DOLENJSK i" Izhajajo J. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroĆnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske di-žave znaáa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in «ziianila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Kateri nam dosedaj na kakršenkoli način še ni naznanil, da ne želi več sprejemati našega lista, smatramo ga za nadaljnega našega cenjenega naročnika, četudi še ima morda plačati za přetečeno leto. Seveda pričakujemo in danes še enkrat najvljudneje prosimo, da nam dotičnik vsaj zaostanek zares prav kmalu vpošye! Gospodarske stvari. Kedaj naj se opustošene vinogradske nasade na novo zasadi? Viuoffrad obdelovati, Sloveuec mura Etiati, Kdor delni prav ne bo, Naj pije le voilo! Kdor Be hoče dandanes po nastopu trtne iiai s pridom haviti z vinogradništvom, mora biti dobro poučen v umni vinoreji in v kletarstvu. Najbolj potrebuje te vede, kadar sc namenja opustošene vinogradske nasade na novo s cepljenimi trtami zasaditi, kajti tu je pred vsem treba resno preudariti in prerahioiti, se bode 11 novi nasad obnesel in bode se li trud in glavnica v ta namen žrtvovana, obrestovala ali ne. Pri sedanjih razmerah ne zadošča modrovanje : če )e vinska trta v tem vinogradn rastla in rodila pred nastopom trtne usi, bode i v bodočnosti, marveč mora se vprašati, bode li novo zasajen nasad dajal toliko in takega vinskega pridelka, ki bode poplačal trud in povrnil stroške, koji so se v to svrlio naložili in zaradi tega je prvi pogoj za vspešno izvršitev tega gospodarskega podjetja, da si vsak vinogradnik pred KaČetkom pre-snovanja svojega opustosenega vinograda natanko načrta dela, ki ga Čakajo in si napravi potrošnik, koliko bode v ta namen izdal ter se ozira na vremenske vplive in kakovost zemlje. — Predočimo si v to svrho najvažnejša dela od začetka, t. j. od pripravljanja opu-stušenega vinograda do tedaj, ko začne trs redno roditi. Vsa dela se razdelé na vec let. — Na čas, ki ga rabimo, da opustošeni vinograd pripravimo sposoben za novo zasaditev, t. j,, da vinograd na 70—90 em globoko prerigolamo, da v njem speljemo potrebna pota in jarke, ki naj vodo deževnico ob nalivih odpeljujejo, da v strmih legah napravimo podzidja ter da slednjič zravnamo (planiramo) zemljo. Na to se začne zasaditev cepljenih trt na stalno mesto. Tii se zahteva, da raz-črtamo ves svet v oddaljenosti 1—I'Sm v četverokot-tiiku, kamor se bodo trte sadile, da imamo pripravljenih zadostno število takih sort cepljenili trt, ki so legi in podnebju najbolj priporočljive, da jih zasajamo o pravem času in pravilno. Za tem sledč dela, ki jili moramo izvrševati, predno trs začne roditi. Ta so, in sicer aj v prvem letu : odgrinjanje pognankov, pozasajanje izostalili sadik, okopavanje, mandanje, vežnja pognankov in zavarovanje proti zimskim mrazom; b) v drugem letu: odgrinjanje, gnojenje, obrezovanje, okopavanje, pozasajanje izostalih sadik, mandanje. vežnja mladik, trgatev in zavarovanje proti zmrzali ; c) v tretjem letu : odkrivanje, obrezovanje, okopavanje, mandanje iti vežnja pognatikov, trgatev iti zavarovanje proti zmrzali, in d) v četrtem in vsakem poznejšem letu : obrezovanje, okopavanje, zatikanje kolov in vežnje, mandanje, vežnja pognankov, skrajšanje mladja, trgatev. — Med tem časom se mora trta i pravilno izgojevati in obrezovati ter se morajo izvrševati po potrebi po večkrat vsa ona dela, koja služijo v obrambo proti rastlinskim in živalskim škodljivcem (škropljenje, žvepljanje, zatiranje vinogradskega rilčkarja itd.) Umevno je, da pri tolikih in vsestranskih delih neugodno upliva, ako biva vinogradnik daleČ od novega nasada, da se s tem vse delo neprimerno podraži, mnogokrat onemogoči. Istotako se stavi vse podjetje v nevarnost, ako v dotiČnem okraju toča rada pobije, če zmrzal zgodaj v jeseni in pozno spomladi škoduje, ali če je zemlja slabe kakovosti. Posebno je vse te okoliščine uvaževati v krajih, kjer se dobé težko delavske moči in so delavci dragi. Združeni so torej z novim nasadom i prav obili stroški. Iz vsega tega sledi: Nove vin ograd ne nasade naj se zasadi le tam, kjer so dani ugodni pogoji, da se jih bode za moglo oskrbovati po vseli naukih novega vinogradstva, kjer se ima tedaj ugodno lego, ugodno zemljo, kjer se ima na razpolago priporočljive in fine trte, katere rodé le prav dobra vina. V ta namen je zlasti začetnikom v novem vino-gradstvu priporočati, da se popred udeleŽć vsaj enega ali več vinogradskih tečajev, da marljivo prebirajo spise, ki to stroko obravnavajo, da imajo poleg tega še vedno zvedenca — moŽa, kojega morejo v sili ali v dvomu za svet vprašati in da so naročeni vsaj na en strokovni list, ki podučuje o tem. Kjer pa se ne ozira na vse to, je pri sedanjih, primeroma nizkih cenah pridelanih domačih vin, katere bodo hržČas trajno ostale, zelo dvomljivo, se bode li trud in glavnica v ta namen naložena, toliko obrestovala, da se izplača to gospodarsko podjetje, in tedaj je priporočati, da se to sploh ne izvrši. Toliticiii pregled. Vojska med Rusijo in Japonsko. Japonci lioteli e» na vsak način vojsko, dasi je bil ruski car skrajno prijenljiv. In sedaj jo imajo. Sc bo li iztekla zanje ugodno, jt; jako dvomljivo. Dne 8. februarja odpotoval je nenadoma Japonski poslanik iz Petrograda. O polnoči med 8. in 9. t. m. so japonske torpudovke (male ladije, ki streljajo ladijam siWio nevarne torpede) nenadoma v temni noči napadle rusko !)rodovje pred trdnjavo Port Arthur, ležečo na maudžurski obali v vzliodiii Aziji v bližini preporne dežele Koreja. Ta napad se je izvršil, ue da bi bili Japoud — kakor je sploli običajno — prej vojsko napovedali. Torej zavraten, hinavski napad, ki jako dobro kaže ziiaeaj tega rumenega ljudstva. Torpedovke so precej znatno poškodovale tri ruske ladije, tako da ne bodo mogle pred par tedni v bi>j. Te tri ruske ladije stale 80 27 milijonov kron, torej precej občutna škoda! Za odgovor na ta nočni napad napovedal je 9. t. m. ob 3. uri popoludne car Nikolaj II. vojno Japonski. Ob enem je izdal oklic na svoj narod, v katerem mu naznanja ta odlok, ga poživlja k zvestobi ter molitvi za zmago ruskega orožja. Precej potem je sel ruski car sam v cerkev prosit zmage svoji vojski. Rusi so to napoved sprejeli z navdušenjem, in živio-klicev na carja in armado po ulicah in javnih prostorih ni bilo ne konca ne kraja. Japonci so potem se enkrat pri belem dnevu napadli trdnjavo INirt Arthur, a je bil ta napad odbit iii so imeli Japonci precej škode. Vršilo se je Še več drirgih spopadov na morju, pri katerih so liiiai izgubili več ladij in so jim Japonci tudi vjeli par sto mož. V teh zmešnjavah bilo jim je mogoče na Korejo prepeljati precej pehotnih čet in tam se pričakuje v kratkem huda bitka med ruskimi in japonskimi četami. Toliko gotovega se da posneti iz raznih med seboj si nasprotujočih poročil. Pomisliti moramo najprvo, da je bojišče daleč od nas. Najhitreja ladija pride iz Trsta na Japonsko v 40 dneh. Vsaka brzojavljena beseda Ktane 7 K 70 vin. Zato ni mogoče dobiti čisto točnih poročil, zlasti ker prihajajo skozi angleške in nemške roke, Angleži in Nemci pa lîuse kaj težko gledajo in kar veseli jih, èe poročajo o kakem nenspehu. Da, trdi se, da bo Angleži ,Japonce podpihovali k vojski in jim tudi dali denarja za vojsko. Uavno tako hinavsko se napram Rusom vedejo Kitajci. Kdo ve, če ne bodo zavratuo napadli Unsov ali jim nagajali? lluse so prvi neuspehi nekoliko poparili. A vojake še ni konec, in kdor se zadnji smeji, se najboljše smeji. Rusi 80 ravnali vseskoz pošteno in brez zvijače, Japonci ne, saj niti napovedali niso vojske, zato so iznenadili Rnse. Isti dan, ko so odpoklicali svojega zastopnika iz Petrograda so že tudi napadli brodovje Rusov, a ti 80 menili, da jih pred tremi dnevi ne bo, tako daleč je namreč po morju od Japonske do 1'ort Arthurja. Torej le zvijača in neodkritost je pomagala Japoncem. Drugače pa bo na suhem. Rusi imajo v par dneh na bojišču krog 800,000 mož, med tem ko jih cela Japonska zmore s Črno vojsko vred .^00.000. Rusi imajo tudi denar, česar Japoncem precej zmanjkuje in zato bodo Rusi lahko dalj časa vzdržali. Da tni kot Slovani želimo iz srca zmage niskeraa orožju je pač umevno. Kako veselje bi imeli Nemci, ko bi bila Rusija poražena, s koliko večjo drznostjo bi nadaljevali započeto delo ponemčevanja Slovanov. Iii kake zmešnjave bi tudi nastale na lîalkanu! Že tako je Avstrija pripravljena za vsak sliičaj, da kot bližnji sosed pomagal vzdrževati red na lîalkanu, kateri bi se gotovo kalil, če zmagajo Japonci. Vrh tega je pravica na strani Rusov, le prisiljeni so pričeli vojsko. Ne pozabimo tudi, da so Rusi kristjani, Japonci pa mali-kovalci. Zato: liog daj Rusiji slavno zmago! N^novejše o vojski: Japonci so Port Arthur napadli iz luke Vei-hai-vei, ki je v angleški oblasti. Angleži so sicer obljubili, da ne bodo držali z nikomur, a v svoji luki so dali skrivališče Japoncem. To Je poštenost! Ruska bo Angleže za to trdo prijela. — Pri zadnjih bitkah so imeli tudi Japonci občutne izgube in se jim je potopilo več ladij. — Kitajci nameravajo razdreti maudžursko železnico, da ne bi Rusi mogli dobivati vojakov in živeža. — Rusi postavijo v skrajni sili lahko 9 milijonov vojakov na bojišče in vsi so preskrbljeni z vsem potrebnim. No, bodo pač predrzni Japonci kmalu bolj krotki. — Med tem ko so se Rusi in Japonci bili pri Port Arthurju, doslo je 12. t. m. pet ruskih bojnih ladij iz Vladivoatoka v 24. urah pred japonsko mesto llakodato ki je glavno mesto otoka Jesso, in so to mesto popolnoma razrušili z hombar-diranjem. Rusi so toraj Japouce napadli v njih lastni deželi ! Bodo pač Japonci hiteli domov ! — Še eno : Angleži trosijo med svet skoraj same lažnjive stvari o vojski. — Notranji položaj naše drŽave Je nespremenjen. Dokler se ne pobotajo Čehi in Nemci, ne bo boljše. Sedanje ministerstvo pa je odločno nemškega mišljenja in teženja, zato je vedno pri starem neredu. Škof J. J. Strossmayr, slavni Jugoslovan in poznani prijatelj Slovencev, je praznoval dne 4. t. m. devetdesetletnico svojega rojstva. Porodil se Je dne 4. februarja 1815, bil v mašnika posvečen dne 16. icbruarja 1838, in dne '29. septembra 1850 je zasedel skoiijsko stolico v Djakovem. On je tedaj že 66 let duhovnik in 54 let škof. Ko se je porodil, je bil avstrijski cesar Franc I., papež pa Pij VIL. Od tega so sledili papeži : Leon XII., Pij VIII., (3^regor XVL, Pij IX., Leon XIIL in Pij X. V Djakovem bo devetdesetletnico velikega škofa obhajali zelo slovesno, istotako po ostalem Hrvatskem. Vsi Slovani pa so se združevali v iskreni želji: Ljubi Hog ohrani za slovanstvo prezaslužnega škofa še prav mnogo, mnogo let! V raznih okrajih Hrvatske se vedno ui miru in se je bati upora radi nepoatavnega ravnanja mažaranskih uradnikov. Zato so oblasti poslale v nevarne kraje precej vojakov. Z bajonetom iu smodnikom se Hrvatom deli pravica! Na Srbskem imajo nove ministre. Morebiti se bo kralj Peter vendarle otresel morilcev svojega prednika. Lepe prijatelje so se spet izkazali Lahi. K pomorskemu oblastvu v Pulju prišel je nek Častnik s pooblastili, od avstrijskega vojnega ministra potrjenimi, ter zahteval, naj se mu izroči v proučavanje vojna zastava admiralske ladije „Re ď Italia", katero je nase bro-dovje leta 1866 v pomorski bitki pri Visu potopilo. Kar naenkrat pa se je izvedelo, da je imenovana zastava v pomorsketii arzenalu v Benetkali ! Izkazalo se je, da oni častnik ni bil avstrijski èastnik, da so bili podpisi in pečati ponarejeni ter da so Lalii imenovano zastavo — po domače povedano — ukradli. Kaj bodo sedaj naredili nasi politiki, se ne ve. Žaljena je Čast cele Avstrije in nje slavne armade, a ni upanja, da se bo kdo poklicanih resno za to potegnil. Na Balkanu padel je debel sneg in je tako splošna nameravana ustaja vsaj za nekaj časa preprečena. Turčija uradno na vse načine obrekuje Makedonce in jili svetu slika kot zverine in pošasti, ne pove pa, kako grdo da ona ravna s kristjani. Mera bo kmalu polna in potem pride dan sv,ibode, ko popadejo balkanski Slovani orožje in vkljub vsem ugovorom „krščanskih" vlad maščujejo stoterne krivice od Turkov jim prizadete, Bolni starec jih dobi tedaj po grbi in iti mora nazaj v Azijo od koder se je pritepel aamo za to, da ovira razvoj in pokret slovanskih narodov, a ne stori prav ničesar za povzdigo omike in olike. Ko bi bili nasi državniki pametni možje in res domoljubni Avstrijci, bi okrepili Avstrijo s tem, da dado svobodo tem narodom, liili bi jim gotovo boljši in livaležnejši zavezniki, ko pa lačni Ijahi in hinavski Nemei, ki oboji preže in delujejo na pogin Avstrije, da si vsak od nje odtrga en kos, Nemcem v južno-zahodni Afriki se ne godi preveč dobro. Domačini so prisegli, da vsacega Nemca grozovito nmore, ki jim pride v pest. V raznih bojih so Nemci podlegli in izgubili veliko vojakov. Sovraštvo domačinov do Nemcev izvira od tod, ker so jili leti samo zatirali in grdo izžemali, mesto da bi jih bili deležno storili krščanske omike in prosvete. V RIM! Kolosej. (Dalje.) Kakor reCeno, služilo je to velikansko poslopje igram, zabavi. A kakšnim igrsm, kakšni zabavi ! Ti tisotM hodili so l«-seni gledat — kri in morijo! Spregovorimo kaj več o tej iudni zabau Rimljanov. Pripomniti treba še, da so vse take in enake, predstave s poĚetka iniele verski značaj, združene so bile s prazniki njih božanstev in s pogrebi. Ta značaj se je poizgubil in ćim bolj se je poizgubljal. tem bolj divje in krvoločne so postajale te igre, tem bolj jih je tuđi nenasitna rimska dnilial zahtevala, in ćim več jih je bilo, tem bolj so podivjali vsi sloji rimskega naroda. Kajti ne samo drubal jih je pohajala, marveč tudi meščanstvo, plemstvo, dnhoyenatvo, đa, celo nežni spol je našel svojo največjo zabavo v krvi in moriji v aiiifiteatrn. To neprestano hrepenenje po takih zabavah je bilo za Kimce kaj slabo znamenje; poneliavala je njih nravstvena in tndi telesna jmoč, in tse njih misli so bile obrnjene v hrano in zabavo: znamenje njih bližnjega propada. „Kiuha in iger" je hrnpno zahteval narod pred cesarsko palačo, in dokler je kak cesar dajal obojega, vladni je; èe se je pa ustavil zahtevi naroda, kniahi je bilo po njem. Tako so te zabave postale politično orodje tako v roki vladarjev, kakor T roki nanfda. Sprva vršili so se v amfiteatru samo predstave zverij. Eimd so tu gledali čudovite živali in zveri tujih dežel,_ ki so jih njih vojskovodje podjarmili. Torej nekaka menažerija. Ob enem so razni krotitelji tuđi kazali, kako so ukrotili razne živali. Martial pripoveduje, kako so levi lovili domr.Se ziijce. Seveda je lev zajca hitro vjel, a popadel ga je tako varno s svojimi zftbmi, kakor mačka nosi svoje mlada, ne đn bi mu bil kaj naredil. Na hrttih divjih bikov plesali so dečki in dekl ce, plašni jelen je lepo mirno nosil uzdo, divji leopwrd pa je bil uprežen v jarem, Sloni so plesali, pisali v pesek latinske črke in enkrat je dvanajst teh velikih živab paroma sedi» za mizo k obedu. Živali so pri tem nastopale lepo okinôane in opravljene. Torej predstave, kakor jih vidimo po naših „cirkusih". Za tem pa se je začel boj divjih, ntukročenih zverij, ki so jih za drag denar in z velikind težavami dobivali v Rim. Cesar August pohvalno piše o sebi : „Dal sem narodu 26 krat predstave divjih zverij in pri teh je bilo nekaj nad 3600 zverij iz Afrike," Ko je bil dodelan Kolosej, ol hajali so otvoritev tega velikanskega amfiteatra 100 dnij. Pri teh igrah je bdo poklanih nad 9000 domačih in divjih živalij, da, celo ženske so se to pot pokazale na pozorišču, Najprvo s» namreč zveri med seboj naščiivali z biči, sulicami, pš cami, razbeljenim železom. In kadar so se uprav razsrdile in divjale in se grizle ter morile med seboj, tedaj je množica kar rjula veselja in razkošja. Kar se jih ni med seboj ugonobilo, te su ;iotem iz varnega zavetja streljali; zlasti cesarju in drngim odličnjakom je bila dana ta čast. Kar naenkrat pa so hoteb razni ljudje pokazati svoj pogum in šli dobro oboroženi med divje z^eri na pozorisče, in ženske seveda niso hotele zao.ttati. To je bilo nekaj novega in mikavnega za ohlapele živce rimskega pro-palega^ naroda. Še bolj nečloveško pa je postalo to početje, ko so v boj proti divjini zverem pošiljali v vojski vjetp, v smit obsojene ali nedolžne kristjane zaradi njih vere. Dali so jim v roke prav slabo orožje, samo, da bi bila njih muka in smrtni boj tem hujši. Pnvezaji so jih po celem amfiteafnt na okiog na kole, da se niso mogli ganiti in niti, in zveri sojili počasi trgale in trle ude in kosti. Tudi so jih pribili ali privezali na križ, a toliko visoko, da so zveri dosegle njih noge. Kar cele kupe 80 jih brez vse obleke nagnali na pozorisče in nanje spustili celo tolpo zverij. Tudi so jih zašili v Živalske kože in potem nanje naščuvali zveri. Bila je navada, da so taki rokoborci pozdravili navzočega cesarja z tiesedami : „Zdravstvuj, Cťsar, v smrt iđoči te pozdravljajo," Kristjani tega niso storili, pač pa, ali na kolj]i viseč ali pa v gosti gnječi stisnjeni, pevali slavospeve Kristusu Gospodu. Divje zveri, par dnij prej sestradane, kar besiié in tulijo v STojih kletkah, ko slišij*» divjanje množice nnd seboj, ki hrupno zahteva smrt teh kristjanov, ki niti cesarja ne pozdravijo. In cesar migne! Kletke se odpro in v velikih skokih pridrve tigri, levi, leopardi, medvedje in druge zveri. Za hip jih omami aolnčna svetloba in postojé. A že jih dregajo z razbeljenim železjem. Tudi so uzrli človeško me.so. Eu čas potihne petje kristjanov, naravni strah pred smrtjo jib jiopade in stisnejo 86, a spet se oglasi petje. Že je skočil lev v gručo, drug', tretji, tam tiger: ikosti pokajo, kri curlja v potokih iz strašnih ran, globoki vzdihi, klici vapodbiide, drug za dtugim padajo: možje, žene, device, mladeniči, otroci; vedno bolj po-jenjuje petje, le „Kriste, Kriste" se čuje iz umirajočih ust, če za hip preneha s tuljenjem besneča množica, ki se sklanja raz sedeže, da dobro vidi smrtni boj teh čudnih Ijiidij, kateri bi se bili mogli vsi rešiti, samo da so pristopih tam k žrtiemkn pred cesarjevim sedežem in vrgli aamo eno zrnce kadila v žrjavico. A ne eden se ni izneveril Kristu, vsi so junaško umrli zanj in prejeli krono in palmo. In kar strah prevzame množice pred to silo. In ta sila jih je Tes vrgla. S krvjo so tu v anfiteatni hoteli Kimci zadušiti krščanstvo: vedno bolj so prirejali igre in zabave, da bi tako odvrnili ljudi od strogega nauka Kristusovega o samozatajevanj«, kri naj bi vzbudila slast in strast, a hudi strah pred vero ; a ko tisoči in tisoči namočijo s krvjo tla amfiteatra, ne meneč se za muke, tedaj spoznajo Kimci vseh slojev, da je minul čas njih vladanja, da zavlada sedaj Kristus, kateremu iz tn prelite krvi ostanejo milijoni novih »poznavalcev. Kri kristjanov tu v Koloseju in drugod padlih je strmoglavila poganstvo, (Kmiec.) ■"^stteSi—■ Štirikrat povabljen, a nobenkrat jedel. Pri „zlati ribi" aedeli so v posebni sobi navadni stalni gostje: gospodje iiadditvkar, nadgozdar, lekai'uar in blagajnik. Samo zdravnika ůe ni bilo. Pa jini je bilo to pot še prav všeč, da se je tako dolgo zamudil, (lasi so ga radi imeli med seboj. Imeli Sli se namreč toliko na videz važnega p<>meniti (> njegovi osebi, da jim je bilo zares ljubi), da še ni prišel in jih zasačil pri zaniti, ki se je kovala zops-r njega. Še le ko zdravnik vstopi, prenehajo govoriti tako tiho in skrivnostno. Veselo ga poz Iravijo iu mu voščijo srečo k ju-trišnemu godu, Gosp. doktor je bil namreč precej obilen, drugi dan pa je bil „debeli četrtek". Zdravnik te šale ni vzel za zlo in tako se je razvila prav iivwlina zabava. Drugo jutro gospod doktor ravno premišljuje, kaj bi si nkszal skuhati za primerno praznovanje debelega četrtka, kar prinese strežnici pismo. Gospod naddavkar ga vljudno vabi naj pridrt opoludne na mastno gosko. Naš doktor pa perutnine splob ni maral, najmiinj pa gosko ! Brr! Z;ikolne kakor CiČ in preklinja vse gosi in race in naddavkarja in — toda, odpisal je, div si dovoljuje sprejeti povabilo in pride k obedn. Z naddavkarjem bi pač rad živel tudi za naprej v miru in prijaznosti, Komitj se je dobro opravil, že vstopi gozdarski pomočnik in ga v imenu gospoda nadgozdarja povabi na slastnega mrjasci. Divjačina — pa taka — oh zakaj je obljubil gospodu naddavkarjul Ko ima tako rad ravno divjega mrjasca! Le z nevoljo odpise, da ne more vsprejeti povabilo, ker je drugam i^bljubil. Ne mine pol ure, prinese lekarnarjev hlapec pismo. „Ljubi dokto)'! Krasne postrvi imam, Pridi opoludne! Zdravi" Doktor bi najraje ušel iz kože, tako je hud: kajti postrvi ljubil je še bolj ko divjačino. In radi tiste bebaste gosi naj pusti postrvi, Prenenmno! Pa kaj lioČe! Odpiše, da ne more priti, ker je že obljubil drugam. Kar Ěkripalo je pero, s tako jezo je napisal to odpoved. Ni se ta vrat dobro zuprl za sabo, že pride sluga gospoda blagajnika. Vabi ga na ko ine; izvrstne klobase ga čakajo. Gospod doktor bi bil o polnoči vstal, da bi ga kdo poklical k klobasam, tako je strastno ljubil to jed, Toda, kaj mu pomaga vsa jeza: odpovedati mora tudi tam, Celo dopijJndne je bil neznano slabe volje, kar pihal je. Tako se prib iža pol 12 ura, G, doktor vzame klobuk in palico in jo mahne proti naddavkarjevi htai. Moral je iti mimo hiše g, blagajnika. Spomni se okusnih klobas, kar sline se mu cede in v n'tglici izrleče iz Žepa vizitko in nanjo napiše odpoved g. naddavkarju, Nekemu pobu da desetico in pisemce, da jo ponese tja, sam pa krone k blagajniku. Ko pride tja, izve: „Gospa in gospod sta se ravnokar odpeljala, ker je g. doktor rekel, da ne pride k obedu. Šla sta na obisk k sorodniku." — Nevoljen se poda čez cesto k lekarnarju, češ, znabiti dol)im tam kaj kosila. Povedo mu : „Gospod je postrvi poslal nekemu svojemu prijatelju in šel k g, naddavkarju, ki ga je pred Četrt ure prišei poyabit na gosko." Iu spet jo «d-kuri z gladom v želodca, z jezo v srcu. „E si misli, nadgozdar ni tako natančen, mi bo ie kaj dal." Toda, ttidi tega ni doma. Sedaj mu je bilo pa dosti, kar barve so ga sprele-tavale, „K naddavkarju ne smom, doma pa ne dobim ničesar več", to je bilo njegovo kosilo. Ko vstopi zvečer v posebno sobo pri „zlati ribi", sede notri že oui štirje gospodje in ga pozdravijo z gromovitim smehom, Iu doktor e precej vedel, da so mu oni vzajemno pripravili tako lep debeli četrtek, ko je bil štirikrat povabljen, a se ni ne eiiki'at najedel, In da ne bi tega drugje povedali, jim je moral plačati par stefanov vina, a izvedelo se je vendar le. ...-»P^Cáí-.. Pise se nam: Iz Novega mesta. — Družba sv, Mohorja, — Nabiranje udov za našo slavno družbo sv. Moliorja se bliža koncu, Vsakega Slovenca je pafi sveta dolžnost da deluje med rojaki za prekoristno družbo, katera je ponos slovenskemu narodu. Družbi nikakor ni na tem, da bi imela le število Članov, njej je največ na tem, da goji narodno zavest, potrjuje omaliljive v sveti veri, ter svojo nalogo tudi častno rešuje na vseh poljih kulture in izobraženosti. Marsikateri obmejni Slovenec bi bil že davno izgubljen, in ž njim koliko družin, če bi ne čital edinih slovenskih knjig, ki jih v roke dolii za mali denar. Gospodar zajema iz njih marsikaj koristnega, kar mu je zelo koristno pri gospodarstvu. Sřoji mladoletni družini sme pustiti, da se sme zabavati in srebati prekoristmh naukov iz društvenih knjig. Ne sme ti biti žal za čas, če mladina istega nekaj zguln pri čitanju teli knjig, ker ta čas se obihio poplača v poznejši dubi. Vsak zaveden gospodar bode ob prostem času priganjal ndadino k čitanju koristnih knjig, mesto da pusti isto pohajkovati. Pisec teh vrstic praznoval sem že 25, leto kot Član te družbe. Vpisoval sem se ko seiti bil na tujem in pri vojakih, povsod sem deloval za pridobitev članov. Ta trud se mi je mnogokrat poplačal s tem, da sem marljivo čital knjige. Pred nekaj leti sem knpil neko posestvo, davčni urad mi nakaže, da imam plačati pristojbino (procente). Koj na to se spomnim, da ista tabela stoji v nekt društveni Mohorjevi knjigi, hitro poiščem in najdem natančen popis koliko pripada na enako posestvo pristojlïine. Nič manj nego za polovico je davčni urad preveč zahteval. Napravim pritožbo in navedem podatke potrebne zato. Po raznih pozvedovanjih od strani davčne oblasti se mi nakaže, da plačam toliko, kakor je v resnici pripadalo, pridobil sem si na ta način 62 kronic, s tem je povrnjenih onih 50 kron, katere sem plačal v 25 letih, liazun tega imam veliko dobrih knjig, iz katerih sem nabral dokaj lepih in koristnih naukov sam in se marsikateri drugi dosedaj. Lepa zbirka došla bode mi zelo prav, ko mi doraste deca, katera bode imela dovolj dobrega razvedrila ob knjigah. „Slovenec" v svoji letošnji številki je prinesel jako lepo misfl, daj Bog, daj bi se uresničila, in sicer opis „Slovenska domovina v opisih in slikah". To bi bila nekaka Valvazoijeva slovenska knjiga „Ůist Kranjske dežele". Pisec te ideje misli pa še obšii'neje, da bi se vsi kraji opisali, koder biva slovenski rod. To bi bilo veselje vsakega domoljuba, če bi dobil v roke tak opis, za par kronic, med tem, ko stane Valvazorjeva nemška knjiga 80-100 kron. Da pa ta velikanski vspeh dosežemo, mora vsak delovati na to, da se čim preje odloči slavna družba sv, Mohorja za ta važni korak, kateri je združen z ogromnimi stroški, kateri se pa da edino v množini doseči, ker drugače ni mogoče To bi bib pač delo, s katerim bi se smel ponašati narod slovenski. Vsak naj se potrudi, da se vpiše piavočasno, iu naj k temu gleda na to, da se enega Člana vsaj pridobi, s tem se podvoji armada sv. Mohorja, kateri 'želi obilo vspelia pisec teh vrstic, Doniiiče vesti. (Osebna vest,) Nj. svetost papež Pij X potrdil je visokočast, gosp. msgr. Matija Jeriha, kanonika novomeškega kapiteljna, v njegovem dostojanstvu kot papeževega častnega komorníka. (Poročili 80 ae:) D.ie S), t, m, g. Ivan Kastel ic, mizarski mojster in gdč, Matilda Kalingar, učiteljeva hČi', Dne 15, t. m. v Gradcu v cerkvi presv. Srca Jezusovťga gosp, Josip Ogorentz, trgovec in posestnik z gdč. Anico Kogler'. (Velikodušno volilo.) Vdova N, Petrič, katera je pred b leti umrla, zapustila je mestnim revežem znesek 900 K. Ta znesek se je dne 30. januarja razdelil v prisostvu mil. gosp, prosta, kateri je v primernem nagovoru opominjal prisotne obdarjene, da se spominjajo v molitvi pokojnice, gosp. župana, kateri je pa poživljal prisotne, da ta denar vporabljajo za najnujnejše potrebščine, in gosp. Max B l'une rja v mestni hisi med 80 mestuili revežev, kateri so dobili po 10, oziroma 20 K. To^ darilo je ravno v zimskem času našim mestnim revežem kaj dobro došlo iu bi bilo želeti, da se ta primer večkrat ponovi. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu januarju 1904 je 368 strank vložilo 113,106 K 36 h, 278 strank vzdignilo 78.148 K 28 h, torej več vložilo 34 958 K 8 h. 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 42,ïOO K — h^ 102 menici ste se eskomptovali za 38.857 K — Ii. Stanje vlog 2 664.642 K 30 h. Denarni promet 406.341 K 26 h, Vseh strank bilo je 1084. (Hranilnica in posojilnica za Kandijoin okolic«), veg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca januarja 190i prometa K 170 562-66. Vložilo je 1Í3 strank K 34.663-49, dvignilo 66strank K 18.113-39. Posojil je bilo danili 120 strankam K 45.700'—, a vrnilo je 148 strank K 39 466 97. (V bolnišnico usmiljenili bratov v Kandiji pri Novem mest«) se je sirejelo meseca jaiuiaija 127 bolnikov, koncem decembra 1903 jili je ostalo 78, skupaj 205. Od teh se jili je opustilo: 63 ozdravljenih, 48 zboljšanili m 4 ne-ozdravljeni. Umrlo jih je 5. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 2744. V oskrbovanju jih je ostalo 85. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) T Novem mestu je napravilo 7. t. m. predpustno veselico, ki .e bila pač ena najboljših od vseh, ki smo jih videli zadnja eta. Petje je bilo precizno, dasi pesmi niso bile lahke. Videlo se je, da so se rokodelci, kakor tudi gospod pevovodja veliko podrudili, kar moramo le hvaliti. Komični prizor „Priložnost tatu stoi i", ki vendar sam na sebi nima nić posebnega, je bil v rokah gosp, staroste L Ciglerja naravnost izboren. Bidje bi ga morda ne bil mogel nihče predstavljati. Burka „Cgan Èarovnik" se je tudi sploh jako dobro igrala. Pomočniki so se dobro naučili in vrlo potrudili. Hvalo zaslužijo sploh, vendar pa sta se po našem mnenju posebno odlikovala Cigan in Gašpar. Vrli pomočniki, le tako naprej! Predstava bi bila pač zaslužila več obiskovalcev — a ta „predpust nesrečni" je občinstvo razlil po raznili drugih veselicah. Vkljub temu se je vendar razvila v spodnjih prostorih prav živahna zabava, ki je trajala blizo do piilnoči v splošno zadovoljnoat udeležencev iz višjih in nižjih stanov novomeških. („izlet pod Triglav.") Pod temimenom priredili so dne 31. januarja novomeški obrtniki veselico v gostilniških prostorih pri „Stonu". Očak slovenskih gora se je toliko ponižal s svojimi sneženimi glavami, obložen z večnim ledom, -da se je dal prenesti enkrat v dolenjske nižave. Marsikaterega obiskovalca je zanimalo spoznati velikana „Triglava", Kadi tega je bila udeležba jako obilna. Brilanti se lepše ne svetijo, kakor BO se blestile v svoji krasoti Triglava snežne glave. Mfd tem ko so bili vrhovi sneženi, ae je vznožju razvijala prva pomlad v svojem zelenju. Skozi „bohinjski predor" si videl marsikako veselo lice, ki se je veselilo svojega življenja, ob ČaSi pristne dolenjske kapljice in pečenega puraua ter rahlih krofov. Sme biti pač marsikateremu žal, da se ni udeležil izleta. Vsem udeležencem pač ostane v prijetnem spominu „Izlet pod Triglav, katerega so pošetili razni stanovi, med temi tudi pristen Srb in cigan Brajdič z svojo tovaršico, Največkrat se ga bodejo pa spomnili v neomoglosti in od bolezni •omagani obrtniki, katerem skladu je namenjen čisti dobiček. (Sola „(ílasbene Matice") sklene prvo šolsko poluletje v torek 23. t. m. Tistega popoludne od 4.-6. ure bode tudi v šolskih prostorih javna skušnja Ii kateri se vabijo vsi Člani in prijatelji „G-lasbene Matice". (Cepljene trte) bo oddajala na pomlad kmetijska podružnica v Novem mestu po znižani ceni 12 b komad. Vse trte so cepljene na riparijo portalis. Dobe se sledeče vrste: laški rizling, španjol, beli burgundec, silvanec, traminec, portugalka in modra frankinja. Te trte se oddajajo le vinograd-n kom, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu novomeškem. Za trte se je zglasiti zadnji čas do 10. marca t, 1, Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. (Sadno drevje.) Kmetijska podružnica naznnnje vsem p. n. udom, da dobe iz podružnične drevesnice brezplačno po štiri sadna drevesa. Ćez to število jih zamorejo udje dobiti )roti plačilu 70 h za drevo. Neiidje zamorejo drevesa dobiti e v tem slučajn. Če bi udje ne vzeli yseh za oddajo namenjenih dreves. Cena drevja za neuda znaša 1 K 20 h. Drevje je izredno lepo in močno, /a drevesa se je zglasiti pred ko nujgoče pri kmetijski podružnici v Novem mostu. (Ameriške trte.) Kmet. podružnica v Novem mestubo le-tcšiijo pomlad oddajala tudi sajenke riparija portalis in sicer le vinogradnikom iz novomeške^ okraja. Cena tem trtam je določana na 2 K 100 trt. Naročniki naj se za te trte pred ko mogoče zglase pri kmetijski podružnici v Novem mestu. (Živinorejski shod) namerava prirediti kmetijska podružnica v Novem mestu, in sicer prihodnji mesec (najbrž 19. ali 20. marca). Na tem shodu se imajo živinorejci po- svetovati, kako bi bilo pospeševati našo živinorejo, zlasti rejo bikov z ozirom na dosedanje vspehe živinorejskega zakona. Sliod se priredi za kranjske živinorejce sploh, še posebno za naše žnpane po deželi in pa tiste živinorejce, ki so pečajo z rejo bikov. Natančneji vspored shodu priobčimo prihodnjič. Že danes pa opozarjamo vse naše živinorejce na ta shod s prošnjo, da morebitne svoje predloge, nasvete in želje glede tega shoda naznanijo kmetijski podmžnici v Novem mestu. (Nesrečno smrt) je storil 30. prosinci ob 9.uri zvečer na Dvoru Alojzij Pire, doma iz Srednjega Lipovca. Bil hlapec pri g. F. Peli ani iz Žužemberka. Ko je peljal les iz gozda proti domu je hotel skočiti na voz ter je padel pod voz in mu je zadnje kolo vso glavo strlo in je bil takoj mrtev. (Za I. zasedanje porotnih obravnav), katere se se bodo pričele februarja t. 1. pri tukajsnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje : Šnlar Alojzij, pos. in kramar v Mirni ; Hrast Andrej, p« s. in trg. v Z-itiČina; Engele Prane, poa. v Kočevju; Koze Janez, pos. in trg, v Srarem trgu; Goderer Franc, tig. in p^s. v Kočevju; Knez î^-anc, poa. in trg, v Št. Eupeitu; Tauses Miiiael, pos. in trg. na Hrib«; Franc Jakob, ptts. in zid. mojster v Metliki; Grahek Jožef, pos. v Kočevju; G1 i ha Janez, pos. in gost. v Krtini; Hrastnik Alojzij, pos. in mesar na Raki; Klun Franc, pos. in gost. v Lienfeldu; Teršelič Janez, pos. v Vihrah; Kresse Anton, pos, v Selialkendorf; Terček Anton, pos. in khibučar v Metliki; Gangl Jožef, pos. in mlinar v Vinici; Petrič J., pos. in občinski predstojnik v TuŠevidoIu; Štefane Franc, pos. naKatežu; Tomše Antoi, pos. v Čatežu; Sitar Janez, pos. v Toplicah; Šlajpacli Alojzij, pos. in gost. v Vel. Loki; VahČiČ, pos in trg. v Cerkljali ; Hutter Jožef, pos. in občinski predstojnik v Pliischu; Matzele Janez, pos, in mlinar v Novem taboru ;Pisanskij Al., pos- in trg. v Sv, Križu ; Kržičnik Anton, pos. v líokronogn; Euch Franc, pos. in klepar v Kostanjevici; Zaje Anton, pos. in gosi. v B strici ; Doienšek Janez, pos. v Dol. Laknic-ib^; Hofer Fr., pos v Ravniku; Brulc Jožef, pos. in usnjar v Št. Jerneju; Strali Mihael, pos, in usnjar v Mirni; Volove Martin, pos. in trgovec v St. Jerneju; Kermesee Franc, pas. in kovač v Metliki; Fermann Janez, pos , pek in gost. v Krškem in MaliČ Peter, pes. v Vinicah. — Nadomestnim porotnikom izži'ebani so bili naslednji gg.; Nimrod Nestor, pos, in gost. v Rudolfuvem; llov.skij Ludwig, pos. in pek v Rudolfoveiii ; Turk Anton, pos. v Bišljinn, Perko Franc,^pos. in trg. v Kiidolfovem ; Kastílic Janez, pos. in kovač v žibji vasi; dr. Poznik Albin, c. kr, notar v Rudolfuvem; Rifelj Janez, poa. in mlinar v Lešnicah; Gregore Jurij, pos. iu izdelovatelj dežnikov v Rudolfovem in Bučar Matija, pos. v Srebrničab. (Razglas.) Na podstavi cesarskega ukaza z dne 15.septembra 1900 drž. zakon št. 154 (§ 3, a) in ministrskega ukaza z dne 18. septembra 1900 št. 156, o odvračanju in zatorn svinjske knge iziačuiijeua, v Ljubljani meseca ja-nuvarjal904 plačevane povprečna tržna cena za zaklane prašiče (brez drobn) vseh vrst, ki ima biti meseca februarja t. 1. na Kranjkem za podstavo pri zahtevanju odškodnine za prašiče za klanje, ki se zakoljejo ob izvrševanju zgoraj navedenih dveh ukazov, znaša 90 h za kilogram. To se daje na občno znanje. C. kr. deželna vlada za Ki'anjsko. * * * („Knajpovec,") — Izhaja zadnji dan vsakega meseca v zvezkih, obsežnih 16stranij. Glavni urednik J. OkiČ-Jereb, ravnatelj Knajpovcga zdravilišča v Krapini. — Izdaja ga založarna „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Lťtna naročnina 2 K, Spoštovalce umrlega prelata Kneippa iu pri-vižence naravnega življenja bo gotovo zanimala vest, da začne izhajati tudi v slovenskem jeziku časopis, ki bo razširjal nauke tega velikega človekoljuba. — Urednik uovemu listu bo naš rojak g. J, Okič-Jereb, ki je bil veČ let urednik nemških „Kneipp-Blatter" in zdaj ravnatelj Kneippovega zdravilišča v Krapini, (On je tudi dnša enakega hrvatskega lista,) Gospod Okič je znan tudi Slovencem iz „Koleiiarja" drn-Hie sv. Mohorja, v katerem je pričel svoje delo med rojaki ter ga hoče zdaj nadaljevati s posebnim listom. Njegovo ime je torej najboljše poroštvo, da bo list zares vreden svojega imena ter bo lahko veliko koristil slovenskemu narodii s svojimi nauki, sloneéimi na naravnih pravilih iii naravnih siluh. Vse prijatelje Knajpuvskib naukov Tabimo k aotJelovanju. Spise, dopise itd. je pošiljati uredniku v Kvapino, — naroĚnino in oglase na upravnistv» lista v Gorico. Naalov: Upravnistvo lista „Knajpovec" v Gorici. -M- Razne stvari. * (Lepa hé t,) V neki pariški prodajalnici se je seala pred kratkim v pariških krogiii dobro znana lahkoživka Atica Deloy 8 svoj» mateijo, katero že 10 let ni videla. Ko jo je mati, lul veselja, da jo vidi še živo, huteîa objeti, sunila ju je hći Oil sebe ter je ni hotela poznati. Mater je žalosti zadela kap in je bila na mestu mrtva. — Kakšen bode konec tega dekleta? * (Volkovi.) Pri neki trdnjavi pri Przcniyslu so napadli volkovi nekega vojaka. Uíel jim je na drevo, a volkovi so ga čakali pod drevesom, dokler ni prišla na njegovo klicanje Vitjaška patmlja. Tedaj so Řele volkovi zbežali. * (Koledar za pokonéevanje škodljivcev na sadnem drevju) v mesecih februarju in marciju: 1.) Snemanje in sežiganje goseničjih pastij. 2.) Kezunje in seijganje goseniènih gnezd, da zataremo glogovega belina in zlatoiitko, 3.) Odpravljanje pi'stenicarjevih jajčjili kilobarjev z vrha, kedar obrezujemo drevje, 4.) Izrezovanje suhih vej in omelinega grmičja; nadulje treba ostrgati z dtbel in vej staro skorjo, in-'htive in lišaje, da drevje bolj oživi in dít ga ubranimo mnogobrojnih k\arljivcev. Odpadke moramo pobirati na razgrnjene rjuhe in sežgati. 6.) Izkopavanje in sežiganje vsega od krvave ušice oslabelega drevja; pomlajenje vseh od krvave uši mučuo napadenih vrhov. Veje z oteklinami od krvave uši, klao težko pristopne, treba porezati in sežgati. 6.) Ukrivljene poganjke treba odrezati in sežgati, da j'h ubranimo listnih ušic; veje z jajčeci od listnih uSic treba namazati z razstopino od niazljivega mila in tobakovega izvlečka. 7.) Izkopavanje in sežiganje drevja, ki so ga uničile gosenice zavrtaôeve in kostanjevega prelca. 8.) Gojitev Sadnt-ga drevja, ako je zemlja taka. V marcu: 9.) VtČkratno otepanje jabolčnega cvetodeva ob ranih urah proti koneu suaca in po toplih legah in opravila v meatcu februarju dokončati. *(Oklep proti krogljam.) V arzenalu na Dunaju se je vršila 23. jan. v navzočnosti več Častnikov vojaškega tehničnega odbora poskušnja z oklepom, ki ga kroglja ne predere. Uspehi te poakušnje so nepričakovano izborni. •(Mesto pogorelo.) VAlesunduje zgorelo vse razun 30 malih hiš. Okoli 11 tisoč polnagih ljudij ae nahaja na poljih in trpijo strašen mraz, a poleg tega pada dež. Pogreša se nekoliko Ijudij, za katere se misli, da so zgoreli. Uvedena je obsežna pomožna akcija. Škode je več milijonov. V luki sta zgorela dva parnika, 32 ladij se je potopilo, da niso zgoreli. * (Požar v biblioteki.) V vseučiliščni knjižnici v Turinu je nastal požar, ki je uničil pet dvoran z 20.060 knjigami in dragocenimi rokopisi. SiiLešnica. (Ne trpinčite živali.) Dva gosta sedita v gostilni. Eden ima nos rudeč, ko večerna zarja. Kar mu sede muha na nos. Ves prestrašen reče drugi ; „Spodite vendar innho I" „Zakaj"? „Da si ne cžge «vojih nožic!" Vaznaiiila mestnega magistrata. Mestno župnnBtvo 33, S 1SÍ murajo se poBii, p<)iuoÈniki in drugi delavci kakar tiiili nfienoi, povsod po ujiiiovem {fOiipDdarju ftll delu dajalcu tekom 3 dni ^»o ujiliovem vstapu ali izstopa ufltmeno zglasiti pri žnpanstvii. Vsaka zamuda teh oznanil vstoiia in izfitopa kaznuje se po miui-steraki naredbi 2. aprila 185ti drž. zak. át 51 z ijlubo 5 —100 g'Id. ali ZH' puroui ud 24 nr du 14 dui. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Vli. g. iupuik Jo8. Snrič 30 Kj vlâ. g. kaplan Mib. Zemik 20 R ; vli g. župnik Autou Šuiiiltvnik 10 E; Neimenovan 2 K; g, Franjo Prelovec djneaek vesele dmžbe 7 K 40 h ; g. Zupančič Franc 10 K; Neimenovan 2 K ; dobrotniki iz mesta in Kandije za mesec februar 44 K 90 b. ___ Umrli so: 2, februarja: Nt-ia Tnrk, nňiteljeva vdova, 84 let, ostarelost, h, it, 157. 8. ťebrnarja: Valerija Enull, poinoićnega uradnika b£i, 22 mesecev, obojestranska pljučnica vsled obzirne opekline, h. it. 80. Loterijske številke. TRST, 6 februarja 68 12 65 60 GRADEC, 13. „ 4/ 33 21 69 62 19 Tržne cene dne 8. februarja 1904 v Rudolfovem. Imenovanje Hektl. po Imenovanje Hektl, po K I h : K 1 b 12 36 11 71 11 71 i) 76 U 04 1 10 40 6 50 111 04 Ječmen..... 10 40 Sorsea ...... 12 se h 20 „ Fižol...... 11 04 Jajea po 7 za 40 vinar jev. Grab...... 11 04 nahaj^oča se Vefi ae izve pri oskrbnistvu kopaliáéa. (33-'i.l) Di^e lepi in mebiovaiii se oddaste. Natančneje pri upi'avništvu „Dol. Novic". n w n ( na Uo en mm- je na prodaj v Žabji vasi št. 40 pri Novem mestu z dvema parcolama posestva, ležeča Dad studencem. Skupaj za 1700 liron. Hiša ima 2 soli, kubinjo in klet. Natančneje se izvè ravno tam. (47-3-1) ÏES se (Kidaste v najem s 1. marcem v Novem mesui hiš. st, 167 „Mej vi ti". Vodovod v kuhinji in v perilnici, zraven je (udi nekoliko vrta in klet. (48-2-1) BwskĚbmmm pj^aiafci Memlfliia to pêAn» Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožefom prodalo se bo na prostovoljni javni diažbi na lici mesta već njiv na mestnem polju, pri Novem' mestu, takozvane Polákové njive, dve njivici blizu mestnega pila, Poiakov pod poleg mesta ob ljubljanski in ločenski cesti, dtlje večji vrt nad novo sodnijsko palačo, Plafievalo se bo na triletne obroke. Natančneji pogoji se izvedo v g, doktor Poznikovi notarijatski pisarni v Novem mestu. [46-0-1 Nazimiiilo, v najem se dá v Ajdoviei blizu farne cerkve gostilna, proda alna in mesari a ^UUU lU, UUUJU . u IM UWU JU z Vso hišno opravo. Hiša se tudi proda in je zraven tri orale njiv in košenine. — Natančneje se izve pri lastnici v Ajdoviei 16.. poňta Žužemberk._ (49-3-1) Fâi dobiva se v knjigarni J, Krajec nasi, v Novem mestu, v Katoliški bukvami in pri „Nidmanu" v Ljubljani po KV40. I I Franc Skufca na Spodnji Težki vodi št. 13, župnije StopiČ« pri Kudolfovem prodaja iz proste roke novo hišo, ležečo blizu državne ceste, s zraven spadajočimi njivami in gozdom. Dobi se lahko tudi tam dobro urejen vinograd Cena ze izvé pri lastniku, 31-3-2) I I ase (nasproti Sevnici) naineniva od prodati na kose nekaj gozdov, travnikov in njiv. Natančneja pojasnila se dajejo v graščinskem oskrbniŠtvu v Boštanju íq sicer ob sleđeeili dnevih: 21., 22., 23. februarja ( nedeljo, pondeljek, torek), 28., 29. februarja in 1. marca (nedeljo, pondeljek, torek) ter 11., 12. in 13. marca (petek, soboto in nedeljo). Graščinsko imejlteljstvo. SESTÏO z vsem gospodarskim poslopjem, lepimi njivami do 46 mernikov posetve, s sadnim vrtom in bosto (23-3-3) _ „StCť" je na prodaj. Več pové lastnik Franc Žagar. Dalni yrli pri Novem mestu. Naznanilo. VJjailnu nftïuaiija;ii slav. p. i). obiinstvi), Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo iu veliko. Plačam ud zdaj mnogo višjo ceno. — S tem opozarjani nabiralce las na moj naslov. — Ivan Sveiec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (naspmti mostne Iiiše), (272-24-7) L Zdravje je največje bogastvo. I t-' «I >M Î Zdravje je največje bogastvo^ | Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj iu založnik Urban Horvat. Tisk J. Kralflc nasi.