.
i . t mesto je tedaj za vedno preneha- i lo biti središče Izlama.	i
Tudi novejša zgodovina mesta s Bagdad je dokaj zanimiva, toda s sredotocje vse te zgodovine ni i drugega, nego boj za prv enstvo in i nadvlado, najpreje med Mongole i ■ in Pci iijei in kasneje med Perzij- i ci in Turki.	1
I Danes se pa v neposredni bliži- ] ni starodavnega mesta vrši boj za < prvenstvo med dvema največjima i mohamedanskima državama na svetu, med Turčijo in Anglijo. ,,
Še šest let?
I I --
Ko »e je pred poldrugim letom pričela svetovna vojna, je Nemčija vsemu svetu z ponosom naznanila, da se bode za letošnji Božič gotovo sklenil mir. tako da bodo vojaki za praznike zopet doma pri svojih rodbinah
Skoraj '.se prejšnje 1 e. koj? i<- vojevala Nemčija, : dokaj hitro završile. Kavno t Ija tudi o raznih drugih večjih vojnau. kajti vedno je prišlo do odloe.d nih bitk, katere so zaključile pre-j tivanje krvi. Toda vsi diplomatic*-j ni in ttrategični načrti Nemčije iz leta 1914 so se izjalovili. O Božiču' 1914 je morala nemška vojska bežati izpred Pariza, nakar so se mo-| rale premagane čete nemškega ce j sarja zakopati za lansko ziiuo in; odtedaj so Nemci saj na oni fr jn J ti ostali v defenzivi. Sedaj, ko se je približni drogi Božič, je v bo;-j nih vrstah več vojaštva, nego ga je bilo pred letom dni ob tem času! in pjleg tega nikakor ne izgleda.1 da bi prišlo kmalo do sklenit v.-miru.
Zavezniki sedaj odkrito izjav-' Ijajo, da so povsem prepričani, cla se jim bode tekom časa posrečilo Nemčijo in njene zaveznike premagati in pri tem se zanašajo na dejstvo, da imajo oni večje število vojaštva in vojaških potrebščin i;a razpolago. Pri tem nameravajo postopati tako, da centralne vlasti v ekonomičnem in vojaškem po- i gledu popolnoma izmučijo. Po tem načinu se ie vršila tudi naša <!r i
|
nov, brez misli na Onega, ki vlada ] nebesa, kateremu so največja ce- ] sarstva mravljišča. Sanja, ne da bi videl, v bodočnosti, svojo noiz- ] merno armado pokopano v sneg « Berezine, ne da bi videl poslednjo , trofejo svojih orlov, pokošenih od j angleških krogel pri Waterloo, ne j da bi videl sredi oceana skalo, kjer , ga čakajo muke Prometeja, zlasti j ne da bi videl v Schoenbrunskem j parku, pod jesenskim nebom tega ; bledega in žalostnega mladeniča, ] z zvezdico avstrijskega reda na , svoji beli uniformi, ki prestopaje' se kašlja v mrtve liste. I In dočim cesar sledi svoji pošastni liimeri in si predstavlja kraljestvo svojega sina in naslednikov svojega sina nad vesoljstvom in postavlja sebe samega. Napoleona, na začetek časov in povesti in vpleta v čudovito bajko sebe, novega Marsa, zmagoslavnega solnčnega boga sredi Zodiaka svojih dvanajstero maršalov. — pojo neprestano zvonovi veselo, zmagoslavno, vsi iz sebe. v slavo ubogega male-'<ra deteta rojenega v Be tleh emu, ki je v resnei osvojil svet pred devetnajststo leti. ne s krvjo in zmagami, ampak z besedo miru in ljubezni, ki bo gospodoval nad dušami vse veke.	^ ~ , a
| 23. decembra 1897.
----
Bagdad.
Vesti iz takozvanega osrednjega iztoka, oziroma iz Mezo-potamiie nam v novejšem času Čestokrat javljajo o bojih, ki se vrše med angleškimi in turškimi četami za posest starodavnega mesta Bagdada. To mesto, o katerem se že par sto let ji ni toliko pisalo, kakor sedaj postalo je vsled svetovne vojne dokaj znamenito in vsled tega smatramo umestnim, da podamo nekoliko podatkov o starem mestu kalifov.
Turki še vedno nazivljajo Bagdad ''slavno mesto." Istina je, da je badgadska slava baš tako ka kor tudi vsa slava osrednjega iz toka. že davna minula, toda ved-
sluša. bolj pozorno —tjjfcenje bro-'
■na je razločil v tem š^Su.
"A! da---- Božič^M Polnoe-
nica."
Res, zvonovi vseh laških eer-kva, ki proslavi rojst;J^jezus0vo. so to — tisti zvonovi,qjgih je . pol eon nedavno dal z:J» stolpom in zvonikom, potem, k kot k0n- , zul pomirovatelj zop-» Opravil v [Franciji toliko brai^^ovražni- ■ kov.
j Kolikokrat so pel v njegovo proslavo, pri slavnost Deum! In kako so razen Tep: enkrat -drugikrat peli na ves tfjgL nekoli- , ko mesecev je tega, i&Idaii roj-| stva rimskega kralja. ;a!dan spomina vreden, ko se je zlejo. da nebo. ker mu je dalo sini. »ripozna-va postavnost njegov-g ,jcia jn mu obljublja trajnost
in zdaj, nocojšnjo ifcčjtako veselo. tako zmagoslavne fcot Slav-kovu ali Wagramu p o' zopet v mrzlo, jasno noč slabo' eum detetu. sinu mizarja, rojen aa na slami v hlevčku, pred toli;j$n toliko leti, takrat ko so skrivostni gla-1 sovi klicali v prostrai <rtj zvezdnatega oboka: "Slav Bogu in mir na zemlji F*
1 esar posluša božiči, ivonove. Sanja prihajajo mu v - njegova temna, divja ot jska leta.I polnočnica njegovega > ric-a nad-dijakona v katedrali % Ajaccio.' vrnitev številne druži:■»'; v staro J stanovanje, pričo tolik ponosno prestane revščine, lepo- jnatrone njegove matere, ki je j inesla na mizo skromno večerjo, ri kateri so jedli kostanj. Njeg« gin. sin zmagoslavnega cesarja i .avstrijske nadvojvodinje ne b< poznal te revščine, gospodar sveta bo.
Tam zunaj, v ledeno ,č neprestano zvone zvonovi Bo. '*.
Pri vratih palace Tl.. erics pa star vojak s čepico na afkuštra-ni glavi jezno koraka velikimi koraki pred svojim čuva«n stolpičem, da bi si ogrel no^ ; [spominja se morda ta trenute' molitvice ali pesmice, ki se jo nekdaj naučil na pamet, tam v vasi, na kolenih svoje matere, in iežno se smehlja pod svojimi cli jimi br-kamj ob misli na dete Je; ls& v ia-
CrLAS NARODA, 21- DPCEMBRA, 1915, - •
jCENIK KNJIOJ
katere ima v zalegi	\\
SLOVENIC PUBLISHING CO. N
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, W. Y *
j Revolucija na Portugalskem —.20
i Senila	—.15
| Stanley v Afriki	—.30
| Sherlock Holmes,
3., 4.. 5. in 6. zvezek po	—.80
I Sveta noč	—.20
j Srečoiovec	—.20
i Strah na Sokolskem gradu,
i 100 zvezkov	$5.00
i Strelec	—.20
! Sanjska knjiga, velika	—.30
j Štiri povesti	—.20
j Tegetthof	—.25
j Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35
j Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	—.50
i Za kruhom	—.20
1 Življenje na avstr. dvoru ali
■ Smrt cesarjeviča Rudolfa
! (Tragedija v Meyerlingu) —.75 I
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.23
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
I 9. z v. Kraljičin nečak	—.30 10. zv. Zvesti sin	—.30 i 11. zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
' 15. zv. Angel j sužnjev	—.30 ! 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
TALIJA. Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Idealua Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	—.25 Z slikami mesta Now Torka
po	—2d Album mesta New Yorka
s krasnimi slikama, mali	—.35
|	ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa TJ. S. na drugi strani pa celi
svet	$1.50
POUČNE KNJIGE:
i Ahnov nemško-angleški tol-
! mač, vezan	—.50 i '
Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Domači zdravnik	—.50
Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Katekizem vez. veliki	—.40
Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50c., oba	$1.00
, Občna zgodovina	$4.00
1 Pesmarica, nagrobnice	$1.00
Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelar-
| stvu. vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	—.25 i Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica, 1. in
2. zvezek vsak po	—.60
( Spisovnik Ijubavnih pisem	—.40
( Trtna uš in trtoreja	—.40
i Unma živinoreja	—.50
1 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s piirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot.	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 -Jama nad Dobrušo	—.20
Jaromil	_.20
Jeruzalemski romar	—.45
Krištof Kolumb	—.20
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Malomestne tradicije	—.2i
Mi ki ova Zala	—.35
Mirko PoStenjakovič	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Na jutrovem	—.30
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	_.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Odvetniška tarifa	—.30
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	—.20
Randevous	—.25
OPOMBA: Naročilom je pril< žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vridimaiUL
načinu se je vrsiJa tiuii naša dr j žavljanska vojna med severom in jugom. Naša severna vojska se je tedaj p /služevala blokade vsega južnega cbrežja, ir. ker je imel ver tedaj na razpolago večje število Ij'uJi kakoi tudi vsa druga sredstva, dosegla sc je končno tudi zaze'jena zmaga, dasiravno šele po pretiku štirih let.
Istega načina vojevanja pcslu-žila se .je tudi Anglija v vojni proti Burom: toda v dosego svojega namena (nasprotnika ekonomično vničiti) potrebovala je Anglija! poldrugo leto. Španska vlada je! leta 1895 sklenila zatreti usta j o na Cubi po istem načinu. In po treh letih neprestanega guerila-vo-jevanja. Spanjolci niso zamogli zatreti ustaje. Končno bi se jim to seveda posrečilo, da ni prišlo do vojne med Španijo in našo republiko.
Ako sedanji mednarodni položaj presojamo iz ekonomičnega položaja vojujočih se držav, potem vidimo, da je postal tak, da bodo zavezniki tekom časa napredovali vendarle v toliko, da bodo Nemčijo in njene zaveznike končno prisrili prositi za mir.
Mr. Ciias. Trevelyan, član dolenje zbornice angleškega parlamenta j-* ravnokar izračunal, da bode v«.j ia trajala še šest let. ako se hoče centralne vlasti ugonobiti. Zaeno je pa tudi v zbornici povedal. d i bodo potem, ko bode Nemčija premagana, tudi zavezniki tako oslabljeni, da dolgo vrsto let ne bodo mislili 11a vojno.
Ako bode Anglija v prihodnjem letu napela vse svoje sile in ako bode tudi Rusija do voljno preskrbljena z vsem. kar v vojni potrebuje, potem zamoremo za trdno pričakovati, da bode Nemčija še pred koncem leta 1916 prisiljena prositi za mir. Ako pa pri tem pogajanju za mir ne pride do sporazuma, potem moramo pričakovati, da se vojna podaljša za eno leto. Tako bode vojna trajala tri leta. Od bližnje bodočnosti toraj ne sinemo pričakovati mnogo dobre ga. Ljudstva, katera za sedaj še vzdržujejo evropske vlade s svojimi žulji in krvjo, so že pričela zahtevati mir, vendar pa to za-htevanje še vedno ni splošno.
Dokler države ne sklenejo medsebojnih pogodb za vzdržavanje svetovnega miru, je povsem izključeno, ia tudi v nadaljnih letih ne pride do raznih vojn. O tem je tudi naša vlada doeela prepričana in vsled tega se je že sedaj pri nas začela splošno agitacija za povečanje naše vojske in mornarice. Že sedaj, ko je naša vojska skoraj neznatna, potroši se za nje vzdrževanje vsako leto neštete milijo-
00 .jčini 10 ueuo, oKoiieaiisKa pusea-va, pekoče solnce, krasne palme in vse drugo, ki je odvisno od narave, je še vedno tako. kakor je bilo pred tisočletji, oziroma tedaj, ko se je bagdadska slava pričela.
Ze dva tisoč let preti Kristovim rojstvom je Bagdad bilo mesto. Tamkaj, kjer se reki Eufrates in Tigris na svojem dolgem potu ena drugi tako približati, da je v četrt ure lahko doseči bregove obeh veletokov, naselili so se v davni davnini Babilonci. Ime tega mesta je najti v izvestjili knjižnice Asur-bani-pala, katera je najstarejša na svetu in ime Bagdad so našli tudi na Miehauzovem kamnu. —
Na tigridskih bregovih je kralj Nebukadnezar ukazal zgraditi u-metno kameuito obrežje, toda vr liunec slave je starodavno mesto doseglo šele kasneje, oziroma v dobi kalifata. Za časa kalifa Man-zura bilo je Bagdad le malo mesto, toda od tedaj naprej je izredno hitro naraščalo, dokler ni doseglo tako velikost, da je imelo nad dva milijona prebivalcev in kdor je tedaj videl Bagdad, za-mogel je smelo trditi, da je videl vso Arabijo in vse njene čarobno sti. Mesto je bilo tedaj versko središče vsega Izlama in sredotočje vsega sijaja, kojega je zamogel Izlam na vrhuncu svoje slave proizvesti.
Vsa poslopja v Bagdadu so bila v zgodovinski dobi, kakor tudi sedaj zgrajena iz opeka, kajti tam kaj je kamenje zelo redka pojava iu napisom na opeki se je zahvaliti, da se je bagdadska zgodovina ohranila skoraj v svoji popolno sti do sedanje dobe.
V zgodovini Bagdada je sledil kalif kalifu in eden je bil slavnejši od prejšnjega, dokler po četkom turške dobe tudi dinastija Abazidov ni pričela nazadovati in z njo zaeno tudi bagdadska slava Kalifi, oziroma arabski vladarj so redno izgubljali svojo moč in svoj upliv, dokler dinastiji Abazidov ni sledila ona Bujidov in tem dinasrjia Sel;, ako v. Toda ka lifi so še vedno ostali poglavarji Izlama in tako je tudi Bagdad še vedno bil središče mohamedanstva obeh sekt. Dasiravno je prva bag dadska slava zatemnela, je mesto še vedno eno izmed največjih in najbogatejših na svetu. Toda na zadovanje se je nadaljevalo. Pot niki. ki so obiskali Bagdad koncem dvanajstega stoletja, so sporočili, da je zapadni del mesta bil tedaj v razvalinah, in da je tudi iztočni del bil deloma brez prebivalstva. Leta 158 so Mongolci pod vodstvofMBuka slavnega Džingis kana os^Bi mesto. S tem je tudi za v^^Bodzvonilo kalifatu in
sličkah. Cesar pa ne sliši jobožne-ga klica zvonov, le o svteni sinu sanjari, in naenkrat se ga oti nev-stavljiva želja videti ga.
Vstane, tleskne z rokaii. V trenutku se odpro v tapeti; skrita vrata. Raustan se je pok zal. Na znamenje gospodarja vzanf sveč-n;k; in cesar, kateremu zest ma-meluk sveti, gre po praznil hodnikih naravnost v sobe malga kralja. vstopi, odslovi z znakm dojiljo in žene, ki so se hitro vzbudile; sam ostane pokonci st(je pred zibelko čudovitega novorojenčka.
Ljubki obraz z zaprtim očmi. na pol potopljen v vzglavj- in ročica. čisto majhna, lepo lebela, božanstvena, ki počiva na »dejici. delita dve lici iz otroškega mesa na belem perilu in čipkah, ež katere je pobožen trak časti.j legije ; in nad to svetlostjo, nac to čistostjo, nad to nedolžnostjo dete-to v zibeli je širok pas iz šrarlat-nega blaga kot potok krvi.iot reka krvi, ki se bo prelila, v man ju da bi ta zdaj še tako nežna glavi ca nekoč nosila najbolj te.šk>• kro-no in da bo ta mala ročica, tedaj sladka iu ljubka kot cvetk, a^ra-bila, ne več dolgo temu, buta-rico žezel.
Napoleon premišljuje o > ojem sinu. Sanja — še nikdar n love-Ški ponos bolj sladko božal kako srce — da se veliki dostojaritve-niki njegovega dvora, da s« njegovi generali, bolj slavni ko' IIo-merovi junaki, da se njegovi ministri in njegovi z zlatom obloženi senatorji s trepetom spoštovanja klanjajo pred to zibevlip in da bi se jakobini, ti odpadi;uri in stari kraljevski morilci, ki zdaj nosijo cesarsko livrejo. komaj drznili, hrepeneti po uslugi, c$ bi smeli poljubiti roko tega dtt?ta.
Cesar sanja, zdi se mu, da v tem zmedenem brnenju zvonov, k' po jo k polnočnici, sliši pojenjajoče korakanje čet in ropotanje muni-cijskih voz tam daleč, na letenih cestah Neme je in Poljske. Z ,»Četnim slavohlepjeni opojen bolj kot kdaj misli na veliko armado, 11a osvojitev Rusije in Indije; ^prisega, da zapusti svojemu dediču vse prestole starega sveta. }[esto svetega Petra mu je že dal za igračo, novorojenček bo kmalu med svojimi igračami imel še druga mesta.
Emir Meke! Rajah v Beuares! To so naslovi vredni kralja Rkna!
O. zakaj vendar francoske rene niso bolj rodovitne ? Da neprenag-Ijivi poveljnik nima pod svejim poveljstvom milijon, dva miliiona vojakov? Celo vesoljstvo je,-vsa zemeljska obla je, kar da v to ina-lo roko!
Sanja, nem za glas svetih jvo-
t Da, Indija! Pot po suhem? Za I kaj ne? Ker je njegova mornarica premagana, razbita, nima osvoje-vatelj drugega pota, da bi šel po palme bajnih gozdov, spremljan od svojih orlov, katerih zlato se iskri med jeklom bajonetov, da za dene Anglijo prav v srce, to s< pravi v njeno kolonijalno gospod-jstvo, v nje zaklad.
Velikost Cezarja in Karla Veli kega ima že, hoče še Aleksandrovo Tvori sanje, ne da bi se jim ču dil. Vzhod že pozna: nesmrtno povest je tam za sabo pustil. Nil ga je videl, nekega dne, suhega generala z dolgimi lasmi, jezdečega 11a velblodu. Na obrežju Ganga bc (/a težkega cesarja v rjavi suknj treba Porovega slona. Ve, kako jc treba k sebi pritegniti ljudstva in je fanatizirati. Poveljeval bo tam doli vojakom z obličji kot iz bro na. s turbani iz belega muselina videl bo kneze, v blesku biserov, pomešane med svoj pol kovni stan vprašal bo o svoji usodi pošastne idole, dvigajoče svojih deset rol med diamantne mitre, ker mu ne »lavno v Egiptu ni zročila svoje skrivnosti niti granitna sfinga f-sploščenim obrazom, pred katero je sanjal, z rokama oprt na svoj zakrivljen meč.
Cesar Evrope! Sultan Azije! — Eto dva naslova, ki mu jih vdol-bejo na mavzolej.
Zapreka: neizmerna Rusija !
Ker ni mogle utrditi nestalnega prijateljstva z Aleksandrom. gr hoče premagati. Mala cesarjeva roka lista žeijno po debelih zele nih zvezkih, zapisnikih, ki mu skoro do zadnjega moža povedo stanje neizmerne armade, ki se že vali proti Njemuu. I)a. premaga sa-movladea severa in ga pritegne za seboj, carja-vazala, spremljanega od hord divje konjiče, da osvoji orient.
Cesar Evrope! Sultan Azije! — Delo ni višje kot njegova želja in njegov genij. In ko ustanovi svoje silovito cesarstvo, se 11111 ni treba bati. da bi bilo nekoč razdeja-Ijeno med njegove polkovnike kot Macedončevo. Od dvajsetega marca ima Napoleon sina, dediča svo- 1 je slave in svoje mogočnosti; in ustnice cesarjeve so se razrahlale v sladek nasmehljaj pri misli na dete, ki spi tako blizu njega v ti- 1 hi palači.
Toda, naenkrat dvigne glavo s ] trepetom presenečenja. Odkod pri-;] baja to Čudno brnenje v sobo, ki ] je tako dobro zaprta in katere de- ^ bele zavese so razpuščene, kot bi : relike zlate čebele, všite v svilna- 1 ^e tapete, začele vršeti. Cesar po-'
Njegovo povabilo amu sprejei in odšla sva na njegov dom.
Sedela sva v sprejemni sobi Stara hišina je nama prinesla ste l.lenico "ljutomerčana" in trčila sva. Slednjič je odprl miznieo tei ni podal pisemce, rekoč: 44Pro-Mtu, čitajteV*
S tresočo roko sera raztrgal za vit. k, videč, da jo pismo naslovljeno name, ter čital:
Dragi!
Ko boš Ti to Čital, mene ne bo več med živimi. Zadnje aoči porabljam, da se še enkrat poslovim od Tebe. Moj ubogi mož Anton! Prva lju-bezen ljubezen do Tebe me je uničila. Ljubezni ne mo-r> m zatreti. Ljubiti bi morala drugega — t^ga — blagega — moža.. Dragi, kako rada bi ga ljubila. — a ne morem — ne morem. Le spoštovanje in prijateljstvo imam za tega plemenitega proga, ki me niti ne sovraži, ker ga ne ljubim — ker lju bim še vedno Tebe. Ne sovraži ga, da je on kriv najinemu uničenemu življenju — •saj tudi on je zgrešil življenje — iu tak blag 1110Ž, kakor
on, ne zaslužuje sovraštva. Jaz bom kmalu s...	J
Tu je bilo konec pisma. Strmo
in zrl nekaj hipov v pismo, nato s, »ii mrtve Črke poljubil in ob-jel sem njeora — nesrečnega so-
P™v: ,	.	I
.M mogla z vršit 1 pisma, prekmalu je njo dušo poljubil angeli »mrli. Da sem bil jaz kriv nje smrti, to me boli — to mi teži dušo. Odpustite mi, da sem vama zagrenil življenje!"
"Odpustil sem že davno — davno...
Božični zvonovi so peli slavo Gospodu...
Drugo jutro sva obiskala gomilo nje — predrage. Stala sva eden tik drugega. Vsakdo je nosil svoje gorje — in te bolečine so bile sorodne. — Sanjaj, spavaj sladko — zvesta žena!
Zopet so hitele &ani z menoj
strani.
Poslovil sem se od prijatelja — nesrečnega moža. Spremil me je s hčerko, osemletno Anico — po-
Jopslovanska ©p^ ^ato).j8lin0i8
.n*orporirana dne 24. januarja 19C1 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLA.VHI U£ADHI£ij
rudaednik: J. A. GUBIC, 5C7 Oierrj Way ol box
dock, Pa.
oredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. B^gajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOLIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
0» MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Jollet, 111.
NADZORNIKI:
tf JOE ZUNICH, 121—7 th St., Calumet. Mick PlTER SPED AS, 422 N. 4th St., Kanaaa City, gan*. ICHN KKŽlSNlK Box 133. Burdine Pm. JOHN VOGPJCH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Clevelaad, O.
POROTNIKI:
JlLaN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. /< 3EPB PISHLAR, 308—fit.h St., Rock Springs, Wyo, • 7. PORENTA; Box 701. Black Diamond, Was*
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH KEBTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, lt»V. 1
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva Srca Jesusa, Iter. E?
Minn.
JOHN GSAHEK, St.. od društva Blovene«r »tet. 11«, 2By Minn.
Vet dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denara? • t'ljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pi< pa na predsednika porotnega odbora. Na oarbna ali neuradna pisma od strani članov se kod* »igralo.
DrnStveno glasilo: "GLAS NARODA."
GLAS NARODA, 21. DHCEMBJ^IS. ž
Kolikor se je dosedaj dognalo, bodo govorili: neki kongresman, neki assembleman in neki Slovenec. Govorniki bodo navzočim pojasnili pomen organizacije in jim bodo vse potrebno razložili.
Gospodarjem borno še enkrat pojasnili naše stališče in jim stavili svoje zahteve. Če jih ne boao ho-! teli sprejeti in če do dovolj glasov za generalni štrajlc, bo štrajk i proglašen.
Stavka pri tvrdki Gednld Bros., S7 Crosby Street, ki je trajala 17 tednov, se je končala in delavci so dosegli priznanje unije, višje plače in enako razdelitev dela v slabih časih. Po dveh dnevih se oglasi gospodar pri predsedniku tvorniških delavcev ter mu razloži, da ne more priznati unije. De-jlavci pa, ki so bili polni poguma in | bojnega duha, so zapustili delo ta-jkoj in stavka se je ponovila. Po-jdobno se je zgodilo v tovarni na 598 Broadway, koje gospodar J. j Weil je podpredsednik Bosses Association. Gospodarji so bili mnenja, da bodo s svojimi triki razdvojili vrste delavcev. Tega pa niso dosegli, ker so vsi združeni in odločeni, da stavkajo, dokler ne dosežejo zmage. V sledečih tovarnah se vrši stavka za priznanje linije, za višje plače in enako razdelitev v slabih časih:
Policija aretira vsak dan kakega stavkarja, a delavci se tega ne ustrašijo, ker vedo, da jiL varuje unija z vsemi mogočimi sredstvi.
Pri N. H. Bornstein & S0n, 616 Broadway, so bili delavci najslabše plačani. Vedno so zahtevali zboljšanja, ker se pa gospodarji niso hoteli ukloniti, so v soboto vsi delavci (150 po številu) zastavili. —
Rojake še enkrat opozarjamo, da naj se udeleže seje 23. decembra.
Vsi oni, ki so prosili za sprejem v unijo, se prosijo, da plačajo pristojbino kakor hitro mogoče, ker jnija mora imeti tudi denarna ! sredstva, da se č:n uspešneje bo i in poteguje za svoje delavce in j njihove pravice.
j Oni, ki še niso člani unije, naj i se oglasijo takoj v unijskem ura-! du na 62 E. 4tli Street ter se pri-| družijo uniji. Zdaj je čas za mobilizacijo in organizacijo naše voj-j ske, ki mora b ti nu-čna, da bomo s ti-m mr.r.Ia preprečili stavko.
skega dri ko jo je videl prvikrat na tf! beli cesti: cvetočo Kakor najini cvet nove pomladi, krasno d«e solnea nebeškega, ne žno kakor najnežuejša pesem ljubezenska.'
j In spofcinja se onih solnčnih fdi iu onijsanjavih večerov, ko je hodil z a.o po isti beli cesti Ur ji govoru sladke besede in ves J ■srečen pplušal tiho in lepo izpoved njem duše.
In mid na današnji pot po t j! beli cest£. ko je šol na njen dem z dušo, lanj en o in razjedeno od dvomov it s trdo voljo, ua se hoče vrniti z mirnim srcem.
In res. v tihi, lunosjajni noči se vrača po beli cesti / mirom v srcu. A to je mir, kakršnega č i-tijo oni. :i se vračajo od pogreba j najzadnjjrga svojih dragih, ur vedo, d;i ne morejo izgubiti nikogar več n ničesar več, ki bi še plakali zi njim----
Pred 3jim se vije bela cesta — in mladi mož stopa po nji s sklonjeno gl vo in s počasnimi, utrujenimi koraki. In iz njegove duše se k noe .emu nebu kakor obupna molitev-Iviga vroča želja, da bi se ta ee^ta vila k edinemu ciiju, ki njegjova duša še hrepeni po njem: k miru in pozabnosti .. .
Gospa v zvezdami.
"O, tako lepo je nebo polno zvezdic! Ali. gospod profesor, povejte mi, ali ni dobiti nikakega sredstve. da bi odpravili te meglene marogeT'
SLAMNIKARII-POZOR!
V četrtek 23. dec. se vrši ob po)sedmi uri zvečer v Beethoven Hali, 210 E. 5. cesta, New York City veliko zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi delavci v slamnikarski stroki. Isti čas bo tudi veliko zborovanje Manhattan 'Lyceum. 66 E., 4. cesta. Nastopili bodo razni angleški in slovanski govorniki. Pri tej priliki se bo tudi glasovalo, če naj se proglasi generalno stavko ali ne. Ker imajo pravico glasovati le unijski delavci, opozarjamo rojake, da naj takoj pristopijo Millinery & Ladies Straw Hat Workers Union, Local 24. ali pa k uniji blokarjev Local 42. —____
| . . -M
srčni ste. ifj®r se vidi, svoje obljube naji, j| lehko pozabite. A jaz vam % ^jptain ničesar. Idite mirni no	pot _ prost je
pred van jaz vam ga ne zastav-i Ijam ... Le£ko noč!
7 ^:£OČ!	j
luai o, j^rjemu ni zastavljala
pota, ko e«pliajal____Odzdra-
. vila mu k$kor tujcu, zazdelo se . mu je, . eglo z nekakim zado-voljstvoi jp veseljem. Njegova bližina je,"ljila gotovo mučna. , Kakor T^ože očitanje ji je bil, tožeča x z jn obsojajoč sodnik. : ajal, se je pač oddelini-la —^ »rsrt seboj je zazrla ee-sto, ki s^aj.liodi z drugim po nji. prosto iivefelo in lepo____
i * * *
Gn p;>re sedaj svoj pot po široki be cesti proti samotnemu domu . .
Ob D.-n,dremlje in sanja noč. čudežni iajkor v jutrovskih pravljicah. iLna visi nizko nad gorami : do^£. se zaspana in kakor bi si že : a Ji pokopu.
Na vsemirskega doma, ki se veličastni mogočnosti razpenja uljspečo zemljo, oko komaj koiijgrazločuje zvezde — vse se nek a J izgubljajo v mlečno-barvne; Vzdulm ____
Zeml jiočiva in molči. Utrujena j. ves dan se je .gibalo na njenih i&iornih prsih stotero •>-trok, l sp ji odjemavali dozoreli sad. idoma pa jej izrečevali novo <-afs. da ga oplodi, razmnoži in ;-e|li....
Polj sf v mesečini dozdeva
rjavo pepelnato, zelena trava
ob koi i h] njiv in na travnikih pn
malon pf. vsem Črna. Vmes pa se
daleč ajpo polju vije bela cesta
— kaitr lepa čista misel m d . . . . .... mraenaj m temnim! dušnimi
skriviiSBiu ....
In i» tej oeli cesti stopa mladi mo -+- iz sveta prevar se vrača s jefarjeno in smrtuo ranjeno du>."
Saii»ten stopa do beli cesti. Tn' spomijja se prejšnjih potov, je h o in po isti beli cesti polu mlad<jti*>ga veselja in kipeče radosti, tisočerimi lepimi mislimi in in imi nadami v duši, v s prešii in priniknjen od koj.r-• enjrt >o nji. ki ga čaka v z div; trto obraščeni liišiei v s -•u r>r. Jmestoni.
Spaimja se onega polniadar.-
rica. obrekovanje. A sedaj jo zre pred seboj in vidi njeno krivdo: iz njenega nemira se javlja, zapisana ji je na čelo, ki se poveša pred njim, iz oči, ki begajo pred njegovimi, ji odseva iz hladnih, a obenem vznemirjenih besed mu govori....
—	Kriva!
In s pekočo boljo si je priznal:
—	Za mene je na veke izgubljena ! ____
In čutil je, da je z njo izgubljeno vse življenje, brez nje nima zanj ne cene ne pomena.
—	Ali je mogoč topel dan brez solnea ?
A glej, ona je nemirno pričakovala, kaj ji poreče.
—	Oprostite, gospodična, res nekoliko pozno prihajam!
A v srcu si je priznal:
*— Prezgodaj. Čemu sem vob-če prišel In čemu stojim tukaj?
Nič ni odgovorila.....Lne na
mizi je gorela svetlo ter jasno obsevala njeno vitko telo in njen krasni obraz, ki mu sličnega ni srečal še nikjer na vseh svojih polih. Na steni je enozvočno in sko-ro otožno tikala ura. Sicer vse tiho — le iz sobe onstran veže se je slišalo zamolklo govorjenje.
Obema je bil molk mučen. Tn bodril se je:
—	Ceniti stojim, tu in molčim? Bodi jasno med nama. in ee treba
—	vsega konec!
Stopil je bliže k nji.
—	Dolgo niste pisali, gospodična, in vaše zadnje pismo je bilo zelo hladno.
~ Hladno ?
Se bolj se je vznemirila, in oči so ji mimo njega zrle k vratom, kakor bi nekega pričakovala.
—	Kakor prejšnja je bilo!
—	Ne. ne! Taji! — je pomislil.
—	Vedoma govori neresnico!
To ga je še bolj žalilo, a ga ob
enem tudi srdilo. — Da bi bila odkritosrčna ter mi naravnost povedala, da se je varala, ko je menila. da me ljubi .... A da taji in laže!
Začutil je, da mu jo je to hipoma odtujilo. — Kakor k svetnici sem zrl dosedaj k nji, a sedaj vidim, da je kakor vse dim ge: bitje, rojeno iz zemlje, s člo veškimi slabostmi iu napakami!
Ko jo je zrl pred seboj brez cine gloriole, ki jo je dosedaj njegova domišljija in ljubezen plet-la ob nji, je začutil v sebi veliko in neusmiljeno moč. — Čemu naj igrava komedijo? —
Stopil je bliže k nji ter ji govoril tiho, kakor bi se bal, da ga še kdo drug sliši:
—	Gospodična, ljudje govore čudne reči, in prišel sem, da izvem. ali je kaj resnice na teh govoricah !
Molčala je. —Ne odgovarjate?
Stal je blizu nje, da je čutil njen topli zadah. Za hip ga je njena bližina prevzela in omamila, da mu je pri srcu postalo — mehko in nežno. Bilo mu je, da mora dvigniti roke k nji ter jo prositi kakor se prosi Boga. naj reče, da je vse izmišljeno, laž!
—	Pa saj bi tudi tak odgovor bil laž____
A vendar: tako težko in hudo ho zanj, če izgovori besedo, ki ju loči za vedno____
Stresel je z glavo, za korak odstopil — in zopet je začutil v sebi veliko in neusmiljeno moč.
—	Kar mora biti. bodi!
—	Molčite, gospodična? Niti ne vprašate, kaj se govori?
Obrnila se je v stran.
—	Vi veste »o ne oporekate?
Naleliko je skomizgnila z ramami.
—	Čemu?
Gledal ji je v obraz, nekoliko okrenjen v stran, ter se čudil: trd, malone zloben izraz je bil razlit črezenj.
—	Ali, te strani njene duše do danes nisem poznal. Dosedaj sem videl le one lep« strani, popisan:; z nežnostjo in ljubeznijo. A da so drugi listi popisane s trdimi besedami, z nezvestobo in brezsrč-nostjo — kdo bi pri nji kaj takega pričakoval! Vedno je bila tako nežna!
Obrnila se je povsem v stran ter stopila za mizo. On pa je sklonil glavo: čutil je, kako ga je ponižala. Iu naravnost v srce ga je zadela s svojo trdo besedo in s svojo brezsrčnostjo iu nezvestobo. Rana, ki mu jo je vsekala, je smrtonosna.
Bilo mu je, da mora dvigniti roke ter iz nebes poklicati nanjo grozno prekletstvo, ker se je brezsrčno igrala z njim ter mu lehko-miseljno porušila v?se lepe zgradbe njegovega življenja. A zazdelo se mu je, da bi se s bem še bolj ponižal.
—	Ni vredna!
In nenavadno mMMflje dejal:
—	Hvala, gospo^H; odkrito-
———
kor vse cvetje vesnino, nehkejša in nežnejša kakor pesem škrjanč-kova. oblagodarjena in blagoslovljena hčerka solnea, čegar dragocene zaklade nosi s seboj : njegove kresoče he bisere v očeh in njegove v zlatih lasc-li plamteče žarke. —
U Sedal jo je zavzet in vzradoŠ-čen. V duši mu je postalo tiho iu mirno. Vse misli so se umaknile
tej eni:
— Glej. ali nisi sanjal o tej vse dni in vse noči svojega življenja?
Sla je mimo njega, iu dasi je ni poznal, jo je pozdravil. Odzdravila mu je ter se komaj vidno nes-mehljala — le toliko, da so izza rožnatih ustee zablesteli snežni zobje - In šla je mimo. On pa se
je ustavil ior zrl za njo. In zaželel si j.- da bele ceste nikdar ne bi bilo 3-.'raee, in da mu pomlad, ki je stoj ;.la po nji. nikoli ne bi izginila i;.pred oči.
Odsev njene lepote mu je posi-jal v dušo, in bujna pomlad mu je vzcvetela v nji. A vedel je: sobice te pomladi je ona, ona ji daje živ-; ljenje in toploto in cvetje in radost ____
In zopet jo ji- pričakoval na beli cesti. Prišla je, in pridružil se ji je ter šel z njo .... In odtedaj jo je spremljal dostikrat po belem potu med zelenim poljem — ob jutri h jo je spremljal v mesto in ob solnčnih zahodih na dom. Iu bela cesta je slišala njuno skrivnost : slišala je tihe besede, govorjene naglo in z nemirom, videla je njune dolge, globoke poglede in videla, kako se je oklepala roka roke ....
Kolikokrat sta tako hodila po beli cesti! Iu vsakikrat mu je ob teh potih srce hrepenelo: da bi bele ceste nikdar ne bil konec in nikoli ne konec njunega pota.
Ah, lepi so bili ti poti pj široki beli cesti! -—
Potem pa je prišel dan. ko jo je prvič videl po isti beli cesii iti ?. drugim. Ni vedela in ne slutila, da pride isti dan tudi on — slučajno je prišel.
Vznemiril se je, ko jo j" odda-leč zagledal v spremstvu mladega meščanskega sina. A šiloma se je branil temnili slutenj in domnevanj ....
—	Slučajno jo je srečal ter se ji pridružil proli njeni volji!
Ni šel za njima; daleč okoli po polju se jima je izognil. Ko je po ovinku zopet prišel na cesto t r sam stopal po nji, mu je bilo 1"-žko in otožno pri srcu, iu bela steza pred njim se mu je dozdevala mračna. Senčile so je temne misli. A šiloma se jih je branii, ves ne vol j en jih odganjal.
—	Ni mogoče! Ona je tako dobra, tako plemenita!
Potem pa je slišel govorice. Ali so nalašč pred njim govorili o njej, da ga zadenejo v srce, da ga ranijo? Ali vedoma ležejo, ali se motijo, ali pa morda vendarle govore resnico?
Nemir, ki se je vselil v njegovo dušo ter mu spremljal vse misli, ga je moril.
—	Ne, tega mora biti konec: jasno mora biti med nama!
Dolgo je omahoval, preden je storil ta trdni, neoporečni sklep, a čutil je. da je življenje v teh dvomih hujše kakor stotera smri.
In tako je danes v prvem mraku šel po beli cesti k znani, z divjo trto obraščeni hišici konec vasi. male pol urice pred mestom. &el je z dvomi k nji, vrniti se je hotel z mirno dušo.
—	Pozno prihajate, gospod Zamik!
Vznemirila se je, ko je vstopil, in zazdelo se mu je. da je obledela ____
—	A to je pač le od luči...." In glas ji je trepetal, ko mu je odzdravila ter menila:
—	Pozno prihajate! ....
Takoj je spoznal, da ni več
ista kot nekdaj. Njene besede niso bile govorjene z isto radostjo in iskrenostjo, ki ga je poprej vedno pozdravljala z njo. Ni mu vsa vzVadoščena pohitela naproti . kakor nekdaj, ni ga obsula z neštetimi vprašanji, polnimi nežne ljubezni in kipečimi od sreče, ker,
je zopet pri nji.....Vstala je
ter obstala ob mizi v vidni zadregi, kakor bi se ne mogla domisliti, kaj naj stori, kaj mu naj poreče.	|
Hotel ji je pogledati naravnost v krasne oči, ki jih je tako ljubil. Iz njih bi bral njeno nedolžnost in njeno zvestobo. A izogibale so se mu ....
—	Torej vendarle res!
In v srcu ga je speklo, kakor
semu____ -ado( in j ilju rE
bi ga kdo ranil z zastrupljenim bodalom.
Do tega trenutka se je z neka-; kim obupom okrepal misli, da je ' vse, kar je slišal, le prazna govo-
j SL0VENSK0-A1ERIMNSM |||
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
i^^^^^MMg	nc >" ^ * *	i'
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. S j
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Fran-
] cija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška j Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega eolna. — Galipolis iu Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. —Rdeči trak. — Pregled -dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč- j ne avstrijske granate. — Potop an gleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od | svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voj iki, katere so vjeli Italijani na goriški fron- | ti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemjslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem
—	Ruski vojni jetniki. —? Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. ; h v-, v -	- •
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 COBTLA&DT STREET,	NEW YOKE, N. Y
\ šo mu je polnilo veliko in radostno hrepenenje. Njegov korak je j bil čil, mladosten in vesel, in oči j mu z žarkim zanosom iu drh-I t 'rim pričakovanjem z »'le tja po pih potov ....
Draga mu je bila nekdaj ta bela rrsiii, ker je poznala, veliko skrivnost njegove uiise: njegovo ljubezen.
Ljuba mu je bila, ker je na tej •esti prvikrat videl njo!
Pomlad je bila. Bujno življenje je kipelo i/, zemlje, in z neba, od vse rodečega, vse oživijajočega in ; vs" oplodiljočega solnea je priha- ; jalo življenje. In z življenjem se je po eel>-m stvarstvu razlivalo miadosmo veselje, kipeča rados* , , iz spevov tie je trepetala. 17 čaš cveti:;? je dehtela, po zeleaečili lo gih se je izpr »hajala iu z mladim zt ieojem govori! ; v skrivnostnem I šeperu, nad travniki vzbujenimi v n< vo življenje, je plavala — kakor !ep sen nad leviško mladeii-! ko — m ob stva človeška je trka-! ia t. r prosila, naj jih ji odpro ter ji dajo prostor'; v njih.
In s pomladanskim veseljem in i vesoljno radostjo je natihem in skrivnem prihajala ljubezen. Vse-mir je nemirno drhtel, ker je ču-' ti! ljubezen ob sebi. Oči mladih i dev so sevale čudovitejše in mehkejše; in njihove duše so trepetale v teskobuem pričakovanju, ker so slutile njeno bližino in pričakovale njen prihod .... In srca niladeničev so nekaj iskala, po nečem hrepenela, hitela nečemu lepemu naproti . .
Taka čudovita pomlad je bila. ko je stopal po tej beli cesti, vi-joči se nad širnim poljem, pisanim kakor najumetriejši in naj-pestrejši perzijski čilim. Sam sam* eat je šel po belem potu, ne. hrepenenje od pomladne krasote vz-valovanega srca je hodilo z njim. in nejasna slutnja, da mu ta pomlad prinese nekaj lepega in krasnega. ga je spremljala.
Iu ta slutnja ga ni varala: na beli cesti sredi pisanega polja je srečal njo.
Prišla mu je naproti — lepša kakor pomlad ob njem. Prišla mu je naproti — pogledal jo je ter se spomnil zlatih kralilein iz iztočive.
bajk, ki je v mladosti čital in raz . mišljal o njih.
Sama je stopala po beli cesti —
nad njo pa je sijalo solnce. vir . • - • - i vse lepote m princip očreeajoee
ljubezni. V veliki krasoti je gorelo nad njo -- a jrlc-j. ali ne gleda \se zavzeto sem doli na to čudežno devo in ali ne občuduje njene lepote? ____
Okoli nje se je smejala, mladostna priroda, veseli iu lT>a kakor nevesta ob poročnem dnevu. To-«ia. ali ni tako vesela in krasna le, ker hodi ona po nji) .. . .V mlačnem zraku je žgolel škrjanček — a j, ali je tudi tebe prevzela in opijanila njena lepota, da drobiš svoje najnežnejše melodije ?	I
Ona pa je šla po beli cesti —. učiovečena pomlad, krasnejša ka-'
Romanca o beli cesti,
_
Spiral Ksaver Meško.
Ali ste že kdaj hodili v tihi noči po široki beli c«*.sti — samotni i in brezkončni, kakor bi se vila v večnost! Ali ste *
Jn morda se spominjate: nad j vami se j-' razpenjalo nočno ne-j bo mirno in nemo. Okoli v its | je spala utrujena priroda - za-mišljena, >auia vase, brezčutna za j \se drugo: ni vas videla, ni se menila za vas. Mogoče, da je sa ! nj;;i;: lepe in svetle sanje: o bledi t luni tam v ažurnih višavah, o za-punih zvezdicah, •> mladem parčku, ki «ra je videla ob oknu tam kje v vasi.... Mogoče tudi, da je bil njen sen težak iu mračen: j o mat« ti. ki jo je videla v obupuj ! 11 •: 11 i ob postelji umirajočega I otroka, o devi, ki jo je videla v -•tu mlado glavico je našla ! njala na okno ter zadušeno in j bok-stno plakala. in noč je ume ' v; !a — ah, marsikaj vidi in vt} noč ni o marsieem misli in sanja j ri ....
A vi ste šli svoj pot ob beli cesti. ki se je vila pred vami. kakor f bi se stegala v večnost. Šli ste, in j / vami. so ."!■* vaše misli: včasih morda lepe in radostne, včasih težke in mračne. A \sakikrat s* e čutili, u! je nekaj čudovitega v tem, če >topa človek tako v tihi noči po široki beli cesti, ki se vije v. nomer pred njim. kakor bi šla i v neskončnost ....
Po tako široki beli cesti je v neki lunojasni noči stopal mlad mo/. Kdo je in kaj je bil? Človek. - Odkod je prihajal! Iz sveta prevar! — Kdo je bil njegov drug in spremljevalec na beli cesti? Trpke misli in težka bol. — Kam je šel Proti domu — a šel je k domu s hrepenenjem, da bi ta pot bil pot k njegovemu zadnjemu cilju. In ta cilj? Pozabnost ali —
Tako je v tihi noči šel svoj pot po beli cesti .... Do tega večera mu je bila ta cesta ljuba iu dra jra. Znanka in prijateljica mu je bila : često in e.-stokrat je hodil
po nji — ob solnčnih dnevih in v tihih, lunojasnih nočeh.
Stopal je po nji z veliko radostjo v <lnši ju z vznesenim zano--oni v očeh — saj *ra je vodila k
beli, z divjo trto porasli hišici v vari pred mestom. Z vročim hrepenenjem in s sladkim nemirom je vedno hodil to pot.
In ves čas je razmišljal: vstopil bo, in dvoje žametastih oei se bo z drhtečo radostjo vprlo vanj t-»r zamišljeno Iu z nežno uda u--.t lo potopilo v njegovo. Dvoje belili rok se mu ljubeče dvigne r »proti ter se mehko okl ?uc njegovih. Kipeča rd;ča usteca mu bodo srečno in osrečt:.!cčc smehljala pozdrav in nežae, sladke besede mu bodo govorila.
Vse to je gledal v duhu, in du-
Boj za rodno grudo.
Slika iz narodno-obrambnega dela po/nanj*kih Poljakov.
' nekaj ca .a se je šepetalo v poljskih krogih, da je posestvo Sotvina \ vremenskem okraja založeno. Njegov lastnik Ostrešov-sk i j- hi! poljski plemenitaš stare v ste. k s<- ni znal prilagoditi po-tr» ha a '-asa in ne urnel živeti pri-sv*»j ii razmeram in d oh ud-jiorj Na posestvu je živel malo in . gospodarstvo je prepuščal o-jnikotn. Vsako leto je potoval j. raznih toplicah in domov je p.-.uajal samo za malo časa za iz-j
<- uombo zraka in na lov. Ker ni! bil ■ srcem zvezan » svojim pose-1 stvo:n. tudi ni visel toliko na ri tu ir, .- cenil samo po do-hodkih. katU mu je dajalo. Vzg«.j»-n j,- bil večinoma na Pran-c04k«' n in obiskoval je rudi neko!
Ko so odra*!i njegovi otroci in je bilo trebs. hčeram »plačevati d,.;.-. sinovo n pa neprenehoma poši ia t i denar, je pričel računati in izračunal, da ima od posestva pravzaprav znatno z gubo, od pro-
♦	I;1 je bi pa /amogel imeti velik do-l i ek. Cena zemljišč je na Poznanj-k< n silno narasla, tako da iii v nobeni primeri /. dohodki, ka-ter uaje žemljice. Nemška nase-ij al na kam i.sija kupuje posestva j vsa j.o ccio, pa naj bo še tako pretirana, samo da bi mogla na njem naseliti Nemce. V duši polj-ske.-M kmeta je pa tudi globoko v korenin jen pohlep po zemlji.
*	h -L ve v njegovih očeh -a-i.o toliko, kolikor poseda zemlje ni biti lastii:k kolikor mogoče velikega kosa zemlje, to je največje hrepenenje njegove duše. Kadar kupuje zemljo, ne vpraša, koliko mu bo dajalo dohodkov in če l>odo t. dohodki v kakšni primeri z ob-
• trni kapitala, katerega je vloži! \ kupčijo. On kupi zemljo za kolikor ima denarja, samo da bi postal n jen lastnik.
Pri tak iii razmerah se v lepo-•^'•stniku res, ni kazalo držati svojega po>estva drugače,' kakor če
.melo zanj ceno, kot drag sponi. i j »o njegovih očetih. To pa pri (Kt > .■šo\'ske:u ni bilo. saj ne v tej ' da bi doprinašal za ta spoli i občutnejše žrtve. Preveč s«* iU je /e odtujil. Najbolje ji- tore! kazalo, prodati svoje posestvo, den,.:* pa. kar ga bo nrwstiilo od dot hčeram in plačilom za vzgojo -inov. naložiti kam v hranilnico, j ji • bo imel dohodke večje in no I j zm.-sljive, ill to brez skrbi in
Tako je premišljeval in računal te oriši i sh-dujič k -sklepu, da iioče prodati svoje posestvo. Toda še predno je komu razodel svoje m -ii. j i • /e šepetalo y poljskih
e/'h, ,1a je posestvo Slo t vina v ne\ • j.osti. da pride v roke nemške naseljevalne komisije. Polj-siia javnost je namreč v tej točki - Ino občutljiva iu opazi stanje vsakega posestva in vsako mogo-
•	i i/premembo lastništva že v na-P' ■ j, kakor barometer. Pa tudi uuvljevalna komisija je kmalu izvohala, da bi bilo mogoče dobiti Slntvino. T n posestvo je ležalo zanjo jako ugodno, ker se je vrivalo Ki»t aliii v poljski okraj in bi služilo za most k daljnemu prodiranju. Zvezalo bi pa tudi dvoje že obstoječih nemških naselbin, poljski okraj pa razbilo na d\a dela. Bila je torej pripravljena kupiti za vsako ceno.
Toda Ostn-šovski se je vendar čutil Poljaka in rad bi bil vsaj na /mnaj ohranil dobro ime med svojimi rojaki. Ako pa proda svoje p<»-.'Stvo našeljevalni komisiji, je vedel, da ga bo takoj ves narod smatral /a izda j ca domovine in iz-\ ržek naroda ter pretrgane bodo v istem trenutku vse osebne vezi med njim in njegovimi rojaki. A saj se lahko izvrši tako. da bo vsaj na videz zavarovan pred poljsko javnostjo in bo lahko imel kak izgovor pred svojimi roja ki. Saj ni treba prodati komisiji naravnost, ampak proda se lahko -koz', druge roke.
Se p red n o si je mogel Ost reso v->ki narediti kak načrt se mu je že približala naseljevalna komisija po svojih posrednikih.
Ko je prišel uekoč Ostrešovski zopet na svoje posestvo Slot vino, se je znašel pri njem nek človek, ki se je klieal na ime Vojciek Ka-čnra. Hodila sta z gospodom veliko okoli in poljska javnost je ta-' koj občutila, da kupuje Kačura S'otvino ter se je začela zanimati' za njegovo osebo in za njegovo preteklost. Pravzaprav se mu ni moglo ničesar očitati. Zvedelo se je da je Kačura Poljak in celo član raznih poljskih narodnih društev. 1'elo ca nek viden način
GLAS NAHODA, 21. DECEMKRA,
I	DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE. \
I	407 East 58th St. IS'EW YORK, N. Y.
5	—^ STAKOKRA.JSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. p
f	' Zdravi us{>ešno bolezni želodca, pljuč, jeter, me- ^
i	/ / W hurja in vso notranje bolezni, kakor slabokrvnost, A
$	f ■ Ji- \ revmatiaem, tajne bolezni, božjast. bolezni na ma- A
$	i } > , r \ terniei. kožne bolezni in otroške bolezni. — Zdravi A
$	> ■ i z zdravilnimi roSami. katere dobiva iz »lumoviiie. —
$	v, "-C; i Z vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem ;e- j
0	''^f-pMsfš*' J ziku. Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- 5 ji	\ ^tMk. vetih zjutraj do seduiili zvečer. (Med pr\o Ave. in 5 p	Ave. A. Blizu prve Ave.) PiSite ali pridite osebno.
f	\ . — Do njega se pride z nadccstno ali cestno žele*- 5
1	v -	nico ]>o prvi, drugi ali tretji Ave., in po 3Dth 5 •1	"Crosstown car". J
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
S2 CORTLANDT STREET, NEW YGEK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne naivete v vseh vojaških zadevah Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite »e zaupno na. njega, kjer boi«te točno In •olldso po*rtrefeBl
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VECJT TN \tAJOF-:XK.TST DNE VNTKL
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-82 E. 2Sth St.,	Lorain, Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona.	j	80c. galona.
Te cene veljajo od 2-3 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
Frank Peikoviek \
k-	^avni Nota? iKoiarv i ubite)
718-720 MARKET STREE1 |
i	PRODAJA fina vir.a, JxvrBtnt laaotkt. I
pater-tirt.nr.. Rdrgvif«,
PRODAJA Toin? H<tk« Tsefc prs>o?wc;r * ?iioot,	i.-:*kib črt.
FOSlLJA detia? » f.tari kraj	|
| zastopnik	ic polteno
I 'GLAS NARODA" rBDun7.
I CortUndt Street ^PHAVIJA t?* v aotarttti pess! »pade- j New York, N. Y. '	Joca
Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po celih Združenih dr žavah. Od teh omenjamo sledeče:
Oiiijska vina:
1-10 jnlori	Sod	Zaboj
Stari Concord (teman)	$ .75 $27.00
Concord (svetel)	.80	28.00
Catawba	1.00	35.00
Delaware	3.25	38.00
Riesling	1.25	33.00
Sherry	] .25	$7.50
Port	1.25	7.00
Zinfandel (4 leta)	1.50
Žganja:
Galon	Zaboj Steklenica
Tropinjevec $2.00, $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00	$ 9.00	$ .85
Slivovitz 2.75 in 3.00	13.00	1.35
Brinjcvee	13.00	1.35
Cognac type brandy 2.75 in 3.00	10.00	.90
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja.
Za " in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 1.'."» paL SO.00, za večja naročila je s<«J zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-4 ST. CLAIR AVE.,	9	CLEVELAND, O.
$100.00 lojeni ZKSTI8J. - 21KPE10F HiUI|I P.ZLBfiEJIO - m
$100 00 v gotovi«!	V-nnrn aokaSe, da prodaja kak drusn t^e pnstne ure na 21 k-im~nnv. 14!tarnt >n »ozUčenr, jamčene za 20 let za ca-j ceno
$6.45 in da daje 32 darw ZASTONJ Da I 'edemn in razširimo vsepovsod nase pristne ur- t\\ 21 k*msn iv, stavimo to ponudbo in vsakemu, ki nan p«lje ta oslas t»j 20 cento- depozita. poSljemo takoj po poŠti aljekimremi m ogled tako pristno uro r»»» 21 kamenov, 1 4-k - ntno pozinčeno, s trojnim pokrovom fiovrato pravirano. jamčeno za 20 let -a 'ate-ro je e»5» posebna coia 36 45 Polet te ..e dajemo šf t«h 33 darov popolnoma ZASTONJ. Veri-:^i-a s priveskom, model revolver r.a 3J kaliber, bodalc«. pir>o. ventrilifon, žepni no/.:c piaalno pero, inajnnii uro-buinlko,	co a coptceni. privetek k kukalu,	trožo. prBtan. sape^tnio. porr^ne pr?ran». mtihenmodil ures privet-som, zapestnico s uro ieio-zavratnico za-
P««tne gumbe, zav-nitnt- gumbe ter ročno ogledalo z glavr.ikcm, kavelj z zaponko. Ce se vam bo uro ter teh 3-S predmetov prineslo na vaš dom ter vam >^do ugaja'i. potem plačajte ostanek T« uVe si> j»mčenex« 20 lot in tekom tega časa porrarimo ali zamenjamo za novo popolnoma zastonj. Tr«ba -iam je poslati le 'M centov v znamkah reruro. Ha po pokrije ptitne »troške. Kezat'cvoljr im -memo denar. C* želite imeti dobro uro pr>tem k';': *'- to uro na 21 kamenov. 14-karatno pozlačeno, jamčeno 20 let . Iz Canade je trei.a poslati ve« denar vnapirj. UuJ.ab.t-o U, ponudbo ter poiljite denar takoj Naulovite ti ko:	w
I	UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 120, Saint Louis, Mo.
XBO JE PRAVIČEN?
__
j
Kadar ste nainonjcui hišo kupiti aii stavbl?(?e (loti, obruite se do mene. Nikar ne vprašajte na banki, če sem i zanesljiv ali ne, ampak vpraiSajte ti- !
stepa, ki jo že <xl mene kupil, on vam ! ' i>ove, če sem zanesljiv ali ne. Vi greste na banko vprašat za nasvete in banka pa vpraSa svojega odvetnika, in kako more 01 vedeti, če je ta ali ! oni zanesljiv. Rojak pozna rojaka in dobro delo zasluži priznanje. Delavci so zfrubili že muogo milijonov radi propadlih bank. kdor pa ima svoj denar vložen v zemljišču, pa ne more ? denarja zgubiti.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
1 Tel. Central 6494 R
Rad bi izvedel za naslov svojih d veli prijateljev ANTONA PR OSEN in ANTONA KOVA-C'R'. Prvi je doma iz Vrbiea pri Ilirski Bistrici, dragi pa iz vasi Smerje pri I*remu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za 11 ju naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — Frank Že-frin,	NVmv Ave., Cleve-
land, 0.	121-22—12)
Rad bi izvedel 7.a naslov* svojega prijatelja FRANKA SE LAK. ( Pred tremi leti sva Lila skupaj v Graden na Štajerskem, doma je pa iz Sevnice na Dolenjskem, i V Združenih, državah biva že j kaka tri leta. Prosim ceujene; rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznnai, aii naj se pa sam javi. — Frank Grab- j ner. Box 92. Thomas, W. Va. (15-21—12)
HARMONIKE
todlsi k&krfiaekoll Trst« iideiujem L-1 popravljam po najnižjlb cenah, a
io trpežno in wtnesljlvo. Y poprav , canesljlvo vsakdo poSlje, ker sem ž. iad 18 let tukaj v tem poala in seda t svojem laatnem domu. Y p<;pravei i •samem kranjske kakor vse drug* ■ larmonlke ter računam po dela ka j corfino kdo cahteva bres nadaljnld ; prafianj.
JOHN WKNZEL.
' t«17 EMt CSnd SL. Clevelmai. Okla
i -
EDINI SLOVENSKI SALOON j
v Duluth, Minu.	%
Rojakom Slovencem naznanjam ! f da se nahaja moj SALOON pol; P bloka od Union postaje na desni! | strani W. Michigan St. štev. 413. ^
Za obilen poset se priporočam. ! i JOS. SOHARABON. \$
-i%
Slovensko-Amerikanski \
KOLEDAR!
ZA LETO 1916 J
Cena mu je	j ^
3Sc. s
Dobi se pri:	>
SLOVENIC PUBLISHING j
COLIPANY, 82 Cortlandt St., New York. \ U zalogi ga imajo tudi; j nekateri naši zastopniki: j j Frank Sakser podružnica' \ 6104 St. Clair Ave., Cleve-j \ land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942' \ St. Clair Ave. Cleveland, O. j t Ft. Lesko vie, Box 44, —j j Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut; i j St.; Conemaugh, Pa. i L. Balant, 112 Sterling! ! Ave., Barberton, Ohio. j f | M. Ogrin, 12 - 10th St., N.i' j Chicago, 111.
i H. Svetlin, 1016 St. Clair \ Ave., Sheboygan, Wis. \ Alois Rudman, 737 Hoi i ; mes Ave., Indianapolis, Ind i j M. Klarieh, 832 E. Ohio j ; St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in j \ j več drugih naših zastopni- ! kov po drugih naselbinah. , j Fr. Cherne, 9534 Ewing s Ave., So. Chicago, 111.	j
NAZNANILO.
j lici;'kom v Milwaukee, Wis., in
' okoliei naznanjam, da nem odpr'i novo;:rejeno
TRGOVINO na 312 National Avenue,
kjer prodajam vsakovrstna mož-' k a. ženska in otrorja obuvala po najnižji eeui. Zajedno pa tudi
; popravljam stare čevlje. Za obl-;
. l^n obisk se rojakom toplo pripo- • ■ roi'am.
ilartin Jug. • 312 Xational Ave.. Milwaukee, i .j (18.21.23—12)	Wis.!
i *
posestvo, ki ima tako važno lego v roke nemške našel.i ovalne komisije !
J^e bolj pa, kot poljska javnost in poljski narodni krogi, so bili > to novico prizadeti delavci in najemniki. ki so sln/.iii kruh na Šlot vini. Nedaleč od graščine se je raztezala cela vrsta delavskih koč, ki so bile lastnina velepose-stva. V njih so stanovali graščinski delavci s svojimi rodbinami. Oče je služil celo leto v hlevu pri živini ali nri konjih ter je dobival za io prosto stanovanje, skromno olas-o v denarju in nekaj pribolj-ska v živilih, predvsem žita in krompirja. Njegova žena je skrbela za dom in za otroke ter kravieo. kadar je liilo |ta ^ eč del-t in ji j'* preostajalo časa. je hodila tudi ona v graščino na delo, za kar je dobivala posebej skromno nagrado. Tako se je preživljala družina skromno in pošteno. Ak.i pa pride Slot vina v roke naselbinske komisije., se bodo vse le ko<V podile in njeni prebivalci bodo morali iti za kruhom v tuji svet. Na njihovem prostoru bo nastala nemška vas s protestantsko c;-r-kvijo, nemško šolo in nemškimi krčmami. Tuji ljudje bodo tu gospodarili po tujem načinu in nad grobovi očetov se bo razlegal glas tuje govorice, otroci bodo naj
iskali kruha po t njem svetu in ur: j
j
tujih ljudeh. Strašna je bila t;;j misel in obupen je bil pogled vi prihodu jost. Celo na j mirnejšemu J človeku i»- zakipela kri pri lej m i-j sli in v najpohlevnejšem sreu je zaplajiolal srd proti tujini zatiralcem. Česar bi ne doseglo na sio-iine časnikarskih člankov in ]>la-nieu^'-ih govorov, to j«1 dovršila, v j enem trenutku ta novica. Tndij najpreprostejši kmetski delavec.! , ki se morda ni brigal še nikdar za . ničesar drugega, kot za najnavad-nejše in najnujnejše potrebe svojega življenja, njegova žena. ki i doslej ni skrbela za drugega kot » za otroke in za kravo, in dete. ki » je komaj pričelo odraščati, vsi s'» • se naenkrat zavedli, da so člani
-	poljskega naroda, kateremu grozi i velika nevarnost ia katerega mo-
-	raju braniti z vsemi .silami. Poleg t narodne zavesti jih je pa pr ■-šinila
-	mogočna zavedna skupnost. Vsa-. kdo je izprevideJ. il.i se nahaja
-	eela okolica v isti nevarnosti ka-
-	kor on in ni bilo treba velikega . razuma, da je lahko sklenil. I t
-	pride podobna nevarnost kmalu 1 tudi nad druge vasi. kjer doslej ^ še mimo in nemoteno žive 1*0-i Ijaki.
s	(Dalje prihodnjič.)
posrednibv ixi kupovati iz p drugih ali cel iz tretjih rok. Se j v veda naraščaš tem cena primer- n no. prvj p^ostnik zahteva pretirano visok«: cene. prekupci po- ii zr<> zopet sit o veliko, potem je t Tieba posest* parcelirati in ure- j ^'-ti. da je r i pravno za nemške -nasf-lnike. N ta način narastejo j stro-iki tako isoko. da sploh pre- k segaj0 vse pjme.	s
Samo a bi bilo vsaj neko- s liku sorazmoio s koristmi, katc C
ima nemtt'o od naseljevanja, ž dodal je Lavrat. — Predvsem bi z rad. op<oril, da skrb ne je iz- p birate nem še priseljence. Moje š uredništvo - vedno čez nje pri- b '."Aiijr- in lijub vsej prizaneslji- b v ost i imamcneprenehoina ž njimi k opravka. Ml domačim poljskim i: ljudstvom j rip riši o že kar v pr?- t ffovor, da toji "Keilerei mit ^ Taii£vergniigpT' redno na. pro- n gramu vsaktja žegnan j a nemških d lu seljencev. Nikdar ne jemljite F vsake sodrgjna svoje naselbine, s — Velikoiie moremo izbirali, p anipak jemal moramo, kar dobi- n mo. Po že ,41a skrbela, da bodo -otroci redneji od starišev. Mi ni- i nia .ao veliki ljudskega materija- 1 !a na izbiro^a naše naseljevanje. 1 ' Katoličanovpe moremo jemati, s j ker bi se krilu preveč sprijaznili u z domačim .poljskim katoliškim t j prebivalstvi. Prišli bi pod vpliv i domače polke duhovščine, zaha- t jali v kato^io cerkev in seveda r ' nli k polji i pridigi ter tako bi i naenkrat, -^i v središču poljske-lm življenj in slednjič podlegli s popoljščenj Sprejemati moramo ? torej izkljvi" samo protestante, c Pa tudi iuU nimamo veliko iz- i bivati. V vpadnih nemških po- r krajinah j« večji zaslužek in so t ugodnejše ;dtunie razmere. N:- i kdo ne ho opustil svojega kraja, 1 kjer lahko Vijde dober zaslužek i in ima \ se.-cultrirne razmere, na i katere je jilrajen, ako ni iz ka ; koi'snihk oli vzrok o v prisiljen, da ( >..- izseli, aipn ako ne dobi toliko ; podpore, ii je njegovo gmotno , stanje na T& naselbini veliko n- i godnejše, Uleor je bilo v domo- ] vini. Mi |>ramo torej kupovati posestva zfO^rromno pretirane ec- : j ne, pareS anje na> stane zopet : silno veli], potem moramo postaviti lilbiue, sezidati hiše, protesianf-0 cerkev, nemško Šolo, naredupripravna pota in postaviti cel nekaj nemških krčem. Vse to m'iino prepustiti nemškim pre tjenikom malo da ne '! zastonj ii i It še na naše stroške i prepeljati -eni. Na ta način ni mogoč'-, i bi imeli naseljevanje
>	poceni. 8i r s« bo pa še kmalu - ustavilo sto.
— Kaj 11 Slot v i na 7 Ali stoji', c
*	že v d"i:<r*fru z Ostresovskim l
_ Sani'-posreduje. Vendar je
*	stvar /" jjdikor toliko gotova
: Samo ladPIpii še. nismo i»ogo-dili. o- ri/vski -zahteva pretira-j no vel koliaš posrednik je nek 1; poljski jiipz kraljestva po imenu
L >;nžinsk! f 1 -— Sam jgb-jte, da se ne razve ' med ljudem. Nastal bi tak vihar. da b iCii ustrašil posrednike. ' ali p'CKla4a, ali pa-bi vam Po-
*	Ij^i prenosom kupili posestvo za v sjo
_ P,ocli brez skrbi. Mi delamo previa® in smo na take reči
l- že na vaje*
] * * *
Novica <la je Slotvma v pro-da ji. se j.»znesla kot blisk daleč >• naokrog, rivno mnenje, ki se je za nekaj ini pomirilo, se je pri-čelo vzbi#i nanovo. Javnost se je pričel|š»"mati za novega kup-i. ca Lom nekega in preiskavati >- njegovo >reteklost ter narodno o prepričaj«. Že njegovo ime j«1 i- bilo nekn sumljivo. Lomža je
>	gubernij.nl mesto v poljskem o kraljestva|n osebna imeua, vzeta
nd večjilSiest, dLše vedno po ju-a dov^kemAdu. 1-me Lomžinski je e bilo vsa Snu človeku v okraju o popolnorC-neznano. Pričela so se u poizvedotja nadalje, ki so bila radi vei:# odleglosti kraju težavna in»mudna. Slednjič je pa ri prišlo sjjlbčilo od neke z razme-j J rami in tebami v l^omii dobro znane ofbe, da je Edvard Lom-o žinski n%j»<i» ki je pred nekaj 3-1 leti prišijb Rusije v Loinžo in se imenuje Pravzaprav ^mul Jajte-
iejles. I
lij S temjr bil sum. da prehaja lj S!otvinaS> rokah posrednikov v roke na jevalne komisije, več 3- kot upri čeu in nastalo je \*pra->-'sanje, k ^ temu odpomoči. e.j S stv o se je začela pečati ti najširša avnost. in najmerodaj-o nejše pc ke osebe, ki so stale na a, čelu nai? negii gibanja. Niti ped i ia ]K)ljske ml je Nemcem, to geslo io je odmt lo že celo vrsto let po Ji vseh pq ikib zemljah, ki se na-
>	hajajo f i prusko vlado. Sedaj a- naj pa Jbnkrat preide tako lepo
v , .. v.itT'W r se je ponašal s svojim pov^ , (
Brl je rojen nekje na "d^;1
i sin revnih in pristno potfcs n 'f :N ....	, j T-sto r
, j r;<ev. sel je se /a mladega T .
po zaslužku, prihranil si j ,je 31 , i - , •	• i,- po- /
denarja. -> katerim se je - " r
,.	-v- . vga i
tem raznih podjetij.	..v.
miKte/a ni bilo na njegovi ^ '
ni niti sedaj, niti v pre'.su/ 1
j Šepetalo se je samo, da je -ra>no
navezan na denar in da
ni posebno izbirčen v sr ^ '}'
"Iz narodnega stališča bi tJ&rejP?;J* J
-ka jam ost ne mogla imeti 1
^ar proti temu. ako kupa K-nUa '
] slot vino.
i Vendar se je začela zd - ^ ,'stvar nekaterim okoličanom Ijiva. Čudno je bilo. čemu k'f'uV Kačura posestvo. Zase je j potreboval in dohodkov primerili ih ceni mu ne bo dajalo. 3lora ! torej imeti pred očmi kake speku-j lacije. Čudno je bilo pa tudi, s ei i gavim denarjem bo plačal pose-j stvo. Sam težko da bi si Že pridobil toliko premoženja, ako bi pa ! tudi imel sani denarja dovolj, da I plača celo posestvo, vendar nika I kor ni verjetno, da bi hotel celo i svoje premoženje vložiti v tako j negotovo stvar.
Tako se je v najkrajšem času prerežetalo celo življenje in vse! razmere Kač ure. Dovolj je bilo. J da so ga ljudje videli nekaj krat i j v družbi Ostrešovskega, čega.r po-t sev* v<> je bilo zagroženo, da se je pozornost neštetih oči obrnila nanj in so pri/ele iti tajne niti po celem kraju iii šo dalje čez. Slednjič je bil na podlagi poizvedovanj in osebne ^a vtisa, katerega je nar. dii Kačura, storjen sklep: On kupuje posestvo za koga drugega! Toda za koga? Za naselbinsko komisije! Nemogoče! Kako bi se Poljak tako daleč spozabil?
Slednjič je povedal h ■ vem kdo:
Kač>ra kupuje posest \v -7a rie-k. a« Lomzinskega.
Toda k<lo j h ta I>ouiži>ki? Na to vprašanje ni vca- začetkom nikdo odgovora. If-iagouia se je pa. tudi to nekaj $ jasni io. Zvedelo se je, <la je Edvt i Lomžinski rodom iz kraljest* in po' narodnosti Poljak ter .ial boor'it človek.
S 1e:i; j.- bilo javno ni; lje za
nekaj ca-a pomirjeno.
* * *
K Land rat u Standing -ju j« ' prišel od nax'lievnliu; »misije; Wetzer in pričel s^^ je m« njima
•	razgovor.
1 — Meni se /,di, da nas« ;eva!no delo v«.- prepočasi napre i je. — je rekel "Wetzer. — Zlast v zad ' njem času je nakupavat * zeiu-1 ljišč skoraj popolnoma zi palo. 1 — Meni se pa zdi, da ie nase-Ijevalno delu pn^sneto <1 igo. ]'■-1 odvrnil Staudinger.
—	Zadeva, ki je take ažnosti obstanek nemške drž ve, ni
; nikdar predraga. Nemštv se ino-1 ra primerno okrepiti v zhoduih pokrajinah, od tega je odvisen " obstanek cele države. ' — Nemštvo se mora ok-epiti, o 1 tem ni dvoma. Mislim .ir.ro. da je 1 naseljevalno delo jako Irago v J primeri z uspehi, kateri rino <^o-
>	— Treba je samo, da tas bo u
" radništvo po močeh podpiralo pri " našem prizadevanju in :>rimeren lspeh ne bo izostal.
—	Mi bomo že storili sv d je. ; Xad dobro voljo uradn:-tva go
1 ovo ne morete dvomiti.
—	Nad +lobro voljo gotovo ne. To^la treba je tudi temu prinu-r-
1 e odločnosti in brezobzirnosti. " N'ohena prizanesljivost in mehko--.renost ni tu na mestu. Z'asti ko ' >o treba pristopiti k prisilni raz-' last it vi poljskih zemljišč, bo mo-
•	ralo uradništvo nastopati z vse y ivzobzirnostjo.
' — Vendar pa jiuz menim, da 1 raj bo prisilna razlastitev zadnje 3 sredstvo, ker to jo kolikor toliko 1 ( vorezen nož. m nevaren tudi nam ' s i mini. Najprej morate gledath
•	. ;i izhajate brez razlastitve.
—	Dolgo to ne pojde. Poljski
>	i i rod u i v.-č, kar je bil nekdaj, i naš veliki Bismarck se je ne-
-	koliko zmotil, ko je menil, da bo ' mogoče z nekaj sto milijoni po-
-	kupiti vso poljsko zemljo. Kmet v krčevito drži svoje grude in je
i; lie proda za. noben denar. Tudi
•	<•-ajščaki postajajo vedno bolj .j trdi. Staro, lahkomišljeno življe
-	nje poljske žlahte izginja, go-spod jo se. drže bolj doma in gospodarijo. Vedno bolj redko je da bi postal kdo prisiljen prodati
i svoje posestvo. Kdor bi pa rad tc ' storil, se boji ogorčenja ljudstva.
kajti narodna agitacija postaja ■ vedno silnejsa in prevzema ved ne 1 Sir je kroge. Naravnost iz p r vili rok ni več mogoče kupiti niti ko-šeeka poljske zemlje. Tskati mora-
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P.
w_________________J
Hitro sva se oblekla in sklenila pobegniti skozi zadnja vrata. —
Tedaj je pa tudi na naša vrata nekaj potrkalo.
—	Odprite!
Nama ni kazalo drugega, kakor odpreti.
Vstopil je infanterijski častnik v spremstvu narednika, ki je držal v rokah svetilko. Oba sta bila do kože mokra. Mi dva sva biia vesela, videč, da sta Francoza.
—	Odkod prihajata ? — naju je vprašai častnik.
•-- Iz Le Mont Saint -lean, gospod poročnik — sem odvrni). --- Kateremu polku pripadata?
—	Šestemu infanterijskemu polku.
-- Kateremu bataljonu"	_
—	Tretjemu.	v* Buehe. bled kakor mrtvec. n.< spregovoril nomene besede. — Častnik je gledal najine puške, t orni stre, uniformo in rekel slednjič:
—	Vidva sta dezerterja.	4
—	Xe. gospod poročnik, nisva dezertirala. Iz Le Mont Saint Jeana ^va odšla ob osmih zjutraj.
—	Stopimo v spodnji prostor, tam se bo izkazalo. Narednik je šel naprej, za njim midva, za nama pa častnik.
V gostilni ie bilo polno častnikov 14. lovskega polka. Major -4. bataljona in šestega polka je korakal iz kota v kot in kadil pipo.
(Nadaljuj« m).
1 dobit« "GLA* NAHODA skotf «ttxl masses dnevno, Uvssmžl nedelj in po-•Uvnih prunikoT. "QLAS NABODA" Izhaja dnevno na les tih straneh, tako, da dobile tedensko 36 strani berila, r mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ itirik msstcik "GLAS NABODA" donate dnevno poročila a bojišča In rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ti OGQi — Te številka jasno govori, da je list salo rasiirjen. 7k% osobje Usta Je organizirano in spada v strokovne anlje.
NAZN lNILO.
Cenjenim nar čnikom v Penn-sylvaniji sporočimo, da jih bo v kratkem obiskal feaa potovalni ea-stopnik	'
^^____ ;
GLAS NAHODA. 21 DEOTTVnVRA. 1015
r —= —m .. .. —lut^jL...«^
Veliki vojni atlas
vojslrojočih se evropskih držav in pa \ohni\-8kih posestev vseh yeiesfl
Obsega 1 1 rsznih zemlfevidoe
na 20tih itraneh in vsaka stran je 10i/2 pri 13 V? palea velika
Cena p&ido 25 centov.
Manjši vojni atlas
Oblega davet raznih
na 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev
Cena samo IS centc?.
Vsi eemljfevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak iahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N Y
ZASTONJ
^deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
y T% POSEBNI KUPOM Js vreden deset (19) (jEEr KASSAH CIGARETNIH KUPONOV »ko s > slSi t* predloži skupno s devetdesetimi (90) ali r+b r*» j Mfi aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kaki m> 'HI ^ HAfiSAli P KEMIJSKIH POSTAJ ali fri
THB AMERICAN TOBACCO CO, ?HalMi De»i (M Bpoomf St. New Y«rk. E. I /{
'll^Svv	Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. I—361 Cena 15 centov.
EadeJ je natančen popis koliko obsega kake driavs. koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. 1 d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je. 15 centov.
Pri oas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije. Francije, Belici ie in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite aai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	Ne* York, N V
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati ta«kdevna potrdila.
Sedaj se mudi * Little Falls. N. Y. in okolici.
Upravništvo j'Glas Naroda"
Prosti nasWt in informacije priseljencem.
"The Bureau of tndustrien and Immigration" sal državo New York varuje in poftaga priseljencem, ki so bili oslAarjeni, oropa ni ali s katerimi si je Blabo rav
Brezplačno se daš- nasvete priseljencem, kateri a bili oslepar-jeni od banki- -'ev, livetnikov, trgovcev z zemljišči prodajalcev parobrodnih listkov spremljevalcev, kažipotov in plsestnikov go-
Daje se informacEe v natarali-zacijskih zadevah: lako: postati državljan, kjer se Ezlasiti za državljanske listine. 1
Sorodniki naj bi M sestali s priseljenci na Ellis iBandu ali pri Barge Office. - I
DKŽ A VNX DE3 A.VSKI
departs|:xt
(State DepartmeJ 0f Labor) BUREAU OP nf^uSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu NA- Yorku: 26 East 2yth St., odpr«,-saki dan od 9. ure zjutraj do 3 popoldne in v sredo zvečer od 8jo 10. ure.
rim Mint
Najboij a-	^ J^taS^"
iDein« m« /v i^E9MREM£\
zllo za Jen-	•
■ke In moške .Jt-JEr* ^isJ©?®®!* \
lau. kakor tu-Vt*^ J ftff^lMB« di za moške '.-t tfJŠ}' Of ^HSB f brke In brado.	"faM ji VgEP i
Ako m rabi to j	aMp /
mazilo. trm- 1 * 1 _ A- » JflRB^-' ■tejo t 6 te-j-
dnih krasni, ^-■rjm&Jmj^^Mj^^f
tro»ti in dolgi
Iaaje. kakor
tudi moškim	'.^^^^HrajOv'
krasne brke In z1^ ■'tf^Bf^H^EjF^fc; . brada in nebo-
do odpadali t» ~ -»■	—_
ne oaiveli. Revmatizam. ko« ti t flh tikanje « rokah, nofrab in križu r 8 dneh pflfcoms ozdra-rlm. ran«, opekliru, bale. ture. krai> ft) grinte, pote« ' nos«, kurje oči. bradavice. ooHce t p*r dneh
poi>o!nom£ odstranim. Kdor hiodB zdravila bres ; nip.hu rabil, mu jamčim sa $£'■ fialte takoj po eaolk in knjtilco. onfiljem u«tj<
JAKOB WAI IČ,
1S#2 E. «4th 8t_	Glevelmnd. n.
MODERNO UREJENA
JTISKARM GLAS NAROM
VSAKOVRSTNE TISKOVIN« 5555 —IZVRŠUJE PO NIZKIH	'
CENAH. • «> » •
• * DELO OKUSNO • • * • ■ t
IZVRŠUJE PREVOD* V DRUGE JEZIKE
* • w ■
UNUSKO ORGANIZIRANA
v * "sr m
POSEBNOST SO!
DRUŠTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLETI CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA t
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravil« plast«l]L alnjajd la SrSaTalU • fcrnjld Btttl BL
"Doli z orodjem V9
L•» Nfkal^evU TaliUJ Js »Isel: Knjleo m ■ vallkla miti-
te» prebral In ? njej najel veliko koristnega. Ta kejlga asi« rpllva na Človeka In obsega nebroj lepih miall....
Friderik »L Bodenatedt: Odkar Je nmrla	Btsel al
Silo na avetu tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeya.
Fraf. Ar. A. l>o4el: "DoU a orožjem je pravo ogledalo aedas^S-
ca ha Ko 6ovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti. As N bližajo človeštvu holJSl časi. Krackomaio: aelo dobra knjiga.
Dr. La*. Jakobavaki: To knjigo bi človek najrajfl« poljubil. | ; V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebraL
fit« J p raki pisatelj Peter Roaenn »Ue: Sedel mm ▼ aekoa Kcado pri Krleglach tn aem bral knjigo • naslovom "Doli ■ oroS- j t Jem!" Prebiral sem Jo dva dneve neprenehoma In sedaj labk« reSem, da sta ta dva dneva uekaj poaebcega v mojem življenja. Ko sea Jo prebral, sem saielel. da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne Jeslke, de bi Jo imela vsake knjigarna, da bo Je tudi ▼ •olab ae imelo msnjkmtL Na sveta so drnSbe, ki raaBirjajo Brst« j Pismo. Ail SI s« a* mogla satu o v) ti droibs, Id hi raMirjala l« teJlceT
m—i1C ■eiil Mitji najbolj otarUlva Miga, Bar sSm &M [ Iflaj feral--
a N earns— Hofort — To Je nejboljia knjiga, kar sa life vel | lall ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
H—s Land (na shodn, katerega je imel leta 18B0 v Berlina}S Ko test davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-sudtl. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apootolje, ki bi m SbJ« kriSemsvet in nčlll vse narode....
Flnentei minister Dnnajewsld je rekel t nekem svojem govora v poslanski abornlci: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta	Berta |L Buttnerjeva. Prosim'Vas, posvetite par nr temu delo. Waii^i) •e Si se fee nlkdo voi navduševal se vojno, is bo prebral u knjigo* ODI A N CENTOV.
aerofejta le esfi
Slovenic Publishing Co.,
! Cortlandt Stmt, Hew York City, V. Y.
i_i
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ t
Zanesjivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Dtlobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedrsanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta« da potrebujejo pAjatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Tcij ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom in znanci v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.!
fiank sakser
82 Coi landt Street,	New York, N. Y.
614 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje).
I -litvil.: sT.i -e j»r»'il staro zapuščeno krnerko hišo. tJri vratih sva zaklicala: — Ali ni nikoprar »loma? 1'iik'a «»va - puškinimi kopiti ob stene in vrata, pa »--1 ni nobeden i. Silno jezna >va postale, ko sva opazila prihajati po poti sem pt ' .i i «..	Nehote sva pomislila sama pri st*bi: Sr<laj na-
ma bo«lo pa ti sm^ili kruh. š<« teli je bilo treba.
Slf.injie s.- .»<• prikazala pri vratih stara ženska, ki je imela v naročju otroka.
Moj H<»'_r. uMiiiiit«- >•* naju ! — sva zaprosila skoraj oba naenkrat.
N ;r *><■ n.- Inijt«*. niwa divjaka. —• Saj vama ne bova ničesar
hudega storihi .
S:. - k; v. je obrisala /. velo roko čelo in o«lvrnila : — Xieesar več 'i iin	- i ini vzeli. . . O moj Hojr. moj Bog-, prav vse. . . .
< • ». ! ■ v,-iii rekt ! Bueheju — j.* pa najboljše. <1;i sama
!';• . -k..i,. v-, sobe. šr i-.-lo hlev. pa nisva ničesar našla. — Vse jo bilo op ust o še no iu razbito.
Km "^va /. hotela stopiti na e< >to, s\a opazila za vrati n*-kaj belegra.
P«.jrl» .'al » in n.ttančnejf in videl, da .je to potnn torba, torba, v kateri mora biti kaj.	'."•* ^BeHBB^^HE', ^H j s ■ i m i prsti s.-m j»> sne! s kliiut. — Torba je bila preuej težka .ii v i. j je 'iin iiekolik<< pe»i- po I hleba trdega kruha, nekaj čebule in
>	. ..ffš. : s.-.ib.. Ko .je bil Huehe presekal kruh s sab-
' Ni mi si-.««! a j treba opisovati, kako nam je šlo
Seduj !»a naprej je rekel Buehe. / .;i-sih- sva zaslišala upirje i/. Charleroia. Najbrže so bili že f . .:. i \»!rli v iin >?o iu začeli kiiiti prebivalstvo.
Prav ; niel .!»)>,p mi j«* rekel Buehe — da si mi odsveto-B<i<.' \ ka i hi bil(» / iii.iua. Kam naj se pa sedaj obrneva? Idi z menoj — sem mu odvrnil. l\j pret. kij po! ure s\ii prišla v veliko \a> ki je bila pa ravnota-•o. op istiseiia 111 zapuščena kakor prejšnja. Za vasjo sva srečevala kmetje, ki -o -;a.ju nezaupljiv«, gledali in se nama umikali > pota. Go-w» i i.; k.- tiie! i/gledala, posebno Buehe n<\ ker je imel zavezano glavo.
okoli p<>Mite\a prišla zopet v Le t hatelet, pa tudi tam nisva ostala ker s,, i,,.- 1'riisj ši- veilno zasledovali. — Buehe je pripomnil: < mi I'i usi res n.tmi. n«- zasleilujejo nas, pa pa glavno silo armade. ■'<• -i.; bndo dobili liri njej veliko toj>ov, munieije in provianta. i i. o s,) morati misliti ljudje, pred katerimi se je še pred tremi dnevi tresht eeia Evropa.
' 'i> ' ••! j <•[ • iiint sv;: bil zoo. i v neki vasi. — l"stavila sva se j>red iiia! i , v ič: ie«. m /aprosibi vod« . Takoj so se strnili okoli naju Iju-v-lik /ačrnel m«»žakar. naju je pobavil v krčmo onstran s i. /.. . m piva je bil nama. bolj ustregel kakor če bi dal vsakemu po tisoč frankov.
\ gostilno /,. priha jala vedno več ljudi. Vse je sililo v naju z be-sed. nii: — Le jejta! Le pijta !
I 'm. vno .j«-, da si tega nisva pustila dvakrat reči.
Poeaka.it«' v.-ndar je za rohnel kovač, — da se bosta pošteno •i./ diii : •« n.-. j i < ie bo tega dovolj, kar .je na mizi. bodo pa še din-•"> prinesli.	. _
1 ,a [»i-ebivaiei kljub temu niso mirovali. Silili so v naju in to-'iiše\ali. d;: bi ne mogla oiigovarjati. tudi če bi imela vsak po deset jezikov.
t r a>i. ie bilo, da so />■ vedeli, kaj se je zgodilo pri Lignv. >ram ni«' je bilo takega poraza. — Pogledal sem Bueheja. ki me je razumel iu odgovoril:
I/dani smo bili. to .i«* vse. Izdujalei so dali sovražniku naše načrte. V naši armadi je bilo \ se polno izdajalcev.
• > t.w iA-ia.jstvu hii je prvi pripovedoval Buehe. — Kes je bilo za-vii'-a: oar r.injeneev: — Izdani smo! — kar pa seveda ni bilo res-i:iiea. —
T a j >o s. pa prič.1 i ljudje jeziti na izdajalec. — Natančno sva a. m Tai:: opisati bitko in pojasniti izdajo. Buehe je zatrjeval, da so •iii Prus, samo zategadelj prišli, ker nas je izdal maršal Grouchy. — To je b:l<» seveda malo prehudo, ker >em pa videl, da navzoči vse vrja-nej« s.-iu pritrdil, da se je re- tako zg«^dilo.
i\	biia o.is sem pojrlo«lnl. ee ni v okoliei nobenega člo-
veka ni rekel Buehe ju:
do preveč si jih pa le. — Tako dobri so bili z nama, ti si jih pa iial.vjal. - A!i m sramota za e«-lo deželo, če kdo zatrjuje, da so ined nami i/ila.jab i.	.. .
•xdi :.t r. penčiš! Ali r«-s misliš, da bi nas napadli An-Basi. •'• bi ne bili izdani . - Ne. ne. prijatelj, izdajstvo je bilo. pa hasta.
»	i"< ga!., in prepirala do osme ure zvečer, dokler nisva
i.. . i .!• nel- ,■ male vasiee. — Bila sva tako utrujena, da skoraj nog :s\.i ic. .: p:-Mnikati. K«-r sein imel denar, sva stopila v gostilno in prosila prenočišča.
i...štilnič.irjn sem jkomolil \ <.«{ nos deset frankov in mu s tem do-k i/«t! iia imam res denar. Tisti večer s.'in bit prepričan, da bom zame-' l«ii » !■» vojiiško obleko s eivilno in da bora zamenjal puško s popotno palico.
/ par mesecev nisem tako spal kakor to noč. " .is!« lnji dan nisva takoj odpotovala, ampak sva sedela pri oguji-a m kadila pipo.	<	*
I «• dobro so od poč i j* a. — je rekel Buehe — jutri bova že do-M dovolj močna zji potovanje. Kupila bova obleko in se lepo odpravila proti domu.
•v > :n s« spomnil Katarine, tete Grete in gospoda Guldena. sem odh ! \ svojo sobico in napisal pisemce, ki je obsegalo samo sledeče besede r
Hvala Bogu jaz sem r« šen. — Sedaj se vračam domov! — Tiso-" pozdravov vsem skupaj * — Josip Bertha.
Vojak se ne sme nikdar prenagliti. Včasih sem mislil, da bom s prvim korakom dosegel popolno srečo, pa se je zgodilo ravno nasprotno.
Ko sva šla zvečer zopet spat, mi je rekel Buehe:
Kaj ne, Josip, da se nama dobro godi, Sedaj sva takorekoč sama svoja gospodarja. Nobenega človeka ne poznava, ki bi nama mogel kaj zapovedovati.
Kljub temu. da je zadela najino domovino strašna nesreča, sva bila vseeno vesela.
Zjutraj naju je prebudilo bobna nje. — Buehe je nekaj časa poslušal, potem je pa rekel: — Prusi so v vasi.
Lahko si je misliti, kako sva bila preplašena. Skoraj v istem hipu je nekaj potrkalo na vežna vrata. Slišala sva. kako je gospodar usta-jal in kako je odprl vrata.
Buehe je vstal, stopil sre.li sobe in rekel: — Branil se bom do zadnjega ' I jet i se ne daui pod nobenim pogojem. — Mislim, da si tudi ti tak«»ga mnenja.
— Seveda, Buehe, le brez skrbi bodi.
Sam sem opazil, kako se mi je tresel glas.	^