26S. itev.
PBvisini franko v (triavf SHS.
V Llubllani, v četrtek 13. decembra 1919.
Leto III.
fzfcaie rožen modeli in prsinikov vse k dan pe^eidKR«
Uredništvo je v Ljubljeni, FranSiSkanskifuiiea St. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer sc jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K i'?0, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi in poelano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovora primeren popust.
,-Vr.4. V	-
-Tj'!'-’
.-v
3r >
Glasil© Jugostov. socilalno - demokratEine stranke.
Pecactiasna fitav. stan« *— 60 vinarjev. —•
Naročnina: Po pošti «11 z dostavljanjem n8 dom za celo leto K 84, za pol letu K 42, 7,a četrt eta K 21, za mescc K 7, Za Nemčijo celo leto K 89, ra ostalo tujino in An et:lto Ii 06. — Rekl&mpc je za list sc pofitnine proste.
UpravriStvo |« v Liuuiiani, Frančiškanska ulica St. 6 L, Učiteliska tiskarna.
Telefonska št. 31 a.
MMMMBPBB—————
Draginja in plaie.
Velika draginja naših dni jc posledica dolgotrajne vojne. Vsega primanjkuje: živil, obleke, obutve, industrijskih produktov vsake vrste. Človeštvo se Je pet let pretepalo po bojiščih, deialo se !e malo in vstrajno se jc uničevalo vse, kar le bilo pridelano in izdelano s trudom in z znojem. Reči, katerih je malo in po katerih se veliko povprašuje, pa so drage, to je že star ekonomski nauk, tn je že stara resnica. To bi bil prvi, fnkorekoč pravzrok sedanje pretirane draginje. Drugi vzrok liste je majhna vrednost denarja. Zlasti vrednost naše krone pada dnevno. Na naših kronskih bankovcih je zapisano, da plača Avstro-ogrska banka za nje takoj na zahtevo na njih označeno vsoto v postavnem kovinskem novcu, to je v srebru ali v zlatu. To Je danes le zapisano, nihče danes ne more realizirati le obveznosti, najmanj pa Avstro-ogrska banka. Tretji vzrok draginje Je verižni- X *tvo. Verižnikl blago in vse druge potrebščine, po katerih ljudstvo povprašuje, ker Jih rabi, še umetno '!raže. Kdo pa ni dandanes ^veriž-nfk ? Ce komu rečeš, da veriži, se r^a^mehne, niti tožit Te ne bo Sel.
Nastane vprašanje, kako jc mogoč uspešen boj proti draginji? Mislim, da je odgovor na to vprašašnje že dan v tem. kar sem zgoraj povedal.
Prvič, treba Je več producirati. Ako pogledamo v statistiko produkcije v najrazličnejših strokah, vidimo, da se Je pred vojno veliko več produciralo nego danes. Če hočemo vsega več, moramo to pridelati in izdelati. Toraj več delati. Danes Je veliko ljudi, ki nočejo delati. Med vojno so se navadili živeti brez dela. na stroške vojnega erarja. Drugi zopet bi radi delali, pa so brezposelni. Vzemimo le tekstilno delavstvo. Ono bi rado delalo pa ne more. ker njihove tovarne nimajo bombaža. Vojna je uničila celo vrsto industrij, delavce ie postavila na cesto, kjer so ostali brez dela in jela. Uničila je gospo-larsko bazo eksistence tisočerim in isočerim pridnim in delaželjnim lju-'etn. Vse to se mora nanovo zgrabi. To pa se ne da preko noči.
Drugič, treba je, da dobimo zopet zdravo valuto. To je zlasti za delavce in vse, ki si služijo kruh z delom, ročnim ali duševnim, važno. Ni vseeno, ali dobiš za svoje delo
plačilo v dobrem ali pa v slabem novcu. V tem pogledu se je v naši državi silno veliko grešilo in to v škodo najrevnejšim plastem ljudstva.
Tretjič, treba je pobijati verižni-štvo. Popolnoma zatreti ga pač ne bo mogoče, ker Je verižništvo le pojav bolnega telesa in kapitalističnega ustrojstva človeške družbe, Vendar se mu je treba energično postaviti v bran.
Nastane drugo vprašanje: kako živeti med tem. Tisti, ki delajo, dobe majhne plače in Še te v slabem novcu. Kupiti morajo pa vse, kar rabijo, drago, zelo drago. Trgovec se danes ne zadovoljuje več s takozva-nim ..meščanskim** profitom. Pri reči; pri kateri je pred vojno zaslužil dobičkom slabo valuto Isto tovar: recimo 10%, hoče danes zaslužiti 200% in tudi več, da pokrije z večjim nar. podjetnik, trdni kmet itd. Tudi plače in mezde so med tem narasle, toda še daleč ne tako visoko, kakor cene raznim, za življenje nujno potrebnim produktom. Vsled tega je danes delovna moč med vsemi po~ trebnimi rečmi, n a J c e n e J š a. Stari ekonomski nauk pravi, da mora delavec vsaj toliko zaslužiti, da more živeti in ostati delazmožen. Danes te meje nimamo nikjer določene, ne navzgor, ne navzdol. Pri današnji slabi in pomanjkljivi organizaciji državnega aparata, to tudi ni lahko mogoče.
Da more delovno ljudstvo ostati delazmožno in se preživeti, zato trenutno ni drugega izhoda, kot da se povišalo plače in mezde. Seveda te to samo trenutna in zasilna rešitev draginjskega vprašanja za vse tiste, ki žive od svojega dela. Vsporedno s tem pa mora iti prizadevanje, da se razbito in podrto zopet obnovi, poviša produkcija in nadvrednost dela razdeli pravičnejše, t. j., da se izvede socijalizacija, kjer so za njo dani ekonomski predpogoji.
Kakor so potrebne presojevalni-ce cen za razne živlienske potrebščine. tako so nujno potrebni v tem stadiju tudi poravnalni uradi za mezde in plače, ki naj bi imeli izvršilno oblast. Ti uradi naj bi j reprečili velike gospodarske stresljaje. kakor so n. pr. dolgotrajnejša ooustava produktivnega dela po stavkah ali izpo-rili delodajalstva.
Abdltus.
Slovenski delavci, pozor!
Zaupniki iz dežele nam Dišejo, da se razni domači in tuji agenti trudijo dobiti slovenske delavce in kmete za delo v tujini, zlasti v Belgiji, Angini in v porušenih delih Franciie. Namen teh amantirih ka-
pitalističnih agentov Je prozoren. S pomočjo slovenskih delavcev, ki se lih vabi v tujino z mamljivimi ponudbami, z iažnjiviml obljubami po lahkem delu in velikem zaslužku, hočeio obnoviti porušene dele Fran-
cije hi Belgije, vzpostaviti v korist francoskih bankirjev in eksploater-iev izvrstno se rentirajoče premogovnike v Vogezih, Argonth in drugod. V to svrho iščejo sedal delavce povsod, zlasti pa med takozvaniml poraženimi narodi, in ker prištevajo menda k tern tudi Slovence, zato so se hlapci francoskega kapitalizma zatekli urno tudi v naše kraje, v nadi, da dobe veliko naših delavcev za svoia nečedna špekulacijska podjetja.
Nepobitne dokaze imamo, da so vse njihove lepe obliubc le pesek v oči, da hočeio na tak nsčin izvabiti naše delavce v Francijo, kjer bi jih potem izročili na milost in nemilost raznim izkoriščevalcem, kier bi bili brez vsake zaščite. Nele. da ne bi imeli naši delavci od tega nobenega dobička, v nevarnosti bi bilo tudi njihovo življenje.
Ne glede na to. moramo tudi sploh odločno protestirati Proti temu, da smatra francoski kapital tudi
naše ljudi za svoje Kitajce. In čudimo se, da ni deželna ln centralna vlada še ničesar ukrenila proti eksponentom antantinih kapitalistov na naših tleh. Ce tie bo temu kmalu konec. bomo zaropotali brez pardona.
Dovolj se je že izrabljalo slovenske delavce na vseh koncih in krajih sveta, ker se Je prejšnja avstrijska vlada za nje tako malo brigala. Sedaj pa ne pojde več. Niti delavci In kmeti v Nemški Avstriji in Nemčiji se niso dali prevarati od trh agentov. Menda bi zato radi z večjo srečo delali pri nas.
Slovenske delavce In dninarje opozarjamo tem potom na nevarnost. ki Jim preti. Naj ne sprejme nihče dela v Franciji. Belgiji, itd. Tudi pri nas Je treba marsikaj obnoviti, ne samo materijelno, marveč tudi politično in duševno. Boriti se moramo na svoji zemlji za svojo udobnost in za svoje pravice.
Slovenski delavci, pozor!
Železničarji f Železničarji!
V četrtek 18. decembra 1919. ob 7 uri zvečer vsi na
veliki železničarski shod
¥ dvorani,,testnega doma .
Zgovorni statistični podatki o vojni.
Zelo razširjeni amerikai<ski mesecu k, >The Ladis Home YournaI«, ki izhaia v nad 1 milijon izvodil: v Philudelphiji. objavlja zelo zanimive in važne podatke državnega tajnik?. A. M. Jungmana o vojni. Med drugim navaja sledeče: 60,000,000 ljudi se je udeležilo te strašne vojne kot vojakov; 240.0ti0.000 ljudi je bilo posredno zaposlenih v vojni industriji, kjer pa ni všteta industrija deželnih proizvodov, kakor n. Dr. gozdna industrija. Ce se prišteje še delavstvo teh strok, se pride do zaključka. da je bilo zaposlenih do 600,01)0.000 ljudj oz. delavcev.
Število vseh izstrelkov znaša po računu Jungmana 8 biljonov 404 milijone. Na vsakih 760(1 krogel pride en smrtni slučaj, iz česar je raz-vido. kako sc Je tratilo municijo. Število mrtvih znaša nepričakovano samo 12 od sto. kar je zelo malo. če se vpošteva, da Je 60 mil. ljudi drug na drugega streljalo. Ce torej računamo po procentih, pride 7.200.000 smrtnih slučajev, ki so se zgodili na bojiščih, ne vstevšl one, ki so umrli v zaledjih za dobljenimi ranami in različnimi boleznimi. Število ranjenih je trikrat večje. Računa se m
35 odstotkov, kar je 21 milijonov, od katerih Je samo 7,200000 v toliko ozdravelo, da so bili vnovič sposobni za vojno službo.
V bitki pri St. Mihielu se je izstrelilo največ krogel, Jn sicer v štirih urah en milijon.
Vojni stroški vseh prizadetih držav znašaio 185 bilijonov, v kronski veljavi 185.000 biljonov.
Po minah in podmorskih čolnih le bilo uničenih 12,946.000 ton bro-dovja.
Državni tajnik Jungman pride do zaključka, da tudi to povzroča pomanjkanje živil, ki so nakopičena po raznih krajih, pa primanjkuje transportih sredstev za prevoz.
Po mnenju Jungmana ie pomrlo gladu samo v severni Rusih in na Poljskem do 20 milijonov ljudi, ne vštevaje lakote umrlih v Anueivji ln tudi ne otrok v raznih državah, ki umirajo vsled nezadostne, slabe hrane.
Podmorskih čolnov ie bilo baje v rabi samo 371, raznih earoplanov In zrakoplovov pa 240.000. od katerih le bilo uničenih 27.000.
Dolgost žic. vporabljenih v vojni, le bila en milijon angleških mili. konj
se Je rabilo 16 milijonov, od katerih Je bilo ubitih ali pa so poginili osem milijonov.
Kake ogromne žrtve Je zahtevala ta strašna vojna, če se pomisli, da se je samo na Francoskem rodilo v enem letu en miliion otrok mani kot v predvojnih letih.
Nemčija. Francoska in Anglija-imajo iiaj večje vojne izdatke, potem bivša Avstro-Ogrska monarhija in Zedinjene države ameriške, kateri imata skoro' enake izdatke.
Število mrtvih v tej vojni Je bilo večje kakor preje v vseh volnah zadnjih sto let.
V prejšnjih vojnah le razsajal le-gar, ki se sedaj v tej voini vsled modernih zdravstvenih in rarAuževal-nih sredstev ni mogel tako širiH, zato le pa umrlo za pljučnico in vnetjem možgan več voiakov kakor za dobljenimi ranami. Ogromno Uh Je pa zlasti umrlo vsled takozvaue španske bolezni, ki ie divjala po celem svetu.
Tem groznim številkam dodaja državni tajnik Jungman še sledeče, kar se tiče Združenih držav, Fran* cije in Anglije. Amerikanske države so Imele eno osmino vseh Izdatkov za vojno, na moštvu so oa izgubili okolo 50.000 vojakov, ranjenih Imajo 205.000 In približno 5.000 jih pogrešajo oz. so vfeti. Angleška i> •• slala v teh 5 letih nad 2.500.000 vojakov na Francosko, Amerika fsto število v dveh letih. Od francoske armade se pogreša 200.000 mož, od angleške 121.000, amerikanske pa 127.000.
Ameriška sanitetna služba Je bila najvzornelša. kar dokazuje, da Je umrlo pri njih samo 50 000 mož m raznimi boleznimi. V bojih Je umilo dvojno število ljudi.
Vojni stroški Zedinjenih držav so dosegli na uro en milijon dolarjev* skupni vojni stroški Zedinjenih dr« žav pa so dosegli 21.S50.000.000 dolarjev. Prve tri mesece so znašali stroški Zedinjenih držav dnevno dva milijona dolarjev, nadaljnih 12 mesecev dnevno 22 milijonov, a v zadnjih desetih mesecih so že dosegli 44 milijonov dolarjev dnevno. Ce bi se naložilo enega vrh drugega, bi dalo to višino 555 angleških čevljev.
Iz zgoraj navedenih številk lahko naši čitatelji rnzvidijo vse vojne strahote, katere Je povzročil mednarodni kapital.
Glose.
tB-žgfegmLuu. i	aLgatag.-amemB
LISTEK.
G LA D.
Spisat Knut Hatnsun. —.Poslovenil Fran Albrecht.
(Daiie.)
Tako sem stal nekai časa na balnofratl in opazoval živlienie pod sabo: medtem se mi ie pričelo pariti iz obleke. Lakota se ie zopet iavila, Jodala mi ie v prsih, razbijala in mi covzro-?ala male. tihe zbodliaie. ki so me boleli. Ali res nisem imel ne priiateiia. ne znanca, do katerega bi se lahko obrnil? Iskal sem P osvo-?em spominu, da bi našel človeka, ki bi mi dal !eset vinarjev, a ga nisem našel. Sai ie bil vendar tako krasen dan: toliko solnca in toliko luči vseokrog mene: nebo je nalik nežnemu morju valovalo nad gorami...
Ne da bi opazil, sem se nahaial na poti domov.
Strahovito sem bil lačen in tako sem pobral oblanico na cesti ter io pričel žvečiti. To ie pomasralo. Da ?e proi nisem pomisli' na 1 o 1 Vežna vrata so bila odčita; konlar mi ie kot običajno voščil dobro Jutro. j-Lcpo vreme!« ie rekel.
»Da.« sem odvrnil. Drugega nisem ys.de!
■wi'iCuija6j
Tudi papež bo član zveze narodov. Ententne države so se nedavno pečale z vprašanjem, ali naj tudi papeža. kot suvereno silo sprejmejo v Zvezo narodov. Ne more sc ga sicer
ničesar povedati. Ali bi ga lahko orosil, nai mi posodi eno krono? Gotovo bi to rad storil, samo ako more. Razentega sem nekoč pisal zanj pismo.
Stal le tam in požiral nekai. kar ini le hote Ireči.
»Lepo vreme. da. gospod. Svoii gospodinji moram danes plačati, ali bi mi navsezadnie ne mogli posoditi petih kron. kai? Samo za nar dni Sai ste mi že nekoč bili na uslugo.«
>Ne. teea nrav zares ne morem. Jeno Olaf,« sem rekel. »Zdaj ne. Nemara oozneie. danes poooldne nemara.« S temi besedami sem se opotekal nreko stopnic proti svoii Izbi,
Tam sem sn vrgel na oostehe in Diiiel smeiati. Kakšna nemarna sreča to. ca me ie prehitel! Moia čast le bila otetal pet kron — bog te čuvai. človek! Prav tako lahko bi zahteval od mene petero akcij Darne kuhinje ali pa gosposki dvorec tam zunaj mesta.
In ob misli na teh pa kron beni se muial smeiati vse glasneie in glasneje. Ali nisem bil vražji dečko? Kako? pet kron! Da. za to sem bil jaz pravi mož! Moia veselost 5e naraščala in jaz sem se ji udaial. Pfui. iiudiča. kako diš« tu notri po ledi! Pravcati svež1 cM pn premogu od opoldneva 1 In pahnil sem okna na stežal. da bi pregnal ta ostudni duh. Natakar! Pol beefsteaka! In obrnjen k mizi. k tel polomljeni mizi, ki sem io moral s koleni podpi-
rati. ako sem pisal, sem se globoke Dokloni! »n vprašal: Ukazujete mogoče kozaiec vina? Ne? Moie ime ie Tangen. državni svtnik Tan-Ken. Žalibog sem malce predolgo krokal... Kliuč od vežnih vrat..
ln v diviem neredu so se podale spet moie misli na blodna pota. Vedel sem. da govorim brez zveze, in ne besedice nisem izrekel, ki bi Je ne slišal ali ne razumel. Rekel sem si: Zdai govoriš zopet brez zveze! A iDak nisem mo-Kel spremeniti tega. Bilo ie. kot da ležim bede in govorim v spaniu. Glava mi le bila lahka, brez bclečhie. brez pritiska in duh mi ie bil čist. Zaiadral sem odtod in se nisem upiral.
Vstopite! Da. le vstopite! Kakor vidite, vse od rubina. Ylaiali. Ylaiali! Rdeči kipeči Židani divan! Kako močno dihal Poljubi me. llu-bica! še boli! bolj! Tvoje roke so .ko beli jantar, tveje ustnice blešč6... Natakar, beefsteak sem naroči!...
Solnce ie siialo v moie okno. spodaj sem slišal žvečiti konie nllh oves. Sedčl sem Jn se-sžl svolo oblanico. po otroško vesel in dobre volje. Neprestano sem tipal po svojem rokopisu; niti v mislih ga nisem nosil, toda nagon mi Je deial. da ga imam. mola kri me te spominjala nanj. In izvlekel sem ga.
Zmoči! se ie. zato sem ga razprostrl in položil na solnce. Nato sem pričel hoditi po svoji §obi goriindoli. Kako je bilo vse videti
ooražuioče! Po tleh vseokoli maibni ?>ločevi~ nasti odpadki, toda ne stola, da bi sčriel, niti ne žeblja na golih stenah: vse ie odromalo v ^stričevo« shrambo in bilo porabljeno. Na mizi nekai pol papiria. ki so nosile debelo plast prahu — to ie bilo vse. kar ie bilo moie; staro, zeleno odeio na postelii mi ie bil Hans Pauli posodil pred nekai meseci... Hans Pauli! Počil sem s prsti. Hans Pauli Petersen mi mora pomagati! In domislil sem se nieeovega naslova. Kako sem le mogel pozabiti Hansa Paulija! Ootovo se bo močno uiezil. da se nisem bil takoj obrnil nani. Naglo sem del klobuk na glavo, zbral svol rokopis, ea vtaknil v žen :n stekel no* stopnicah.
;.Cuieš. Jenes Olaf,« sem vzkliknil v hlev. sprav za gotovo upam, da ti bom danes no-poldne lahko pomagal.«
Prišedši pred rotovž, sem videl, da ie ufa enaist nroč. in tako sem sklenil, da grem takol v uredništvo. Pred vrati pisarne sem obstal, da pogledam, če so nioii Danirii urejeni po številkah na straneh: skrbno'sem iih zgladil, jih vtaknil v žep in potrkal. Slišno mi ie utripalo srce, ko sem vstopil.
Mož s škarjami ie kot običaino na svoiem mestu. Boječe sem vprašal po urednik«. Nič odgovora. Mož sedi in vrta lokalne vesti iz pokraiinsldh listov.
(Dalje prih.)
smatrati za narod, vendar pa prevladuje med enteHtniini.oblastniki mnenju, da je to sila (puissance), katero j« treba prištevati. (Zveza narodov, kot razvidno, bo predstavljala le ne-
kako svežo mogočnežev ta oblastnikov. Cisto lahko Jo primerjamo zvezam, kakoišne so med seboj v srednjem In novem veke »klepali kralji in cesarji).
Brzojavne vesti«
Jugoslavija.
ODOODJTEV PARLAMENTA.
LDU. Beignui, 15. Danes popoldne ie bila »sia ministrskega sveta, ra kateri Se bi! podpisan ukaz za od« srodltev oarlamcnta za dva tneseea.
DEMOBILIZACIJA PRVEGA POZIVA.
LDU. Belgrad, 15. V vojnem ministrstvu se vrše priprave za demobilizacije prvega poziva narodne vojske. Demobilizacija se bo Izvršila takoj, ko se popravi zunanji položaj.
PROTI DRAGINJI.
LDU. Belgrad, 15. V ministrstvu a« prehrano je dovršena odredba za borbo proti draginji. Prihodnji tečen pride ta odredba pred ministrski svet, da odioč! o njej.
Državna posoJUo.
LDU. Belgrad. 15. »Politika« poroča iz Pariza: Pogajanja fiaše ml-,'l}e zaradi predujma ne napredujejo tako gladko, odkar Je minister Lou-cher odpotoval v London. Mfnistra Stojanovič in Draškovič sta posetila nekatere zavezniške eksperte in sta z njimi diskutirala o modalitetah predujma dveh milijard frankov, kateri smo zahtevali. Naša misija doslej le ni dobila inštrukett te Bel-vrrada. Domneva se, da bo ko se to zgodi, takoj rešeno to vprašanja, ker Je teren že pripravljen.
Po svetu.
Mednarodna plovba po Donavi
LDU. Belgrad, 15. »Politika« Javlja: Angleški admiral Troubrid-K«, predsednik donavske komisije,
»e je vrnil v Budimpešto, Na seji mednarodne komisije v Belgradu s* Je določilo, da bo sedež donavske komisije v Budimpešti. Razen tega se ie sklenilo, da se Gjerdat internacionalizira, da se kontrolira delo pilotov, ki vodijo ladje skozi Gjer-dat in da se ustanovi poseben zavod za pouk o plovstvu po Donavi. Odstranjene »o vse težkoče glede eventualnih sporov med interesira-nimi državami. Za tajnika donavske komisije je na mesto Alfreda Steda imenovan poveljnik L. Escoit. Naše kraljestvo ni zastopano v mednarodni kontroli Donava.
ITALIJANSKI SOCMAUSTI PROTI MIROVNIM POGODBAM.
LDU. Pariz, 1«. (DunKU. -Brezžično). Iz Rima se poroča, da so se sodialisti IzJaviH proti odobritvi mirovnih pogodb, dočim žele katoličani pregled v svrho izpra-mamb.
Novo poljsko ministrstva
LDU. Varaaava, 14. (CTU.) Včeraj Je bil sestavljen nov kabinat Predsedstvo ima Skulskl; ministrstvo za notranje stvari: VVojcls-chowskl; ministrstvo za finance; Grabski; minister za zananle stvari bo imenovan pozneje, začasno pa bo njegova posle vodil državni podtajnik v predsedstvu Wrob-lewskl.
Clemenceau sprejel dr. Remerja.
LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Ministrski predesednfle Clemenceau, ki po nasvetu zdravnikov ne sme zapustiti privatnega stanovanja. Je včeraj ob 17.30 sprejel državnega kancelarja dr. Rennerja.
In zopet dr. Šušteršič!
Dolgo se ni ničesar Slišalo o dr. Šušteršiču, glavnem stebru klerikalne stranke pred bi med volno. Sedaj pa čujetno, da se Je dr. Šušteršič mudil v Italiji, kjer Je bil pridno na svojem »delu«. »RlleČ SHS« namreč poroča iz Belgrada, da so črnogorski poslanci po zanesljivih Informacijah dognali, da J« dr. Šušteršič, dobro plačan od Habsburžanov ki ekskraUa Niklte, pomagal Nlklti ln Italijanom nabirati dobrovoljce za nameravano osvojitev Cmegore, kamor bi se n;>.l eks-krall Ntkita povrnil kot kraH in vladar. Z denarjem ta obljubami se je dr. Šušteršiču v ujetnlšklh taborih v Italiji posrečilo tudi med Slovenci pridobiti nekaj najslabšlh ta na<-omahljivejšlh elementov, da so se vpisali med črnogorske »dobrovolj-oe«. V političnih krogih le zavladala všteti takih vesti o bivšem slovenskem klerikalnem vodji silna ogorčenost, posebno še tudi vsled tega, ker se je doznalo, da ima Šušteršič v Slovenili še vedno stike z gotovimi svolimi pristaši, ki ga na skrivaj obveščajo o položaju. Vprašanje je sedaj, kdo bi bile one osebe, kJ goje 'Se vedno temne naklepe, na-perleee nroti obstolu naše države
Tako *RiJeč SHS*. K temu U imeli mi dodati še marsikaj. ker turni ta v resnici marsikai znano. Delovanje Sušteršlčevo sc ne omejuje le m ltalfio. precej trdno ic zasidrano tudi v Slovenili — vsa! pri gotovih ijodeh. ki se ne morejo pomiriti. Radi bi prišli do svoje premoči. V tem (tefru bi bilo važno vedeti za razgovora, ki so se vršili med šnšteršl-fievuni zastopniki moškega in ženskega spola in zastopniki ali vsa! eksponenti SLS. Vemo, da se je tn delalo s širokimi načrti ta da se to od straui t. zv. velike slov. ljudske stranke gleda na vse to prijazno me^ žikale. Ko bo treba, povemo še v?:.. Zato svetujemo »Slovencu« že sedal, da o vsej stvari pridno molči. Zaklepajte si usta. gospodje! Niti vodijo iz Švice v Nemško Avstrijo, od tg v Ljubljano in Iz Ljubljane -na-ravnost na Vatikan ...
Ignacij Mihevc:
K peglavlu o povišanju drrafctvenine v kovinarski orgaolzactH.
iz dveh ljubljanski!) kovinskih obratov so poslali tovariši na *Osred-nje društvo kovinarjev in sorodnih strok** pismo, v katerem se central-no vodstvo vabi, da člmprfaj povila draštventao, od K 1.10 na 2 kroni.
l jubljanska podružnica kovtaar-i*v to imela dne 5. t; m. Izredni o^-
tel zbor. Med drugimi točkami Je Mia na dnevnem redu tudi točka o povišanju diuštvenine.
Vsi govorniki, ki so se k tej točki oglasili za besedo, so poudarjali potrebo povišanja. Pri glasovanju je občni zbor tudi soglasno sprejel omenjani predlog. Seveda velja to ie le za ljubljansko podružnico, ne pa za druge (13) podružnice ta vpla-čevalnice.
Slika, U stopi tukaj na dau. Je Ista, kakor po vseh drugih deželah, t |„ delavstvo po mestih se bolje zaveda svojega položaja kakor pa v provinci Jalnih krajih. Tudi pri prejšnji avstrijski zvezi so bili Dunajčani in Gradčani prvi. Id so povišali prispevke ta to v zavesti, da rabijo za uspešneje boje denar. Ljubljanska stavka strojnih tovaren in livaren nas Je stala za naše razmere precejšnjo vsoto denarja, t J. 500.375 K. Seveda se ta vsota oe da primerjati oni, ki so Jo porabili Gradčani 3 leta pred vojno samo iz krajevnega sklada, ki Je znašala 150.000 krmi ta kaj je takrat pomenila ta vsota, ve vsak delavec, ki ie takrat zaslužil 50 K na teden ta Je bil bolj srečen, kakor če zasluži danes 200 kron.
Za primer sl oglejmo ogromne podpor«, ki so se izdale tik pred vojno leta 1913., ta sicer za stavkajoča K 3,373.549, ra /Izprte delavce K 221.933. za brezposelne podpore K 11,125.777, za bolniška podpore krou 5,605.661, za preselitev članov kroa 191,716, za potne podpore K 436.947, *a pravpvarstvo K 143.345, kot posmrtnina K 694.671.
To so ogromne vsote ta pred vojno, ko Je taiel denar veliko večjo vrednost ta če potem upoštevamo, kako se Je vse podražilo, pošta, tiskovine la druge potrebščine, pridemo do zaključka, da Je treba o tem povišku resfi * razmišljati ter zvišati prispevke za vse podružaice m vpla-čevataice; treba bo sklep ljubljanske podružnice akccsrtirati v cel! Slove-oijt Hrvaška ta SrbUa na prideta vpoštev. ker anale kolegi tam ia davno vi\«e priipevk«, kakor mi.
Moj miaknatai predlog bi bil ta:
Pristopnina naj te »vede povsod eaaka, In sicer 2 K, Tedenski prispevek naj znaša 2 K, ter naj se de8 tsr kole: Osrednjem« društvu se odra-čuna K 140, podružnici 10 vki, stavkovnemu skladu 20 v*v sa okraj 30 vUu. skupaj K 2.
To bi btt I. razred sat Mkrasie delavca.
0. lazred za ženske in nuadta-ska delavca pod 17. letom: Tedenski prispevek K 1.20. Prispevek naj se razdeli: za Osrednje društvo 85 ▼-m podružnici 10 vta, za stavkovni sklad 10 via, za okrajno blagajn* 18 vip/, tfcapal K Uft
Provizija za blagajnika znašaj od
vsakega prispevka I. kakor IL razreda 2.5 vinarja.
Na podlagi tega povišanja naj se vse podpore zvišajo za 100%.
Brezposelna podpora bodi sledeča : Po enoletnem članstvu K HO, po triletnem članstvu K 140, po petletnem članstvu K 182, po sedemletnem članstvu K 224, po devetletnem članstvu K 270.
Selitvena podpora znaša K 60, Posrm tnina: Zapuščinska podppra po enoietnera članstvu K 60, po triletnem članstva K 70, po petletnem članstvu K 80, po sedemletnem članstvu K 90, po devetletnem članstvu K 100.
Podpora stavkajočim doseže višino podpor brezposelnim, ta sicer za dobo stavke.
Dodatek k bolniški podpori bodi sledeči:	po	enoletnem	članstvu
K 64, po triletnem članstvu K 90, po petletnem članstvu K 120. Izplačuje naj se po eno krono na dan.
Neobhodno potrebno je, da to preuredimo na kovinarskem kongresu, na katerem bodo zastopane vse kovinske organizacije, ki stoje na razrednem stališču v Jugoslaviji. Na tem kongresu se morajo uvesti enotne dolžnosti ta enotne pravice članov v celi državi, ki bodo morale biti sporedne tudi drugim kovinarskim zvezam izven države.
Novice.
~ Eksplozija v Belgradu. 15. t. m. ob petnajstih se Je potreslo središče mesta okoli Saborske cerkve vsled eksplozije, kateri Je sledila druga, še močnejša. — V hiši, kjer Ja trgovina Vasiča ki Milovanoviča, na oglu ulice Cara Lazarja in ulice Kralja Petra. Je eksplodiral zaboj dinamita pri izklada-nju v skladišče Adolfa Minciia. Voznik Je bil ranjen in Je pobegli Takol je prihitela požarna bramba. Med razvalinami so našli enega mrliča. Govori se pa, da le pet mrtvih ta 50 ranjenih. Sosednje hiše so močno poškodovane. Orožniki so postavili kordon, ker se ae ve. če ni v porušeni niši še kaj eksplozivnih snovi.
— Poštni promet v SrbijL S 15. t m. se Je ukinila prepoved prevzemanja blaga in poštnih pošiljk na progah Belgrad-Skoplie. Belgrad-Novi Sad in Belgrad-Vinkovci-Vukovar. Odslej se blago vsake vrste sprejema v neomejenih količinah. To velja za vse proge, ki spadajo v področje belgraj&kega železniškega ravnateljstva.
— Regulacija Popovega polja v Hercegovini in Dalmaciji se je začela. S to regulacijo se bo pridobilo 50,000 konjskih sil za pogon raznih obratov.
— Komuuaikactla dimnikarskega živila Je bita na nUjni predlog so-cijalistov izvedena v Monakovetu. Enako jo nameravajo vpeljati tudi v Norimbergu.
— "Rdečo oziroma rumeno knjigo Izda rumunska vlada. Ta knjiga bo obravnavala spor med mirovno konferenco in Rum unijo.
— Porptno sodišče v Bruslju ie obsodilo tffcovea s svinjami, Claetjsa na 20 let ječe, ker je zalagal začasa okupacije Nemce z mesom. Clacejs Je napravil 400.000 funtov šterligov skupička po predvf'sem kurzu.
— Stavka vfuoptvcev. V pokrajinah na Zgornjem Rena so vlno-pivcl ladl visokih vinskih cea za-stavkaM. Vsled stavke Je bilo mnogo vtnareu zatvorjenih.
Dnevne vesti.
PoHtlcoe metode.
Polltlkarjl slovenske ljudske stranke (reebno tako, če se sramujejo hnena klerikalne stranke) so po eni strani tak! kakor podlasica, ki bistveno lzpreminja svojo barvo po letnih časih, aa drugi pa tudi taM kameleoni, ki se tzpremtojata po kritičnih duevtb. Ce Jih hočeš presojati po larvi ali kakor navadno pravimo po programu, res ne dobiš nikdar m nfh prave barve, sploh. i?nreBsta*ajo se. še ni leto dni, ko so bffi navdušeni republikanci, ko ao vstop!# v vlado, so postali zmeraej-f* ta uaM poiftikarS ljudske stranke so dobffl strog ukor. da so prevet — republikanski A danes, ko v Bele ni gradu ne upoltevajo njth kflfca. Joka ta stoka, so izpremenM svojo taktiko k so postal vdani monarhisti v »adi da se prikupijo tam, kjer treba. — V Jugoslaviji se je razvilo gnusno oderuš tvo v narodnem go-spod&rstvu. ki so ga nafi prijate^ te iindska strank« podpirafl. In tej Koroščevi poetiki peli slave. »Hudobni« ljudje pa hočejo sedal od-praviti ki moti ve* lw»«lovaa-
skl narodi nvedh m preiskav*, osnujejo akcijske odbore zoper v»-rižnike ta oderuhe, ki so povzročaj med narodom največ gorja. In kdo Jc zopet, ki branj sedanje razmere! Slovenski ta drugi »klerikalci« pu-klinjalo preganjanje oderuhov io verižulkov, trgovcev itd., dasi prav dobro vedo, da se polenim trgovcem ne ekrivi niti las. — To sta le dva zgleda, a ta dva sta kričeča ter dokazujeta, da je nastala v »klerikalni« stranki neka nova orientacija, ki »i odkrita, ni odkritosrčna, ae zastopa interesov naroda, marveč leze v čreva onemu, o katerem misH, da Jo vzame v svoje okrim Srfeiu jih Je sicer svoje politike, m pa svojih dejanj. Zato kriče, hočejo v dušiti zdrav pokret, ki bi šel preko njih na dnevni red ter odpravli zla, ki Jih Imajo na svofl vesti. D«t. o taktiki se da govoriti, s programi z načeli pa resna stranka ne delti tako. Naše stališče Je bik) ved/K tako, da si svojega programa ne dumo križati, a taktika nam je bila namen, da s njo izboljšamo bedne razmere med narodom. In vi vse le podirate, jemljete v zaščito pijavk« naroda, in ko opažate, da Je ves narod proti vara, se zatekate h kapitalizmu, da vas ta reši. češ, ta ima —« denar, maraonl Taki ste vedno b& in po svoji naravi menda tudi morate ostati taki. To ie za vas, f-s vaš obstoj — vis maior!
AH )e res?
Cuje se, da pride znani avstrijski konfident Jakob Jeran, progovni mojster južne železnice, Iz Trsta v Ljubljano ta da bo tukaj nastavljen. Železničarji se imenovanega še prev dobro spominjajo, kajti Jeran Je o& pričetku vojne pridno hlapčeval avstrijski policiji in tako onesrečtt marsikaterega železničarja in mnogoštevilne družine, Baje Je Imeno* vani konfident tozadevno z enim gospodom od obratne«« ravnateljstva južne železnice v pismenih stikih. Vemo, da Je za ene gospode pri imenovanem ravnateljstvu Jeranov značaj stranska stvar, dvomimo pa. da bi hotelo ravnateljstvo Jeranovo denunciranje smatrati za dobrodošlo. Pa saj so danes postali najhuje avstrijski patršotte najgorečnej? i Jugoslovani. Ako pa pride ia imi-kum vseeno zopet k nam, poztvlja mo vlado, da mu preišče obisti, kajti imamo dovolj prič. da se dokaže resnica. Opozarjamo tudi ravnateljstvo lužne železnice na sklep svoje-časne seje strokovnega društva progovnih mojstrov, na kateri se Je sklenilo, da ne bo delavstvo trpelo med seboj tega avstrijskega ovaduha. — Več progovnih mojstrov,
Za revno deao.
Prejeli smo od »Odbora SHS žena za siročad v Ljubljani« poročilo o njegovem dosedanjem delovanju za pomoč revni ded. Kakor je razvidno. Je odbor v tem pogledu že marsikaj storfl. Naj govore uspehi raznih akcij tega odbora 1 — V mesecih juniju, juliju in avgustu se te pobiralo po celi Slovenili prispevke pod geslom »Slovensko srce«. Nabralo se je 22.256 K 18 vin. Druga akcija »Narodni blag dan« je dala 137.690 K 37 vin., tretja, pod geslom »Srbska siročad«, pa 93.627 K 27 vH skupa j tor el 253.573 K 82 vin. Ob-čiastvo Je mnogo darovalo tudi v oblekah, perilu in obutvi Za nabrani denar Je odbor nakupil obleke, perila in obutve. Z denarnimi podporami Je pomagal odbor delavskim otrokom v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, ca Savi - Jesenicah, v Tržiču ia v Trstu. Primorsko deco se Je pošiljalo ponovno aa Hrvatsko ta v Slavonijo. V Prekmurje in na Koroško se Je oddalo blaga za več kot 3000 otrok, v Ljubljani in vseh dragih slovenskih mestih pa se Je razdelilo blaga za 15.000 otrok. Približno 6000 je bilo obdarovanih posebej še v Ljubljani. Tudi v Srbijo se je postala količina blaga za otroke v vrednosti 2O&08O K. Odbor se ponovno obrača na vso slovensko Javnost, da tudi »dalje un.=3#e-va 2» revno siročad v denarju ali v blaga. Ubosa deca nam ie vedno umira.
Zaloga dolsldb knjig za Slovenijo,
Da se ttdostl gospodarskim ta pedagoškim potrebam, se Je ustanovila zaloga Soiskfii kn#g za Slo-vraišo. katera namen Je. preskrbeti Selam nuteopotrebsih ta razmeram odgovarjajočih Mig. Da ne bo ista zabrejfla v napake zaloge na Dunaju. da bo sovi zavod zadoidl zdravo, trgovsko podlago ter da bo na ta »»M« vsposobUea zadofičatl ta ugoditi vsem potrebam šolstva, bo vodstvo, kakor aara poroča g. J. ld mm le poslal o tozadevnem čla-ittk. trt ga pa vakd nomaoifcMtfa
prostora, žal ne moremo priobčiti, ze to pazno skrbelo in v t a name«
zastavilo vse svoje moči. Cene knU« gam morajo padati, šolsko literaturo moramo dvigniti, Ker zahtev« moderna pedagogika obilico dobrifr ilustracij, ne samo v učnih knjigah za ljudske, temveč tudi za srednje šole, zadobili bi domači umetniki stabii zaslužek.
*
Vkitrauje potnih listov za v inozemstvo. Glasom brzojavke, došle Dravski divizijski oblasti, je vrhovna komanda z O. br. 46.232 od 14 t. m. odredila v sporazumu z ministrom notranjih zadev, da se od 10. decembra t. 1. dalje vldiranje potnih listov, za inozemstvo ne vrši več po vojaš* kih oblastih. Vsa ta služba preide od tega dneva na policijsko oblast. Ministrstvo za notr. zadeve je to službo reguliralo tako, da bodo rlovoljno varovani državni Interesi. Po tej na* redbi preneha vidtraje potnih Hstov. za inozemstvo pri vojaških oblastih na ozemlju vse Dravske divizije. 04-deiek za vidkanje potnih listov pri Dravski divizijski oblasti se razpusti z 17. t. m.
Vldiranje potnih listov se ne b# vršilo v šentpeterski vojašnici, kaJcoj je bilo objavljeno pred dnevi, temvel se vrši od 16. decembra t. L dalje v uradnih urah pri komandi mesta Ljubljane na Dunajski cesti.
Cenzura časopisov se vrši od 16 t. m. dalje podnevi pri komamS mesti Ljubljane, pojoči pa pri Dravski divi«. zlji
Železniški promet Trst-ijubijana, Od dne 16. decembra je otvorjen direktni osebni promet med Trstom in Ljubljano, ta sicer vozi iz Ljubljane vlak Št. 87, ki odhaja d) 10.45 ta ld prihaja v Logatec ob 14.36. Ta vlak ima na Verdu potno in carinsko revizijo. Iz Logatca odhaja ob 19.10 ta dospe v Trst ob 21. V nasprotni smeri vozi iz Logatca do Trsta vlak št. 1887. V nasprotni smeri iz Trsta do Logatca vozi vlak št 1884, ki odhaja iz Trsta ob 8.30 ta prihaja v Logatec ob 12.25. Iz Logatca voz; ta vlak kot vlak št 84 ta odhaja te Logatca ob 14. ta prihaja v Ljubljano ob 17.18. Tudi t» viak Ima potno In carinsko revirlk> na Verdu ta str# tani 1!8 minut.
Za šefa nove železniške Inšpekcije v Ljubljani Je imenovan gospod višji svetnik tag. Maks Klodlč vite* Sabladolski, dosedanji podraviratelj razpuščenega ljubljanskega ravna-tellstva dr&pmib ?«V7nlc.
Prireditve.
Visokošolsko ditaštvo za trpečo brate. V nedelja 14. t. m. dopoldne le imelo visokošolsko ditaštvo v Llubliani manifestadjald shod proti ogroženju naših krajev ob Jadrana ta proti okupaciji našega ozemlja pa raznih imperialističnih veleviastih, OtvoriJ ga le predsednik reprezea* tacijekega odbora'g. Novak. Po raz,-nih referatih Je bila sprejeta resolucija.. v kateri protestira slovenska visokošolsko dijaltvo proti poizkusom odtrgati od Jugoslavije Pri* morje ta apelira m kulturni svet, da naj ČuJe glas obupaaf>;udsfv» ob AdriH. Nadalje zahteva dtlaitvo, da bosta Baranja ta Bačka pripadle Jugoslaviji ta poživila jugoslovansko mirovno delegacijo, da ne priporna preje vstopa v zvezo narodov* dokler ne bodo meje Jugoslavije Pia-vično rešene in dokler ne bo narodnim manjšinam pod tujo državo za-s-igurana svoboda gospodarskega ia kulturnega razvoja. ______________
Ptujske nogice,
Tukajšnji trgovski nastavljeni is skoraj pol leta prosjačijo ta bi« JeJt boj za uvedbo nedeljskega počitka. Seveda gremU trgovcev te poslal spometrico na obrtno obtasf ta vlado, kjer dokazuje, da bi bil« katastrofalna posledica za kmetsko ljudstvo, ako bi »e ob nede«ah za-prlo trgovine. AH gle* čudo! Prišlo Je kolekovanje kron ta gosr»c4Se sa pozabiH m katastrofalno postadle« ta zaprli trgovki« le v soboto ?% novembra opoldne ter imeil Iste za« prte do torka 2. decembra zjutrai Vsled tega so b.m sdedečl trgov« kaznovani, ta stcer na 2000 K globa ia 14 dni »pora: Vogel t’r,nc, Hej. tar Hugo, Alojzi Bremič. fteareffea, Rudolf, AdoH Schramke. Sadnik lil Kraker, Slavlisch-Heller, Bratschkto* Rutina, Alojzij Sarla te Franc Lenart. Opozarjat'o deželno vlado n« oglas v uradnem listu str 150, kier pravi, da se bo vsaka talca kazen brez ozira na osebnosti »otrdita. To tadi zato. ker so se našli nekateri, ki dehfiejo na ta da se ne bi te kazni potrdile. Pri tem sodelujeta tud! odvetnik dr. Šaloraon In dr. rcr-mevoi prvj pffdsednft; »Sokola*,
drugi predsednk narodnega sveta.
Ni naš namen napadati Jih osebni, omenimo to le vsied tega. ker »o dopisnik teli vrstic spominja na sledeči slučaj, ki je v protislovja z njihovimi dejanji ki nehanji. Glede nekega delavca, ki je bil obsojen, ker le prepeval v nemškem jeziku, v popolnem vinjenem stanj« v nč&l Rostiini na Bregu na 500 K globe in 14 dni zapora, je pisec teh vrstic prosil za informacijo, če se ne bi mogla ta kazen, ki je kruto zadela tiyu delavca, izpremenitl Dr. čalo-men pa, ki je bil slučajno navzoč, se je zadrl in rekel, da bo vsako tako osebo, ki bi intervenirala za tukajšnje Nemce, javno ožigosal. Isti doktor pa vloži sedaj rekurz za Nemca g. Vogel, kjer dokazuje, da Je popolnoma nedolžen. Res čudna logika!  __________________
Izpred sodišča,
IJboJ »a Igu.
Včeraj je bHft pred ljubljansko
Rroto obravnava proti Ignacij Ku-vicu, oejui in posestniku na Igu, ki je dne iS. okt. na Studencu-Igu ubil svo j svakinjo Frančiško Podržaj in ranil svok> ženo Marijo na glavi. Po razpravljanju m zaslišanju več prič so porotniki na nje stavljeni vprašanji glede na uboj PodrŽajeve in z ozirom na težko telesno poškodbo Kukavicove žene soglasno zanikali, na kar Je razglasil predsednik Regaily oprostilno razsodbo.
Imate bolečine? V obraz«? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite nravi Fellcrjev CLza-fluid! Bodete se čudili 1 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K.
AK trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtji!? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Rza-fcrogljice! 6 škatljic 12 K. Prava. želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eueen V. Folkr, Shib!ca donfa. Elzatrer št. 262. Hrvatska.
A - 930.
Iz stranke.
Livarji v Zagrebu so v stavki.
Nikdo naj ne potuje tla.
Strokovno tajništvo in politična organizacija v Celju sporoča tem petom, da sp naj dopisi, ki se ne ti-ččlo direktno osebe, pošiljata vedno te na naslov: Tajništvo strokovne komisije oziroma Tajništvo pol. organizacije J SDS v Celju in ne na katerikoli osebni naslov.
Glasbeni odsek »Svobode« za Sp. SiP-o vabi vse sodruce in orilaHJe glasbe, da se zberejo z glasbili v sredo, dne 17. t. m. točno ob 7. uri zvečer v gostilni Dri »Celarcu«. k • sestanku. Tudi za Šiško si moramo ustanoviti svoi orkester. Skrbimo, da ne zaostanemo za drugimi llub-Hatisklmi okraiL Prekosimo lih raie; treba bo pa k temu na delo! — Odbor.
Celje. Vse one krajevne organi-»acije. ki želijo prirediti shode, naj se za vse informacije obračajo odslej na sodruga Martinčiča, predsednika celjske organizacije.
Okrožna politična konferenca ISDS v Celja s« vrši v nedeljo, dne 4. januarja 1920. ob 9. uri dopoldne 7 mali dvoran hotela »Union«. Na tej konferenci se osnuje tudi Celjsko okrožje Jugoslov. soc. dem. stranke. Vsem krajevnim zaupnikom se bodo ptavočasno razposlala tozadevna vabila.
Občni zbor »Svobode* v Celju >?e vrši v nedeljo, dne 4. Jan. 1920, popoldne ob 3. ari v maU dvorani Hotela »Union«. Podrobnosti se pravočasno objavijo.
Silvestrov večer priredi Jugosl. soc. dem. stranka v Celju, dne 31. decembra V gostilni prt »Zelenem travniku«.___________________________
Kultura.
Nučič: Orkan, slike iz svetova«.
v'oiske. — Nučič le svoie delo prav Imenoval: slike Iz svetovne vdiske. Bo to prav lepe slike, polne barvnih afektov. Oko se na nlih kontrastih laslaki kakor navadno na slikah alegoričnega in drugega žanra. Silite so v obče še dokaj, da celo ore-feaHsiične. niih duševne vezi pa selo materializirane. Z materllatl-sacilo se je hotelo napraviti ideto oristoDnelSo občinstvu, a s tem se le v2elo delu tudf umetniški značaj. Delo te polno materiiainih efektov*, pospravljanje mrtvaškega odra. vizije. loka In stoka. Oblika, v katero se je vtelesilo idejo, ni atneiniSka. Sfže le povsem domač. Olavna
osebnoftt $Hk tvori Boris, preganjan
vsied svojega serbofilstva. Borisov smo imeli ki imamo veliko. Menda je težko najti poštenega inteli-genta, ki bi ne bil videl cele velike zgodovinske tragike svetovne vot-ske za narod v tem. da smo bHi kot sužnji primorani kopati si svoj lastm grob. In imamo in poznamo dosti Borisev. ki so bili doslednejši, sii-neiši. iačli. nego je Orkanov Boris. In dolžnost naših umetnikov bi bila. naslikati te naisilneiše, naj doslednejše Borise. Orkanov Boris im s vse polno ozirov, ki ga strašijo pred izpolnitvijo etične dolžnosti. Orkanov Boris ni iunak. ni osebnost ki bi človeka nravstveno dvigala. Za*c pa delo tudi nima večje literarne in umetniške vrednosti, — Cenimo ge ravnatelja Nučič-a kot vestnega kulturnega delavca In igralca visoko. četudi se nam zdi tu in tam njegov patos malo pretiran. To nas pa
ne sme strašiti pred tem, da povemo
odkrito svoie mnenje glede vsakega dela, ki ie namenjeno javnosti. — Igralci so izpolnili vsi dobro svoie dolžnosti, ploskanja pa ie bilo v razmerju s ploskanjem pri drugih, do-vršeneišili stvareh, veliko preveč.
- - h
Repertolr kraljevskega slovenskega gledališča v Ijubljanl. Opera: 17., sreda, „Lepa Helena*1. Abo-nement B. 13., četrtek. „Rigoletto“. A bon. Al 2. 19. petek, „Lepa Helena". Abon. D .20. sobota, „RusaIka“. Abo-nemenr B, 21. nedelja, ..Rusalka". Izven aben. — Drama: 17., sreda, „Na Pologu". Abon. D. 18., četrtek, „Tat“, uradniška predstava izven abon. 19„ petek. ..Korenček**, ženitev". Abon. E. 20., sobota, »Hlapci", Abon. B. 21., n Kletja, popoldne »Korenček", „Ženiiev“. Izven abon. zvečer „Na Pologu", delavska predstava. Izven abon.
Nalnovejša parellla.
(Vesti LDUJ
POVIŠANJE URADNIŠKIH DNEVNIC.
Belgrad. 16. »Pravda# poroča: Vprašanje povišanja uradniških dnevnic 8e ni rešeno. Sedaj dovsv Suje svoje delo posebna komisija, ki ima izračunati, koliko bo državo veljak) to povišanje. Cim bo tozadevno poročilo gotovo, bo izrekel finančni minister svojo končno odločbo na podlagi sedanje finančne možnosti.
SPLITSKA OBČINA PROTI DRAGINJI.
Split, 15. Mestna občima v Split« Je izdala danes strogo naredbo proti draginji, glasom katere moralo val trgovci do srede popoldne prija v tli vse svoje zaloge živil fen drugih življenjskih potrebščin. Blago, ki do tega dne ne bo prijavljeno, bo zaplenjeno na korist ubožnega prebivalstva, Vse blago po izložbah in po trgovinah mora imeti vidno označene cene. ako ne bo hnelo napisanih cen, bo v že omenjeni namen zaplenjeno. Občine pozivi je vse meščanstvo na sodelovanje v boju proti draginji. Občina Je izdala to naredbo, ker vlada v mestu in okolici ogorčenje In nezadovoljstvo vsied nečuvenega navijanja cen.
D’ANNUNZIO JE PRIPRAVLJEN ODSTOPITI.
Nauen, 16. (Brezžično). D*Anflun-zio je menda pripravljen. Izročiti Reko admirala CavlgfM kot novemu poveljniku. Časopisne vesti poročajo, da je Italija pripravljena, so-
delovati pri novi zahodni trozvezl, ako se ii popusti v jadranskem vprašanju. Italijanski socljalisti se izrekajo proti novim zvezam italijanske politike, a tudi drugi italijanski listi zahtevajo, da se naj nove pogodba sklepajo samo s pritrditvijo parlamenta.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rim, 16. (DunKU — Brezžično). Italijanska zboraica je z 289 glasovi proti 124 glasovi odklonila, predlog, naj se takoj vzpostavijo odnošajl % sovjetsko Rusijo. Soglasno je sprejeto predlog borcev, naj italijanska vlada pri drugih silah posreduje, da se takoj ukine blokada Rusije, tla se vzpostavijo odnošajl z državami na biv*.em ruskem ozemlju in da izostane vsaka Intervencija.
VOLITVE ZA GENERALNE SVETE V FRANCLJI.
Pariz. 16. (DunKU.) »Agence Havas« poroča: Od 3000 volUvenih rezultatov za generalne svete Je do-sedaj znanih 2500. Naprednjaki (pro-oresisfi) in republikanci levice so pridobili 114 sedežev, socilalisti pa 11, dočim sft radikalci in radikalni socilalisti izgubili 113. konservativci in stranka »Actton tberale« pa 12 sedežev,
IZGUBE JUDENIČA.
Moskva, 16. (DunKU — Brezžično). General Judenič ie pri svojem urniku izgubil polovico svoje armade na mrtvih in ujetnikih. Ostamek njegovih čet se Je porabi! za izgraditev utrjene postojanke na fronti od približno 100 vrst.
Iz Slovenile.
Klerikalni ljudski shod la šolska mladina.
(Dr. Breje joka na shodih za predsedniškim stolčkom.) Naš »guspud fajmošter« so preteklo nedeljo sklicali shod v »našem domu« v Tržiču. Agitirali so na vse pretege. Celo lovcem so izdali parolo: »danes nihče na lov, vsi na shodi« Na shod so privlekli nad 100 otrok in celo gardo Marinih devic, da jih pripravijo na bližajoče se volitve. Shod Je otvoril župnik, zapisnikarja pa Je igral kaplod Žužek. Cela farovSka družina! — Glavno besedo Je pa Imel »rad* predsedniškega stolčka v žalni obleki«, bivši Ijuistvu nad vse vdani gospod dr. Brejem ld Je pri nas poznan pod imenom »Jeanov Iz Bra-zij*. Dr. Brejc fe s svofun duhovitim govorom dosegel rekord. Predvser,? se fe do kože opral, češ da Je on, kakor cela klerikalna strank« glede splošne ljudske mizerlje popolnoma nedolžen. Nato J« pošteno zabavljal sedatiji vladi, posebno pa Je napadal socijaliste. Razlagal Je na dolgo in Široko, da ta vlada tri izvoljen* od ljudstva, da J« *rotil)tfdska In ua so torej tudi vse njene odredbe protl-fjudske. Kaj Je bila pa prej. ko ste vi sedeli v njej? Govoril ie nato proii davkom, kar Ifsidl seveda naibol) razburi. Pozabil ie seveda povedati, da so vse te davke naložili ljudstvu klerikalci. Zelo ga Je iznevoljilo tudi razpuščanje občinskih zastopov na Hrvaškem, kar Je povsem umevno, če pomislimo, da se gospodje klerikalci silno boje izgubiti tudi pri nas svoje župane, ki so za ljudstvo tako »Imenitno« skrbeli. Tudi cerlna Je gospoda govornika silno bolela, Čeprav vemo, kako stališče so klerikalni poslanci glede carine zastopali v parlamentu. Gospod dr. Brejc se Je spominjal tudi frankov in lk, pri katerih Je Šušteršič tako srečen. Pravil le nadalje, da bodo lludle Izgubiti z državnimi boni 20 od sto, o avstrijskih vojnih posoHttfi, kt so bi-
la klerikalcem tako pri srcu, ker so bila ravro avstrijska, na ni omenB ničesar, čeprav TrUčanl dobro vemo. da ie občina, ki le bila vsa Ide* rikalna, prodala »Kalžo*. v kateri le 45 sob. le zato, da is mogla podpisati volno posoHlol S tem id tzmibfto nič mani kot 15 revežev stanovanje. — Cela dr. Brejčeva jeremijada ie bilo bolesten krik po Izgubljenem stolčku in puhla hvala veledelavnih klerikalnih mož (najbrže Šušteršiča, KoroSca, Brejca Itd.), ter ogorčen izraz nezaupnice sedanji vladi. Ker je župnik tako! pri otvoritvi shoda izjavil, da bo vsakomur zajamčena prosta beseda, se Je oglasil k bese<8 sodritg Vrhoneo. Pojasnjeval )e, da Je Iskati glav«! vzrok vsemu nered« edino le v vojni, pri čemur zadene glavna krivda klerikalce. To klerikalcem ni ugajalo.. Klerikalni klovni lta gledališkem odru so zato s prav tror'Sivini posmehovanjem alarmira# svoja ptščeta, da so začeli vpiti teko, da naš sodrug ni mogel nadaljevati. Dr. Brejc je poleg tega hotel socijaliste osmeRti s tem, da Je vprašal navzoče sodrnge, če nimajo boljšega govornika. Ta opazka Je pa osmešila seveda te njega, olikanega, visoko naobruže-nega advokata SLS m potrdila v srcih Itudl sumnjo, da Je ta gospod tak zahrbten -sovražnik ljudstva 1 kakor vsi klerikalci. Nahujskali so svoje ljudi, da so vptii. ta to samo zato, d* našemu govorniku ni bilo mogoče doprinesli dokazov. Zakaj trdite, da se niste vegafl t vsend mogočim* zastopniki raznih verskih sekt? Vsi ste bili za krivoverca Protiča, danes se ga P* sramujete. Nazadnje boste še utajili, da niste molili i* turško zmago I Tudi drngenm so* druga se ni pustilo govorid. Naštudiran so pa župana k Loma, po krivdi klerikalne vzgoje moia analfabeta, da is protestiral proti novemu šolskemu zakonu. Predlagali *o resolucijo, v kateri se Izraža sedanji vladi nezaupnico, hi zahteva, (te takoj demisijonlra. Zanjo so glasoval otroci, Marijina davite fe osli ~ Dardpul — orli	v	.
Gospod dr. Brejc je napravil na nas zelo slab vtis. Njegov nastop nam je v dokaz, da stoji klerikalizem ob svojem grobu. Spoznali smo klerikalne bojazljivce, ki se bojijo ljudske kazni, ki Jih gotovo dolet! m ki bo lem nbčuJnelSa, čimbolj bo ljudstvo varano. Sramotno ie za klerikalno stranko, da taii vse one shode in vse one katoliške tabore v 1914. letu, na katerih se ie ljudstvo hujskaio na vojno. Slabi kristjani ste, da niti sedaj, ko vidite velikanski svoj greh, ne obujate kesanja v svojem črnem srcu, če se vam gre v resnici za ljudstvo, zakaj niste Takrat, ko ste bili na krmilu, naredili drugega kot draginjo?! Žalostno Je tudi slišati od šolanega politika, da bi sedania vlada lahko odpravila vse davke tekom 24 ur. Socialisti nmo bili vedno In bomo vedno proti indirektnim davkom. Zakaj lih pa niste odpravili vi, veliki ljudski prijatelji. že v stari Avstriji? Od treh socilallstov zahtevate, da popravijo zlo v 24 urah, ki ste ga vi nagronm-dlll tekom stoletij. Pametni ljudje, gospodje klerikalci, so vas že zdav-naj obsodili!
izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v IJublinni.
DreaflH Vam n»donie*U Impregnirano kurivo. ritlRlVg. —Naročite, dokler Se kaj zaloga!
Drra vsake vrsta »e Vam doatavtja takoj na (ica). Motorna Sftga brezplačno na nupola-
go. SREBOTNJAK Kolodvorska ul. 31.	924
fftttttita imitn.tfo 1 tatero aisrejle dekle ali i£h1IBb puilUllIifl I vdova do 50 let Im« korajžo oženiti «e z rosnim In samostojnim mladeničem (pendjonist) v sUrosti 46 let? Ponudi naij ae pod .prvi korak* »pravi .tiipreja*. Ml
(walM Im iodilno ffiho	oprav«,
ujialllt! IB jClSIIIIE iuL'5, postelje, »podnje ta vrhnfe modroce, nniivalnfke, vsakovrstne omare, mize in stole Is trdega ia mehkega Ipd«, priporofiata brata S e var, zaloga pohiltva in tapetniška delavnica, Ljubljana, KofkeJ. Vabi-mo na vgled.	69t
Hftfitfitkt lel 8tar> voJeJŽIne prost, žico; en iiUniuius, stovemibega ta nomikega, pol«jt teja nekoliko »rbsko bivaSko^a in ruskbga jjsrfk* iSŽo slnlbo. Najraje v kaki ve^i trgo-▼iBi. Kasrtep lahke takoj. Cenjene pouudbe mt upravo tega lista pod štev. 300.	834
Šivalni stroj.
krojaški, dobro ohranjen,
M t&Hol ktspl. IGLIC, Kolodvorska ulica 28 pr. m
Priporoča se trgovina s železnino in poljedelskimi stroji
Z ALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10, (Goeposveiska eerta.)	2f>3
liateM fcMiaijiiiiMi liioFani ;si
Drago Beselpk
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditno in privatne informacije v tu- in inoE&mstvu. V abo-nementu ter posamfmrio cene zmerne.
Ljubljanski Scrojtiftkl pomocn?ki bo e! ustanoviti
• v •
v hiii Tlm9fix(, Krakov irg S,
Izvršujejo se vsa v to stroko Spadajoča dela po kar najugodnejših cenah ter razpolagajoč i isveibauim močmi kar najhltrejž* ter najboljSe.
Knjigovodja,
ki bi šel tudi ua deželo,
se takoj sprejme.
Pismene ponudbe naj se predložijo osebno t pisarni Žitnega Zavoda v I^ubljani  m
Priporočava najino vedno veliko zalogo Slivovke Tropinovca Ruma Brinjevca Cognaea ter vsakovrstnega kolonialnega blaga. Oddaja m samo na veliko,
Gregorc & Verlič
Ljubljana. m
Ravnokar I« Izšel
Veliki slovenski splsovnlk
zbirka pisem in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike, sestavi! Henrik Podkrajšek, profesor na kr. državni obrtni šoli v Ljubljani.
MT Cena H 24*-
Priročna knjiga, katera jo neizogibno potrebna za pisemski promet i življenskih dneh.
lahko v vseh knjigarnah, ali pa pri založniku
vsikega v vseh življenskih dneh. Naro8i «e
ig. pi um i m. Mm. m upal m i
m
MMMifiilt ti.S?l #. Si
m
r. z. t o. *,
Marijin trg 8, T Ljubljani Wolfova ul. 1,
sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuie distih brez odbitka po
4 v
izvenljublj. vlagatelji dobe poštne položnice. Inke so faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice ta akreditive na vsa tki- in lnoz. mesta. Daje posojila na vknjižbo, poro&tvo, vrednostne papbje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogofi.
Neposredno pod držav, nadzorstvom.
__ m is-p
tam m*: JNsums« nun lmum
m
~~~—- — Priporočamo tvrdko "--------------------
Jos. Peteline, Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7,
tovarniška zaloga šivalnih strojev ter njih posameznih dolov. Istotam potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
M restavraciji mummm aa Mgm m Sl.1
se vrši vsako sredo, petek in nedeijo
na lok, brez vstopnine in pobiranja. Začetek v sredo in petek ob 18. uri, v nedeljo ob 16. uri. Izborna kuhinja, naravna vina, običajne cene.
LJUBLJANA, SELENUURGOVA ULICA ST. 1
Interesna skupnost e brvatsko eskcmptno banko in srbsko banko
v Zagrebu.
«=*= HKBTMIMi USNIU 2 CMtLKSS iiUO. <== TiSKovma ra Šote,
STVA IN URADE. MAJ&ICtftiR. NEJSS PLAKATE IH VAS H. A
.*. za sKeDK in vsrnns .*.
LETNE ZAKLJUČKE
KAJMOOE&MSJSA UREDBA ZA
tiskanje Časopisov, knjig,
BROŠUR ITD. .V
stereotipija.
Veča tvorniea testenina traži poverljivog odličnog
poslovodju - malstora,
kojl je več blo namešten u istom svojstvu kod koje od večih tvor* nica testenina.
Istotamo prhnile se sa povodnim uslovima i nekoliko sposobnih radnika, koji su upoznati sa izradom testenina.
Ponude sa naznačenjem dosadašnjeg službovanja, teženjem plate i prepisom vsedočba slati na administradjn ovog lista pod znakom „P. D. D.a.	«97
akreditive na veatn in-inozemska mesta.
irgovino, industrijo ter uvoz
KAJO DELIČ
§9	iz trpežnega sukna
H -fflk	in modem*) izdelane
to	la moike po K 380,
nretis®) 28 dečku K 45, n m»'i irnl^Tr vBnl mo^c suknje K 180, za dečke K 90, mo5-|§b	kc pelerine K 108,
Br BbM	deSke K 72, ženski
M Jj5®|i	ko.vtume K 240, žen*
Hi MBsl! 1$	6ka kril« K 90, žen*
s^e vftmje jope (r-a-*®»®sSažiBš«&Sifes leto) po K 108, ženski pisž« K 117 raspožilja po celi JugoGlavi|i Trgovski dom
R. Stermecki, Cel]e 314.
Ksr ne ugfja, se zomenja eli vin© denar. Pišite po ilustrovani cenik!
«a« ataS«? in cšra^tslja? *bb*w©» iiišmičva ul. I LJllfelisil® Hilšgjsva alJ
priporoča svojo
razpisuje
B&KVJt	umrm	CISTI	^
vsakovrstno blago	tlblllllliU **	obleko
pete	tovarn«	svetioiltea
domače perilo	,««	npr	n	ovratnice, zapestnice
(pošilja po isto na dom) Jjjj. IttHu	in	srajce
j«Mi sa. Poljanki nasip U. 4.	poteica:	Seien^rosva	ni.	3,
mrvimi Podružnica Meribori Gosposke ulica 38. majsussm
v smislu sklepa načelništva. Prošnjo je predložiti do 20. decembra.
Nastop službe s 1. januarjem 1S20. Plaža po dogovoru.
Prednost imajo oni, ki že sedaj opravljajo kakšno službo tajništva pri kaki strokovni organizaciji tn ki imajo govorniški talent.
885	Melhijor	Gibal,
načelnik.
za nova dela in popravila vsake vrsto, kakor tudi za po zla to vanje in po-s r e b r o v a n j e. V zalogi imn zlatnino in srebrnine, poročne prstane po vseli uzorcih in merah, uhane i. t. d.
Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih conah, ali pa izmenjava za novo blago.	377
A. Drufovka
Ljuhilatt©
pri Balkanu Manufaktura na dtetželo
V 3SGTC
Bv XEisr-a.:Ka£*B9Wigiaatf k
Pozotrl
a«»BN^BMB»SBBBB«aB»«gBaaNRRNMIimig(&ig«aB8gBBI
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
Dovoljujemo si Vam naznaniti, da se je sklenilo povišati delniško glavnico Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani od
K 6,000.000 — na K 10,000.000 —
z izdajo 10.000 novih delnic po nominale K 400'—. Od novo izdanih delnic pripade 7.500 delnic starim delničarjem, ostalih 2.5(10 delnic pa bode Upravni svet dal na razpolago novim subskribentom. Subskribcija so vrši pri podpisanih zavodih in njih podružnicah pod sledečimi pogoji:
Starim delničarjem pripade na dve stari delnici ena nova po kurzu 600'— tel quel. Ker so prvotne delnice Je v tisku, zadostuje, da gg. delničarji prijavijo subskribcijo pri onem zavodu, pri katerem so subskribirali prvo emisijo.
Novi delničarji dobijo delnice po kurzu 850’— tel quel in se imajo iste uplučati takoj s prijavo. Razdelitev delnic si pridržuje Upravni svet. V kolikor bodo vplačani zneski znašali več, kot dodeljeno delnice, se isti povrnejo subskribentom takoj po dodelitvi brez obresti.
Nove delnice participiraju r.a dobičku 1. 1920.
Subskribcija se vrši pri Jadranski banki, Ljubljanski kreditni banki, Zadružni zvezi v Ljubljani ter pri podružnicah teh zavodov od 10. decembra do 25. decembra 1919.
V LJubtjani, due il. decembra 1919.
Priporoča se trgovcem z oblekami
prva domača tovarna oblek
Ljubljana, Gosposka ulica št. 7
V zalogi vedno večje število oblek in sukenj večja naročila se izvrše v najkrajšem času.
Strogo solidna postrežba I 9o
RctcrvEl f o n «S 3 okroglo
k a.ooo.ssc.
EcSaiška glavnica v. sa.ooo.oc0.
Kupuje in prodaja vsa vrate vrednostnih papirjev, financira eraiičue. dobavo in dovoljuje — aprovlzacijslte kradite ■—<-
Sprejema vloge na knji- §	.	v	•	UT«	•	.
E i. gg ^— v Ljubljani.	--^=
| ugodnemu obrestovanim |
L—p®d?Hži»Is®! w Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Geriči, Celju in Mariboru.
_StraiL 1 _________________________________________________________________________________________________________________________ NAPREJ.	*.
 .............................———------------—-----------  *-----------------------------------------------------------------------        __	 S	to	v.	262.