//AND 0u>š(ice p- -f. m':' fepfe* *'«**•■ %£** II fed S.H,4^\ i AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,- Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLQ7€MIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 10, 1972 ŠTEV, LXXIV — VOL. LXXIV kivija lispešna v Mu i rdečo gverilo Vojaška vlada polk. H. Ban-Z£i’ja je v zadnjih tednih odkriia 20 tajnih gverii-®kih oporišč v Glavnem in v Cochabambi. ^La Paz, Bol- — Bolivija je Zc'i-Cdi svoje revščine in gospo-r arske zaostalosti bila izbrana Za Prvi cilj rdeče gverile v Juž-ni Ameriki, ko je sličen poskus £ enezueli propadel. Sam Che ^ Uerara, sodelavec Fidela Ca-je odšel v Bolivijo, da or-S5ni2ira VO(j^ rdeče v And- Sk* gorah. iVled tem ko je Guevara sku- šal °-'ganizirati borbene enote ob vanju Kubancev v And- sodelo sVtu gorah in predgorjih, je dru-^zkuPiha komunistov in komu-~ icrhh podpornikov organizira !mestno gverilo in terensko e2° v mestih, predvsem v La chT m rildarskem središču Co-jeta?ambi- Ko je bil Guevara u-njegova gverilska skupina m .ejria> je terenska mreža v 2 Vec:'noma ostala. j2|. f^rjie tedne je uspelo oblasti ^ rdeča tajna oporišča in Qo^/a‘^a tako v La Pazu kot v ]^ah^a!3arnhi. Skupno so prijeli rensk' Pr^Padnikov rdeče te-cev p 5nre^e mestnih gveril-ig ' ri preiskavah je bilo okoli C- ubitih, med njimi skoraj kj, .^OJstvo, kot je, dejal polk. «er‘° Zam Novi grobovi Cyril Jezerc j Franka, s katerim sta živela nek- Zadet od srčne kapi je nenad- daj na Norwood Rd. in imela no umrl 66 let stari Cyril Je-, čistilnico oblek na E. 54 St. in zerc s 611 Meadowlane Drive,! St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Richmond Heights, Ohio, mož i Grdinovega pogrebnega zavoda Josephine,. roj. Palčič, oče Ro- na Lake Shore Blvd. Podrobno nalda (Wise.) stari oče Joyce, Jacqueline in Jeffreyja, brat Jennie Lukane, Mary Pieman, pok. Stefanie Smith in Josephine Smith. Pokojnik je bil rojen v Ziganji vasi pri Križah na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 52 leti. Zaposlen je bil pri Eaton Yale and Towne Mfg. Co. kot glavni preddelavec 42 let, predno je pred 4 leti šel v pokoj. Bil je čina ADZ št. 40. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes ob 1. popoldne. Namesto vencev priporoča družina darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd. icra, notranji mini- pret°tpd][eUrnem b°iu ie Polidja 'Guz teden prijela Loyolo vai„raan’ bi je nekdaj vzdrže- . v Andih in njihovimi šla i t!mi PodPorniki. Ta je od-taih6? na Kubo, pa se od skrivaj vrnila. Prijeta je udi 23 let stara Ana Maria Joseph Urbančič Pretekli četrtek je umrl v i Lake County Memorial Hospo-tal-West v Willoyghby 78 let stari Joseph Urbančič s 1180 E. 176 St. v Clevelandu, mož Mary, roj. Samarin, oče Dolores Bracale in Donalda, 7-krat stari oče, brat Johna, rojen v Hrušici pri Trstu, od koder je prišel v ZDA 1. 1910. Do svoje upokojitve leta 1962 je bil skozi 44 let zaposlen pri U.S. Tyler Co. Pokojnik je bil član Društva Ribnica št. 12 ADZ, Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.r nato na All Souls pokopališče. Edward J. Kuhel V soboto je umrl po več mese-, cih bolezni 61 let stari Edward Guevarovimi j Kuhel, 16321 Arcade Avenue, samskih sin pok. Antona in pok. Mary, roj. Vidmar, brat Franka, bila b-favi U:pr'a°’ .^butektka, katere oče je C'če(; ^ va™e zavarovalnice, bjiko ^ ^eja^a> da gre z arheo-rdeče °^Pravo! je pa odšla med kjer so jo prijeli. Pe, h1V^£lCe oblasti so prepriča-b°Uiofe. S° rc^e^ dobivali denarno Štva ^ sovjetskega poslani-Sovj *. 30 °dredile odhod 115 bvjje S-j^ Predstavnikov iz Bo-k° hj./ ° j® ZSSR zanikala vsa-iavij V ° ‘j® njen poslanik iz- jetskihVr V Boliviji le 921 sov-8kiiaj rzavljanov z diplomat-vlada k>°^n^rn^ Usti, je bolivijska ka Več^5^0.b>0PustHa> luda veli-icjeri j113 .Ph je morala pretekli teha}:* 6 °diti domov. Ostala je bfte 2 a .tTl/sija, ki proučuje na-^ihkov 1/Jboljšano izkoriščanje !6 prervrU^e’ Bovjetska zveza je širna levičarskemu re- wjev n° rila 27 milijonov do- sti bodo objavljene jutri. Joseph Takacs V soboto je umrl na svojem domu na 16914 Grovewood Avenue 84 let stari Joseph Takacs, rojen na Madžarskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1905, vdovec po 1. 1953 umrli ženi Juliji, roj. Furman, oče Williama, Pearl Rinaldi in Steva, 3-krat stari oče, brat pok. Juliusa, zaposlen do upokojitve skozi 40 let pri N.Y.C. železnici. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., nato na Kalvarijo. Egipt prekinil spks i paaaijslffl ?kde Egiptski predsednik Sadat je prekini! piUtekli deden diplomatske stike Jordanijo, ker da Hiiseitiov načrt odpira Izraelu vrata v a-rabski svet. j Iz Clevelanda in okolice Hm pojdi ¥ Iran WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo po svojem obisku v Sovjetski zvezi odletel na kratek obisk v Iran, zavezniško državo Amerike na južni meji Sovjetske zveze. Predsednik Nixon se bo raz-govarjal z iranskim šahom o vrsti vprašanj, ki zadevajo obe državi. Iran je dolgo let prejemal vojaško in gospodarsko pomoč ZDA, pa se v zadnjih letih nekaj bolj osamosvojil in utrdil. Obilni dohodki od izkoriščanja KAIRO, Egipt. — fdačrt kralja Huseina za preureditev Jordanije v Združeno arabsko kraljestvo, ki bi ga naj.?sestavljali Palestina in Jordanija, je naletel na odpor v debrem delu a-rabskega sveta, ki vidi v njem oripravo za Huseinovp pomiritev z Izraelom. Huseinov načrt je Izrael javno odkloAil, še bolj odločno so ga odklonili palestinski arabski gverilci. ; Prebivalci arabskegf. dela Palestine, ki je bila doi leta 1967 pod oblastjo Jordanije, se za Huseina malo menijo,; kot je pokazala udeležba pri občinskih volitvah, ki jih je odredila izraelska zasedbena oblast. Kralj je udekčbo pri volitvah prepovedal, toda ljudje so šli kljub temu volit. Egipt je bil nekaj časa" tiho, nato. pa je pretekli teden povedal jasno, kaj misli o Huseinu in njegovem načrtu. Sadat je objavil prekinitev diplomatskih stikov, med tem ko so vodniki palestinskih gverilcev izjavili že preje, da je njihov cilj pognati Huseina z vodstva Jordanije, pa tudi s sveta. _ ............ Predsednik Egipta Sadat je Danes zjutraj je izredno močan potres pokončal okoli 20 Seje — vasi v jugovzhodnem Iranu. Po prvifa podatkih naj ki i Društvo Danica št. 11 ADZ bilo od dva do Štiri tisoč ljudi mrtvih. ima svojo sejo v torek, 11. aprč v v, , . , : la ob pol dveh popoldne v Slo- TEHERAN, Iran. - Danes vzročni obsežno škodo m pokon-1 Y ■ Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima jutri, v torek, ob dveh popoldne redno sejo v običajnih prostorih. Zopet brez elektrike— . Včeraj je zopet odpovedal kotel št. 6 v mestni elektrarni in Collimvocd ter del Zahodne strani sta bila brez električnega toka okoli dve uri. Kor/p mU (rek Pikdssdnik sovjetske vlade A. Kosygin končuje svoj petdnevni uradni obisk v iraku. MOSKVA, ZSSR. - Predsed-:\i:: v;ate/ Aleksej-Kov. gm je nxK:eI pretekli' čstnek na obisk •/ Irak, kjer :e bil v soboto navzoč pri začetku dela nove državne oljni? družbe na bogatih oljnih poljih Rumeiie, cd koder je speljan petrolejski vod do Perzijskega zaliva. Oboje je bilo zgrajeno s sovjetsko tehnično in finančno pomočjo, kot je poročaj. Tass. Sovjetska zveza se prizadeva razširiti svete zveze, svoj vpliv in tudi odvisnost arabskih držav cd nje. Doslej je Pil ves njen napor osredotočen na Egipt, v manjši meri na Sirijo in delno na Jemen in Somalijo dalje na jugu. Zdaj je začela plesti svoje vezi v Iraku in Libiji, rada bi jih okrepila tudi v Alžiriji. Kosygin naj bi podpisal z Irakom prijateljsko pogeubo, slično oni, ki jo je Sovjetija podpisala z Egiptom in z Indijo. Irak uživa sovjetsko pomoč in podporo dejansko v različnem obsegu že od leta 1958, ko je gen. Kasem z uspelim vojaškim udarom pognal z oblasti kralja Fejsala in vzpostavil na levo u-smerjeno vojaško vlado. Trdijo, da je Irak ponudil ZSSR svoje Nixon pa, ki je pokojnega glo-1 pr-stanisee Basra od Perzijskem hoko cenil, je objavil, da se bo zalivu za pristajanje sovjetskih njegovega pogreba udeležila vojnih ladij. Irak bo začel ZS-Mrs. E. M. Nixon. i -K dobavljati tudi surovo olje CHARLOTTESVILLE, Va. — Aiot l:iaci10 za razna PosojJia m Dr, Willis Hurst, specialist za srce, ki je pregledal L. B. i Johnsona, je dejal sinoči, da cobave. se je Johnsonovo stanje izboljšalo in da ima dobre iz- Sredina ZDA TOPEKA, Kan. — Kansas, pravijo, da je nekako zemlje-glede za ozdravitev. L. B. pisno središče celinskega dela Johnsona je v petek zadela ZDA. srčna kap in dr. Hurst, ki je! njegov osebni zdravnik za) od kar je Ciper neodvisen, srce, je priletel iz Atlante, da Sodijo, da zaradi napetosti m ga pregleda. Včeraj se je sta- j sporov med Makarijem in nje bivšega predsednika ZDA i vlado v Atenah, že toliko izboljšalo, da se je VIENTIANE, Laos. — Vladne dr. W. Hurst lahko vrnil do- j she so zavzele mestece Ban mov. NIKGSIA, Ciper. —- Predsednik republike nadškof Makarius se včeraj, ko so pravoslavni praznovali Veliko noč, ni udeležil kot običajno tega praznovanja pri grških četah na! otoku. To se je zgodilo prvič, i Gnik in prodirajo proti Pak-sengu na strateško važni Bo-lovens planoti, ki so jo rdeči zdsedlj pred 3 meseci. Rdeči odpor je šibek, ker je večina se vernovietnaniskih vojaški h sil nemara šla v Južni Viei-nam v okviru velike ofenzive. ■ 4 r IJOMOVIWA 1 1 MDUL^^UBDOISPSSSSSSSJ. 6117 3t Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ■Inited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID 83 No. AT CLEVELAND, OHIO 71 Monday, ApriTToTlO^ Primarne volitve in razpoloženje volivcev y Wisconsinu je pokazal, da trenutno demokratski kandidatski trop nima nobenega izrazitega vodnika. V ospredju je skupina Muskie, Humphrey, Wallace in McGovern, nato pa ves ostali trop. Nihče ni posebno privlačen in volivci niso za nobenega izmed njih kaj prida vneti. Pri takem položaju nekateri zopet pozivajo sen. E. M. Kennedyja, naj zgrabi za demokratsko zastavo. On to odločno odklanja, ker ve, da “čas zanj še ni prišel” in da lahko čaka na ugodnejšo priložnost, ki se bo brez dvoma nudila leta — 1976. BESEDA IZ NARODA Krna Slovenščina na Clevelandski univer CLEVELAND, O. — Prvič v zgodovini naselitve Slovencev v mesto Cleveland imamo sedaj realno priliko, da slovenski jezik ne samo uvedemo, temveč tudi obdržimo na tukajšnji univerzi. Cleveland Sate University zahteva od svojih študentov, da si na oddelku za modeme jezike izberejo enega izmed teh ter ga do konca svojega študija (Bachelor Degree) tudi ob- Primarne volitve v New Hampshiru, Floridi in zadnji torek v Wisconsinu so bile vsake za sebe nekako iznenade- vladai°- Vedno več študentov iz nje. Volivci so se odločali in glasovali precej drugače, kot so politični opazovalci prvotno, predvidevali in napovedovali. V državi New Hampshire je pri demokratskih primarnih volitvah zmagal sen. F. Muskie s precej manjšim odstotkom, kot so njegovi podporniki upali in pričakovali. Pri republikancih sta Nixonova tekmeca na desni in na levi dobila približno toliko glasov, kot so napovedovali. V Floridi so bili demokratski kandidatje številni in so vneto iskali podporo pri volivcih. Zmago je odnesel guv. G. Wallace s precej večjim številom glasov, kot so napovedovali, med tem ko je vodnik demokratskega predsedniškega kandidatskega tropa sen. Muskie grdo zaostal. Edino sen. Humphrey se je še nekako rešil pred Wallaceovo povod-njo. Pri republikancih zopet ni bilo nobenega vznemirjanja in nobenega iznenadenja. Liberalni kandidat kong. Mc-Closkey je izjavil, da svojo kandidaturo umika, ker "nima denarja, ki je potreben za njen uspeh. Iz Floride so hiteli kandidati v Wisconsin, kjer so vsi upah na zmago ali pa vsaj na tolik uspeh, da bi mogli boj nadaljevati. Demokratski kandidati so obhodili vso državo, se ponujali volivcem in jim obljubljali odločen boj za davčno reformo, potrebo po kateri je posebno udarno zagovarjal guv. G. Wallace. Sen. Humphrey, ki je doma v sosednji Minnesoti, je bil skoraj prepričan o svoji zmagi. To so mu napovedovali tudi drugi politični opazovalci in proučevalci javnega mnenja. Tudi sen. Muskie je nekaj časa upal na uspeh. Posebno se je pokazalo, dax pridobiva sen. McGovern, ki ga doslej ni nihče jemal za resnega kandidata, in guv. G. Wallace, o katerem so politični preroki, ki bolj upoštevajo svoje želje kot pa razoloženje volivcev, trdili, da na Severu ne bo tako uspel, kot je na “domačem*1'Jugu v Floridi. Dan pred volitvami je guv. P. J. Lucey napovedal zmago sen. McGovernu, za katerega se je izjavil dan preje sen. W. Proxmire. ^ Izid demokratskih primarnih volitev v Wisconsinu je boli zanimiv in poučen v pog’edu razpoloženja volivcev v domačih vprašanjih kot v zadevi vietnamske vojne. Sen. McGovern je bil v glavnem znan zadnja leta po svoji odločni in vedno ponavljani zahtevi, naj se ZDA u-maknejo iz Južnega Vietanama, pa naj ta nato pade tudi pod komunistično oblast. V pogledu prevažanja šolarjev za dosego rasne integracije je odklonil Nixonov moratorij kot škodljiv in korak nazaj. Tudi v ostalih vprašanjih, v kolikor se je o njih izjavljal, je zavzemal in zavzema sen. McGovern močno liberalna stališča. Pri demokratskih primarnih volitvah je dobil 30% glasov, torej precej pičlo tretjino. Drugo skrajnost je predstavljal guv. G. Wallace, ki odklanja prevažanje šolarjev, dolži zvezno birokracijo izrabljanja in zapostavljanja srednjega in malega davkoplačevalca, pa bi bil v Vietnamu rad celo udarnejši od predsednika Nixona. Zanj je glasovalo 22% demokratskih volivcev. Sen. Humphrey, ki slično kot sen. Muskie in sen. Jackson zastopa sredino, je dobil 2! % glasov, sen. Muskie, ki so ga vse doslej smatrali za vodnika v demokratskem tropu kandidatov, je dobil 10% glasov, sen. Jackson pa 8%. Župan New Yorka J. Lindsay, ki je iskal podporo liberalno mislečih volivcev, je spoznal, da “njegova ura ni prišla", in je izjavil, da je prenehal biti aktiven kandidat. V Wisconsinu ni strankarske registracije, zato lahko volivci prehajajo od stranke do stranke, kot se jim zdi. Trdijo, da je pretekli torek izredno veliko republikancev sodelovalo pri demokratskih primarnih volitvah in seveda glasovalo tako, da bi demokratom povzročilo čim več težav. Nekateri trdijo, da je dober del republikanskih g.lasov dobil guv. Wallace, drugi pa, da sen. McGovern, s katerim bi imel Nixon v novembru najmanj težav. Očitno sta se za republikanske glasove potegovala sen. Jackson in J. Lindsay. Zanimivo je vsekakor, da se je demokratskih primarnih vohtev udeležilo preko 1,110,000 volivcev, med tem ko je pri predsedniških volitvah leta 1968 glasovalo za demokratsko listo le 750000 volivcev. Predsednik Nixon je dobil tak -nv preko 810,000 glasov, republikanskih primarnih volitev ta se je udeležilo tokrat le 283,000 volivcev. Čeprav prev’aduje vtis, da je sen. McGovern zmagal s pomočjo republikanskih glasov, je vendar njegova zmaga napravila na javnost in na politične računarje precejšen vtis. Prizadela je oba doslej vodilna demokratska kandidata sen. Muskia in sen. Humphreyja. Izid primarnih volitev vrst narodnostnih skupin prihaja na univerzo. Vedno več slovenske mladine študira, vedno večja je potreba po znanju tujih jezikov. Študij manjšin in spoznanje bogastev tujih narodov. Slovenščina bi tako postala enakovredna vsakemu drugemu tujemu jeziku, enako vredna vsem drugim univerzitetnim predmetom. V ta študij so vštete ’ se potrebne kreditne ure, ki sc zahtevajo za diplomo. Lahko se uporabijo na isti ali pa na katerikoli drugi univerzi. V naslednjem šolskem letu 1872-73 lahko začnemo s prvimi predavanji. Vpisovanje se bo vršilo že to pomlad, zato moramo s časom pohiteti. V naslednjih dveh mesecih moramo spraviti skupaj vsaj 30 slušateljev, 3d bi bili pripravljeni za'stu'dl]' slovenščine. Kvalifikacij a za vpis v slovenski kurz je ista kot za vse druge univerzitetne predmete. To je: končana High School ali pa že obstoječi študij na isti ali podobni univerzi. Točnih podatkov o času ter o kakovosti predavanj še ni na razpolago, ravno tako ne podatkov o predavatelju, ki ga bo u-niverza postavila sama na to mesto. Še vidimo našo mladino po raznih slovenskih društvih. Živo in aktivno je udeležena v pevskih, športnih, akademskih, plesnih in še in še skupinah. V prvi vrsti mislim na društva, kjer se goji naša beseda v svojih najlepših oblikah: to so dramska društva in naše odrske družine. Kakšen dvig, kakšno zadoščenje za vse tiste, ki so se dosedaj posvetili gojenju naše (besede samo v svojem prostem, amaterskem času, sedaj imajo pa popolno svobodo in možnost do resnega, akademskega študija svojega jezika! Kakšno zadoščenje med nami vsemi — slovenščina enakovredna vsem ostalim jezikom! Narod v sklopu ostalih, enakovreden, majhen, a mogočen. Fo- na, temveč beseda izgovorjena brez strahu in sramu. — Naša beseda! Otroci slovenskih šol konča-vajo svojo sobotno šolo. Vse bogastvo in znanje, ki so se ga dosedaj nabrali, bo brez nadaljne-ga študija, brez nadaljne potrebe, kmalu pozabljeno. Ob vstopu na višje šole, izven slovenskega stika zgubijo še zadnji občutek do živega jezika. Kakšna neprecenljiva izguba! Ne samo izguba svojega materinega jezika, temveč prav nesmiselna izguba podlage jezika, ki ga lahko rabijo zelo uspešno v svojih na-daljnih študijih. Vsako znanje jezika se šteje kot kredit ob vpisu na univerzo. Učenci slovenskih šol nosijo v sebo ne samo duhovno, temveč tudi praktično bogastvo, ki ga sedaj lahko u-spešno uporabijo. Za nadaljni uspeh smo odgovorni mi vsi. V naslednjih dnevih in mesecih se bo odločalo o nadaljni usodi slovenskega jezika v Clevelandu, v Ameriki. Lep uspeh smo že dosegli: Up in prilika je tu. Ujemimo jo in držimo. Vsak izmed nas naj pogleda naj prvo vase, v svoje bitje, nato pa še naokoli sebe, po znancih in prijateljih, po soseski in drugod ter krenimo svoji usodi naproti. Kjerkoli poznamo in vemo za mladino, ki še misli slovensko, dajmo ji upa in moči, poguma in vzpodbude, naj se vpiše v ta študij slovenskega jezika. Vsak zainteresirani naj izpolni spodaj tiskani kupon ter naj ga pošlje na omenjeni naslov. Cas je dragocen. Na nadaljni tok dogodkov boste vplivali vi. Od vašega zanimanja in od vaših prijav je odvisen študij slovenščine. Naj bo to delo nas vseh. Kupon izrežite in ga pošljite kuverti na naslednji naslov Koncerl ilaih harmonikarjev CLEVELAND, O. — Za nedeljo, 16. aprila, nas vabijo Mladi harmonikarji na svoj koncert v farno dvorano pri Sv. Vidu, kjer nam bodo pod vodstvom g. Rudija Kneza pokazali, kaj so se preko zime novega naučili. Na svoje mlade harmonike bodo priklicali najlepše slovenske melodije, v naša srca pa pomlad in nekaj uric veselja ter razvedrila. Koliko vaj, koliko truda je treba, da 50 harmonikarjev z igra enotno, — veselo-vriskajo-če, ali otožno-žalostno, kakor je pač pesem uglašena. Da zaigrajo mladi prsti, zahrepenijo in se odprejo mlada srca, da te lepe pesmi spravijo v življenje, na oder in med nas. Prsti iščejo tipke, lica mladih igralcev pa žarijo od veselja in sreče, da morejo pokazati svoje znanje, predvsem svojim staršem, pa tudi drugim slovenskim prijateljem. Redke, vse preredke postajajo mladinske prireditve, toda nič manj zaželjene. Z udeležbo bomo pokazali, da je res tako in da smo veseli vsake pomladi, vsakega uspeha, posebno uspehov naših otrok, naše slovenske mladine. In kateri inštrument ali glasbilo je za Slovenca bolj privlačno kot ravno harmonika? Bog daj, da bi pesem in melodije še dolgo vrele iz src otrok in se prelivale v naša, v veselje nas vseh, posebno pa v ponos in veselje otrokom, ki bodo čutili v pesmi ljubezen do domovine, kjer so se te pesmi rodile in prvič zaživele; nehote zaslutili lepoto zemlje, ki ni nič manj lepa, kot jo opevajo naše pesmi, naše melodije. M. J. SLOMŠKOVE t>KOBT/NK£ father VA UGAVKEPOSTULAJoE Beatifikacijski postopek škofa A. M. Slomška ISas h ilridgeporta Mrs. Jay W. Collins (Sloven on C.S.U.) 24600 Edgecliffe Dr. Euclid, Ohio 44132 \ Za vse nadaljne informacije kličite zgoraj navedeno osebe na: 731-1815, ali pa gospo Berto Lobe, ob večernih urah, na telefonski številki: 432-0792. August-Božidar Pust ------o------- Delni farmarji WASHINGTON, D.C. — Okoli 30 odstotkov farm v naši deželi so “rezidenčne” farme, ki služijo v prvi vrsti za prebivanje, za dem lastnikov. Ti si služijo v znan in nuden vsem v svoji re- < glavnem vse potrebno za življe-prezentativni obliki, kot je lep nje izven svojih farm, ki jih v in čustven v doma rabljeni go- glavnem obdelujejo izven svo-vorici. Beseda, ki ni manj vred- jega rednega delovnega časa. PRIJAVA ZA SLUŠATELJA SLOVENŠČINE NA CLEVELAND STATE UNIVERSITY S tem naprošam, da me prijavite kot zainteresiranca za študij slovenskega jezika. Ime in priimek: ............. Telefonska- številka: ............... Naslov: ............................................. Izpolnite še naslednje informacije: ( ) V tem letu mislim dokončati High School ( ) Sedanji slušatelj C.S.U. ( ) Tranzitni ali posebni slušatelj Vpisal bi se: ( ) dnevni študij, ( ) večerni BRIDGEPORT, Conn. — Velika noč je za nami in reči moramo, da smo jo kar dobro preživeli. Letos smo imeli v cerkvi sv. Križa izrednega slovenskega spovednika č. g. Langerholza iz Chicaga. Samo škoda, da to ni bilo najavljeno preje, marsikateri bi si prihranil pot v New York, kajti lahko bi se spovedal kar tukaj. Prvič letos smo imeli peto mašo ob ugodni uri in sicer ob 10. Nikdar še ni bilo toliko ljudi pri službi božji kot tokrat. Tudi jutranja slovenska maša ob pol osmi uri je bila zelo dobro obiskana. Samo škoda, da ob nedeljah nimamo redne pete pozne slovenske maše. Kot so pokazale prilike, bi bila res potrebna. Č. g. Langerholzu smo hvaležni tudi za lepe besede, on nam je namreč kot prvi povedal, da bo tudi v novi cerkvi, katera se že zida, slovenska služba božja. Upajmo, da bo, in upajmo, da ob za večino ugodni uri. Dobro bi bilo, da bi se naše pravice v novi cerkvi zapisale, kajti edino takrat bomo gledali v bodočnost z mirnim srcem in zavestjo, da ne bodo naše eventuelne žrtve zastonj. Ako se bo to zgodilo, sem prepričan, da se bo število darovalcev za novo cerkev znatno zvišalo in da ne bo ostalo pri 25%. Dnevi sv. Križa so šteti in zato je sedaj skrajni čas, da se to pereče vprašanje reši in sicer na demokratski način. Ob koncu želimo g. Stanislavu Malh ju ob njegovi 60-letnici vse najboljše, naj ga ljubi Bog poplača za vso delo in trud, ki ga -je imel nekoč pri cerkvi sv. Križa. Posebno se pa mu zahva-Ijuje SGS Zvon za njegovo nesebično delo in požrtvovalnost, ki ga ima z nami. ,še na mnoga leta! Armin Kurbus ------o------ Za stanje beatifikacij skega postopka služabnika božjega A. M. Slomška pričakujejo v bližnji bodočnosti važne in odločilne korake. Prvi cenzor je končal pregled vseh Slomškovih spisov in knjig in je to sporočil Kongregaciji za svetniške postopke. Žal, da je delal na tem zelo počasi, celih sedem let in tako zavlekel ves proces. Sedaj pregleduje spise drugi cenzor, ki dela z večjo brzino. Škof Slomšek je mnogo pisal. Cenzor mora vse njegove spise in knjige ne samo prečitati, ampak natančno preštudirati. Napisati mora izčrpno poročilo o svojem delu. Prav tako delajo istočasno na zgodovinski sekciji pri Kongregaciji za svetniške postopke na ostalih dveh postopkih: posto- pek o herojskih krepostih (super famam) in postopek o neče-ščeniu (de non cuitu). Vse to delo gre vzporedno. Vprašanje je, kdo bo prej končal. Mnogo je odvisno od tega, koliko časa bo porabil drugi cenzor za pregled spisov. Ta mora po nalogu Kongregacije neodvisno od prvega še enkrat pregledati vse spise in natančno popisati svoje bogoslovne izsledke. Imena cenzorjev so tajna in ne vesta drug za drugega. Cenzor mora biti doktor bogoslovja. Ko bo Kongregacija imela bogoslovne izsledke obeh cenzorjev o Slomškovih spisih in bodo ti pozitivni, bo šel proces naprej proti končnemu cilju. Sicer pa Kongregacija pričakuje nova pravila glede svetniških postopkov v smislu 2. vatikanskega koncila, ki bo verjetno naše svetniške postopke le podprla, v kolikor' moremo vedeti iz izrecnega navodila papeža Pavla VI. Ljudje, ki delajo na vseh zgoraj imenovanih postopkih, so za to delo plačani. Odkod vzeti denar? Odkod dobiti denar za tiskanje Slomškovega lista, ki izhaja v 13,000 izvodih? Odkbd vzeti denar za poštnine in razne druge stroške? Iz domovine in od drugod po svetu ne more-1 jo pričakovati dosti. V Rimu stavljajo vse upanje na pomoč iz Amerike. Tisti, ki ste prebrali Slomškov list, veste, da je bil do sedaj glavni vir za kritje beatifikacij skega postopka ameriška darežljivost. Dobri ameriški Slovenci so pridno pomagali s svojimi darovi do sedaj. Glavni postulat or v Rimu msgr. dr. Frančišek Šegula v e-nem izmed svojih zadnjih pisem piše, da je blagajna za kritje stroškov skoraj prazna in prosi, da bi zopet poslali kaj več. Zato se je klevelandski Slomškov krožek odločil, da priredi v nedeljo, 23. aprila, od 11. do 2. ure popoldne v avditoriju pri Sv. Vidu kosilo s pečeno govedino in piščanci. Cisti dobiček bo šel za Slomškov beatifikacijski sklad. Slovenci so vedno radi podprli dobro stvar in zato odbor upravičeno pričakuje, da se bodo v obilnem številu udeležili tega kosila. Tisti, ki kosilo pripravljajo, bodo vse storili, da bodo gostje dobro postreženi z jedjo in tudi pijačo. Rezervirajte si tisto nedeljo že sedaj in pridite s svojo družino in s svojimi prijatelji. Betlehem, Pa. — SpoštoV' Prejeli smo Vaše obvestilo, še dolgo prinašala slo-veO' branje, pa dobre in vesele 110 ce. Res, zelo smo veseli tega šega slovenskega lista. . j Vse pri Ameriški Dort>ovl11 lepo pozdravljamo! Štefan Celec Cleveland, O. - Cenj6^ Prav lepa hvala za obvesb ^ Prilagam ček zopet za enole ^ naročnino in dva dolarja 23 skovni sklad. reJ6' 3e Ameriško D o m o vino Pr ^ mam redno po pošti. Brez nje bi mogla biti. Rada čitam ooVl in dopise. - Želim Vam več novih nikov in Vas prav lepo poz^3 Ijam! Mrs. Frances Cotm311 Kmalu prvi jok na Luni? ‘Prepričan sem, da se bo Pr' vi otrok rodil na Luni, še P den bo minilo leto 2,000, izjavil na nemški televiziji P močnik direktorja NASA Wer' 1P nher von Braun, ki pravi, d%j] lahko že čez nekaj let po vesoljskem tiru okoli ^jj Ije vsakdo, kdor je d°Vje, zdrav, da se sme pel jati 2 ^ talom. Posebna strokovfl3 posobljenost ne bo potrebi^- Po programu “Apollo” vrsti nebesni laboratorij- 1 rat bodo začeli voziti tudi P sebni vesoljski taksiji, upe vo- do stokrat. Leta 1978 bodo ^ žili vsaj dvakrat mesečiPj. . njih bo prostora za 12 llu prtlago in vsem potrebni#1' “Proti koncu stoletja vesoljci delali na Luni veC(1^ secev,” pravi von Braun- ^ čas bodo prišle 'tudi ^eI1jjli-njim. Lepega dne se bo na ni rodil prvi otrok.” o- •--------------- /• Vojske še ne bo k01*6,. zb Oro: rif \P V Fort Knox, Ky., se je y skupina strokovnjakov, določila obliko in sposobnos vega napadalnega tanka -ja bodočnosti. ^ Temeljne zahteve so. ^ bi bil preprost, predrag. (Načrt a tank naj bi bil preprost, predrag. ( ,1 odklonil.) V novem računu je , določenih $20 ^ nov za razvoj novega tan ^ ^ Strokovnjaki mislijo, da novi tank dalo izdelati 1 kot 10 letih, če bi na njen1 ^ Kakor je bilo že zadnjič ome- bili skušnje s sedanji«1 XM-803. Tank bi bil težak ton in bi moral biti spos ^ 40 gibati se po njeno, so sedaj na razpolago1 zen v močvirju in P° s vsakem teren# trmi# u , j Naj višja država Kolorado je naj višja država v Uniji. Dve tretjini ležita v višini 6,000 do 14,000 čevljev nad morsko gladino. Slomškove stenske slike v barvah (28x18 cm), delo akademskega slikarja prof. Staneta Kregarja. Naročite jih lahko pri Rev. J. Varga, 3547 East 80 St., Cleveland, Ohio 44105. Stanejo 1 dolar. cesti ##1 f0) 1^' govih. Brzina na znašala več kot 50 milj #a na prostem pa 25-30 ## 1' mesto raket bi imel iz ° p angleški top 105 ali .1^.0 nata#S' bi bil sposoben strelja 1 no tudi med vožnjo. Bog obilno povrni po pripr0° nji božjega služabnika A-Slomška sledečim darovale6# za Slomškov sklad: $50: Marija Kacijan, Cl6V'e land; $10: Jennie Asseg, Euclid, ^ Mary Stanger, Chicago; $5: Francka Pečin, Chicag# $3: Fr. Gubane, Cleveland- /Z NAŠIH VRSl ani! katerega se Vam lepo zahval]11 jemo, Saj- veste, da človek P° stane pozabljiv, ko se postara-Priloženo Vam pošiljamo er‘° letno naročnino. Ameriški F6 movini želimo mnogo zv6S 1 naročnikov. Daj Bog, da bi #ain iv'i' i! * P- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE XIV Noči, tako trpljenja polne, Matic še ni preživel. Težka je ila tista, ko se je vrnil iz zapora in je našel Francko poročeno. Toda takrat je bil mlad. Zarobantil je, se zaril v seno in zaspal. Nato je nekaj dni popihal in trpljenja je bilo konec, o vsem tem, kar je doživel na an pogrebščine, ni robantil, ni Popival. Kot senca se je vlačil krog voglov, brez veselja je de-al> zjutraj je vstajal z rdeče obrobljenimi očmi, jedi se je samo pritikal, da ni žalil sestre °jze. Ta ga je skrivaj opazo-Vala s skrbi polnimi očmi in videla tebe in njo. Izbij si jo iz glave, če ti ni namenjena, kaj moreš za to?” France je stisnil ustnice, pogledal v dimnik, zob je škrtnil ob zob, na licih so mu trepetale mišice. “Imaš čisto prav, Lojza, ali pomagaj si, če si moreš. Ko bil vprežne živine je bilo dovolj in tudi močna, da je hlapec z ti jaz eno noč dal tole, kar mejmodernim Plugom lahko glo grize tu notri in mi pije kri, pri vsej svoji pobožnosti znoriš, da veš, zmeša se ti.” “Nič ne tajim tega. Boga hvalim, da mi je prizanesel do danes. Toda tebe bo konec, če se ne izpametuješ.” “Da bi me le bilo!” “No, ne govori pregrešno. To s r da se zdrami iz tega nepotreb- 561 b°dl’ C6 te ne “ Če se nega trpljenja, kakor je sodila sama, ki ni bila skušana še ni-°h. Tudi dekla Francka ni lmela zavezanih oči. Toda še jnalo ni slutila, kaj bi utegnilo gospodarju. Vso njegovo toalobesednost, njegov upadli c raz in čudno zadirčnost je za-Cela pisati na svoj rovaš. Zakaj ftjena ura se je bližala. Zato je prosila Lojzo, ko sta bili sami: Jaz grem poiskat stanovanja.” . Zakaj?” se je začudila Lojza ln Pogledala izza šivanja, ko je zvečer delala krstno oblekico za otročiča. ^France me tako težko vidi.” Saj ni res. France je —' otela ji je kar razodeti, ah na- hočeš oženiti, in čas je, da se, si jo izbereš in tako, da ti bo hvaležna.” “To sam vem. Ampak povej mi eno, da bom tole čutil zanjo in tole trpel, takoj grem ponjo. Krilo ji kupim in čevlje, da bo mogla k poroki, če jih sama nima. To je tisto, česar ti ne razu- boko oral. Z nastiljo in z drvmi smo bili za silo preskrbljeni. Imel sem več časa, da sem se lahko župniji bolj posvetil. Iz Ljubljane sem dobil škofijsko sporočilo, da bo naslednje leto 1941 “če bo Gospod hotel, bir-movanje in kanonična vizitaci-ja v litijski dekaniji; točen čas bo javljen kasneje”. Torej tudi na Prežganju, kar vesel sem bil, saj bo gospod škof lahko videl že lepe uspehe. In pa zaskrbljen “če bo Gospod hotel”, je bilo rečeno. Bilo je pridejano škofovo naročilo, naj z verniki opravljamo mirovne molitve. Svetovni mir in Jugoslavija, zlasti Slovenija je bila takrat že zelo ogrožena. Fes vedi, kaj je bušilo vanjo, preklete,. Ah je spet tisti finan-car...” “France, ne kolni in ne natolcuj ih ne delaj greha. Premagaj se, morda se še vse preokrene. In če že ne moreš drugače, vsaj ne kaži ne tega tako očitno. Ves marai za" ;,7k* 7 *’-'V ““ si poparjen in kar hujšaš. Lju- * um V°r„k S/ZTblS, ?ie **» *» - To ^ , j h Pa jaz razodenem, če sam ne nri •” / . , ' "7 veš, da je ženska najbolj srečna ie božja volja?’0 ^ ^ °’ 0‘'itakrat’ če kdo takole trpi zavo- gb si ]e premislila in razlagala: vrance je včasih čuden. Nič mes Saj sem poprej tudi ob- Spomladi 1938 je naduti Hit-cutil ah imela je moža - kaj ;ler kar čez noč zasedel Avstri_ sem hotel. In vidiš, prej mi je j() in nad škofovo rojstno do„ tako rekoč obetala, sedaj, ko je|movino Koroško je že vihral prosta, me pa vrže izpred vrat. kljukasti križ Naslednje spomlad je pod- j..,. fjp —>■«— drh™ SPet Sta mQlČe Šivali no perilo za otročiča. In u i tedaj, ko je vstopil France, 111 kd° nikogar, ki bi začel pogovor. France je sedel k peči, REV. LEON KRISTANC: Po 40 letih spominčice na grob škofu Gregoriju (Nadaljevanje) kajšnjem dekliškem krožku, Še danes ga imam v živem spo-'*^6^™ in PriJazna F°SP0- minu, bil je moj prvi pogreb oITtif ^ ^ 56 P° na Prežganju j31 1 * h e motim — sedanja gospa Mauser, žena tako pri-Tudi naslednja jesen je bila ljubljenega in plodnega pisa-dolgo zelo mila; vse poljske lelja Karel Mauserja, in jo hra-pridelke smo lepo in suhe pos- Mm v hvaležnem spominu. Dok-pravili. Dovolj je bilo časa za ler jo dopuščalo vreme, sem se zimsko setev in za preoranje'kar po trikrat na teden peljal v njiv, da se očistijo plevela, Ljubljano* varno mi je naložila v nahrbtnik kanto dragocene, pa smrdljive tekočine in tudi še kaj drugega. Račun sem poravnal in tako zbiral zalogo za težke čase. Kar moč se je dalo, sem izrabil dolgo in lepo jesen, ker zime sem se bal, prežganj-ska je bila huda. In že v dolgih večerih sem po radijskih slušal kah na ušesa lovil poročila ljubljanskega radija. Ker ni bilo se elektrike — z županom sva j jo pa že imela v načrtu — sem 'se.pridno posluževal slušalk v zvezi z baterijo, bolje nekaj kot nič. Poštne dostave iz Litije ob nedeljah ni bilo. Tako sem po skromnem ra diju zvedel, da je v soboto zjutraj 14. decembra 1940 v Beogradu nenadoma umrl edini pravi predstavnik slovenskega naroda nepozabni dr. Anton Korošec. Truplo velikega pokojnika so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil ob silnem mrazu njegov veličasten pogreb v torek, 17. decembra in se je v stolnici sv. Nikolaja škof Rož- kar nuj-se nadaljne jarmil češkoslovaško. V jese- nian ob asistenci beograjskega ni 1939 je od zmage pijani Hit-jšk°i:a Ujčiča in mariborskega ler vkorakal na Poljsko ter jo “k°fa Tomažiča v imenu vsega v treh tednih podjarmil; njen naroda v krasnem govoru po-vzhodni del je zasedla Rusija, slovil od moža, ki je bil več kot Vse je kazalo, da bo Jugoslavi- četrt stoletja narodov Ijublje-ja, Slovenija le po čudežu osta- nec in njegov nesporen vodnik, la izven vojnega meteža, ko sta Radi hudega mraza se po-ob napadu na' Poljsko Franci- greba nisem upal vdeležiti, v gledal v mračno, z rdečim zasto- Brat ni nič odgovoril, ah na obrazu mu je brala, kako silno se mu je prilegla taka beseda. “Sedaj pa pustiva to in mi povej: Ah pojdeš po ‘ženo’, ko bo Francka na tem?” “Seveda pojdem.” “Za botra boš tudi?” “Le kaj vprašuješ? Saj je vse domenjeno.” “Potem pa lahko noč in dobro spi!” Matic je to noč resnično prvič po pogrebščini dobro spal. Ves spočit se je lotil dela in Francko 5arn zavešeno okno in molčal. Vi k mizi ni pogledal, kaj žen-skj delata. Ko je sodil, da je iz e Mjudnosti zadosti dolgo po-ae e|’ ie rekel: “Molimo, no'” in a °j nerodno pokleknil k peči, s isnil glavo med široke dlani in ^erazločno žebral molitev za Uojzo. nobene posedal ^ Tnat0’' i6 ogledoval z velikim spoštova- Paje Lii8 m0dSel-L°]Za;^m. Dognal je celo, kar so gla v 23 njim’ g\Prestf'j ženske že davno trdile, da se ji “Počakal ” v1 mU Posepeta a' ta stan posebno poda in da je sedel naL ^ ^ P0k0rn° za čuda brdka v njem. Ko je viško po tl ?n,llsce in brsk£d s F-; del da hoče postavljati pomij-K« ie “7“ - t ! ^ v iasli, je hitro priskočil J spat L OJZa odPravila Francko dos]ej mu to še ni prišlo nikoIi šče M pričela n;,emU ^ ^ um ~ P vzel iz rok Posodo “To tj ’ in ji kar prepovedal: ce dnev?0?111 povedati’ Fran- I “Vzdigovala pa ne boš, Franc-Kajne d lancFini potekajo. ka Le kaj lahkega podelaj.” in da naTu aneVa m°Ž beSedai In tako je potekel teden, ki Brat etp ° Pri nas?” ! ga je bila vesela Lojza, kljub bil ir be 3e stresnil, kot bi ga ,rcoi ---1™ kdo poklical od daleč. ja in Anglija Nemčiji napovedali vojno. Državna oblast je računala z možnostjo nevtralnosti in, če bodo meje zaprte, je priporočala vsestransko varčevanje. čez noč je postalo duhu sem bil prisoten po radiju. Z obiski bolnikov v adventnih dneh sem si nakopal hud prehlad, da sem le s težavo govoril in sem se bal, da ne bi iztaknil še kaj hujšega. Zdravil oboleli in svetoval no operacijo, da možnosti še preprečijo. Dogovorila sva se, da se čez teden dni vrnem in bo izvršil opracijo kar v uradu in se bom naslednji dan že lahko vrnil domov, in da bom v počitku, brez glasnega govorjenja v desetih tednih popolnoma okreval. Za pomoč, sem naprosil stiškega opata in je poslal izmenoma P. Placida in P. Cirila — oba Ribničana, da sta oskrbovala faro in še meni delala družbo. V Ljubljani sem pri prijatelju zaprosil za toplo sobo za noč po operaciji. Najel sem voznika, da me zapelje v Ljubljano in počaka, da me naslednji dan že odpelje domov, kot mi je zdravnik naročil. V zaupanju tudi do sv. Jožefa “Upanje bolnikov” sem se zaupal zdravniku. Operacija je bila silno naporna zanj, težka za pacienta. Skozi usta je posegal z dolgimi in tankimi škarjami v od infekcij nabreklo grlo in ob lomljenih žarkih ob svetilki na čelu je s pomočjo ogledala v ustih na nebu obrezoval in čistil glasilki. Sam sem moral držati nabrekli jezik in trepetal, kadar je stisnil škarje, da ne bi prerezal glasilki. Po dolgih iiT strašnih treh urah — s presledki — sva se oba oddahnila. Hvala Bogu in čast sv. Jožefu, operacija je uspela. vse racionizirano, vse je bilo: sem se z vsakovrstnimi čaji, da “na karte”, med drugim tudi petrolej in bencin. In obojnega smo bili na Prežganju tako zelo potrebni. se je grlo “prebezgalo”. Za božično spovedovanje sem naprosil pomoč pri patrih v Stični. Zdravnik mi je dal navodila, prepovedal glasno govorjenje in če bi prišlo krvavljenje, da ga moram takoj zjutraj poklicati, da me on pride pogledat. V ugodnem slučaju pa naj se odpeljem kar domov in se po 4 tednih zopet oglasim. Sam je poklical taksi, da me je zapeljal k prijatelju. Ta mi je postregel s toplim kaniilčnim čajem in dolgo noč sem dobro prespal, vserje- bilo v redu. V solnčnem zimskem dopoldnevu sem se dobro zavit v odeje in s šalom črez usta in okoli vratu že odpeljal proti Prežganju. Držal sem se navodil, kar moč malo govoril in še tisto le šepetaje. Ko sem so po 4 tednih vrnil k zdravniku na pregled, je bil zelo zadovoljen; svetoval mi je, naj skušam zamenja ti kraj službe, da je zrak v ved Vesfi iz Slovenije česa je bilo lani več naprodaj Med posameznimi izdelki je v letu 1971 pomembno narasla proizvodnja cementa. Močno se je povečala proizvodnja radijskih sprejemnikov in predvsem televizorjev. Hladilnikov in pralnih strojev je bilo tudi več na razpolago. Osebnih avtomobilov so izdelali v montaži 16.650, tovornjakov 5780, dvokoles pa 159.300. Avtomobilski 1'ekordi Gospodarska skupščina Slovenije je ugotovila, da ni na svetu države, kot je Jugoslavija: država z 20 milijoni prebivalcev in s 650 dolarji narodnega dohodka na prebivalca se pripravlja, da bo kmalu imela milijonti avtomobil. kojencev s 127 posteljami, kuhinjo, j e d i 1 n i c o, družabnimi prostori in z edinim javnim kopališčem. številni gostje Lani je od januarja do novembra letovalo v Jugoslaviji več kot 12 milijonov turistov. Med temi je bilo kakih 5 milijonov tujcev. Skupno število turistov se je v primerjavi z letom 1970 povečalo za 7 odstotkov, tujcev pa za 10 odstotkov. Največ turistov je lani obiskalo Hrvatsko in Slovenijo. HELP WANTED Tajanje cen aprila Podpredsednik Izvršnega sveta Jakov Sirotkovič je povedal, naj bi cene ostale nespremenjene do letošnjega aprila. Nadalje je izjavil, da “globoko zmrznje-nje cen” ne bo veljalo le v začetku leta, ampak vse leto. V tem letu naj bi cene ne narasle več kot 5 odstotkov. počnem brez bencina, ko mi je ru in ljudje pred jaslicami bolj bilo motorno kolo nujno po- lepo prepevali. Tudi za Novo le-trebno, kot ribi voda, in vse le Seveda, seveda,”, je hitel. Ali S-rn vededa> da si za to. in Vldiš, Francka je žalostna MisP r\ b°P’ k° tako čuden. napodi t Ei zaradi nie> da ti je g > m hoče stran.” “INTi ^ zdrsnd z ognjišča. Ji tnwT ne P°jde- le P°vei Nat ^ k°’ kakor sem rekel.” in ai °7e SPet sedM na ognjišče Wa0k° V2dih"i'- gledala3 &a ^ P°menljivo P0" srcu ac1C"’ ne zeni si tako k Brat 3 ^ Vredno-” sestro- ^ VPraauj°če pogledal “Kai i da bi tajil P°Č,asi izPregovoril, se ie irV?mj.. dančarica!” Vtem °ei ki ru 11 PV0 ozrla v njegove ^ ]lh P°vesil in 1 . ^ , ’ aancaric uy^dmiiv0 ozrla zardel. grebščim^ Vem’ prvo uro na P°' sem vedela, ko sem zaeno ves da nihče ne in Matic sam se je bil toliko raztresel, da je laže prenašal, ko ga je Lojza poklicala ponoči: “Brž, brž, Francko je popadlo! Jaz grem po Lukovo mater.” Matic je kar zviška treščil v škornje, pograbil svetilko in se spotoma zapenjal, ko je drvel po hribu v dolino. Silno je potegnil za zvonec pri ‘ženi’, ki je pa kljub temu počasi prižigala luč in odpirala okno. “Kam?” “K Maticu v Kozji hrib!” ‘Žena’ se je neverno nasme-jala. “I, tak brž, no,” se je jezu Matic. “Saj res,” se je trčila ‘žena’ po čelu in zaprla okno. Matic je hodil z lučjo gor in dol in se grozovilo jezil, ko ni bilo naspravljanja ne konca ne kraja. Ni mogel strpeti, da je še enkrat potegnil za zvonec. (Dalje prihodnjič) -------o-------- Pred Božičem je zapadel_________________z V kraju še ni bilo elektrike, i sneg in radi varnosti pred no- nem vetru in prepihu tudi v svetili smo s petrolejskimi luč-jvim prehladom sem polnočnico cerkvi nevarnost, da se mi borni, v cerkvi pa s smrdljivimi in vsa prazniška opravila o- lezen ponovi in se zna izcimiti svetilkami na karbid. Kaj naj pravljal potihem; so pa na ko- rak. S hvaležnim veseljem sem poravnal zelo majhen račun za njegovo plemenito delo, je bil res zdravnik. Tiho nedeljo, ko je “pomladna Marija” (Marij-no Oznanjenje, 25. marca) pri peljala lastavice v deželo in so se drobne in pridne ptičke vrnile tudi v farovški hlev in v živahnem cvrčanju okrog cerkve oglaševale pomlad, sem se faranom oglasil tudi jaz, božjo službo sem že opravil sam. (Dalje sledi) na karte”, kar je bilo v razmerah daleč, daleč premalo. Posrečilo se mi je dobiti dobrotnike. V Ljubljani tik onstran šentpeterske cerkve “v trgovini Šarabon sem našel pomoč, ki je razumela moje skrbi in mi je z vednostjo in dovoljenem gospodarja pripomogla, da smo bili tudi tozadevno za silo preskrbljeni. Bila je to blagajničarka v In- to in Tri kralje sem v cerkvi vse hitro opravljal in se doma držal tople peči. Visoka cerkev v tistem vetru in prepihu je bila strupeno mrzla. Ker prehlada nisem mogel pregnati, glas je postajal čimdalje bolj hripav, sem po praznikah najel voznika in me je potegnil v Ljubljano k zdravniku špecijalistu. Tam pod Gradom v bližini Ljudskega doma je imel svoje ordinacija dr. Tramfe. Ugotovil je govini, zelo delavna tudi v tam- da sta glasilki v grlu nevarno Ajdovščina Malokdo v Sloveniji ve, da je dobila Ajdovščina diplomo kot osmo naj lepše urejeno mesto v Sloveniji. To je bilo vsekakor veliko priznanje komunalnemu podjetju in turističnemu društvu. Letos bo Ajdovščina še lepše in še bolj urejena. Polepšali bodo parke in zelenice v Ajdovščini in v Vipavi. Začeli bodo tudi urejati nekatere doslej še neurejene mestne predele. Malo so čitali “Lavričeva knjižnica” v Ajdovščini je lani izposodila bralcem skoraj 23,000 knjig, knjižnico pa je obiskalo 13,000 občanov. Podatka povesta, da je na vsakega občana prišla v povprečju po ena izposojena knjiga. Knjižnica je delno opremila tudi oddelek v Vipavi. Ustanovili so tudi potujočo knjižnico, ki so jo poslali na Col. Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American and Yugoslavian businessmen. Must speak Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with, experience and ability. Write stating qualifications and background to: MR. RENEAU P.O. Box 9232 Tulsa, Oklahoma 74107 Help Wanted Male & Female Factory help wanted Male and female American Industrial Safety Equipment Co. 3500 Lakeside Ave. 696-2220 (72) Help Wanted Male Plater’s helper Steady worker, not over 40 years old. electro plating works 39al St. Clair Ave. rear (75) MALI OGLASI — V eni molekuli človeške krvi je 16,669 atomov. izpilil “EIan“ v Begimjalh Delovna skupnost tovarne športnega orodja “Elan” je slavila enega svojih naj večjih u-spehov v zadnjem obdobju. Preuredila je delovne obrate in s tem postala na Svetu druga naj večja tovarna za proizvodnjo smuči (letno 500,000 parov). Ob tej priliki so pripravili pestro razstavo; gostje so si ogledali obrate, zlasti še za kovinske smuči in plastiko, za telovadno orodje in kovinske dele, čolnarski obrat in skladišče izdelkov. Na Bledu več tujcev Podatki o lanski turistični sezoni na Bledu kažejo nekaj nad pol milijona nočnin in blizu 400 tisoč gostov. Med temi je bilo okoli 200,000 domačih in skoraj 316,000 tujih gostov. mi SO GA ZMOTILI PRI DELU — Ko je John Mitchell odstopil kot pravosodni tajnik, se je takoj lotil dela za ponovno izvolitev predsednika Nixona. Zaradi preiskave o ITT in njeni podpori republikanski konvenciji je moral Mitchell pred Senatni odbor, kjer pa je zanikal, da bi kaj vedel o ITT in njeni podpori. Dejal je, da je kot pravosodni tajnik samega sebe izločil od posla z ITT, ker je odvetniška pisarna, kjer je bi on, zastopala nekaj časa to družbo. Načrti za Brnik Uprava letališča Brnik pri Ljubljani je sprejela načrt razvoja osrednjega slovenskega letališča do leta 2000. Po računih strokovnjakov naj bi letno priletelo v Ljubljano, oziroma odletelo z brniške steze skoraj 4 milijone potnikov. Z letali pa naj bi odpremili tudi 868,000 ton tovora. Upokojenski dom v Celju Celjski upokojenci bodo jeseni dobili nov dom, v katerem bodo imeli vso oskrbo z zdrav-j stvenim varstvom in z vsemi orugimi potrebnimi storitvami, j Na Savinjskem nabrežju se že! sedaj kažejo prvi obrisi tega doma. Po petnajstih letih razprav in zapletov bo letošnjo jesen Celje bogatejše za sodoben dom upo- Naprodaj V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na: Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA _____________________(82) 2 Houses for sale 6-room single and a 5-room single, double garage, all on one lot. Fruit trees, near schools, churches, buses, shopping. E. 185 St, and Lake Shore Blvd. area. Call 235-4876 or 531-1029 ________________________ (72) “Cottage” naprodaj Spalnica, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, pralnica, zaprt porč, zadaj terasa, kot nov, je napro-daj v Grovewood okolici. Kličite 486-0091 -(74) Hiša naprodaj Chardon Hill okolica, Colonial hiša, 3 spalnice, družinska soba, popolnoma modernizirano, v nizkih 3Oh. Kličite 531-8724. (71) V najem Oddamo 6-sobno stanovanje, 3 spalnice, v okolici St. Clair Ave. in E. 74 St. Samo odraslim. ?75.00 HE 2-1038 (74) v Euclidu Naprodaj je bungalow, 3 spalnice v fari sv. Kristine; klet, obložena kopalnica, nadstrešja, rekreacijska soba, garaža, 50x150 čev. lot. $24,500. Lastnik 481-6859 (73) Iščeta stanovanje Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. 185 St. se moramo seliti v mesecu juniju. Kličite 261-3722 (75) Prijafers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 “Zakaj ste mi branili, da nisem odšel z marofa? Bolje bi bilo, lepše bi se izmotal, drugačen bi stal pred svetom. Sedaj... sedaj je vse izgubljeno. Bil sem poljski delavec ko vsi drugi — o Geza, kam si prišel?” Geza ogleduje svoje žuljave roke, ko da se sam sebi smili. In z jezo pogleda po zgrbljenih dokole-nicah, ki so izgubile žolto barvo, in z žalostjo gleda po svoji mestni obleki, ki je oguljena. “Spoznal si, kako se služi kruh — do sem si dospel! In to spoznanje odtehta prazno misel na Ritoperjevo Lino.” Očetovski je ujčev glas, nič zadirčnosti ni v njem. “Mati ne more več služiti kruha, preživljati jo boš moral, kakor je ona preživljala dosedaj tebe. Mestnih oblek ne bo vec iz Budimpešte, tudi dokolenic ne... “Tudi cekinov nt!” Geza zakriči. Vsa kri mu plane v obraz, očitajoče in v silni jezi gleda ujcu v oči. “Fante, kdo ti je dajal streho? Kdo te je hranil, ko si pohajkoval in nisi ničesar delal?” Horvat gleda temno in komaj zadržuje jezo. “Mati! Pošteno Vam je plačala! Še več Vam je poslala, ko sem zajedel pri Vas!” “Mati ima svoj kot pri koči. Dokler bo bajta moja, je ne bom gonil izpod strehe. Kako jo preživiš, glej! Na tvoji skrbi je!” “Na poljsko delo bom hodil! Prerekal se bom z Ritoperjem za vsako zrnce. Izposodim si pri palirju kadar mi zmanjka denarja, v svoje kremplje me dobi Ritoper, da niti izbirati ne bom mogel, s katerim palirjem pojdem na poljsko delo ...” Geza bruha s takim' sovraštvom iz sebe, da Horvata razkači. “Letos si prislužil nekaj silja. Prodaj ga, kupi gosposki naslonjač, postavk ga pred hišo, sedi “Ujec!” Geza se ko pobesnel zakadi v ujca. “Fante, blede se ti!” Ko želez-,ne so Horvatove pesti. Zgrabijo Gezo za rame in ga stresejo, da mu zobje zašklepetajo. “Križani Bog, še pobijte se!” ječi mati Mariška, plane s postelje in se hoče vriniti med brata in sina. “Proč! Iztresem vso sanjavo norost iz njega, ker drugače ne gre. Potem se pametno pomeniva.” In Horvat trese, trese Gezo, da mu šklepetajo zobje ko da udarja kamen ob kamen. Geza hlasta z rokami in jih steza po ujčevem grlu. Kri mu sili v oči. “Pustite me ...” “Ne izpustim te, dokler se ne iztrezneš!” In Horvat trese, trese, trese nečaka. “Ko se iztrezneš, povej!” In spretno umika vrat, da ga ne dosežejo Gezove roke. “Pusti sina! Saj mu pohaja sapa!” S silo se vrže sestra naj brata. “Sem. te iztreznil?” Horvat j hrope in pritisne nečaka na klop. “Zdaj pa poslušaj trezno : in resno besedo. Brez dela ni I jela. Streho imaš pri meni, jelo služiti si se naučil na marofu. Pohajkovati brez dela, sanjati | po Zemljičevo o lepem življenju : brez dela, misliti na bogato nevesto, ki te reši s svojim bogastvom dela ...” Šiloma se hoče Geza dvigniti. Trde u j če ve pesti ga pritisnejo na klop. “Poslušaj, potem pa stori, kakor veš in znaš! Za sedaj imaš pri meni streho, tudi tvoja žlica je pri bajti. Morda čez nekaj dni ne bo več bajta moja, prodana bo tudi tvoja žlica z bajto ...” “Torej je res! In toliko sem ti poslala, da bi kupil novo hišo ...” Mariška lomi roke in onemoglo omahne na posteljo. , uiij. ... rej na Ricope.rj.evo novo h?o, misli na Lino, sanjaj o Ri-rc^erievem bogastvu. Kruh in neso, jed in pijača, pečene gosi .n slaščice bodo na tvojo željo idaie z neba ...” Silen srd kipi v Gezovih očeh. ‘Zakaj me je rodila? Ali sem jam kriv, da sem na svetu? Za-jaj mi vsaj že v mladosti ni posedala, kdo je moj oče, čigav sin sem .. .” Mati glasneje zaihti. “Bahati si se hotel pred ljudmi. Sam si šaril z baronstvom m grofovstvom ...” “Z Gezo govorim,” se obregne Horvat na sestro. Temno gore njegove oči, hripavo, presekano govori v nečaka. “Kriv sem pred tvojo materjo! ... Kriv sem pred samim seboj! ... Kriv sem pred družino! .. . Kriv sem .■red Bogom in pred ljudmi! ... Se več je kriv črni Ritoperjev pohlep po bogastvu! Naj bo z j menoj, kakor že bo, sestri se j oddolžim! Po tebi, Geza, se od-j dolžim sestri! Stradati ne sme, trpela je dovolj, tudi prislužila je toliko, da ne sme stradati na ' stara leta. Zanjo boš skrbel ti, ZAVAROVANJE PRED MRAZOM - Na področju Prud-hoe zaliva v severni Aljaski kaže toplomer včasih tudi do —75. Za tak mraz se je treba primerno pripraviti in obleči. Posnetek kaže moža na tem področju v zimski opremi in z obilnim srežem na bradi in brkah. Geza! S svojim delom!” Geza je ves zmeden po čudnem ujčevem nastopu. Vse žile še drhte v njem od tresenja. Temni ujčevi pogledi prodirajo vanj. Tako čuden izraz se bori na ujčevem obrazu, da ga prevzame in niti ne poskuša več planiti s klopi. “Zdaj me morda še niti ne razumeš ne! Ali ko nas požene Ritoper iz bajte, ko boš v trdi zimi ko cigan na snegu, pa ne boš imel šotora, da bi ga razpel nad seboj, tedaj boš razumel. In ne boš imel kedaj sanjariti po Zemljičevo! Če ne boš hotel poginiti v snegu od mraza in lakote — boš moral prijeti za delo. Ujec ti ne bo nudil strehe, mati ne bo poslala ničesar iz Budimpešte. Mati bo stokala ob tebi in te prosila kruha in gorkega kota. In če umre od gladu in če zmrzne ob krepkem, mladem sinu — na čigavo glavo pade njena smrt?” Strahotno delujejo temne Horvatove besede. Gezi se vse meša v glavi. “O Bog, Bog, zakaj nisem umrla? Zakaj sem morala dočakati ta strahotni dan?” ječi Mariška. “Četudi je borna moja kočica — moja je še! In pod lastno streho je lepše ko pod tujim grajskim krovom ..Hipoma zamre ujcu beseda v grlu, na njegov obraz, v njegove oči lega obupna žalost. Gezi se zdi, da gre ujcu na jok. Godrnjavemu, zbadljivemu, čemernemu ujcu na jok! ‘Gezo pretrese. Vse druge misli odbeže iz glave, le ujčeva žalost se zaje v možgane. Horvat stopi naglo proti vratom. Ko da hoče skriti svojo žalost, ko da ga je sram pred sestro in nečakom. Pri vratih obstoji, si potegne z roko po čelu in prime za kljuko. Pa ne odpre vrat. Čelo nasloni na podboj in premišljuje. In diha težko, težko. Geza zadržuje sapo in bulji v ujca, ko da vsega tega ne razume. Mariška joče, joče in moti tišino. Sunkoma se ujec obrne. Vse rdeče so njegove oči, ves zaripel je v obraz. “Razumeš sedaj, Geza, zakaj sem ti branil pobegniti z marofa? Razumeš, koliko je vredno silje, ki si ga prislužil s 'svojimi rokami? “Strahotno suh je ujčev glas. “Mlad si, močan si, dolgov nimaš! Če hočeš delati — delati moraš — ali se ne poniža visoko okno? Nizko bo, čim več boš delal, tem nižje bo! Skozi pogledaš in bos videl dosti, dosti tistega, kar želiš. — O, da nimam dolgov, teh grdih, črnih, umazanih dolgov! Grdih, črnih in umazanih zame, še grših, še bolj črnih in se bolj umazanih za Ritoper ja!” Geza razume samo toliko, da zveni iz ujčevega glasu tiha naklonjenost njemu, besno, zakrknjeno sovraštvo Ritoperju. Ničesar ne reče. Ne ve, kaj naj reče. “Ko te je zbadal! Ritoper z baronsko krvjo...” “O ...” Grgraje se izvije Gezi glas iz grla. Ko da mu je šele v tem hipu jasno vse ujčevo vedenje in govorjenje in ko da so zadivjale po možganih misli, ki jih je mislil, ko je vstopil ujec \r sobico, plane s klopi, se zgrabi za- glavo in hoče uteči izpred ujca in matere. Težko diha, ko da ga duši v grlu. “Nočem te zbadati, nisem Ritoper, ujec sem ti, ki ti hoče le dobro ...” Horvat ujame nečaka za rokav. “Pustite me! Pustite me!” “Samo to mi še povej: vprašal si me na marofu, kako bi pokazal Ritoperju svojo hvaležnost.’ “Povejte!” “Povem ti! Mislim, da se bliža ura, ko ti povem.” Vse zagonetne so poteze na ujčevem obrazu. “Prekleti!” Geza sikne ko da je stisnil v besedo ves svoj srd, ves svoj gnev in vso svojo razdvojenost. In ko da ni nihče, nihče drugi pod božjim solncem kriv vse njegove nesreče ko Ritoper. “Prekleti, stokrat prekleti!” poudari ujec in spusti nečakov rokav. Geza napeto in vpraševaje pogleda v ujčev obraz. Stroge in mrke so poteze, razbrati iz njih ničesar ne more. Ujec tudi noče ničesar več povedati. Geza odvihra v temno noč. Horvat s sklonjeno glavo zapušča sobico. Mariška joče, krčevito joče. (Dalje prihodnjič) delavcev zato, ker morajo normalno začeti letošnjo gradbeno1 sezono. Dela je prek glave, de-1 lati pa ni nikogar. Po podatkih območnih zavodov za zaposlovanje je zadnjih pet let iz jugovzhodne Srbije v Francijo, ZRN in drugam odšlo več tisoč gradbenih delavcev. Delavce kličejo iz tujine Gradbenim podjetjem v jugo-vzcdni Srbiji, ki jim prav zdaj manjka nad tisoč tesarjev, zidarjev in delavcev z drugimi kvalifikacijami, ni preostalo nič dr-gega in morala so poklicati iz tujine tiste delavce, ki so jih zadnja leta zapustili predvsem zaradi nizkih zaslužkov. Podjetja potrebujejo toliko — Svetloba potrebuje za pot od Sonca do Zemlje 8 minut in 19 sekund. Skupinska potovanja Potovanja posameznikov Najetja in nakup avtov vseh vrst Notarski posli — prevodi Vselitev ali obisk sorodnikov Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago — Kličite ali pišite! M, A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 Phone 431-3500 KOLEDAR društvenih prireditev 2. — Pevski zbor Korotan Pr}' redi piknik na SlovensK1 pristavi. ŽENINI IN NEVESTE! naša slovenska unijska tiskarna VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 sr :*= ■ '■ 11 HRANA ZA ASTRONAVTE — Za prehrano astronavtov na vesoljskih poletih je odgovorna Rita M. Rapp (na sliki), članica Zdravstvenih raziskav in operacijskega direktorata NASA v Houstonu. Na gornji sliki jo vidimo z zavitki mesa, pripravljenimi za polet Apollo 16. Mesu so odvzeli vodo, pa mu jo bodo vrnili s posebno “pištolo”, ki jo drži Rita M. Rapp z desno roko, predno bo pripravljeno za jed. V Vesoljskem laboratoriju in v Vesoljskem čolniču bo prehrana boljša, pripravili jo bodo na posebnih pladnjih, kot ga vidimo na spodnji sliki. APRIL 16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 21. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v namiznem tenisu v avditoriju pri Sv. Vidu. 22. — Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”. 23. — Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in pečene piske) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne. 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30 zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”. 30. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 13. — Pevski zbor “Vrba” iz Toronta in “Slovenski fantje” iz Clevelanda priredijo skupen koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. 14. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 3. — Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 4. — Pikniki društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 4. — Spominska proslava D.S.P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 11. — Otvoritveni piknik zdru- 4. — Piknik Slovenske pristal' 9. — Štajerski klub priredi P'k‘ nik na Slovenski pristavi. 16. — Belokranjski \i\uh prir6^' piknik na Slovenski pristava. 18. — Piknik društva Kras št. ** ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v waukee, Wis. Začetek s sV' mašo ob 11. dopoldne v Tb glavskem parku. 23. •— Zveza SPB Tabor prired‘ piknik na Slovenski pristavi- 30. — Slovenska šola v Coll^ woodu priredi piknik na S) venski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski pika’ Društva Najsv. Imena fare sV' Vida na Saxon Acres far®1 na White Rd. 6. — Federacija KSKJ drust®^ v Ohiu priredi KSKJ dah parku sv. Jožefa na White B ’ 9. — Federacija klubov slov. l1^ pokojencev priredi piknik farmi SNPJ na Heath Rd- 13. — Piknik Misijonske karske akcije na Slovens pristavi. 20. — Plavalne tekme in pik® na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Jkj glavskem parku pri Milwa kee, Wis. Začetek s sva n®-. ob 11. dopoldne pri kapel®1’ nato kosilo, tekme in zabav3'. 26. — Pristavski balincarsk krožek priredi piknik z ve- is® čerjo in plesom na Slove® pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo far« Vida priredi kosilo v far dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na SlavC'' ski pristavi. 30. — PAR-FI klub priredi V. vsakoletni Polka p®s . avditoriju pri Sv. Vidu. Igra bosta Pecon in Trebar. . OKTOBER 1.— Kulturna društva v „ SDD 113 priredijo koncert v Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-lc^n*Cg obstoja Društva Kras št. ADZ v Slovenskem dom® 11 Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slove®A pristave v Lobetovi dvor na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zv®* Podr. št. 14 priredi kah^p zabavo ob 3. uri pop. v na Recher Ave. 28.—Društvo SPB Tabor P®1;^ svoj jesenski družabni v^0j. v Slovenskem domu na WeS®1 mes Avenue. Igrajo Slovenci”. NOVEMBER v 11. — Klub slov. upokojencev Newburghu priredi za U' ^ nico obstoja banket v b ^ na E. 80 St. Igra BuehneU® orkester. 11. — Belokranjski klub prire v tradicionalno martinovanj6 Slovenski Cia® veliki dvorani narodnega doma na St. Avenue. žen z otvoritvijo otroškega' 26. — Dawn Choral Club igrišča na Slovenski pristavi. 17. —( Balincarski večer na Slovenski pristavi. priredi ob 4. popoldne konc6 v SDD na Recher Avenue- DECEMBER -d® 18. — Slovenska šola pri Sv. 3. — Pevski zbor Slovan P^p Vidu priredi piknik na Slo- svoj jesenski koncert v venski pristavi. 18. — Piknik društva Triglav v i 31. Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. na Recher Avenue. SDD na Recher Av6® g priredi SIL VESTROVA1'® v svojih prostorih. JANUAR n. 20, — Pristavska noč v Sl°v skem narodnem domu na Clair Avenue. Nevarnost strel'e majhni Statistike in verjetnostni ra® ni pravijo, da je možnost, da veka zadene strela, nek 1:365,000.