PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini mf\ »• Abb. postale 1 gruppo “ l U IlT Leto XXVI. Št. 113 (7607) TRST, petek, 15. maja 1970 VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Dokončno odobren pomemben zakon o «statutu delavcev» V senatu obravnava vladnega stališča o izraelskem napadu na Libanon RIM, 14. — Poslanska zbornica je danes odobrila zakon o Oatutu delavcev, katerega je že preje odobril senat, tako da bo postal Zakon veljaven, čim bo objavljen v uradnem listu. Za statut je glasovalo ‘17 poslancev, 10 proti, 125 pa se jih je vzdržalo. glasovalnimi izjavami je------------------- Med Ballardini za PSI ugotovil, da gre *a pobudo, ki jo je pričel pokojni •ocialistični minister Brodolini. Za aocialproletarce je Alini dejal, da *® bodo vzdržali, ker gre za ukrep, "j Po njihovem ne prinaša pomemb-fih novosti. Tudi komunisti so se Pti glasovanju vzdržali, kar je obrazložil Pajetta, da gre samo za “»Ini in nepopolni uspeh delavcev. Jodi misovci so se vzdržali, in to jz skrbi ustavnopravnega značaja, aer je po njih mnenju treba z zakonom urediti vprašanje stavk. Za Pa so glasovale vse vladne skupine P) tudi liberalci, za katere je Puc-J* dejal, da gre za stvar, ki je bila ‘e dolgo v programu PLI. Danes je ob zaključku razprave 0 statutu delavcev govoril minister za delo Donat Cattin, ki je obžaloval, da se je med razpravo ® tako pomembnemu vprašanju že Oitilo predvolilno vzdušje. Minister le nato dejal, da gre za zakon ki nost določenega dela delodajalcev, ki žive še vedno v zastarelem ozračju. Upanje pa s strani delavcev, čeprav glede določenih vprašanj preveliko, saj si ne smemo delati utvar. V stvarnem okviru pa je treba priznati, da ima zakon pomemben značaj zaščite sindikalnih svoboščin v podjetjih. Donat Cattin je nato obrazložil osnovne značilnosti tega zakona ter tudi priznanje, da je zakon omejen zlasti glede vprašanja zaposli vanj. Minister je kritiziral zadnji govor predsednika Intersinda, kjer je bilo omenjeno spoštovanje zakonov v zvezi s stavkami in kar je Donat Cattin povezal s prisotnostjo predstavnikov Confindustrie na skupščini Intersinda, do česar je prišlo prvikrat po številnih letih. Poslanska zbornica bo prihodnji teden zaključila razpravo o referendumu in o amnestiji in pričakujejo, da bodo odobrili oba za- te vzbudil mnogo upanj in bojaz-1 kona pred prekinitvijo zasedanj v ni- Pri bojaznih gre za zaskrbijo-1 zvezi z bližnjimi volitvami. lil*iiMiiiiiiiiiiaiiIlligiiiiitiiiliiiiiiiiiaiiiiiiiiiin«i»iiiitiiiiiiiiiiiiiii*iaiiiiiiiiiii*i>i>iiiiii**i||l,lliaallf l,flIlllllia> PO SESTANKU TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN UIL Stališče sindikatov o razgovorih z vlado Velik pomen enotnosti sindikalnih stališč in oprezna ocena vladine dobre volje RIM, 14. — Danes se je ob 16. pričelo skupno zasedanje taj-"fotev CGIL, CISL in UIL, katera so ob 18.45 prekinili, nato pa Se. je zasedanje nadaljevalo ob 20. Po sestanku, na katerem so Preučili rezultate včerajšnjega razgovora z vlado, so izdali nasledke uradno sporočilo: Tri sindikalne konfederacije so s*upno ugotovile, da se je vlada Uvedla bistvene vrednosti enotnih ?'udikalnih stališč, ki odgovarjajo interesom dežele in delavcev, ter le zato pokazala na splošno dobro v°ijo. To je treba oceniti kot prvi Peniemben rezultat delavske borbe, P® čeprav je potem vlada še vedno govorila na splošno in torej nezaupljivo glede takojšnjih zahtev, , so tesno povezane z bistvenimi stališči sindikatov, plr navedenih razlogov so CGIL, “tSL in UIL mnenja, da mora sestanek, do katerega bo prišlo 19-maja, biti odločilen, da bodo lahko sindikalne organizacije sprejele Sončno mnenje in da bodo lahko ganile stvarn opolitično voljo vlade glade predloženih zahtev. Zato pa Potrebno, da se nadaljuje stal-n°st sindikalnih naporov in boja. Skupno poročilo zaključuje, da mo-*a7o sindikalne organizacije pod-.rocij in kategorij v prihodnjih dneh i?.v®sti že dogovorjen program stavk v četrtek 21. maja pa sklicujejo ?*upščine na vseh delovnih mestih, Jer bodo sporočili stališča sindika-J°v o rezultatu razgovora z vlado t®r predloge za nadaljevanje akcije v skladu z nastalim položajem. dutri se bo v palači Chigi sestala vfada s predstavniki Confcommer-Confindustrie in Intersinda. .Danes je bila 24-urna stavka v Peški pokrajini in so bile Benetke Praktično paralizirane. 24-urna stav-Ka je bila tud! v Padovi. Nov odbor v Trentu in Palermu TRENTO, 14. — Deželni svet frenttno - ’ gornje Poadižje Je da-j** izvolil nov odbor, v katerem ^delujejo svetovalci KD in Volks-JJarteri. Deželnemu odboru predse-demokristjan Grigolli, sestav-pa ga štirje odborniki KD in 4 °dbonvika Volksparted. * Palermu je skupščina lzglaso-zaupnico levo-sredinskemu od-za katerega Je glasovalo 49, ”1*1 pa 29 svetovalcev. Obletnica ^savskega pakta Moskva, i4. — Ob današnji 15. “oletnici podpisa varšavskega pakta ’° izšli uvodniki v glasilu Rdeče rj^ade »Krasnaja zvezda, in v pravdi,, v katerih se širi pristojni Varšavskega pakta praktično a ves svet, ali točneje tudi glede r®iosov med Sovjetsko zvezo m Ki-Do nečesa podobnega je že . «1° pri podpisu pogodbe o prija-rvstvu med SZ in češkoslovaško f ®° prav tako uporabili globalno 4 rrnulo vojaškega sodelovanja. Člen I^kta pa izrecno omejuje nje v° omejitev na RVrnnn. tea» je objavilo ob tej priložnosti uvodnik, v katerem podčrtujejo, da lahko romunski armadi ukazujejo samo nacionalni organizmi, partija in vlada. Romunija bo spoštovala svoje obveznosti, ki izhajajo od varšavskega pakta, vendar pa morajo pri tem temeljiti odnosi na enakopravnosti, medsebojnemu zaupanju in spoštovanju suverenosti vsake države. V senatu je komisija za sodstvo odobrila na posvetovalnem zasedanju besedilo zakonskega predloga Fortuna - Baslini o razvezi zakona in to v istem besedilu, kot ga je že odobrila poslanska zbornica. Senat je danes zaključil razpravo o členih zakona o deželnih financah in so se pričele glasovalne izjave, ki se bodo končale jutri dopoldne, ko bo sledilo glasovanje in ko bo dokončno sprejet zakon o finansiranju dežel. Podtajnik za zunanje zadeve Sa-lizzoni je danes odgovoril na vprašanja levice o italijanskem stališču v zvezi z izraelskim napadom na Libanon. Podtajnik je govoril, da se izraelska akcija opravičuje, češ da gre za povračilo proti napadom na gverilce, da pa je Italija zaskrbljena, ker tovrstna dejstva predstavljajo nevarnost za mir, za celovitost in za obstoj Libanona ter zaostrujejo napetost na Srednjem vzhodu. Italijanska vlada je odločno izjavila, da je proti uporabi sile, s katere koli strani in je v tem duhu tudi pozdravila resolucijo OZN. Glede praktičnih predlogov pa je podtajnik omenil predlog Italije pri štirih vladah članicah varnostnega sveta, da bi zamrznili vse vojaške dobave obema stranema. Kasneje so ta predlog izpopolnili, da naj bi izvedli nadzorstvo na omejenih dobavah težkega orožja in najbolj zapletenega orožja. Podtajnik je nato tudi omenil italijanske napore v okviru OZN, da bi se rešilo vprašanje libanonske meje. Za KPI je sen. Fabrini dejal, da podtajnik ni jasno obdolžil napadalce in mednarodne kroge, ki so sokrivi. Nekatere pobude vlade so nedvomno zanimive, vendar pa bodo lahko pozitivne samo v primeru, ko se bo Italija otresla podložni-štva ZDA. Sen. Banfi za PSI pa je dejal, da so pomembne že sprejete in predvidene pobude italijanske vlade, vendar je treba voditi širšo politiko ,ki naj prispeva, da bodo zainteresirane vlade in med njimi predvsem izraelska, spremenila svoja stališča. V komisiji za proračun poslanske zbornice so na zakonodajnem zasedanju odobrili zvišanje honorarja predsednikom volišč pri kakršnih koli volitvah od 9.000 na 20 tisoč lir, tajniku in skrutinatorjem pa od 6.000 na 15.000 lir. Kolikor pa se istočasno vrše več kot ene volitve, pa se honorar zviša na 25 oziroma 20.000 lir. Zakonski predlog mora sedaj odobriti še senat. NEW YORK, 14. — Generalni tajnik U Tant je danes izdal proglas, da bi se ustanovil svetovni organizem, ki bi preučeval vprašanja onesnaženja voda, zraka in skratka rušenja prirodnega ravno- težja, ki resno ogroža človeštvo. U Tant je govoril na univerzi v Teksasu in je dejal, da so ta vprašanja že pred časom prešla okvire suverenosti držav in da postaja nujno, da se vse države združijo proti skupni nevarnosti. Zato je treba ustvariti ustanovo, ki bo uživala podporo vseh vlad in ki bo skrbela za varstvo prirode in o-kolja. Danes v Parizu konferenca evropskih komunističnih partij PARIZ, 14. — Jutri dopoldne se bo pričela na sedežu županstva v Ivryju v predmestju Pariza konferen-ca zapedno-evropskih komunističnih partij, do katere je prišlo na pobudo italijanske in francoske partije. Kot smo že poročali, bo konferenca obravnavala solidarnost z ljudstvi Iodokane, ki se bori proti ameriški agresiji. Italijanska delegacija, kd jo vodi namestnik tajnika Beriinguer, je prispela v Francijo danes popoldne. BELA HIŠA VEDNO BOLJ OSAMLJENA Spor med Nizonom in senatom zaradi oborožene intervencije v Kambodži V Parizu je bila včeraj 66. seja pogajanj za Vietnam - Vojaški položaj v Kambodži Kamboško ljudstvo je moralo v zadnjih tednih na lastni koži preizkusiti metode, ki jih Američani in njihovi služabniki že leta uvajajo v Vietnamu. Na sliki: ameriški in sajgonski vojak «zaslišujeta» vietnamskega mladeniča, o katerem sumijo, da je sodeloval s partizani WASHINGTON, 14. — Ameriški senat nadaljuje razpravo o vlogi ZDA na azijskem Jugovzhodu ter o spreminjevalnem predlogu dveh senatorjev za omejitev ameriških obveznosti v Indokinii. Demokratični senator Frank Ghurch in njegov republikanski kolega Sherman Cooper sta predložila senatu odobritev ukrepa, ki prepoveduje nakazanje finančnih sredstev za vzdrževanje ameriških čet v Kambodži ter določa močne omejitve ameriške letalske in druge dejavnosti v tej državi. Senator Church je dejal, da nudi ta predlog kongresu »zgodovinsko priložnost za določitev meja ameriške intervencije v Indoki-ni» ter da je zakonodajna pobuda potrebna bodisi za preprečitev razširitve ameriškega posega v Kambodži kot tudi za onemogočenje morebitnega programa dobavljanja vojaške pomoči novemu kamboške-mu režimu. Pobudo Ohurcha in Ooaperja je podprl voditelj demokratične skupine v senatu Mike Mansfleid, ki je dejal, da bodo ZDA še vedno vpletene v spor v Kambodži, če bodo sajgonske čete ostale v tej državi tudi po umiku ameriških enot. Mansfleid je izrazil svojo zaSkrb- RAZPRAVA V VARNOSTNEM SVETU O BLIŽNJEM VZHODU V Izraelu niso zadovoljni z izidom «kazenske ekspedicije proti Libanonu Podpredsednik izraelske vlade girozi z novimi napadi Gverilci «AI Fatah» ne bodo zapustili Libanona TEL AVIV.14. — V Izraelu ne govorijo več o predvčerajšnji »očiščevalni akciji« na obronkih hriba Hebron v Libanonu, marveč o »kazenski ekspediciji proti Libanoncem, ki dajejo zatočišče palestinskim gverilcem. Podpredsednik izraelske vlade Ygal Alon je danes v neki izraelski vasi na libanonski meji izjavil, da to ni bila zadnja akcija proti Libanonu. Čeprav je izraelski zunanji minister Aba Eban v Kanadi, kjer je na uradnem obisku, na tiskovni konferenci pojasnil, da so izraelske enote vdrle v Libanon, da uniče gverilce «AI Fatah« in da je operacija uspela, vendar izraelski listi danes niso tega mnenja. Prevsem napadajo vlado, da je že nekaj dni pred vdorom dejansko opozorila organizacijo »Al Fatah« na napad in da zato ne more presenetiti dejstvo, da se je večina gverilcev umaknila z napadenega področja pred prihodom izraelskih čet. Glasilo verske stranke »Hamodija« pa piše, da bi morali Izraelci ostati v Libanonu in se ne bi smeli umakniti. List ugotavlja, da so gverilci takoj po vrnitvi izraelskih enot na izhodiščne ŽENEVA, 14. — Na skupščini svetovne zdravstvene organizacije so danes po dolgi razpravi odložili za eno leto vprašanje vključitve Vzhodne Nemčije. Tak predlog je predložila urugvajska delegacija in ga je podprlo 78 držav, dve sta bili nasprotni, 19 pa se jih je vzdržalo. V bistvu je prodrlo stališče zahodnonemške vlade, da Vzhodne Nemčije še niso priznale številne države in da bi imela njena vključitev resne politične posledice. MiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiimiiiiiHHiniiiiiiiiiiiimii...iimi.iiimnm.imimi.......... ZAKLJUČEN KONGRES ZAHODNONEMŠKIH SOCIALDEMOKRATOV Brandt izvoljen za predsednika SPD Sestanek štirih velesil o Berlinu Polemičen članek Stopha o položaju Zahodne Nemčije v NATO - Scheel o odnosih z vzhodnimi sosedi p. -■.nrjlicv im EvrOpO. Gasilo romunske partije »Scin SAARBROCKEN, 14. - Ob zaključku vsedržavnega kongresa zahodnonemške socialdemokratske stranke je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen kancler Willy Brandt. Zanj je glasovalo 318 od 331 delegatov. Tudi ostali člani predsedstva so bili izvoljeni z veliko večino glasov. Na letošnjem kongresu se je precej organizirano predstavila leva struja v stranki zlasti pa mladina, ki je že ob začetku kongresa predlagala ostro resolucijo proti ameriškemu napadu na Kambodžo. Čeprav politika leve struje, ki je na kongresu zahtevala naj se stranka vrne na svoje stare razredne tradicije, kar je večina sicer zavrnila, ni prodrla, so vendar nekateri njeni delegati dobili precejšnje število glasov. Danes je bil v Berlinu tretji zaporedni sestanek med veleposlaniki štirih velesil v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, na katerem so razpravljali o Berlinu. Sestanek je bil v zahodnem Berlinu. Ob koncu so objavili sporočilo, v katerem pravijo, da so predstavniki štirih velesil razpravljali o Berlinu in sklenili, da se bodo ponovno sestali 9. junija. Predsednik vlade Nemške demokratične republike Willy Stoph je napisal članek v glasilu zahodnonemške komunistične partije, v katerem ostro kritizira NATO in izjavlja, da celotna strategija in taktika zahodne vojaške zveze stremita za tem, da bi se poslabšal med narodni položaj. Stoph v svojem članku med drugim ugotavlja: «NA I riških sporazumov iiz leta 1954, ko TO sedaj dokazuje, da odločno nasprotuje predlogom o sklicanju evropske konference, na kateri naj bi razpravljali in rešili vprašanja evropske varnosti.* Nato vzhodnonemški predsednik vlade izjavlja, da je bil sklep Zah. Nemčije, da podpiše pariške sporazume leta 1954, s katerimi je vstopila v zahodno zvezo, protina-cionalno, napadalno in imperialistič-čno dejanje. Stoph meni, da Zah. Nemčija, skupno s ZDA, pospešuje krepitev vojaške moči NATO ter nadaljnji razvoj njenega jedrskega arzenala. Ta politika dejansko obvezuje vse članice NATO na politiko za spremembo obstoječega stanja v Evropi. Stoph nadalje piše, da je priznanje zahodnega Berlina kot »neodvisne politične enote* pogoj za evropsko varnost. Poleg tega Stoph zahteva priznanje sedanje meje med obema Nemčijama, meje med Poljsko in Nemčijo in odpoved Zahodne Nemčije, da se proglaša za edino nemško zakonito državo. V Bonnu pa je zahodnomemški minister Scheel izjavil v odgovoru na zadevno interpelacijo demokrist-janske opozicije, da Zvezna republika Nemčija, sporazumno s Fracijo, z Veliko Britanijo in ZDA lahko podpiše politične sporazume s Sovjetsko zvezo in drugimi državami o nemški vzhodni meji (zlasti o črti Odra - Nisa) pred podpisom formalne mirovne pogodbe. Ob tej priložnosti je Scheel zanikal vesti, ki so krožile v prete- je Zvezna republika Nemčija vstopila v NATO. Scheel je poudaril, da ti sporazumi ne preprečujejo iskanja morebitnih dogovorov med obema Nemčijama in sklenitev sporazuma o odpovedi uporabe sile s Sovjetsko zvezo in drugimi državami varšavskega pakta. Potem ko je poudaril, da Moskva nima nobene pravice posredovati v Zahodni Nemčiji in da sedanji razgovori med Bonnom in Sovjetsko zvezo ter njenimi zavezniki ne pomenijo opustitev načelnih stališč, je Scheel zaključil, da je politika Bonna do vzhoda in zahoda naj tesnejše povezana. položaje, ponovno zasedli napadeno področje. Voditelj palestinske odporniške organizacije «A1 Fatah* Yasser Arafat pa je v intervjuju po telefonu kairskemu listu «A1 Ahram» izjavil med drugim: «Palestinsko odporniško gibanje ne bo nrkoli zapustilo vzhodni Libanon in ne bo dovolilo Dayanu da uresniči svojo grožnjo in spremeni to področje v opustošeno deželo.* Arafat je še dejal, da bodo arabski gverilci nadaljevali z napadi z vseh arabskih front, lei obkrožajo Izrael in da bodo te napade še zaostrili. Poudaril je, da so imele sirske in iraške oborožene sile v bojih proti Izraelcem, ki so vdrli v Libanon, odločujočo vlogo. Medtem se v varnostnem svetu v New Yorku nadaljuje razprava o položaju na Bližnjem vzhodu po vdoru Izraela v Libanon. S'rski delegat je opozoril ZDA, da bodo arabske države prekinile dobavo petroleja Američanom, če ne bodo ukrotili Izraela. Sirski delegat je poudaril, da če ne bo ameriška vlada in vsi, ki imajo svoje koristi v arabskih deželah ustavili izraelskih brigad, bodo Arabci segli po drugih sredstvih za izkoriščanje lastnih petrolejskih virov. Ameriški delegat Charles Yost je predlagal varnostnemu svetu naj bi poslali na libanonsko - izraelsko mejo opazovalce združenih narodov, ki naj bi zmanjšali incidente in preprečili kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Predstavnik ZDA je izjavil, da je njegova vlada za pravični in trajni nvr na Bližnjem vzhodu, za umik izraelskih čet iz zasedenih področij in za določitev priznanih meja ter vseh točk, ki jih vsebuje resolucija varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Pri tem je dejal, da pa bi morali imeti obe stranki v sporu možnost da se sporazumno dogovorijo, če že- lijo, za malenkostne spremembe meja izpred junijske vojne iz leta 1967. Poleg tega je predstavnik wa-shingtonske vlade prvič javno o-menil palestinske Arabce, ko je pozval vse prizadete stranke v sporu, naj vložijo svoje napore za politično rešitev spopada. Po drugi s tržni pa je sovjetski delegat Jakob Malik izjavil, da če bi ZDA sprejele načelo o popolnem umiku izraelskih čet na položaje izpred junija 1967, bi lahko v nekaj dneh postavili osnovo za rešitev položaja na Bližnjem vzhodu. Malik je poleg tega dejal, da če bi štiri velesile lahko odločile o tem važnem vprašanju, bi z lahkoto dosegle sporazum o osnovnih vprašanjih, ki se nanašajo na mir, svobodno plovbo, prisotnost OZN na spornih področjih Bližnjega vzhoda in na vsa vprašanja, ki bi jih bilo treba globalno rešiti. V polemiki z ameriškim delegatom glede morebitnega manjšega popravka meja, je Malik dejal, da ne verjame, da je Yost «tako naiven*, da verjame v možnost dogovorjenih sprememb meja med strankami v spopadu. Malik je menil, da je ta izjava ameriškega predstavnika poskus, da se omogoči Izraelu, da obdrži zasedena ozemlja. Bejrutski list «Le Soir* je danes sporočil, da so sirske čete prišle v Libanon in da so libanonske oblasti zahtevale njihov takojšen umik. Libanonski obrambni minister je zanikal te vesti in poudaril, da so izmišljene. Na področju, ki naj bi ga po vesteh omenjenega lista zasedle sirske edinice, so nastanjeni palestinski gverilci že od lanskega oktobra, ki so prišli iz Sirije v Libanon. Iiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimimiiiiimimiiiiiiiiiinimmimiiiiiit VUJIČA 0 JUGOSLOVANSKO-FRANCOSKIH ODNOSIH Theodorakis prispel na obisk v Beograd BEOGRAD, 14. — Zastopnik državnega tajništva1 za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji redni tiskovni konferenci v zvezi z obiskom državnega tajnika za narodno obrambo generalnega polkovnika Nikole Ljubičiča v Franciji dejal, da se odnosi med Francijo in Jugoslavijo zelo ugodno razvijajo in da je med obema državama vzpostavljeno pomembno dvostransko sodelovanje na vseh področjih. Obisk državnega tajnika za narodno obrambo je nadaljevanje prakse začasnih medsebojnih srečanj na vladni ravni. Ta obisk, je dejal Vujiča, daje priložnost zastopnikom obeh oboroženih sil, katere povezujejo tradicionalni prijateljski odnosi in zavezništvo zadnjih dveh vojn, da se pogovorijo o medsebojnih vprašanjih. Kot gost jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov in Zveze glasbenikov Jugoslavije je prispel danes z letalom iz Rima v Beograd ugledni grški skladatelj in borec za demokracijo Mikis Theodorakis v spremstvu članov odporniškega gibanja Bri-lakisa in Jokonamakosa. Ob prihodu v Beograd, kjer so ga na letališču pozdravili zastopniki lige, zveze skladateljev in številni Beograjčani, je Theodorakis izjavil, da je zelo zadovoljen, da je prispel v Jugoslavijo, ki je pokazala toliko razumevanja za boj proti nasilstvu in nedemokratičnosti. Ugledni grški skladatelj je dejal, da so on in njegovi prijatelji prišli v Jugoslavijo, da bi se v imenu grškega ljudstva zahvalili jugoslovanskim narodom za to, kar so storili za politične zapornike v Grčiji- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinRniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii,mn,mm,n,iiiiiimn,,,,! Uradni razgovori Moro-Peter Italijanski zunanji minister bo danes zaključil obisk na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 14. - Italijanski zunanji minister Aldo Moro, ki je dospel včeraj zvečer na uradni o-bisk v Budimpešto, je začel danes razgovore s svojim madžarskim kolegom Janosom Petrom. Razgovor, katerega so se udeležili tudi visoki funkcionarji obeh zunanjih ministrstev, italijanski veleposlanik v Budimpešti Ludovico Barattieri in madžarski veleposlanik v Rimu Joseph Szall, je trajal tri ure in je bil skoraj v celoti posvečen mednarodnim problemom. Ministra sta klili dneh, da namerava Zahodna se samo bežno dotaknila vprašanja Nemčija zahtevati spremembo pa-' dvostranskih odnosov, o katerem sta popoldne razpravljali delegaciji italijanskih in madžarskih izvedencev. Glavna tema je bila seveda Evropa. Minister Moro je obširno obrazložil stališče Italije v tej zvezi ter poudaril, da je treba pri ocenjevanju evropskih problemov upoštevali tudi druga mednarodna vprašanja, kot so vprašanje razorožitve in OZN. Moro je ugotovil, da obstoj dveh taborov v Evropi ne preprečuje dvostranskih odnosov med obema taboroma. V tej zvezi je italijanski zunanji mini ster tudi omenil stike, ki jih je nova zahodnonemška vlada vzpostavila s Sovjetsko zvezo, z Nemško demokratično republiko in $ Poljsko ter poudaril, da Italija pozitivne ocenjuje to politiko. V zvezi s sklicanjem vseevropske konference o varnosti je Moro ponovil italijansko tezo, po kateri bi se je morale udeležiti tudi ZDA, Kanada in nevtralne ter neuvrščene države. Madžarski zunanji minister Peter je govoril predvsem o vprašanju sklicanja konference ter nato ugotovil, dn se je položaj v Evropi izboljšal. Ministra sta se dotaknila tudi drugih problemov, kot so evropska integracija, Srednji vzhod, Sredozemlje in vojna na azijskem Jugovzhodu. Razgovori med Morom in Petrom se bodo zaključili jutri opoldne. Popoldne bo italijanskega gosta sprejel madžarski ministrski predsednik Fock, medtem ko nd predvideno srečanje med Morom in Radarjem. Pred povratkom v Rim bo italijanski zunanji minister obiskal nekatere kulturne ustanove, med njimi tudi italijanski kulturni institut v Budimpešti. Ijenost zaradi izjav južnovietnam-skih koiaboracionističnih predstav« nikov, ki so v preteklih dneh napovedali, da bodo sajgomske čete ostale v Kambodži tudi po 30. juniju, ko naj bi se po izjavah predsednika Ndxona umaknili oddelki ZDA. Republikanski senator Charles Parcy je medtem predložil senatu resolucijo, ki predvideva, da šef Bele hiše ne bo mogel poslati na bojišča vojake brez izrecne odobritve senata. Resolucija dovoljuje predsednikovo pobudo samo v primeru neposrednega napada na o-zemlje ali na vojaške sile ZDA, tudi v tem primeru pa bi se moral predsednik, preden bi sprožil dolgoročno vojaško akcijo, obrniti na kongres. Bela hiša je seveda zaskrbljena zaradi množenja pobud proti vojni v Indokini ter skuša na vse načine zavreta odpor širokih krogov kongresa, ki imajo med drugim na svoji strani velik diel javnega mnenja ln skoraj ves tisk. (Tudi danes številni važni ameriški časopisi obtožujejo Nixona, da se je odločil za intervencijo v Kambodži, ne da bi se posvetoval s kongresom ter, kot Se zdi, celo brez privoljenja številnih članov washingtomske vlade). Seveda skuša Nixon pritiskati predvsem na predstavnike republikanske stranke, kateri sam pripada: tako je poslal danes tri svoje najpomembnejše zunanjepolitične sodelavce, svetovalca za nacionalno varnost Kissingerja, šefa Pentagona Lairda in podtajnika Ri-chardsoma, na sestanek z republikanskimi senatorji. Sestanek je bil posvečen v glavnem iskanju primerne politične strategije za onemogočenje odobritve zakonskih osnutkov, kd bi lahko blokirali finančna sredstva, kd so potrebna za vzdrževanje ameriških vojakov v Indokdni. Vsekakor pa je zelo malo verjetno, da bi bile pobude pacifističnih senatorjev uspešne. Tudi če bi senat odobril zakonske osnutke, bi jih verjetno zavrnili v predstavniški zbomdcd, katere večina je naklonjena Nixomovi politiki. Proti intervenciji v Kambodži se je danes izrekel tudi bivši načelnik ameriške delegacije na pariških pagajanjih za Vietnam Averell Har-riman, ki je izjavil, da bodo učinki ameriško-sa j ganske operacije na kamboških tleh samo začasni, če ne bo Nixon sklenil razširiti vietnamsko vojno tudi na Kambodžo. Bivši diplomat pa je zavrnil možnost tovrstne rešitve ter dejal, da je edina pravilna politika za Indo-kino tista, ki predvideva umik a-meriških čet. «Vietnamizacija — je dejal Harriman — je samo način za podaljšanje vojne, posebno glede na to, da južnovietnamski predsednik Van Tieu nima nobenega namena, da bi se pogajal s sovražnikom .» V Parizu je bila danes 66. seja pogajanj za Vietnam, M ni, kot običajno, prinesla nič novega. 2e dejstvo pa, da so se štiri delegacije sploh sestale, ocenjujejo politični opazovalci kot pozitivno, saj se j« po ameriški intervenciji v Kambodži in po zopetnem bombardiranju Severnega Vietnama razširila bojazen, da bi se pogajanja razbila. Sevemovietnamskl delegat N goljen Minh Vy je danes resno opozoril ZDA, naj prekinejo bombardiranje Severnega Vietnama, ker bi morala sicer njegova vlada izvajati posledice in se umaknili s konference. Predstavnik južnoviet-namske revolucionarne vlade pa Je obtožil predsednika Nbtona, da se laže, ko trdi, da je intervencija v Kambodži časovno omejena. Ugotovil je tudi, da je Nixooova vlada vsak dan bolj izolirana tako v svetu kot v samih ZDA. Za delegate ZDA in sajgonske vlade pa je bilo značilno, da so se skrbno izogibali vsakega namiga na intervencijo v Kambodži ter govorili samo o položaju v Vietnamu. Na vojassem področju beležimo danes novo ofenzivo sajgonskih ko-laboracionističnih oddelkov v Kambodži na področju Se Sana na severu države, kamor so že pretekli teden vdrle ameriške in sajgonske sile. Nove ofenzive se Američani ne udeležujejo neposredno, pač pa nudijo Sajgoncem letalsko in materialno podporo. Kamboške protivladne sile še vedno pritiskajo na Takeo, 65 km južno od Phnom Penka. Kamboški vladni oddelki so skušali danes priti do mesta, vendar jim ni uspelo razbiti obroča Sihanukovih partizanov. Po nepotrjenih vesteh se ti nevarno pribil-žujejo Phnom Penhu, od katerega naj bi bili sedaj oddaljeni samo 30 km. Južnovietnamsko vojaško poveljstvo pripravlja široko akcijo s pomočjo helikopterjev proti področju, kjer naj bi bili partizani utaborjeni. Enote sajgonske mornarice, ki so proti koncu preteklega tedna dospele v Phnom Fenh, so se danes vrnile v Južni Vietnam. VARŠAVA, 14. — Danes zvečer se je zaključilo zasedanje sveta SEV in so na popoldanskem plenarnem zasedanju podpisal zaključno sporočilo in skupno izjavo. Vreme včeraj. Najvišja temperattura 20,3, najnižja 13,2, ob 19. url 18 sto-pinj, zračni tilak 1014,6 stanoviten, veter sever 5 km/h, vlaga 72 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibamo, temperatura morja 16,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. maja ZOFIJA Sonce vzide ob 4.34 im zatone ob 19.28 — Dolžina dneva 14.54 — Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 155 Jutri, SOBOTA, 16. maja JANEZ NEP. PO RAZBITJU POGAJANJ MED SINDIKATI IN UPRAVO Stavka šoferjev ACEGAT od 11. do 14. ure Protestni sprevod delavcev tovarne strojev Ugodno rešen, po seji občinskega odbora, spor o nadurah cestnih pometačev - Delavci tovarne strojev so stavkali tudi včeraj ves dan, danes pa bodo od 8. do 10.30 Pogajanja med sindikalnim pred-lištvom uslužbencev prevozne služ->e in upravnega sveta občinskega todjetja ACEGAT so se včeraj po-»ldne prekinila ob popolnem ne-.porazumu, zaradi česar so sindi-:ati oklicali za danes stavko mest-iih prevozov in uslužbencev open-ikega tramvaja, ki bo trajala od 11. do 14., vendar pa bo zaradi od-lajanja vozil v garaže mesto brez avnih prometnih sredstev že pol ire prej. Predvideno je tudi, da »do avtobusi vozili z običajnim ur-iikom šele pol ure pozneje. Vse kaže, da se bo sindikalni spor za integrativno delovno pogod-9 tržaških javnih prevoznikov zavlekel, kljub neuspelemu posredovanju župana Spaccinija, ki je dal x>budo za včerajšnji neposredni se-,tanek med predstavniki sindikatov lovattijem, Massenijem in Gurtner-etn za CISL, Bengo, Del Čampom n Nicolinijem za CGIL, Faventom, Kavčičem in Perozzijem za DZ-UIL ter upravnega sveta ACEGAT, predsednikom De Carlijem, odgovornim za odnose z osebjem Levi-tufom in prevoze Morteanijem. Pogajanja so se zavlekla od prvih jutranjih ur do 13., ko so se dokončno razbila in so sindikati z letakom sporočili, da je stavka, ki so jo včeraj že drugič odložili, dokončno oklicana za današnji dan. Spor med sindikati in upravo občinskega prevoznega podjetja zadeva integrativne določbe delovne pogodbe. Vsedržavna pogodba javnih prevoznikov ureja namreč samo osnovne pravice, medtem ko prepušča vse podrobnosti, predvsem pa umik uslužbencev na vozilih, delovni teden uradnikov in nagrade zaslužnim delavcem, sporazumom v samih podjetjih. Drugi spor sindikalnega značaja, ki je izbruhnil v okviru občinske uprave, zadeva uslužbence podjetja mestne čistoče in opravljanje nadur. Po dveh dneh stavke vseh občinskih uslužbencev je že kazalo, da bodo odnašalci smeti spet prekrižali roke, kar je zadnji trenutek preprečil občinski odbor, ki se je sestal včeraj in izdelal predloge, za katere so se sindikalni predstavniki stroke izrekli pozitivno. Do močne zaostritve je medtem prišlo tudi v Tovarni strojev, kjer je bil položaj zadnje čase navidezno miren. Resnici na ljubo so potekala med kovinarskimi sindikati n upravo CRDA, pri Intersindu, nučna in dolgovezna pogajanja za ešitev normativnih in diferencialih zahtev delovnega kolektiva te tovarne, ki je v primerjavi z dru-1 kjer je bila stavka pred nekaj dne-gima dvema obratoma — ladjedel- vi), ki bo danes in jutri. nico in arzenalom, najbolj prizadet po združitvi v eno samo podjetje. Predvčerajšnjim, kot smo že zabeležili v sindikalni kroniki, so se sindikalisti in predstavniki uprave CRDA spet sestali, toda brez uspeha. Zaradi tega so delavci v Tovarni strojev sv. Andreja oklicali včeraj zjutraj stavko in se zbrali na notranji skupščini v tovarni. Po krajši razpravi so enotno sklenili, da bodo ostali v tovarni in oklicali celodnevno »belo stavko*. Danes pa bodo stavkali od 8. do 10.30. Ko bo zatulila sirena, po enournem delu, bodo delavci zapustili tovarno in se v sprevodu podali po mestnih ulicah, da spet opozorijo nase mestno prebivalstvo in krajevne oblasti. Šolski sindikat CGIL se je pridružil splošni stavki učnega osebja v italijanskih šolah (ne slovenskih, Zanimivo stališče je sprejela v zvezi z neko humanitarno pobudo vsedržavnih sindikalnih zvez tržaška delavska zbornica CCdL v Ul. Duca d'Aosta. CGIL, CISL in UIL so se namreč izrekle proti ameriškemu napadu na nevtralno Kambodžo in sklenile organizirati v pomoč indokitajskim narodom splošno nabiralno akcijo pod geslom »en dolar za Indokitajsko*. Vsak delavec naj bi prispeval v solidarnostni sklad vsoto enega dolarja, se pravi 600 ali 700 lir. Vodstvo tržaške CCdL-UIL pa je predlog odbilo in ga v sporočilu tisku utemeljilo s trditvijo, da gre pač za »politično stališče*, glede katerega je CCdL nevtralna, ker je pač ne zanimajo vojne po svetu, češ da se delavci različno opredeljujejo za enega ali drugega izmed vojskujočih se narodov. SINOČI V ZASEDENEM KULTURNEM DOMU Opereta «Mala Floramye» zelo zadovoljila občinstvo Predstave v izvedbi reškega gledališča se je udeležil tudi avtor operete Ivo Tijardovič - Odlična sopranistka Nevenka Petkovič-Sobjeslavski v naslovni vlogi Narodno gledališče dinski odbornik Reden-j^fjprnano, ki sta ga spremlala na-jj™* poveljnika odreda Grison tošpektar Corri jasli?* 11*110 breme za izvedbo tega 80 milijonov Je ii{1'?Hn'e- prvega dela načrta, ki in IrvA— HvevtrniUlilVtt CTUU Pi>»Pe’ktor Corradind. breme za izvedbo tega .J®.skupno 80 milijonov lir. je J111denje prvega dela načrta, ki M e-Lo?1!6^®11 te dni. zadeva skup-18 i^tek milijonov, od katerih PcJOi-brora-čuna, 30 pa na osnovi za lj,?' del, ki ie oredviden tl ko bosta radijski center Ml j, tetska povezava preko štev. kužni te preverjena po polletni iz-^ bo zahteval 32 miiliijonov, ^dijski center Preizkušnja nove aparature PO PREDLOŽITVI KANDIDATNIH LIST Številni Slovenci kandidirajo v raznih občinah na Goriškem Precejšnje trenje znotraj KD v Cradežu - Liberalci polemizirajo - 0 listi furlanskega gibanja v Gorici še nič gotovega menah. Prva bo dnevna, ko bodo slopju št. 80, ga je s svojim avtom od 7. do 12. ure na cestah štirje alfa romeo z beneško registracijo avtomobili z radijskimi sprejemni- podrl 39-letni Paolo Biasutti iz Beki, druga pa nočna, ko bosta po . netk, ki je iz Trsta vozil proti Mi- mestnih ulicah krožila dva avto-1 ljam. mobila. En avtomobil bo stalno na ! Zaradi zloma leve noge, stegne- kraški planoti, eden pa na razpo- |nioe in podlahtnice ter številnih lago za izjemne primere. I odrgnin po vsem telesu so ga z re- Manjših motorjev ima odred silnim avtom RK nemudoma odpe- Je‘tBI^laT-iev. Nekaj sprejemnikov mestnih redarjev trideset, od teh ljali v glavno bolnišnico, kjer so M vnosnih, drugi pa. so pritrie- bo 13 motorjev prejela skupina ga s prognozo okrevanja v približ- -- vrvela i—------------------- 1 -- iz- no 3 mesecih sprejeli na ontoped- *&adbn + r™er ,e UTeien nad iw:uo teJmrčnega zavoda »Leo- tMnu “a Vinci« in povezan s centi^ v Palači Costaozi. S tem cen-. bovezani sprejemniki v Ofaobiljh in na motorjih, s ka- 'Ufti razDolaga odred mest-f^riev. Nekaj sprejemnikov vo ka,r OTnomPa poveza- ! poljskih čuvajev, težjih pa 20. gorniškega centra tudi s nosa- koriščenj bodo za hitre ' posege, j shem oddelku. predvsem v primeru nesreč »vezoval rov, v dveh izmenah, kot ^ _ _____-"'8/10, lX) WIi Thro ^eriovn lri cta m/ - brez presledka 24 ur na "Odarji bodo delali v dveh iz- ^zpolagamo z nadaljnjimi ^ knjigami *z 3- letnika knjižne zbirke naša beseda ■ ubrano delo jENKA Gregorčiča Kosovela Jarca kRtteja MurNa St*itarja bodo ____ ______ predvsem v primeru nesreč ali spo- ! Zdravniki so tudi ugotovili, da je rov, v dveh izmenah, kot avtomo- j bil Milogiones ob trenutku nesreče bili. Dva žerjava, ki sta montirana j rahlo vinjen, na tovornjaku, bosta na razpolago 1 Natečaj Občinska uprava je razpisala natečaj za 4 mesta inženirja II. razreda v organiku občinskih služb. Pogoji so največ 35 let starosti. nekdanji svetovalec Evgen Kurtin. Na listi PSU za krminsko občino Pa kandidira več Slovencev. To so Gradimir Gradnik, Jožef Blasig, Pe-tpr Devinar, Severin Diviaechi, Jožef Keber in Albert Mišigoj. Na listi KI za občino San Canzian d’I-sonzo kandidira Slovenec Stanko llniigaltia ^ - Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Skupno 2 leti in pol zapora dvema avtomobilskima mišima Zaradi prikrivanja ukradenega blaga so sodniki ostale 4 obtožence obsodili na nižje priporne in denarne kazni od 9. do 23. ure za odstranjevanje vozil pred garažami, na križiščih in povsod, kjer bi lahko onemogočali prehod drugih vozil in običajnega mestnega prometa. Radijska služba, ki bo povezana inženirska ali diploma iz arhitek-: s telefonsko številko 3-11-11, bo slu- : ^jj-g ter habilitacija. Rok za predala predvsem za nujne klice žara- ! lo*itev Drogenj je 23. maja. Vse ; da motenja nočnega miru, cestnih ostale informacije daje II. perso-zastojev ali nevarnosti, za odstra- naJni oddelek pri občinski upravi njevanje vozil, Ip ovirajo promet v jj nadstropju občinske palače, ali prehod po stranskih cestah in ! soJoa. št 92 pod. Vendar bo predvsem zadnja služ- ■ti|iiii||iii|iiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiii,i,iiii»liKiiiti,ii,iii,ii,iii,iiiiiiiiiiillliiiiiilli,i,llllllllla ba, se pravi odstranjevanje vozil, izredno draga. Lastnik odstrani e- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA nega avtomobila bo namreč moral G V auiJlSUA plačati 8000 lir, katerim bo treba prišteti še višino ustrezne globe (■parkiranje na nedovoljenem prostoru, oviranje prometa na križišču itd.). Odstranjena vozila bodo z žerjavom prepeljali v skladišče v Ul. Margherita. Tja bodo prevažali tudi vozila tujih državljanov, vendar je poveljstvo mestnih redarjev sklenilo, da bodo slednji prvič «po-miloščeni« in ne bodo plačali u-streznega zneska. Toda samo prnčl Do 1971 poveljstvo mestnih redarjev ne namerava sprejeti posegov zaradi cestnih nesreč, zato velja, še Vedno, da je treba v primer:; čast-, ne nesreče klicati prometno policijo ali karabinjerje, ne pa mestnih stražnikov. Prof. Romano je nato povedal, da namerava občina službo v zvezi s telefonsko številko 3-11-11 še razširiti, da bo v kratkem mogoče preko telefona izvedeti o delu nekaterih važnejših občinskih uradov in ustanov, da bo mogoča povezava s kvesturo, gasilci in z Rdečim križem. Za vse to delo je občinska uprava že prejšnje leto najela 48 novih mestnih stražnikov, v kratkem pa bo uredila tudi tehnično službo za ugotavljam^ krivcev prometnih prekrškov. Poseben ((Computer« bo namreč zabeležil registracijo vseh vozil, kar bo v najkrajšem času omogočilo izsleditev lastnika avtomobila. ki je na primer parkiral na nedovoljenem mestu. Doslej se je namreč izsledovanie zavlačevalo prav zaradi neurejenosti službe v tem smislu. Z avtom podrl pešca Včeraj nekaj pred 18. uro, ko je 38-letni Michele Milogiones iz Ul. j---------------- i— —■ Grandi 9 prečkal Ul. Plavia pri po-1 pade v oči. Danes ali jutri se bo ponovno Marušič, na listi PSI v Gradiški sestala okrajna volilna komisija, da --------- T—11 ,'T' bi preučila podpise v podporo liste furlanskega gibanja za občinske volitve v Gorici. Obstaja namreč še vedno dvom v veljavnost overovlje-nia teh podpisov. Centralna volilna komisija je odobrila že v sredo zvečer vseh devet kandidatnih list za pokrajinske volitve. Okrajne volilne komisije v Gorici, Tržiču, Gradiški in Krminu pa so preučile številne kandidatne liste za občinske volitve. V majhnih občinah, kjer vlada večinski sistem, je položaj zelo raznoličen. Poročali smo že o dveh listah v treh slovenskih občinah. V Moši so tri liste: KD, PSI in PSU. V Šlovrencu dve: laična lista, ki jo podpirajo levičarji in druga lista, ki jo podpirajo demokristjani V Koprivi se bosta borili lista KD in laična lista neodvisnih. V Dolenjah so tri: KD, PSU in neodvisni. V Zagraju tekmujeta dve listi KD-PSI in KPI-PSIUP. V Foljanu bodo volivci izbirali med tremi listami-KPI-PSIUP, PSI, KD-PSU. V Šta-rancanu so na eni listi zastopniki KPI-PSI-PSIUP, na drugi pa demokristjani. V večjih občinah, kjer se vršijo volitve s proporčnim sistemom, so večje politične stranke skoro povsod predstavile svoje samostojne liste. V Krminu kandidirata na listi KD Slovenca odbornik Ivan Prinčič in Kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Corsija (tož. Borracetti, zapis. Cicarelli) je včeraj sodilo kar šest obtožencev, ki so jih dolžili številnih tatvin po tujih avtomobilih ter prikrivanja ukradenega blaga. Na zatožni klopi so sedeli 23-letni Adriano Grum iz Ul. Boito 2, 21-letni Claudio Grudna iz Tržiča, Ul. Randaccio 38, 32-letna Alba Cadel por. Martini iz Ul. Smare-glia 4 ter 23-letni Giuliano Mandolini iz Ul. Grandi 4, v odsotnosti pa so sodnik? sodili 20-letno Nadijo Casagrande iz Ul. D’Alviano 74 ter 29-letnega Giordana Casagrandeia iz iste ulice. Zadeva sama po sebi je zelo preprosta in do pičice podobna onim. ki vsak dan z nekaj vrsticami polnijo stolpce krajevne črne kronike s prijavami avtomobilistov, ki se pritožujejo, da so jim neznanci u-kradli iz avta ta in oni predmet, lehnika tatvine pa je prav tako enostavna in že ob:čajna pri takih dolgoprstnežih: s silo odprt deflek-tor, včasih tudi vrata avtomobila, nato pa kraja tistega, kar najprej ,,"»iiiiiiiiiiliitmmiiiiiililili,llii,imaiim,iii'iiiiiiiiB,iliiiiliilii„iilii,lit,iill,„IB„„,l,lllmali,l,i„„„iili„t„„i„i,.. Z ONSTRAN MEJE Koper slavi občinski praznik oA obletnici marežanskega upora Velik skok v gospodarskem razvoju koprske občine . Nagrade zaslužnim občanom in odlikovanja predvojnim revolucionarjem vZjlS>n'lin na 15. maj — dan ma-upora, slavijo občani Wega _____ ^žhii ^ vsako leto svoj občinski V b11*. Vno^oi --Kilo Kod Včeraj dopoldne je bila slavnostna seja občinske Nnji. 'n(v na kateri je govoril pred-^W., skupščine Miro Kocjan. V Wa»-,,u J« poudaril, da ie letošnti • Poudaril, da je letošnji fšvir- še toliko pomembnejši, ker $ gf„,. letnico osvoboditve in 25 IgjjjadUve socialistične skupnosti. fN n? °lte!na in vsa obala je zdaj Htijgniefnbnlmi nalogami načrto-%tj’ saj se obeta velik razvoj t°rsk«»na Področju turizma in | % ■ 8a gospodarstva. V zvezi vfc ii, ‘'lasti pomembno pospcše) po- i 8 vc k.. —*ou pomembno pospeševa-(J*1, Dotacijskih procesov, pri te-^4 a v j/ ,mel pomembno vlogo tudi h^iruVUstanovljen oba*™ svet. « naJ^jan Je zatem omenil ve-Hin m’0dek občine v zadnjem raz-rje".’ ■saj ni danes v občini niti r bn» p°darske organizacije, ki ne C^a „rentabilna. Celotni dohodek h ^bčini že okrog dve mili- j« p°vih dinarjev, kar pomeni, % ,.'rl 22 odstotkov višji kot leta JI tJ^Poolenih je 13.500 občanov, 5**stvu tlad D tisoč samo v gospoda , ’ Produktivnost se je pove-vjlik.j9 11 %, v skladih pa je 77 v,0-’ novih dinarjev, kar je za „ Vl c, k°t leta 1968. 1^ (k.7 korak je napravila občina n* so Jenjskega standarda. V Ko^ °dprli novo telovadnico pri poklicni šoli kovinarske stroke, pričeli so temeljito adaptirati italijanski šolski center, adaptirali so dijaški dom v Kopru in nekatere podeželske šole, odprli so otroški vrtec v šalari in začeli s pripravami za gradnjo otroškega vrtca v Semedeli. Končno naj še omenimo izgradnjo treh cest (Črni kal - Osp, Koper - Šmarje in Čampore - Barbara) ter številna dela na področju urejevanja vodovodov, kanalizacije in električnih napeljav. V te namene je dala občina skoraj 6 milijonov novih dinarjev. Ob koncu svojega govora je Miro Kocjan čestital vsem občanom za praznik občine in jim zaželel novih uspehov. Takoj za tem so razdelili ■ nagrade <15. maj* najzaslužnejšim občanom. Nagrade so prejeli: Marcel Djur djevič za izredne uspehe na področju telesne kulture, dr. Svetozar Polič za dolgoletno delo v družbeno -političnih organizacijah, Viljem Turk za delo v krajevni skupnosti, Marija Vogrič za posebne zasluge na področju prosvete ter Majda Gulič in Majda Majnik za požrtvovalno delo na področju varstva otrok. Zatem je predsednik občinske skupščine izročil visoka odlikovanja predvojnim revolucionarjem, prvim odbornikom ONNO Lopar in drugim zaslužnim občanom, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito. Odlikovanja so prejeli: Angel Gruden, Valerij Jakomin, Rudolf Udovič, Matteo Scocir, Angel Peharc, Avgust Brajnik, Otilija Dobrinja, Mirko Lovrečič, Avgust Starc, Viljem Turk, Josip Kavalič, Peter Kozlovič, Viktor Lovrečič, Alma Babič, Jože Hrvatin in Stojan Kurent. Spored se je zaključil z nastopom Koprskega pevskega zbora. Ob zaključku slovesnosti je priredil predsednik skupščine slovesen sprejem v hotelu Triglav, ki se ga je udeležilo nad 300 povabljencev. Prisotni so bili med drugim vsi predsedniki primorskih občin, zvezni in republiški poslanci, predstavništvo generalnega konzulata Italije v Kopru ter številni gospodarski, kulturni in družbeni delavci koprske obale in sosednjih področij. Slovesnosti ob letošnjem prazniku koprske občine se bodo zaključile v nedeljo dopoldne ob 11. uri v Pridvoru z odkritjem spomenika padlim borcem. L. O. Glavni obtoženec procesa, Grum, se je 'moral zagovarjati zaradi kar šestih tatvin, ki jih je, kot ga je dolšTa obtožnica, izvršil od avgusta do konca septembra lanskega leta, _ ko so ga aretirali, na ško do številnih parkiranih avtomobilov, iz katerih je z običajno tehniko pokradel en radiotranzistor, 4 magnetofone, 5 knjig encik>oned:-je zbirke 1 solo-apoaienik v Cerknem PISMO IZ BEOGRADA Kaj vse predvideva načrt za bližnji razvoj dežele Nacionalni dohodek na prebivalca bi se moral v samih petih letih skoraj podvojiti ■ Poudarek na dvigu življenjske ravni njo in manjše povečanje uvoza reprodukcijskega materiala in hrane, ki sta doslej zavzemala največjo postavko v uvozu. Deficit zunanje trgovine bo občutno zmanjšan s povečanjem deviznega dotoka od turizma, od uslug trgovinske mornarice ter iz nakazil delavcev, zaposlenih v tujini. Tudi v prihodnjih letih bo, podobno kot zadnja leta, eden glavnih problemov — vprašanje zaposlitve. Vzporedno s splošnim povečanjem vseh dejavnosti, se predvideva, da se bo število zaposlenih večalo vsako leto za 3 odst. Vprašanje pa je, ali bo ob modernizaciji industrijskih obratov, ob uvajanju sodobnih tehnoloških procesov in naprav, kar bo nujno občutno zmanjšalo potrebe po delovni sili, dopustilo priskrbeti delovna mesta za približno 525.000 de lovnih moči iz rednega povečanja aktivnega prebivalstva, za okoli 170.000 trenutno nezaposlenih delovnih moči in za približno prav toliko delovnih moči, ki se bedo, kot se raredvideva, v prihodnjih pe tih letih, preselila s podeželja v mesta. Gre, kakor vidimo, za okoli 870.000 novih delovnih moči, ki jim bo treba v prihodnjih petih letih priskrbeti delovna mesta. Zvezni izvršni svet je v dopolnilnem predlogu smernic srednjeročnega načrta posvetil posebno pozornost prav temu vprašanju. ZIS med drugim opozarja na potrebo pravočasne prekvalifikacije delovne sile, ki bi pri modernizaciji srednjeročnega procesa bila odveč; nadalje na pravočasno u-sposabljanje delavcev za nova delovna mesta. Hkrati ZIS opozarja na potrebo ustreznih sklepov za izboljšanje materialne osnove šolstva na Kosovu, za hitrejše usposabljanje kadrov na tem gospodarsko najbolj zaostalem področju Jugoslavije. Po mnenju strokovnjakov obstajajo realni pogoji, da se bodo v bodočih petih letih razlike med razvitimi in nerazvitimi področji Jugoslavije zmanjšale, seveda ob hitrejšem razvoju nerazvitih področij. Glede vprašanja zaposlenosti, strokovnjaki sodijo, da bodo vsi strokovnjaki našli zaposlitev v Jugoslaviji. B. BOŽIC liiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiliiiiiiiitiiiliiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Kaj nam pove mednarodnega razstava v Milanu Italijanska zmogljivost: 25 milijonov parov očal Skoraj tretjina te proizvodnje gre, v tujino, za kar dobi Italija malo manj kot 20 milijard lir - Kaj pravijo strokovnjaki? BEOGRAD, 14. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je pred dnevi v beograjski TV oddaji z naslovom «Aktualni razgovori* dejal, da je trenutno najvažnejša naloga zveznega izvršnega sveta priprava srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije, delo na reviziji zvezne zakonodaje in reorganizacija zveznih organov. Osnutek smernic srednjeročnega načrta za gospodarsko - družbeni razvoj Jugoslavije (1970 - 197o), ki ga je pripravil zvezni zavod za načrtovanje, je tako v skupščinskih odborih in strokovnih organizacijah kot tudi pri uglednih ekonomistih naletel bolj na kritike kot na pohvalo. Izražene so bile ostre pripombe, med katerimi tudi ta, da je osnutek poln raznih deklaracij, da pa je v njem le ma.o konkretnega ter da predvideno povečanje industrijske proizvodnje vodi v inflacijo. Na osnutek smernic je zvezni izvršni svet dobil-nad 200 pripomb. Spremembne predloge so poslale vse republike in pokrajine, pa tudi številne , organizacije iz vseh zveznih republik. Zvezni izvršni svet je sprejel mnoge pripombe in pobude, razen tistih, seveda, ki bi mogle prejudicirati spremembo dogovorjenega sistema. Osnovni smoter načrta Jugoslavije v prihodnjih letih je hitrejši dvig življenjske ravni in hitrejši razvoj zaostalih področij Jugoslavije. Za uresničenje teh ciljev se mora zagotoviti dinamičen razvoj gospodarstva, nadalje se mora zagotoviti bolj intenzivno in boj moderno gospodarstvo, da bi se poprečni nacionalni dohodek na prebivalce od sedanjih 600 dolarjev dvignil do leta 1975 na 1000 dolarjev. Da bi ne prišlo do večjih tehnološko - gospodarskih razlik med Jugoslavijo in bolj razvitimi deželami, se sodi, da ba se gospodarski razvoj moral v prihodnjih petih letih večati letno za najmanj 6 odst. in v tem primeru bi se morala industrijska proizvodnja večati na leto za približno 9 do 10 odstotkov. To večanje pa ne bi smelo prekoračiti 10 odst., ker bi to, po mnenju gospodarskih strokovnjakov, nujno povečalo uvoz in s tem privedlo do poslabšanja plačilne bilance. Kakor je razvidno iz statističnih podatkov Organizacije združenih narodov, je bila Jugoslavija zadnja leta med tistimi državami na svetu, ki so zabeležile največje naraščanje industrijske proizvodnje in družbenega produkta na sploh. V bodočih petih letih bo jugoslovanska industrija nekoliko zavila tempo rasti, ohranila pa bo večanje družbene proizvodnje za približno 8 odst. na leto. Industrijska proizvodnja bo tudi v bodoče zavzemala najpomembnejši položaj, pa čeprav bo pri tem prišlo do občutnih sprememb v strukturi. V letu 1947, torej neposredno po vojni, je bil delež kmetijstva v skupni družbeni proizvodnji 45 odst., delež industrije pa je znašal komaj 18,5 odst. Že leta 1960 se je delež industrije povečal na 30,1 odst., deež kmetijstva pa se je zmanjšal na 33,7 odst. Pred začetkom gospodarske reforme je ta odnos znašal že 34,9 odst. na industrijo in 27,8 odst. na kr t tijstvo, trenutno pa je odnos naslednji; 35,5 nasproti 22,8 odst. V prihod-njih petih letih se predvideva, da se bo delež industrijske proizvodnje v skupnem družbenem produktu povečal na 39,9, delež kmetijske proizvodnje pa se bo skrčil na 18 odst. Hkrati se bo povečala udeležba prometa v skupnem družbenem produktu na 9,4 odst., delež trgovine pa na 17,1 odst. Značilno je pri tem, da bo industrija dosegla največjd uspeh in največje spremembe s povečanjem produktivnosti in z bolj učinkovitim gospodarjenjem. Gledano po posameznih panogah gospodarstva, se največje povečanje predvideva v elektrogospodarstvu, v metalurgiji, v kemični in kovinsko - predelovalni industriji in nato v kmetijstvu, gozdarstvu in stavbarstvu. Glavna značilnost zunanie trgovine, ki se bo, kot se predvideva, večala vsako leto za okoli 10 do 12 odst., podobno kot doslej, je hitrejša rast izvoza od uvoza ter sprememba strukture uvoza. Predvideva se namreč občutno povečanje uvoza blaga za osebno potroš- niiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiminiiiniiiiiiiiii OMEJENA BRZINA NA FRANCOSKIH CESTAH PARIZ, 14. — Z jutrišnjim dnem stopijo v Franciji v veljavo novi predpisi o zmanjšanju brzine na francoskih cestah. Omejitev na br-zino do 110 km na uro bo razširja na na mrežo cest za skupno nekaj nad 73.000 km. Toda že prejšnji teden so uvedli omejitve za obilnih 6 tisoč km cest, ta teden bodo omejitve razširili na nadaljnjih 7 tisoč km. Seveda se te omejitve ne tičejo avtomobilskih cest. S pobudo, ki jo imate v mislih, si Boljunec vabi vse, ki jim je pri srcu naš kulturni razvoj NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV Načrt zakona za priznanje pravic Slovencem v Furlaniji - Jul. krajini Boljunec, kakršen je bil v času pred prvo vojno V Boljuncu se že vse te dni čuti nekakšno praznično razpoloženje v pričakovanju proslave stoletnice ustanovitve čitalnice, ki jo organizira prosvetno društvo France Prešeren. Za proslavo vlada živo zanimanje med mladimi in starejšimi. Mladi pridno vadijo za odrski nastop, ki bo v okviru proslave ter pomagajo pri organizaciji. Tudi starejši sodelujejo po svojih močeh. Zlasti so med njimi ponosni tisti, ki so v letih pred MILAN, 14. — Koliko italijanskih državljanov nosi očala? Koliko je tistih, ki nosijo očala zaradi slabega vida in tistih, ki si nataknejo očala le zaradi tega, da bi si zaščitili vid pred ostrimi sončnimi žarki? Točnih statističnih podatkov glede tega ni, ve se pa, da je približno 20 odstotkov državljanov v starosti pod 30 let, ki mora nositi očala in da se ta odstotek pri državljanih nad 40 let starosti dvigne celo nad 50 odst. To bi morda mogli potrditi tudi, če bi se lotili opazovanja ljudi na ulici, na koncertih, v gledališčih, pa čeprav bi nas tehnološki razvoj mogel glede tega tudi zavesti, kajti v zadnjem času prihajajo vedno bolj v poštev očala, ki jih ne opazimo. Mislimo namreč na leče, ki si jih kratkovidni ali daljnovidni človek prilepi neposredno na oko in v tem primeru ne moremo več govoriti o naočnikih v klasičnem smislu besede. Upoštevajoč gornje podatke, moremo ugotoviti, da je v Italiji, pri 53 milijonih prebivalcev, okoli 18 lilijonov ljudi, ki nosijo očala. To velja za očala, ki jih nosijo ljudje, kd imajo pomanjkljiv vid. Vrhu tega pa se računa, da je nadaljnjih 7 do 10 milijonov ljudi, ki nosijo sončna očala, tako da smemo reči, da uporablja očala že vsak drugi državljan Italije. Te podatke so navedli organizatorji mednarodne razstave optike in oftalmologije (MI-DO 1970), ki so razstavo odprli danes v Milanu na področju mednarodnega velesejma. Razstave, ki jo organizirata italijanska vsedržavna zveza tovarnarjev očal ter industrijska zveza optikov, se udeležuje okoli 100 razstavljavcev, ki predstavljajo najsodobnejšo tovrstno proizvodnjo na svetu. Seveda je na tej prireditvi najbolje in najpopolneje zastopana Italija, ki je v zadnjih letih močno razvila to panogo svoje industrijske dejavnosti in postala že drugi producent očal in optičnih izdelkov v Evropi. Italijansko optiko in italijansko industrijo očal zastopa na razstavi 67 razstavljavcev. 6e pa bi hoteli lokalizirati tovrstno italijansko proizvodnjo po zemljepisnih področjih, bi morali reči, da so tu najbolje zastopani Cadore, ki se lahko pohvali z več kot stoletno tradicijo, in pa Piemont ter Lombardija, ki sta tudi Skupina deklet iz Gropade pred obnovljenim spomenikom padlim partizanom OVEN (od 21.3. do 20.4.) Stvari, ki ste jih bili že predhodno postavili, bodo zdaj dozorele. Bodite samo navidezno popustljivi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če nimate zaupanja v lastne načrte, prepustite se razvoju dogodkov. Vaše zamisli bo marsikdo upošteval. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O-mejite se v svojem delu na posle manjšega obsega. Imeli boste odlično zamisel glede izboljšanja svojega stanja. RAK (od 22 6. do 22.7.) Namenili ste se, izboljšati svoj način dela, pri tem pa ne kvarite dela drugih. Nestrpnost je izredno škodljiv«. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z živčno HOROSKOP napetostjo, ki jo kažete, je bolje, da nimate drugih stikov, razen poklicnih. Bodite bolj neodvisni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne udeležujte se skupinskih akcij. Poiščite si družbo, v kateri boste izmenjali svoje ideje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Predhoctoo opozorilo vas bo obvarovalo pred napadom nasprotnikov. Vzdušje se jasni tako v družini kot izven nje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) boste prihranili veliko časa. Neki sorodnik bo izpolnil obljubo. STRELEC (od 22.11. 20.12.) Za uveljavitev pravic ne računajte s pomočjo neke vplivne osebe. V čustvenem življenju boste imeli srečo. KOZOROG (od 21.12. (k) 20.1.) Ne računajte na srečo, če se ne boste zanjo dovolj potegovali. Skušajte odkriti šibko točko prijatelja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ponujen vam bo zelo ugleden položaj. Osebe, ki vas ljubijo, vam nočejo pomagati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z navdušenjem vam bo uspelo premagati vse težave. Umetniki naj se ogibajo nekoristnim diskusijam. sicer najbolj industrijski področji Italije. Italijansko tržišče je v lanskem letu — po najnovejših podatkih — absorbiralo izdelkov tovrstne industrije za skupno 45 milijard lir vrednosti. Vsekakor to ni malo, čeprav vzamemo v poštev, da gre za očala za kratko in daljnovidne, da gre za sončna očala, nadalje za očala za specifične potrebe in za visoko kakovostne leče ter za visoko kakovostne ročne izdelke. Podpredsednik državne zveze tovarnarjev, ki proizvajajo tovrstno blago, dr. Rodolfo Blumental je v zvezi s tem med drugim rekel, da pride vsako leto iz tovarn in delavnic, ki proizvajajo očala, okoli 25 milijonov očal, od česar gre v tujino vsaj ena tretjina vse proizvodnje, vsekakor blaga v vrednosti malo manj kot za 20 milijard lir. Očala italijanske proizvodnje so zelo razširjena po vsej Evropi, pa tudi v ZDA in v Latinski Ameriki, zadnja leta p« se njihova prodaja širi tudi v Afriki in Aziji. Sicer pa je glede tega zelo značilen naslednji podatek: v sezoni 1968-1969 se je izvoz očal iz Italije povečal kar za 40 odst. Dr. Blumental je omenil tudi podatek, ki zadeva otroke: rekel je, da italijanski otrok začenja «bolje videti* v šoli. S tem je dr. Blumental poudaril zelo kočljivo vprašanje, namreč dosedanjo premajhno kontrolo nad vidom otrok. Pred 10-15 leti je do 90 odst. italijanskih mladeničev in deklet prišlo do svojega 18. leta starosti, ne da bi se bili dali kdajkoli pregledati od kakega okulista. Zaradi tega mnogi otroci, najmanj 90 odst. mladih ljudi, s slabim vidom, ni z zdravniškim pregledom prišlo do očal, ki bi popravljala vid, pač pa so morali kupiti očala, ko je bil njihov vid že pokvarjen. V zadnjih časih pa so v mnogih predelih Italije — prav na račun boljše preventive — otroci podvrženi zdravniškemu pregledu že v prvih letih šole in s tem se njihovo zdravstveno stanje močno izboljša. Sicer pa se v vsedržavnem okviru vrši široka akcija na tem področju, akcija, ki daje izredno pozitivne rezultate, tako da ponekod nosi očala izredno visok odstotek otrok, ki bodo nosili očala le kako leto, dokler se jim vid ne popravi, pozneje pa bodo zmogli tudi brez očal. Sicer pa bomo navedli naslednji primerjalni poda tele: v ZDA nosi očala že 40 odst. otrok. Na koncu še besedo dve o modi. Organizatorji razstave očal in drugih tovrstnih izdelkov v Milanu pravijo, da bo tudi za letos in prihodnje leto obveljala moda «maksi» očal, to se pravi tistih zelo neokusnih velikih očal, ki prekrijejo pol obraza. Res je sicer, da so majhna očala, ko je govor o sončnih očalih, nekoristna in celo škodljiva, vendar pa je velika temna leča, ki sega daleč preko oči, neokusna, če jo vzamemo z estetske plati. Kljub vsemu temu pa proizvajalci tovrstnega blaga napovedujejo še večje leče, tako da bodo leče najmanj dvakrat večje kot so bile pred nekaj leti. Kolikor bi to še ne bilo dovolj, nam proizvajalci obetajo tudi najrazličnejše nove oblike očal, oblike, ki da so zanje našli zamisli tudi v kozmonavtiki. Seveda ne velja to za očala za kratkovidne in daljnovidne, ker veljajo tu določene norme, ne pa modne muhe. Sicer pa bodo vse novosti na vpogled do 18. t.m. v Milanu, sicer pa si tudi najnovejše tovrstne < umotvore* moremo ogledati po specializiranih izložbenih oknih ali v specializiranih trgovinah. prvo svetovno vojno in po njej sodelovali v raznih prosvetnih in gospodarskih organizacijah v svoji vasi in čutijo prijetno zadoščenje, ker bo ob tej proslavi prišlo do poudarka tudi njihovo tedanje delo v korist vasi in v našo skupno korist. V okviru proslave bodo danes ob 20. uri odprli razstavo dokumentov in slik, ki prikazujejo prosvetno in gospodarsko dejavnost ter druge značilnosti v vasi. Jutri ob 21. uri bo na prostem predstava veseloigre M. Francka «Sreča na upanje«, ki jo je zrežiral član Slovenskega gledališča Stane Raztresen in ki jo bodo igrali člani dramske skupine prosvetnega društva F. Prešeren. Osrednja proslava pa bo v nedeljo z začetkom ob 16. uri. V tem okviru bodo razvili društveno zastavo, ki jo je pok. Fran Venturini v času fašizma skrivaj spravil v Ljubljano in jo je nato hranil Goriški muzej v Novi Gorici. V nedeljo bo zastavo spet prevzelo društvo Prešeren. Ob 17. uri pa bodo nastopili pevski zbori. Sledila bo slika iz nekdanjega življenja v Boljuncu, ki jo je pripravila Vida Pahor, zvečer pa ho ponovitev veseloigre «Sreča na upanje«. Ob tem važnem jubileju je izšla tudi posebna brošura, ki na kratko govori o ustanovitvi čitalnice pred sto leti ter prikazuje razvoj prosvetne dejavnosti v vasi. V brošuri so tudi podatki o šoli in njeni ustanovitvi ter na koncu nekaj kratkih podatkov o Boljuncu. Boljunec vabi vse, ki jim je pri srcu naš kulturno prosvetni razvoj in ki znajo ceniti napore naših prejšnjih generacij pri postavljanju temeljev naše narodne in kulturne biti, da se v velikem številu udeležijo proslave. S svojo navzočnostjo bodo poudarili skupno navezanost na naše preteklo in sedanje kulturno bogastvo, ki je eden izmed najvažnejših temeljev za naš nadaljnji obstoj ki razvoj. Nadalje ni Slovencem omogočeno, da bi v občinskih in pokrajinskih svetih, na sodiščih in v javnih uradih govorili v svojem jeziku, kot jim ni dano, da bi dobili v svojem jeziku odgovore. Prav tako jim še vedno niso bili vrnjeni v izvirno obliko priimki, ki so jim jih v času fašizma popačili, kot niso bila spremenjena v njih izvirno obliko krajevna imena. Še vedno ne postavljajo dvojezičnih napisov v krajih, kjer živijo tudi Slovenci. Etnične značilnosti krajev, ki so bili zgodovinsko opredeljeni kot slovenski, so utrpele že veliko škodo. Dijaki, ki dovršijo šolo s slovenskim učnim jezikom, še nimajo možnosti, da bi na univerzi izpopolnili in nadaljevali kulturno in poklicno oblikovanje ali poglobili študij zgodovine, jezika in tradicij slovanskih, posebno pa slovenskega naroda in to tudi zaradi tega, ker slovenska šola, kakršna je danes, ne ustreza sedanjim zahtevam italijanske družbe, slovenske skupnosti in samega razvoja znanosti in raziskovalne dejavnosti v Italiji in v drugih državah. Obširna zemljišča, ki so jih več stoletij obdelovali Slovenci, so zasedli za gradnjo stanovanjskih poslopij in za industrijske cone, v OSNOVNA SOLA C E S POMEN I NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli I. PETEK, 15. MAJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-rokla; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.25 Melodije; 20.00 Šport: 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz. TRST 12.10, Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ansambel L Giacobini; 15.35 Radijska priredba. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Zbori in baleti; 9.00 Vesela glasba; 10.45 Orkester Sunghine; 11.15 Strani iz albuma; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Ansambel lahke glasbe; 15.30 Tops-pops; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vesela glasba; 17.30 Simf. koncert; 18.30 Kino danes; 19.00 Orkester Lehn; 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Program 20 popoldne; 16.00 Program za najmlajše; 18.00 Ljudje in dogodki; 18.45 Izbrane pesmi; 19.30 Luna park; 20.20 Kritika v Italiji v povojni dobi; 20.50 Folklora v salonu; 21.15 Simf. koncert; 22.00 Volilna tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 10.15, 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 9.40 Or • kester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 13.00 Program z Luttazzijem; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Program s Pisujem; 21.00 Kronike Juga; 22.43 Pariški program. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.00 Plošče; 14.00 Glasba izven programa; 14.30 Portret avtorja: L. Sinigaglia; 15.15 Carissimi: Judicium Salomo-nis; Locatelli: Sinfonia elegiaca; Bartolucd: La tempesta sedata; 17.55 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.45 Beethoven. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.10 Baletna glasba; 11.00 Mozart in Bach; 11.40 Trio Citta di Milano; 14.30 Debussyjeve skladbe. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 In-form. oddaja; 8.04 Operna mati neja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Norveška pihalna godba; 9.45 Pes mi iz Britanije in Irske; 10.15 Pri vas doma; 12.10 čelist C. Škerjanec; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Skladbe za mladino; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 V ritmu valčka; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktual nosti; 18.15 «Rad imam glasbo*; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel H. Burkata; 20.00 Zbor South Missouri College; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz — klub. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Primitivni naro di; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Violist L. Coccon; 19.05 Komični film; 19.35 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Omella Vanoni in Paolo Ferrari; 22.00 Volilna tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke; 18.30 An gleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 M Scarpelli: Marcovaldo; 22.05 Znanost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.45 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Sebastian med ljudmi — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.05 Svet na zaslonu; 20.35 Gervaise — francoski film; 22.30 Malo jaz, malo ti — quiz. katerih slovenska mladina, slovenski delavci in tehniki ne morejo dobiti zaposlitve, bodisi zaradi diskriminacije, ki je še vedno živa, kot Uidi zaradi tega, ker slovenska manjšina še nima poklicnih in strokovnih šol, ki so danes vsem nujno potrebne. Na manjšino še vedno pritiskajo, poleg starih odlokov, ki so v nasprotju z ustavo, birokratska sovražna miselnost, ki je polna predsodkov, zaprta in po svoji neobčutljivosti do novih zahtev po večji demokraciji nesprejemljiva in tudi že večkrat ožigosane deformacije delovanja in ciljev določenih organov državnega aparata. Kajti še vedno obstaja in velja okrožnica SID N. D. 651045/3 iz leta 1967, ki je niso niti zanikali, niti razveljavili in ki jo je v poslanski zbornici že obsodil njen podpredsednik Arrigo Bo' drini na seji 24. julija 1968. Ta okrožnica vsebuje sledeče: «Posamezna poveljstva karabinjerjev in finančnih straž morajo nadaljevati z nadzorovanjem dejavnosti civilnega o-sebja pri vojaških ustanovah in objektih; nadzorovati morajo glavne civilne objekte, družbeno politično usmeritev civilnega prebivalstva in posebne zahteve etničnih manjšin na ozemlju ob vzhodni meji in v obmorskih krajih.* (Iz stenografskega zapisa popoldanske seje). Na tak način moramo ugotoviti da ni le fašizem uvedel in uzakonil neposredne kontrole nad posameznimi člani narodnostne manjšine, temveč da to obstaja še danes in temelji na nezakonitih metodah in celo na novih odokih, Id se ne skladajo z italijanskimi zakoni in predvsem ne z italijansko ustavo. Končno moramo govoriti tudi o statističnih podatkih, ki govorijo o številčnem stanju manjšine v deželi Furlanija - Julijska krajina. Teh podatkov ni mogoče z lahkoto preveriti, sicer pa so jih z druge strani s preveliko lahkoto uoorab-liah in jih zlorabljajo z različnimi in nasprotujočimi si nameni. Seveda ne sme le številčni faktor pomeniti dolžnost za pravične politične odnose do manjšine. Naj bo število Slovencev v Furlaniji -Julijski krajini kakršnokoli, mora država storiti zanje in za slehernega izmed njih vse, kar je potrebno, da bi se vse bogastvo ljudi, zgodovine in kulture ohranilo in razvijalo. Podatki, ki jih navajamo, dokazujejo na eni strani kako so vrednotenja dala v različnih dobah različne rezultate in ti podatki so hkrati dokaz za pogubne posledice, ki jih je imelo pol. stoletja dolgo obdobje raznarodovalne politike v tržaški in goriški pokrajini in v obilnpm stoletju v videmski pokrajini. Z druge strani pa dOkaL zujejo z neovrgljivo jasnostjo, čeprav so vsi podatki krepko pod dejanskim stanjem, številčni obseg manjšine. Ta manjšina je močna in bi jo morala zakonodaja tudi zaradi tega upoštevati. Kar zadeva splošne oblastvene ocene ali kar zadeva podatke, ki izhajajo iz ljudskih štetij, ne smemo nikoli pozabiti, da tisti, ki ocene daje ali ki štetje izvaja, razpolaga vedno z instrumenti, ki mu omogočajo, da raziskavo izvede tako, kot mu najbolj prija in v vsakem primeru s pomočjo ljudi, ki spadajo v splošnem v posebno vrsto funkcionarjev, ki so izbrani za to posebno nalogo. To še posebej velja, kadar gre za tovrstne raziskave. In zares ni nepomembno, če se državljanu postavljajo vprašanja o »nacionalni pripadnosti* ali pa o »jeziku, ki je v rabi v družini* in podobno. Očitno je, da je kompleks odgovorov na posamezno vprašanje različen. Vrednost podatkov, ki jih dobimo na ta način, ni dokončna, pač pa more služiti tistemu, ki hoče napraviti objektivno analizo-in si ustvariti bolj jasno sliko o elementih, s katerimi bo mogel priti do ustrezne politične ocene. Leta 1961 na primer so pri vsedržavnem štetju prebivalstva upoštevali rabo jezika le v tržaški pokrajini, ne pa v goriški in videmski.. Že samo to ni korektno. Hkrati pa je to aprioristično zanikanje obstoja manjšine ali vsaj pomanjkanje volje, da bi se ugotovil njen obseg in obstoj. In če bo, kot se zdi, leta 1970 novo ljudsko štetje, se bo treba pravočasno pripraviti na to, da se najde način štetja brez predsodkov in shematiz-mov ob največjem upoštevanju svobode in demokracije s primemo občutljivostjo in ob največjem u-poštevanju resnice. Navedli bomo nekaj podatkov o številčnosti Slovencev: Za tržaško pokrajino; Leta 1910 je avstrijsko štetje v celoti naštelo 70.032 Slovencev (v mestu samem 56.916); leta 1950 — podatki, do katerih je prišla zavezniška vojaška uprava — v celoti 63.000 (v mestu 50 tisoč); podatki, kot jih je objavila publikacija Documenti dl Vita Italia-na (štev. 28 iz leta 1954); skupno 39.145 (od česar 27.525 v Trstu, 1435 v Miljah, 3476 v občini De-vin-Nabrežina, 4821 v občini Dolina, 1316 v občini Zgonik in 572 v Repnu); leta 1961 — italijansko štetje — po pisanju štev. 8 publikacije Documenti di Vita Italiana so našteli skupno 25.582 oseb, ki »običajno govorijo v družini v slovenščini*. Za goriško pokrajino: Leta 1910 — avstrijsko štetje: skupno 20.666 oseb, ki govore slovenski, štev. 28 publikacije Documenti di Vita Italiana iz leta 1954 objavlja štev. 10.984 državljanov slovenske narodnosti, medtem ko je anketa Slovenske demokratične fronte naštela tedaj 17.479 meščanov slovenske narodnosti. Za videmsko pokrajino: Leta 1911 — italijansko ljudsko štetje * Skupno je bilo 36.171 oseb, ki s° govorile slovenski (pri tam h^0 upoštevali občin Neme, Ahten, cen-ta, Tavorjana in Brdo); publikacija Annuario Italiano B leta 1914 govori o 52.003 Slovenci"' leta 1921 pa so jih našteli 33.932’ že prej omenjena štev. 28 pub11-kacije Documenti di Vita Italiana iz leta 1953 posreduje število 23.1*1 Slovencev v 15 občinah. (Nadaljevanje sledil TkdhtO. uAedtotitvM Članek dr. Vatovca, ki je sicjj zelo izčrpen, je potrebno dopolni™ kajti v Ljub jani sta izhajala se dva druga zbadljiva lista in ^ delno satirična revija. Vsi z jimi risbami. Kmalu po prisM1 odselitvi v Jugoslavijo, novemots 1927. leta, sem se kot risar 1,1 karikaturist dnevnika «Jutro», seznanil z urednikom tednika movinaf Filipom Omladičem. menila sva se za izdajanje st morističnega štirinajstdnevnika. V1 tako je r.SKOVIR» izšel menda ob koncu januarja 1928. Mor®^ tudi kak teden prej. To bi m°W ugotoviti le, če bi imel pri roK> tisti letnik. Se je pa vse porazi' bilo ob zaplembi moje delavnice Ljubljani leta 1945. «.SKOVIRJA» sem ilustriral ir; mu bil odgovorni urednik do P!*" selitve v Zagreb, aprila 1929, k)# sva z Jankom Pogačnikom, bi*5** lastnikom tvrdke rSvetla* ustav0' vila podjetje «Reklamogra]ika» *. izdelke v brizgotisku. V P°-^lCL satiri je bil «Skovin seveda ^ liniji «Jutra», a je objavljal ge karikature iz umetniškega sl> ta. Je pa vnašal novost v sloVCj' sko zabavno periodiko s postavij njem poudarka na to, kar je " nes splošen pojav, na «;sexy» rlS°‘ lepih deklet. ... Bivši založnik ilustrirane revi] «Razgledi» Metod Debevc vite ' sicer kmalu po prenehanju virja» pridobil za sodelovanje ^ Zagreba pri obnovljenem «KVRk‘ TU*. Bil pa je slab plačnik- " tako je list zamrl menda ze tretjo številko. Isti vzrok je v dušil moje sodelovanje pri za0e^ ških »KOPRIVAH*. Bilo pa le\. zelo obilno v letu 1930 v »SAP RODNOSTh, v Zagrebu ustan°7 Ijeni slovenski reviji za življenj' un\etnost in kritiko. V tej je *z\, po mnenju dnevnika dotedaj najboljša karikatura kavi koli objavljena v Sloveniji. Ta ^ gato opremljena revija bi moTLf postati bojno glasilo mladih, sppi v srnjih karikaturah opoz jal predvsem na aktualnosti r, ločene problematike slovenske ** ture. žal pa je zaradi tra0 smrti založnika, kritika Iva j* verja, revija dospela le do dvor. 5/6 številke, dočim za tisk že P pravljena 7 številka ni več i** Milko Bambii PREJELI SMO PLANINSKI VESTNIK 1970, Glasilo Planinske zveze Je. j IDRIJSKI RAZGLEDI. 1970 št-Izdaja muzej v Idriji. J NOVA POT. 1970 št. 1-3. Izdaja rilmetodijsko društvo katoliških hovnikov SRS. Jože Kokole: BIBLIOGRAF*, DOKTORSKIH DISERTACIJ ^ verze in drugih visokošolskih z moštvenih ustanov v Ljubljani ^ 1968. Izdala in založila Uruv v Ljubljani 1969. UNIVERZA V LJUBLJANI. fije in bibliografije univerzi«*?! učiteljev in sodelavcev. Prva *r.ia ga do leta 1956, druga kn',.)i. 1956-1966. Izdala in založila verza v Ljubljani. ^ ARHEOLOŠKI VESTNIK - Acta chaeologica XX. Slovenska a ^ demija znanosti in umetnosti, ^ cija za arheologijo, Ljub Revija za družbena vprašanj®'^ vsebine: Josip Vidmar: V načrtov. Peter Klinar: Kaj P0^- zuje in ločuje jugoslovanske » rode. Ermin Kržišnik: Dobaji na socialna in regionalna Slovenije. I. Toličič-L. Zorici-Soeialno-ekonomski položaj j^ri ne in otrokova uspešnost, -j• Kristan: Pet vprašanj druz%Jj političnega sistema. Miha 'Javnik: Odgovornost članov ^jU® ndh organov upravljanja. Ac Occhetto: Kateri Lenin? ,,nf- Emanuele Bettini: CITTA’ Dl P-to TE. Edizioni «11 Pergamo»> * 1970. INTERVJU Z GLAVNIM TAJNIKOM SP INŽ. BORISOM KRISTANČIČEM Jugoslovani so v dobri formi Italijani lahko presenetijo Za prvenstvo vlada veliko zanimanje - Vstopnice za nekatere tekme so že razprodane - Otvoritve se bo udeležil tudi predsednik Tito , Včeraj se je mudil v Trstu glav- cev od katerih lahko vsakega po-ni tajnik organizacijskega odbora stavijo v prvo peterko in toliko odličnih pivotov kot Čehi nima nihče. — Sovjeti so odigrali v kvalifikacijah dve poprečni tekmi in eno res čudovito. To moštvo pa lahko tako postane svetovni prvak, kot tudi doživi hud poraz. — Urugvajci so izredno borbeni in bi lahko tudi koga spodnesli. Vendar pa bodo verjetno zadnji. — Brazilci kot ekipa ne predstavljajo velesile, kot posamezniki pa se lahko postavijo po robu vsakemu nasprotnemu i-gralcu. Z Kakšno je vaše mnenje o Ku- Metovnega košarkarskega prven-s...a v Ljubljani, inž. Boris Kristan-0c- Na tiskovni konferenci na jugoslovanskem konzulatu je seznanil VT*dstavnike tržaškega tiska s po pom tega prvenstva pred začet-r® finalnega dela, v katerega se {J kot je znano — uvrstila tudi Italija. Kljub zelo omejenemu času pa £Prijazno odgovoril na nekaj nate^ vprašan j. Ivi* .okšno je zanimanje za Ijub-Mjski del tega prvenstva? Veliko! Za nekatera srečanja smo ‘tapnicg v Ljubljani že povsem ^Prodali (v manjši količini se do-, te še v Trstu) kot na primer tekmi Jugoslavije z ZDA in SZ, f druge pa je tudi veliko zanima-te- Indeks zanimanja je tudi po-,tek, da bo poročalo s prvenstva časnikarjev, poleg televizijskih ” radijskih reporterjev ter fotografov. 5 Ker bo mnogo obiskovalcev pri-Jpjo z lastnimi vozili bo gotovo pa s parkirnim prostorom? r ‘'‘kakor/ V neposredni bližini dvo-So'.l€ je prostora za parkiranje ti-. c„ avtomobilov, nekoliko dalje pa jjj še za več sto. “i nam lahko razkrili ambicije J°slovanske reprezentance na tem teaenstvu? . 'tfotno letošnje finalno kolo je ea«o izenačeno. Vse ekipe — ra-,n rnorda Urugvaja — so zelo ena-ne. Napovedovanje je zato t<°. Vsekakor pa lahko rečemo, .. so Jugoslovani trenutno v zelo, ^ dobri formi. Kaj pa [talija? Kako ocenju-y nien nastop v kvalifikacijah? to .Splitu je Italija igrala spre-pmjiuo. Včasih sploh ni pokazala ča?*e I>rave vrednosti, od časa do V ® Pa je zaigrala res blesteče. tiki0r bo lahko t0 moštvo mar-nasprotniku grenilo živ-lil ' Tako bo verjetno nevaren j. taotmk zlasti Amerikancem, kaj-cJaradi številnih ameriških igral-] , ’ ki nastopajo v raznih itali-)ou u ■ Prvoligaških klubih, itali-rj.pl igralci že poznajo slog ame-|l igre in jih bo s te strani tež-l^.Presenetiti. Prav zato pa bi IfaiT Pr‘Prat’IH presenečenje prav J Kaj pa ostali finalisti? »am^kanci so doslej igrali brez žganja, so pa zelo močno mo-si ?■ Zanimivo je tudi, da so doto 1 v vsaki tekmi nastoplii vsi čla-OtJfPrezentance. — češkoslovaška „ dstat-ijo letos tudi izredno ne-IjjipPa nasprotnika za vsakogar, ki) ■ i° ie treba med glavne 0r'ta za medalje. Ima 12 igral- bi in Koreji, ki sta izpadli kljub svoji zelo dobri igri? Kubance je najbolj pokopalo dejstvo, da nimajo dovolj izkušeni. Korejci pa so pokazali res izredno igro, zlasti proti Braziliji. Toda njihov najvišji igralec ima 192 cm, in tako nizki niso pri nekaterih drugih moštvih niti najnižji. Nizkim igralcem pa seveda danes tudi blesteča igra ne pomaga k vrhunskim dosežkom. Z V jugoslovansko reprezentanco se je pred kratkim vrnil čosič. .. .. . da, in moram reči, da je v svojih prvih nastopih po povratku ititumiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiimmHunmiiiiiiiHimmuMiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiimi V KVALIFIKACIJAH KOŠARKARSKEGA SP SZ je dala največ točk in jih najmanj prejela Zaključil se je predtekmovalni del 6. svetovnega košarkarskega prvenstva, ki je bil te dni v treh jugoslovanskih mestih, in sicer v Sarajevu, Splitu in Karlovcu. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta si priborili pravico nastopa v finalnem delu prvenstva, k' bo v Ljubljani od 16. do 24. maja. Jugoslovanska reprezentanca je avtomatično vstopila v finale, ker je organizator prvenstva. Končni obračun predtekmovalnega dela prvenstva: SARAJEVO Izidi: ČSSR — Avstralija ZDA - Kuba ČSSR - Kuba ZDA — Avstralija Kuba — Avstralija ZDA - ČSSR Lestvica 3 3 0 272 3 2 J' 262 3 1 2 206 3 0 3 185 SPLIT Izidi: Brazilija — Koreja Brazilija — Italija p. p. Koreja — Kanada ZDA <$siv . Kuba Avstralija 94:30 74:53 82:80 99:62 73:53 99:86 201 249 266 82:77 94:93 97:88 VSTOPNICE ZA KOŠARKI SP V Potovalni urad Aurora ima na razpolago vstopnice za skoraj vse tekme 6 svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani. ®*kovni konferenci je ing. B. Kristančič povedal vrsto zanimivih podatkov o svetovnem košarkarskem prvenstvu V tolažilni skupini v Skopju bodo nastopila naslednja moštva: Kuba, Avstralija, Koreja;' Kanada, Panama in ZAR. Te reprezentance se bodo potegovale.jaj osvojitev mest od osmega do trinajstega. # # * (Po mednarodnem točkovanju 2 točki za zmago, 1 točka za poraz, 0 točk za neodigrano tekmo). URNIK SVETOVNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI: SOBOTA. 16. MAJA 15.00 ZDA - ČSSR 17.30 otvoritvena slovesnost 18.00 Jugoslavija — Italija 20.30 SZ - Brazilija NEDELJA, 17. MAJA 15.00 SZ - ČSSR 18.00 Brazilija — Italija 20.30 ZDA - Urugvaj PONEDELJEK, 18. MAJA 15.00 SZ - Urugvaj 18.00 ČSSR - Italija 20.30 Jugoslavija — Brazilija TOREK, 19. MAJA DOritek SREDA, 20. MAJA 15.00 Italija — Urugvaj 18.00 SZ - ZDA 20.30 Jugoslavija - ČSSR ČETRTEK, 21. MAJA 15.00 ČSSR — Brazilija 18.00 Italija - ZDA 20.30 Jugoslavija — Urugvaj PETEK, 22. MAJA počitek SOBOTA, 23. MAJA 15.00 Urugvaj — Brazilija 18.00 Italija - SZ 20.30 Jugoslavija — ZDA NEDELJA, 24. MAJA 15.00 Urugvaj — ČSSR 18.00 ZDA — Brazilija 20.30 Jugoslavija — SZ b. I. Italija — Kanada 84:69 Brazilija — Kanada 112:59 Italija — Koreja 77:66 Lestvica Brazilija 3 3 0 288 229 6 Italija 3 2 1 254 229 5 Koreja 3 12 240 247 4 Kanada 303 216 293 3 KARLOVAC Izidi: Urugvaj — ZAR 90:73 Panama — ZAR 107:77 SZ — Urugvaj 71:53 SZ — Panama 110:52 Urugvaj — Panama 79:77 SZ - ZAR 121:56 Lestvica SZ 3 3 0 302 161 6 Urugvaj 3 2 1 222 221 5 Panama 3 12 236 262 4 ZAR 303 206 318 3 pokazal res veliko košarko, s katero je navdušil. Zdaj pa mu ne gre več tako od rok, kot spočetka. . . Z Bo ob svetovnem prvenstvu še kakšna vzporedna prireditev? Za jugoslovanske košarkarske sodnike bomo imeli poseben tečaj, poleg tega pa bo tudi še mednarodni trenerski tečaj, na katerem bodo predavali najboljši ameriški trenerji. Na tem tečaju si bomo lahko ogledali tudi številne filme. Zanimanje za ta tečaj je izredno, saj bo iz posameznih držav prispelo na desetine trenerjev, da bi se ga udeležili. Z Bo ob otvoritvi finalnega dela kakšna posebna slovesnost? Da. In če ne bo prišlo vmes kaj nepredvidenega se bo te svečanosti udeležil tudi predsednik maršal Tito, in njegova prisotnost bo veliko priznanje za vso prireditev. Z Kaj pa zaključna slovesnost? Za njo naj povem le, da se je bodo udeležile tudi ekipe iz tolažilne skupine v Skopju. Te bodo zadnjega dne namreč prispele v Ljubljano in si bodo lahko ogledale vsaj zadnja tri srečanja finalnega kola, ko jim že ni uspelo se uvrstiti vanj. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA sklicuje jutri, v soboto, 16. maja 1970 REDNI OBČNI ZBOR v Prosvetnem domu v Bazovici. Dnevni red: 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. Slučajnosti. Začetek občnega zbora ob 20.30. Vabljeni vsi člani, vaščani in simpatizerji. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST, obvešča, da se plezalni tečaj prične v nedeljo, 17. maja. Tečaj, ki se bo ločil v t-rak-tični del (osnove plezanja v Glinščici) in teoretični del (diskusije, projekcije filmov, diapozitivov in ogled knjig) bo vodil načelnik odseka dr. Mario Gec. Upoštevajoč zanimanje u-deležencev tečaja, bo trajal primerno število nedelj (ali praznikov). Zbirališče v Glinščici ob mlinu, 100 m dalje od koče Pre-muda (ob žlebu) ob 9. uri. listale podatke bodo zainteresirani zasledili v dnevnem tisku. V zadnjih kolih odbojkarske B lige sta se pomerili med seboj obe •r.ajmočnejši šesterki s Tržaškega, Bor in Breg. Srečanje so odločile v svojo korist Brežanke, za kar ima velik del zaslug zlasti Divna Slavec (na sliki tolče), pri borovkah pa je predstavljala stržen ekipe reprezentantka Sonja Pernarčič (na sliki blokira). Šesterki sta svoje prvenstvene obveznosti že zaključili in ju bomo v prihodnjih tednih videli le na nekaterih prijateljskih turnirjih ....................................................................................mm..... Med odbojkarskimi društvi potrebno več koordinacije Sinoči je bil v Trstu sestanek predstavnikov slovenskih zamejskih odbojkarskih društev, na katerem so se prisotni dogovorili za bolj koordinirano in usmerjeno delo na tem področju. Na sestanku so prisotni določili začasni odbor, ki bo skušal v bližnji bodočnosti ustvariti pogoje za bolj koordinirano in vsebinsko u-smerjeno delo naših društev, oz. njihovih odbojkarskih odsekov. Zadal si je tudi konkretne naloge, katere bo skušal izpeljati in katerih uresničitev bi vsekakor pomenila velik korak naprej v kakovostnem razvoju našega športa. Italijanske odbojkarice odpotovale na Nizozemsko MODENA, 14. — Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je iiiii PRETEKLO NEDELJO V REPNO Uspel nastop mladih atletov Prireditev se je odvijala ob pomoči repenskih organizatorjev V nedeljo, 10. maja, je bilo v Repnu propagandno atletsko'tekmovanje za najmlajše. To je že tretje tako tekmovanje, ki ga organizira atletska sekcija Bora in moramo reči, da je od vseh najbolje uspelo. To tudi po zaslugi skupine starejših Repencev, ki so organizirali vaško mladino in tudi drugače pomagali. Nastopilo je deset atletov, ki so skoraj vsi tekmovali v vseh disciplinah sporeda. Tehnično najslabše je izpadlo tekmovanje v teku na 80 m. Na cilj je prvi pritekel Egon Guštin v času 11”5. Proga je bila sicer valovita, vendar bi na stezi bili rezultati le malo boljši in težko bi kdo dosegel čas 11", ki velja «en krog». Prav tako je tudi v metu krogle edino Egon Guštin dosegel mejo 9 m. Pri tem moramo poudariti, da so vsi tekmovalci začetniki in so zaradi slabe tehnike metali precej pod svojimi možnostmi. To dokazuje tudi veliko število neveljavnih metov Prav tako je prišla do izraza tudi slaba tehnika v skoku v daljino. ' Vebdhr so bili rezultati dobri, če upoštevamo tudi to, da ni bilo zaletišče ravno in so bili zato skoki krajši kot bi bili s>cer. Najbolje s-a skočila Žarko Škabar in Egon Guštin. Škabar je pri doskonu pauel nazaj in tako zgubil pol metra. L boljšo tehniko bo z lah.coto presegel 5 m. Najboljši pa so bili rezultati v metu granate. Žarko Škabar je granato vrgel 45,96 m daleč in s tem presegel normo za etri krogev>. Naj omenimo, da je na zadnjem tekmovanju za mladinske igre zmagovalec dosegel 43,64 m. Zadnja točka na programu je bil tek na 1000 m, ki pa je zaradi valovitega terena bil bolj podoben krosu. To se je poznalo tudi pri doseženih rezultatih. Start je bil hiter in v vodstvo je prišel Valter Milič, ki pa je na koncu popustil in dosegel tretje me-1 ki bo 25. in 27. maja v Trstu. Prvo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje moški in ženski ODBOJKARSKI TURNIR ki se bo zaključil 21. junija 1970 v Trstu, ob priliki osrednje proslave 25-letntce osvoboditve. Turnir bo veljal za pokal 25-letnice osvoboditve. Ekipe naj se prijavijo na sedežih SPZ v Trstu in Gorici do danes. Vsako društvo lahko prijavi tudi več šesterk. SPZ vabi vsa slovenska društva na Tržaškem in Goriškem, da se prijavijo za ta turnir. Vse ekipe bodo nagrajene tudi s praktičnimi nagradami. sto za Guštinom in R. Škabarjem. Zadnji je zagrešil taktično napako, ko je prepustil vodstvo Guštinu, ki si je znal prihraniti moči za hitri sprint pred ciljem. Vsi zmagovalci so bili nagrajeni z zlato kolajno. Tisti pa, ki so dosegli vsaj v eni disciplini minimalno normo, so bili nagrajeni s srebrno kolajno. Prihodnje tekmovanje za mladinske igre bo v nedeljo, 17. maja zjiAraj, na občins .m stadionu Gre-zar v Trstu. REZULTATI tek na 80 m: 1. Egcn Guštin 2. Črt šiškovič 3. Danilo Maskiewicz met krogle: • L ^n Guštin 2. -arko Škabar 3. Valter Milič skok v daljino: 1. Egon Guštin •' 2. Žarko Škabar 3. Iztok Kodrič tek na 1.000 m: 1. Egon Guštin 2. Rudi Škabar 3. Valter Milič met granate: L Žarko Škabar 45,96 m 2. Valter Milič 39,30 m 3. Črt šiškovič 37,30 m 4. Egon Guštin 37,30 m 5. Silvan Škabar 31,40 m 6. Dando Maskiewicz 30,00 m 7. Rudi Škabar 27,95 m 8. Aloz Purič 27,05 m 9. Boris Huj_lj 24,80 m 10. Iztok Kodrič 23,30 m PZ. 11”5 11”8 12”8 9,00 m 8,30 m 8,40 m 4.18 m 4,12 m 3,82 m 3*45” 3’47" 3*57” NA MLADINSKIH IGRAH Danes ekipi Poleta in Bora na igrišču Drevi se bo v Skednju nadaljeval tu košarkarski turnir v okviru mladinskih iger. Na sporedu bosta tekmi: ob 17. uri Polet — Don Bosco C ob 18. uri Servolana — Bor Ricreatori počiva. V prvem srečanju bodo skušali poletovci nadaljevati svojo serijo zadovoljivih nastopov. Openci sicer še niso osvojili zmage v tem prvenstvu, so pa najmlajši igralci celotnega turnirja in so poleg tega večkrat prikazali lepo in organizirano igro. Zanje je ta turnir nalašč, da si pridobijo dragocenih izkušenj. V drugi tekmi, Servolana - Bor, pa bo ostra borba za osvojitev drugega mesta,'ki bo omogočilo eni od ekip, da se uvrsti v mestni finale. mesto je namreč že oddano. Ricreatori je namreč bil premočan tekmec za vse ostale ekipe in je tako nemoteno na prvem mestu lestvice brez poraza. Če bodo borovci danes skrbno zaigrali bi lahko premagali Ser-volano. b. I. NA POBUDO ODBORA SŠI Danes v Trstu sestanek nogometnih društev Odbor SŠI vabi danes 15. t. m. predstavnike vseh zamejskih slovenskih športnih društev, ki se ukvarjajo z nogometom, da se udeleže ustanovnih sestankov za sestavo koordinacijskih komisij za nogomet. Sestanek bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, z začetkom ob 20.30. Na sestanku se bodo društva domenila med drugim tudi glede smernic delovanja komisije ter ji bodo zadala naloge za bodoče delo. Na sestanek so seveda vabljena društva s Tržaškega in z Goriškega. Odbor SŠI sporoča društvom, da za ta sestanek ni poslal drugih posebnih vabil. sinoči odpotovala na Nizozemsko, kjer bo v Woorsburgu in Rosent-halu sodelovala od danes do 20. t. m. na mednarodnem ženskem turnirju. Na tej prireditvi bodo nastopile še reprezentance Madžarske, Poljske in Nizozemske. Reprezentanco sestavljajo naslednje odbojkarice: Julli, Montanari, Sapori in Pul-cini (Fini Modena), Tasarico ,De Lorenzo in Santunione (Cogne Aosta), Forestelii in Fabbri (Cus Parma), Bertelli (Mediterraneo Cata-nia), Riva (La Torre Reggio Emi-lia). KOLESARSTVO POKAL PLACCI Zmaga Colomba DOZZA IMOLESE, 14. - Ugo Co-lombo je zmagal na 19. kolesarski dirki za pokal Placci. 185 km dolgo pot je prevozil v 4.42’49” s poprečno hitrostjo 39,248 km na uro. 2. Santambrogio 59” zaostanka 3. Bitossi 1’46” 4. Godefroot 1’49” 5. Erik Petterson 1’52" 6. Zilioli 2’37” 7. Basso 8. Milioli 9. Gimondi 10. Van Lindt in še drugi v času Zilioli ja Szurkowski vodi na «Dirki miru» PRAGA, 14. — Kolesarji iz vzhodnih držav vodijo po tretji etapi mednarodne amaterske dirke »Dirke miru*. Odlično vozijo zlasti poljski kolesarji. Skupna lestvica je po prvih treh etapah namreč naslednja: 1. Szurkovvski (Pol.) 10.14*24” 2. Hanusik (Pol.) 10.15*40” 3. Prchal (ČSSR) 10.16*04” 4. Hava (ČSSR) v istem času 5. Verstaeten (Bel.) 10.16*34” 16. Giaccone (It.) 10.17*14” OBVESTILA Odbor za mladinske igre v dolinski občini sporoča, da bodo vse tekme odbojkarskega turnirja danes v petek ob 13.30. Športno društvo Devin - Nabrežina organizira za v soboto 23. maja in nedeljo 24. maja izlet v Ljubljano na ogled košarkarskih tekem za svetovno prvenstvo Italija-Sovjetska zveza in Jugoslavija-So-vjetska zveza. Za vpisnino in drugo vsa pojasnila pri odbornikih društev. Openski Polet je svoje najmlajše košarkarje prijavil letos tudi za mla-canske igre. Ekipa doslej še ni dosegla vidnejših rezultatov, ker pa je v poprečku najmlajša med vsemi, ki nastopajo na tej prireditvi, lahko upravičeno rečemo, da je to res ekipa bodočnosti. Zlasti ker njena igra nikakor ni slaba V°JNl roman slovenskega naroda lluttrira dr. R. Hlavaly Judenburg ^tiri najboljše, najpogumnejše izmed mahedraške proce-bodo danes sicer strli, jutri, pojutrišnjem jih bodo morda : ^ko ali pa še več, toda tega, kar živi, kar tli v srcih 1 hiožganih te tihe procesije, tega ne morejo pogasiti niti bbitl še tako mrki rablji... pred jetnlšiko palačo so se obsojencem pridružili prvi osti, od daleč sicer in na videz negotovi, toda vztrajno in edno večjem številu. Cim dalje se je pomikala procesija, bolj je naraščalo tudi število tistih spremljevalcev iz vrst !thega prebivalstva. Pangermanska oblast je gnala na mo-^ slovenske puntarje, a nemško ljudstvo, v čigar imenu je 1;t to delala je s svojim spremstvom izkazovalo puntarjem bjo čast... Nad _____ . obsojencev, temveč tudi vseh drugih. Sončni žarki so se odbijali od oken, od hišnih streh, od "'he reke Mure, ki se je blestela tam daleč izza polij, ter se lomili tja do lesnatih, temno zelenih pobočij. Barva obrežnih livad je žarela v pomladni prazničnosti, venci drevja in grmovja, ki so obdajali travnike, vrtove in hiše, so se kitili z vigredno razkošnostjo prvega cvetja. Iz lok, iz vrtov je dišalo prerojeno življenje, v katero se je neslišno potapljalo tiho mesto. Kljub temu, da Je vsa kotlina kipela v prerojenju, je bilo v njej vendar čudno tiho. Nekaj morečega se je plazilo na dnu te lepote ter davilo prešernosti polni dan. Glas mrtvaškega zvončka je bil med vsemi drugimi glasovi, ki jih je uho moglo zajeti, najmočnejši glas; ko pa je utihnil ta, je nastala tudi v naravi taka tesnoba, kakršna je vladala v srcih počasne, sivo rjave procesije... Za pokopališčem se je sprevod s kvadratasto glavo ustavil. Žarki, ki so se odbijali ob pokopališčnem zidu, so razgrevali rušo, da je opojno šumela pod nogami. Izza zidovja so se rezko bleščali kamniti spomeniki. S soncem prenapolnjene oči obsojencev so se začele utrinjati naokrog. Ko so jim zaustavili korak, so se obsojenci zdrznili, kakor bi se prebudili iz sanj; od ječe pa do morišča je bila v resnici zelo kratka pot, toda njim se je zdelo, kakor bi šli skozi dolgo, neskončno dolgo, svetlo in s soncem prepojeno pokrajino, ki ja ni bilo konca. Bila je ena sama nepregledna, svetla dežela, v kateri ni bilo ne gora ne pobočij in nobenih drugih temnih ovir. V tej neskončnosti je sleherni občutil in še enkrat preživel vse svoje življenje, od prvih otroških spominov pa do trenutka, ko je iz temne in hladne veže stopil na svetlo cesto med štiri stene hladnih, a nemirnih oči eksekucijske čete. Kakšna je ta pot...? Prava meja med življenjem in smrtjo Je tako blizu, da se Je skoraj z ramami dotikaš, a vendar se ti zdi vse, kar te obdaja, tako širno, tako prozorno, da bi te kar dvignilo s tal, da bi se spojil s to prozornostjo in zginil, ne da bi se zavedal trenutka, ki človeka loči od smrti.., Prozornost, ki jih je še malo prej obdajala, je zdaj mahoma zginila. Barva pokopališčnega zidu se jim je boleče zarezala v srca. Potem so se njihove oči spreletele po okolici. V prvem krogu niso razen čelad in mrkih obrazov odkrile ničesar, v drugem krogu so bledeli sivi obrazi, kakor bi bili obrnjeni v prepad. Marsikoga oči so se srečale z njihovimi, se poljubile in se nato hitro umaknile. To so bili prijatelji, sobojevniki, soupomiki... Iz nekaterih je bledel strah, iz dru gih je še zdaj žarelo sovraštvo... Ali ni tam Rode... četovodja Rode? Seveda je. Čakaj, Rode, zate bo še tudi prišel dan plačila; tudi ti si imel svoje nesrečne prste vmes... Tam so stali oficirji, podpolkovnik Metnitz, nadporočnika Vesevk in Kobe, potem Domin, Delak, potem malo dlje major Mobius, nadporočnik Seunig brez psice in drugi. Ali ne pozdravljajo oči nekaterih častnikov...? Iz globine, dasiravno nepremično... Da, seveda! To so prijatelji... Sovražnikom, kakor majorju Mb-biusu, Seunigu in drugim, pa se oči zaničljivo reže. Le režite se, dokler je še čas... Tudi vi ali pa vsaj vaši nasledniki bodo stali nekoč kje za kakim pokopališkim zidom, mogoče pa še za takim ne... Zadnji pogled obsojencev čez ograjo smrti je bil kratek in bežen, poslednja moč njihovih oči se je zdaj uprla v ograjo samo. Šestindvajset mož. Kaj neki si ti ljudje mislijo zdaj. Gotovo je, da so vsi proti njim, proti obsojencem... Kako bi bilo lažje umreti, ako bi eksekutorji ne bili proti njim, temveč bi jih prednje postavili s silo, kakor ovne... Grenak občutek je obsojencem zalil srca. Tako je — reveža proti revežu trpina proti trpinu. Minute so bile dolge in kratke obenem. Zdaj se je zadnja stran kvadrata odprla in pred obsojenci se je pokazalo belo obzidje mrliške njive Na kratko povelje stotnika Lukesicha se je iz eksekucijske čete odtrgalo šest mož in se postavilo kraj odprtine. Oči obsojencev so se naglo obrnile proti šesterici, da so potem Še bolj hitro pobegnile nekam v sinjino visokega neba, kjer ni bilo videti drugega kakor samo neskončnost. Vendar so kakor uročene obvisele Hafnerjeve Ste-faničeve in Davtovičeve oči na svojih rabljih Hafner je vzdrhtel kakor šiba na vodi Ali ni tam tisti čokati hrbteŽ, Madžar iz izolirnice, priveranec z Golgote v Lebringu...? Ali se še zdaj, v zadnjem trenutku usoda igra z njima. Ker se mu je zavozlalo sto misli se Je skoraj zmedel in strmel, samo strmel... Vzdrhtela sta tudi Štefanič m Davtovit-, prvi je najprej zagledal med šesterico svojega bivšega tovariša od bataljona št. 100. Toda preden je utegnil razmišljati, kako je moglo priti do tega svidenja, je njega in Davtoviča pritegnil nov obraz. (Nadaljevanje slediJ VČERAJ NA «ALPE ADRIA» V LJUBLJANI Tiskovna konferenca odbornika Dulcija ob dnevu «Furlanije-Julijske krajine» .V prihodnje deželni paviljon na Gospodarskem razstavišču? Naša dežela drugič uradno prisotna na prireditvi Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil včerajšnji sejem ski dan 9. mednarodne prireditve «Alpe Adria* posvečen deželi Furlaniji Julijski krajini. Ob tej priliki je deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Giuseppe Dulci imel v paviljonu, ki ga je na sejmu pripravila dežela, tiskovno konferenco, katere se je udeležilo večje število časnikarjev in dopisnikov domačih in tujih listov, radia in televizije ter operaterjev in razstavljavcev. Po konferenc« je bil v prostorih razstavišča koktail, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja. Med prisotnimi osebnostni sta bila člana izvršnega sveta SR Slovenije Boris Vadnjal in Fran Razdevšek, načelrvk službe za informacijo dr. Murko, generalni konzul SFRJ v Trstu ing. Marjan Tepina, svetovalec pri gospodarski zbornici SR Slovenije Jože Gačnik, ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr. Steinbach in njegov' ko’ega iz Vdma dr. Zurco, podpredsednik tržaškega velesejma dr. P. Venier, Italijanski konzul v Zagrebu dr. Beltrani, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bo le, podpredsednik Dušan Košuta, deželni svetovalec dr. Štoka, ravnatelj odseka za industrijo pri de želnem odborništvu za industrijo in trgovmo dr. Pastorini, njegov ko lega na odseku za trgovino dr. A! lioni in številne druge osebnosti. Odbornika Dulcija je ob vstopu na sejmišče pozdravil predsednik Gospodarskega razstavišča Karel Kušar ter mu izročil zlato kolajno in diplomo ustanove v priznanje za njegovo prizadevanje za vsestransko ..zbliževanje treh sosednih dežel: Slovenije. Furlnnije-.Tulviške krajine in Koroške. Odbornik Dulci se je toplo zahvalil in dejal, da se bo poslej še bolj čutil obvezanega nadaljevati prizadevanja v tej smeri, kar zadeva kolajno pa da jo bo predal predsedniku tržaškega velesejma, s čimer bo še bolj poudarjen tristranski odnos med sosednimi deželami, tako na sejmin, kakor tudi sicer v vseh medsebojnih odnosih gospodarske in negospodarske narave. Prof. Venrer je pred tiskovno konferenco odbornika Dulcija kratko obrazložil zbranim časnikarjem načrte za razširitev in premestitev tržaškega velesejma na področje pri Barkovljah, kjer nameravajo pripraviti prostor za bodoče sejmišče z zasipanjem morja. Sletfla je tiskovna konferenca odbornika Dulcija; ki je v svojem nastopu najprej naglasil, da se dežela Furlanija - Julijska krajina letos drugič uradno udeležuje mednarodnega sejma Alpe Adria in da se je za ta drugi nastop pripravila upoštevajoč nasvete in sugestije, bi si jih je v tem pogledu nabrala na lanski prrieditvi. Glede ureditve paviljona, za katero ^ je poskrbela videmska publicistična organizacija OPLA-Madrisotti. in glede razstavljenih izdelkov pa je naglasil, da je na deželni razstavi zbranih nekaj tipičnih in kakovostnih eksponatov in proizvodov, ki utegnejo posebej zanimati jugoslovanske uvoznike in potrošnike. Glede razlogov, zaradi katerih se je naša dežela odločila, da letos ponovno nastopi na Alpe Adria, je odbornik naglasil, da sestavljajo Slovenija, Koroška in Furlatvja-Ju lijska krajina v vseh pogledih trojico sosednih dežel, med katerimi so bili odnosi zaradi zemljep’snega položaja, kulturnih in trgovskih tradicij, pa tudi zaradi človeške sim patije, v vseh časih izredno intenzivni in prisrčni. S svoje stran’ smatramo za bistveno, je nadaljeval govornik, da se ti odnosi vedno bolj krepijo, ker smo prepričani v njihovo narašča jočo koristnost v svetu, ki se v njem razdalje krajšajo, medtem ko postajajo komunikacijska sredstva tako udobna in gibčna, da je mogoče smatrati meje skoraj že za absurd. Čedalje tesnejši gospodarski odnosi med našimi deželami olajšujejo seveda izmenjavo dobrin, hkrati s tem pa tudi vzajemno spoznavanje in izmenjavo raznih storitev. Na netrgovskem področju pa se nenehno širi turistična menjava, tako da prebivalci treh dežel smatrajo vsa tri ozemlja za svoj lastni dom. Mi iz Furlanije - Julijske krajine prihajamo zelo radi v Slovenijo, da se naužijemo njervh naravnih lepot, na tržaških nabrežjih pa stoji vsak dan veliko število jugoslovanskih avtobusov, in ravno tako živahen je obisk slovenskih in italijanskih turistov ob Vrbskem jezeru v Avstriji. Imel sem priložnost videti, je še dejal prof. Dulci, da postaja sejem Alpe Adria iz leta v leto bogatejši in kvalitetnejši; to odpira možnosti tud: za tesnejše sodelovanje na tehnično - industrijski ravni in prek tega za živahnejšo konkurenčno na stopanje naših podjetij na tretjih tržiščih. To je sociološki in gospodarski razlog, zaradi katerega na Alpe Adria ne prihajajo le poedini proizvajalci in gospodarski operaterji iz Furlanije - Julijske kraji-, ampak tudi sama deželna u-prava, oziroma njeno odborništvo za industrijo in trgovino. Isti razlog narekuje udeležbo Furlanije -Julijske krajine tudi na celovškem velesejmu, kjer stoji paviljon naše dežele prav zraven paviljona jugoslovanske republike. Na odborništvu za industrijo in trgovino proučujemo možnost, da bi tudi na ljubljanskem sejmu postavili lasten paviljon kakor smo to že storili v Celovcu. Pri tem pa ne prikrivamo svojega upanja, je zaključil govornik, da bi v bližnji prihodnosti tudi Slovenija imela svoj lasten paviljon na tržaškem velesejmu. zdi! se pa, da so okostnjaki ostanki sužnjerv, ika so se borili z Miltiade-som, ko je premagaj Perzijce v znani maratonski bitki. Pred kratkim so v bližini odkrili neko grobnico, ki je baJa približno iiz iste dobe. V njej so bili okostnjaki ljudi, M so umrli v starosti od 18. do 25. leta. NEW YORK, 14. — Guverner newyorške države je pred nekaj dnevi odobril zakon o »svobodi časnikarskega obvesčevanja*. Novo besedilo, ki predstavlja dopolnilo zakona civilnega prava v newyor-ški državi, ščiti časnikarje, ki so v službi pri raznih časopisih, ali na televizij5 pred obtožbo »žalitve jav- Wmm ......... ?! Denver — Kot običajno oborožena policija nadzoruje študentovsko manifestacijo v univerzitetnem «campusu». Malo kasneje so agenti onemogočili sprevod. Izjemno ni prišlo tokrat do incidentov ali streljanja... V PRIČAKOVANJU REFERENDUMA V Švici «zanimivi» primeri solidarnosti z izseljenci V pričakovanju <*" ekonomijo, ki je prav z rij'5*1"'!’ pomočjo v zadnjih letih dosegla razmah. In vendar je Schwart^ bach sam prepričan, da bo imel ferendum «uspeh«. Kljub temu. so ob njegovem predlogu v nem svetu vsi svetovalci voMUJPVf to in je bil edini, ki je po P®® gu tudi zagovarjal svoje sta*»ri’ »ww1(nA Htfl hO ¥»**’ 1* RASNI NEMIRI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Bombni atentati in spopadi v središču mesta Syracuse Kompromis med crnci in oblastmi v Augusti- Ponovne občinske volitve v Newarku Starogrška grobnica pri Maratonskem polju ATENE, 14. — Približno sto metrov daleč od gomile, kjer je bila maratonska bitka leta 490. p. K., so odkrili starogrško grobnico, v kateri je bilo nekaj okostnjakov. Velikost grobnice še ni točno določena, SYRACUSE (New York), 14. -Neznani atentatorji so odvrgli sinoči v središču mesta tri bombe proti trem trgovinam. Dve trgovini sta bili poškodovani, tretjo pa so neznanci izropali. Bombni napadi so se odigrali v trenutku, ko so bili v mestu siloviti spopadi zaradi rasne diskriminacije. Pri spopadih je bil ranjen s strelom v nogo neki črnski mladenič. Spopadi so se začeli v krajevnem liceju, kjer so se beli in črnski študenti spoprijeli v šolski menzi. Neredi so se potem nadaljevali po ulicah. Deset mladeničev so morali prepeljati v bolnišnico, številnim drugim pa so morali nuditi prvo pomoč. Oblasti so zaprle šolo do konca tega tedna. V večernih urah je policija razgnala skupine demonstran tov, ki so se zbirali v bližini krajevne univerze. Iz Auguste pa sporočajo, da so črnski predstavniki sprejeli kompromisno rešitev spora, ki je terjal med črnskim prebivalstvom šest smrtnih žrtev, več kot 50 ranjenih in ogromno gmotno škodo. Bistvo kompromisa je v tem, da bodo občinske oblasti amnestirale 217 črncev, ki so jih aretirali v ponedeljek, ko je narodna straža zatrla upor s silo. V vsej newyorški državi je na dnevnem redu odpor črncev preti diktaturi belcev. Včasih se črnsko nezadovoljstvo izraža v obliki demonstracij in pouličnih spopadov, včasih pa na bolj umerjen način. To zadnjo obliko so uporabili črnci v Nevvarku, kjer so bili 1. 1967 silovita neredi, ki so zahtevali 26 mrtvih in gmotno škodo za okoli 10 milijonov dolarjev. Pretekli torek so bile v mestu občinske volitve. 37-letni črnski inženir Kenneth Gibson je dobil 37.666 glasov, to je več kot dvakrat toliko, kolikor jih je prejel njegovi ‘beli tekmec italijanskega porekla Hugh Addonizio (dosedanji župan). Čeprav pa je črnski kandidat prekosil vse svoje tekmece, še ni popolnoma gotovo, da bo postal novi župan v Nevvarku. Volilna določila zahtevajo namreč, da lahko postane župan tisti kandidat, ki je prejel več kot polovico glasov (Gibson jih je prejel le 44 odst.) Zato so sklenili, da bodo meščani šli jutri še enkrat na volišče. Izid teh novih volitev je zelo negotov. Addonizio se bo moral v kratkem zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožb izsiljevanja in davčnih goljufij. Postopek je sprožila neka vseameriška komisija, ki preiskuje dejavnosti kriminalnih krogov «v najbolj korumpirani ameriški državi*. Pri presojanju možnosti zmage črnskega kandidata je treba torej upoštevati dve dejstvi: nepriljubljenost obtoženega župana in večinsko sestavo prebivalstva (črnci). Toda to še ni dovolj za Gibsonovo dokončno zmago. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi razni beli kandidati (ki so skoraj vsi italijanskega porekla) lahko svetovali, naj njihovi volivci glasujejo za Addoni-zia. To bi utegnil storiti tudi kandidat demokratične stranke. Gibson je na torkovih volitvah prejel 8 odst. belih glasov, skoraj nemogoče pa je, da bi jutri povečal ta odstotek. Verjetno se bo moral zadovoljiti le z glasovi dveh drugih črnskih kandidatov, kar pa je premalo za dokončno zmago. Škotski konservativci predlagali za kriminalce sadistične kazni LONDON, 14. — Danes se je začelo v Perthu vsakoletno srečanje škotske konservativne stranke. Veliko uspeha so dosegli nekateri delegati, ki so predlagali, naj bi se kriminalci kaznovali namesto z zaporom, s telesnimi kaznimi. Njihove predloge je pozdravilo burno ploskanje, ki so ga navzoči podčrtali s teptanjem nog in vzkliki zadovoljstva. Navdušenje je v kratkem prevzelo tudi vso publiko. PRED ODHODOM V JUGOSLAVIJO Theodorakis pri predsedniku poslanske zbornice Pertiniju Zadnja izjava časnikarjem na letališču - Polkovniki v Atenah spet privijajo vijak represije Po svojem obisku v Italiji, kjer je bil gost KPI in domovinske fronte Grčije (PAM), se je Mikis Theodorakis, znani grški skladatelj in antifašist, odpravil na petdnevni o-bisk v Jugoslavijo. Pred odhodom je Theodorakis dal tisku zadnjo izjavo in dejal: »Odhajam iz Rima s pogumom, ki mi ga je vlil sprejem italijanskega ljudstva in njegovih predstavnikov. U-gotovil sem, da je italijansko ljudstvo verno ob strani Grkov v boju za svobodo in to me prepričuje, da sem optimist glede naše bodočnosti in zedinjenja grških osvobodilnih gibanj. Borili se bomo in vedeli, da nam je italijansko ljudstvo, predvsem pa mladina, ob strani, dokler se ne bosta vrnila v Grčijo demokracija in svoboda.* Pred svojim odhodom iz Rima se je Theodorakis srečal tudi s predsednikom poslanske zbornice, socialistom Pertinijem, Medtem pa so atenski fašistični polkovniki še enkrat pritisnili na vijak zatiranja svobode. Kot znano so Theodorakisa izpustili zgolj iz diplomatskih razlogov, malo pred glasovanjem v svetu evropske skupnosti. To pa je sedaj mimo in grška junta nadaljuje z zatiranjem. Tokrat se znaša nad stotisoči Grkov, ki so se med ustavnim referendumom 28. septembra 1968 vzdržali obveznega glasovanja. Ti bodo prijavljeni sodišču. še vedno prepričan, da bo det ljudstva potegnil z n#®* njegova gotovost je sicer tud* pra/vičema Med nekim intervju)®' je razložil zakaj. Med najbolj čuteniml problemi v Švici je blem stanovanj, ki primanjkuj® Med drugim ta problem tudi izseljenci sami, ki vsaj mesecev ali včasih tudi nekaj .j preživijo v lesenih barakah, pa je, da švicarsko prebivalstvu more upoštevati tega, ko se ®, samo boriti za stanovanje. d* za stanovanje, kratkim se je zgodilo, da je podjetnik kupil celo stavbo, bi v njej naselil svoje uslužb«11^ Tisti, ki so jih tako prisilili, preselijo, niso mogli mislih, „ gre za delavce, ki bodo sodeluj pri napredovanju in razmahu^ st»? * carske industrije, tudi niso žili podjetnika, ki je kupil bo, temveč tiste tujce, ki so imeli naseliti v njihova stanovanj' Tak odnos prav gotovo ni prav*1.. vendar je človeško razumljiv, 111 kih primerov je vse polno. Sch* zenbach je to upošteval in 01 «pravUno» izkoristiti s svoji® vinistdčnim predlogom. Ko so ga med intervjujem zorili, da ima proti sebi večino »J carskih organizacij, poleg seve^ izseljenskih, in končno tudi Cer- kev, je izjavil, da je vse to val in, da bi se končno zadovoJ tudi z izidom... «fifty - fifty»- iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiimiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiminiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimnniiiiiiiiiiiiiliiiii POZITIVNA RAZSODBA V PRAVDI DE LORENZO-«ESPRESSO» Dilema: ustava ali fašistična zakonodaja RIM, 14. — Odv. Franco De Ca-taldo, ki je na nedavnem procesu zastopal bivšega šefa italijanske vojaške obveščevalne službe - SIFAR, je vložil priziv na kasacijsko sodišče. Ni še znano, če bo vložil priziv javni tožilec. *Kot je znano, je prva sekcija rimskega kazenskega sodišča, ki jo sestavljajo predsednik D’Arien-20 ki prisedna sodnika Coira in Čuden ta nekam otožen pogled BB. J5dl ae, da se bo v kratkem spet poročila s četrtim, deset let mlajšim možem. Bo zadnji? Fabbri, oprostila časnikarja tednika »Espresso* Giannija Corbija in Carla Gregorettija ter generala Paola Gasparija vsakršne obtožbe. Razsodba sodnikov se glasi: »Oproščajo se obtoženci vsakršnega prekrška za katerega so bili posamič obtoženi, prizadeti se ne morejo kaznovati,' ker so se pri svojem delu posluževali pravice svobodnega izražanja lastnega mnenja v skladu s členom 21 republiške ustave*. Ta razsodba je povzročila po vsej Italiji številne polemike. V bistvu pa je razdelila vso italijansko politično javnost v dva tabora: na eni strani so napredni krogi, ki smatrajo to razsodbo za pomemben uspeh v borbi za napredek italijanske družbe, na drugi strani pa ljudje, ki bi hoteli, da bi republiška ustava ostala še naprej le na papirju, medtem ko bi bilo treba izvajati z vso strogostjo obstoječe zakone, ki so v bistvu ostanek fašistične vladavine. Rimski sodniki so pogumno preskočili prepad med u-staro in veljavnimi zakoni ter so dali prednost ustavi. Pričakovati je bilo, da bo zagovornik zasebne stranke, to je generala De Lorenza vložil priziv. In res ga je vložil na kasacijsko sodišče, ker je menil, da je prvostopno sodišče napačno tolmačilo razne zakonske predpise kazenskega postopka in kazenskega zakona. Novost v razsodbi rimskih sodnikov je namreč v tem, da se sklicujejo na ustavo, to je najvišji državni zakon in ne na razna zakonska določila kazenskega postopka in podobno. Zakonik o kazenskem postopku točno določa oblike in formule sod-nijskih razsodb. Nikjer se seveda ne govori o ustavi, saj je bilo zadevno besedilo sestavljeno za časa fašizma. Formalno je bil torej De Lorenzov zagovornik upravičen, da vloži priziv, toda njegova pobuda bo verjetno sprožila še ostrejšo polemiko glede temeljnega izvajanja republiške ustave. Kaj bodo lahko kasacijski sodniki sklenili, ko bo prišlo do procesa? Lahko bodo zavrnili De Lorenzov priziv, lahko pa ga bodo sprejeli in potem vrnili akte prvostopnemu sodišču v ponovno presojanje. Obe poti sta precej nevarni. Zavrnitev priziva bi pomenila, da lahko vsak sodnik sklepa po svoji vesti o skladnosti nekega zakona na drugi pa napredni ljudje, ki bi hoteli premostiti prepad med zakonodajo in ustavo. Sem spadajo trije rimski sodniki, ki so pogumno utemeljili oprostitveno razsodbo z republiško ustavo. Desničarski poslanci in senatorji bodo verjetno zavreščali, toda rezultat bo brez dvoma pozitiven: v javnosti se bo začelo vedno živahneje razpravljati o potrebi, da se fašistična zakonodaja dokončno pokoplje. republiško ustavo, njegovo sprejetje pa bi še povečalo jez med obstoječo konkretno zakonodajo (ki je v bistvu še vedno iz fašističnih časov) in ustavnimi določili. Kdo bo rešil ta spor? Najbolj pametno bi bilo napraviti konec vsem takim postopkom ter v najkrajšem izglasovati v parlamentu nov kazenski zakonik, nov zakonik o kazenskem postopku ter reformirati vse druge zakonike ter jih spraviti v slad z ustavo. Zakonodajni organi razpravljajo že dalj časa o vseh teh vprašanjih, toda zdi se, da smo še zelo daleč od pozitivne rešitve. Do sedaj so odgovorni organi šli raje po poti krpucanja raznih zakonskih določil, tako kot so narekovale trenutne okoliščine. Pri vsem tem gre morda za okorelost birokrati čnih krogov, toda pretežni del odgovornosti za to stanje je treba pripisati političnim krogom, ki se še niso sprijaznili z mislijo, da bo treba ustavo vendarle izvajati v vsakdanjem življenju. Bitka med preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo se odraža tudi z od- G C<* Novi nemiri na ameriških univerzah Nadaljujejo se študentski nemiri ameriških univerzah. Na nekaterih, kot sta vseučilišči v Južni Karolini in Carbondaleju (Illinois) vzdržuje »red* narodna garda, ki jih je zasedla in oklicala policijsko uro. Hujši incidenti so se pripetili v Athensu (Ohio) in Ypsilantiju (Michigan), kjer so se študentje spopadli s policijo v ostrih pouličnih bojih. Nekaj desetin študentov je narodna garda aretirala. Pri new-yorški univerzi Columbia pa je eksplodirala bomba pod kipom »A1-ma mater*, ki je simbol tega visokega šolskega zavoda. Medtem je dal zanimive in hinavske izjave poveljnik narodne garde iz Kenta, čigar so s streli ubili štiri študente med nedavnimi demonstracijami proti ameriškemu napadu na Kambodžo. Charles Fasain-ger, tako je človeku ime, je izjavil, da ima registracijo incidentov in da je jasno slišati najprej o-samljen strel, nato pa rafal, ki je ubil študentje. Po njegovem mnenju naj bi to bil dokaz, da je streljal kdo drugi in ne policija. Vsekakor pa je priznal, da ni tisti osamljen strel ne ranil in ne ubil nikogar izmed njegovih mož, pač pa trdi, da je bila reakcija narodne garde nosih v sodnijskih krogih. Na eni . strani so številni sodniki, ki žago- nanj umestna in pravilna. »Nismo bistvu fašistična načela, I imeli izbire*, je cinično zaključil. varjajo v \3N' , XVbc O' V Ge° s*1*’ H? * A**® & Get*ie*v TRST, Mejni prehod pri Škofijah - Rabuiese - NAROČNINA: mesečno 950 lir — starih dinarjev) - Postni tekoči račun: z ,, of1* finančno-upravni 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur N**1 , tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst