Tomaž Šimec Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 78-81
Tomaž Šimec
Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov
pri sestavljanju nogometnega glosarja
Some Practical Lexicographic Views
on Compiling a Football Glossary
Povzetek
V članku avtor predstavlja nekatere dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri sestavljanju
glosarjev oziroma slovarjev, ter jih podpira s primeri iz Slovensko-angleškega in slovensko-
nemškega nogometnega glosarja, ki ga je avtor sestavil v okviru diplomske naloge (Filozofska
fakulteta, Oddelek za prevajalstvo)
Abstract
The article focuses on some basic factors that shall be considered when compiling a glossary
(target audience, type and function of the glossary, selection of lemmata, classification of the
field in question, user-friendliness). The guidelines are supported by examples from the au-
thor's Slovene-English and Slovene-German Football Glossary.
Osnovno orodje, ki ga pri svojem delu upo¬
rabljamo prevajalci, so slovarji. Ker slovarji
splošnega jezika v glavnem ne pokrivajo bese¬
dišča posameznih strokovnih področij oziroma
se ga v nekaterih primerih le dotikajo, je po¬
treba po slovarjih specializiranega jezika zelo
velika. Strokovnih področij je zelo veliko, med
njimi pa je vsaj v Sloveniji zelo malo takšnih,
ki se lahko pohvalijo s slovarjem ali glosarjem
lastnega besedišča. Posledica tega je, da pogo¬
sto nimamo na razpolago nobenega leksiko¬
grafskega priročnika, ki nam bi pomagal pri
težavah z besediščem strokovnega področja, s
katerim se v določenem trenutku ukvarjamo.
Prevajalci, ki se pogosteje srečujejo z besediš¬
čem določene stroke, ki nima lastnega slovarja,
si zato včasih po potrebi sami sestavijo glosar
relevantnih izrazov, bodisi za lastno ali za šir¬
šo, splošnejšo uporabo.
Sam sem v okviru diplomske naloge (Filozof¬
ska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo) sestavil
glosar nogometnih izrazov (slovensko-angk-
ški in slovensko-nemški nogometni glosar). V
pričujočem članku bom predstavil nekaj svojih
izkušenj pri sestavljanju nogometnega glosarp
ter najpomembnejše dejavnike in smernice,ki
jih poudarja sodobno slovaropisje, in jih je p°'
trebno upoštevati, če želimo delo uspešno za¬
staviti in končati.
Pred začetkom sestavljanja glosarja je zelo
pomembno, da določimo, komu oziroma kakš¬
nemu uporabniku bo glosar namenjen. Pri te®
se moramo vprašati po maternem jeziku up°'
rabnika, predvsem pa sta pomembna njeg0"
vo znanje tujega jezika (jezikovno znanje) te'
poznavanje strokovnega področja (enciklope
dično znanje). Bergenholtz in Tarp (1995: 21)
delita uporabnike glede na te kriterije v sti®
skupine: v prvo skupino spadajo ljudje s sla
bim znanjem tujega jezika in pomanjkljiv'111
poznavanjem strokovnega področja; predstav
niki druge skupine obvladajo tuji jezik na V1
78
Mostovi 2005 Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov sestavljanja glosarjev
šoki ravni, vendar slabo poznajo izbrano stro¬
kovno področje; v tretji skupini so uporabniki
s slabšim jezikovnim, a dobrim enciklopedič¬
nim znanjem; četrto skupino pa predstavlja¬
jo ljudje tako z dobrim jezikovnim kot dobrim
enciklopedičnim znanjem. Od teh dejavnikov
je npr. odvisno, v katerem jeziku bodo v glo-
sar vključene razlage gesel oziroma če bodo
sploh potrebne, ter kakšne in koliko jezikovnih
informacij bomo ponudili uporabniku (slov¬
nične informacije, kolokacije, primeri). Nogo-
j metni glosar je npr. namenjen strokovnjakom
z nogometnega področja (nogometnim sodni¬
kom in trenerjem, nogometašem, športnim no¬
vinarjem itd.), zato razlage gesel niso potrebne.
Kjer pa sem v glosar vseeno vključil razlage,
npr. pri polisemiji, sem jih tako kot druge re¬
levantne informacije podal v slovenščini, saj je
glosar namenjen maternim govorcem sloven¬
ščine. V primeru, da uporabnik kakšnega ges¬
la vendarle ne razume, si v sili lahko pomaga
tudi s tematsko strukturo glosarja (o tem več
v nadaljevanju). Tako npr. uvrstitev izraza pre-
sing v tematski sklop taktika in strategija (oziro¬
ma v podsklop taktika igre v obrambi) uporabni¬
ku pove, da gre za izraz, ki je povezan s taktiko
v obrambi. Seveda ta način še zdaleč ni primer¬
ljiv z razlago pojmov, vendar se taki primeri v
glosarju pojavijo le izjemoma. (Vprimerih iz no¬
gometnega glosarja v prvem stolpcu stoji zapored¬
na številka gesla, v drugem slovensko geslo, v tret¬
jim in četrtem stolpcu pa angleška oziroma nemška
ustreznica).
Primer gesla brez razlage:
103 stranski linesman
-sodnik
tuji jezik, iz tujega v tuj jezik), tvorjenju besedil
(v maternem ali tujem jeziku) ali razumevanju
besedil (v tujem ali maternem jeziku). Glosar
lahko izpolnjuje tudi več funkcij hkrati, vendar
je v tem primeru ena funkcija ponavadi nadre¬
jena. Nogometni glosar izpolnjuje več funkcij:
namenjen je kot pripomoček pri prevajanju iz
slovenščine v tuji jezik oziroma tvorjenju bese¬
dil v tujem jeziku (angleščini ali nemščini), lah¬
ko pa se uporablja tudi v obratni smeri, torej
kot pripomoček za razumevanje angleških ali
nemških besedil, vendar je druga funkcija (ra¬
zumevanje tujih besedil) podrejena prvi, ki ji je
tudi prilagojena struktura glosarja.
Oglejmo si tudi, kakšne tipe slovarjev po¬
znamo glede na število in kombinacijo jezikov.
Slovarji so lahko eno-, dvo- ali večjezični, pri
čemer je prednost večjezičnih, da v enem slo¬
varju združujejo dva slovarja ali več. Kar se tiče
kombinacije jezikov pa slovarje razlikujem po
tem, ali se uporabljajo samo v eni ali v več sme¬
reh. Pomembno je tudi, kateri jezik predstavlja
izhodišče slovarja oziroma iz katerega jezika
pri sestavljanju slovarja izhajamo. Nogometni
glosar, ki je razdeljen na tematske sklope, zno¬
traj katerih so gesla razvrščena abecedno, je na¬
menjen uporabi v slovensko-angleški oziroma
slovensko-nemški smeri, s pomočjo abecedne¬
ga indeksa angleških in nemških ustreznic slo¬
venskim geslom pa se lahko uporablja tudi v
obratni smeri, torej kot angleško-slovenski ozi¬
roma nemško-slovenski glosar, vendar s spre¬
menjeno funkcijo. Ker je nogometni glosar na-
Linienrichter m.
_Primer gesla z razlago:
179 prekršek 1. vse, kar ni v skladu s pravili (npr.
neprimerna oprema, napačno
vmetavanje,...): offence
2. samo prekrški nad nasprotnikom
(npr. vlečenje, start s hrbta, nasil¬
na igra,...): foul
1. vse, kar ni v skladu s pravili (npr.
neprimerna oprema, napačno
vmetavanje, ...): Regelverstofi
m., Vergehenn.
2. samo prekrški nad nasprotnikom
(npr. vlečenje, start s hrbta, na¬
silna igra,...): Foul n., Foulspi-
el n.
uporabnikov je pomembna tudi funk- menjen slovenskemu občinstvu in prev ajanju
c')a glosarja. Glosar je lahko namenjen prevaja- iz slovenščine v tuji jezik, njegovo iz o isce
n)u (iz tujega v materni jezik, iz maternega v predstavlja slovensko nogometno izrazje, na
79
Tomaž Šimec Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 78-81
podlagi katerega sem zbiral in iskal angleške
ter nemške ustreznice.
Sistematična klasifikacija področja, ki naj bi
ga pokrival slovar, je obvezen del priprave na
sestavljanje slovarja in nadaljevanje dela. Po¬
dročje sistematično uredimo z namenom, da
imamo nad njim čim boljši pregled, da ga lo¬
čimo od morebitnih podobnih področij, ter da
določimo gradivo, ki bo tvorilo osnovo zbira¬
nju gesel in ustreznic. Kjer je to mogoče oziro¬
ma kjer med posameznimi členi vladajo logič¬
na razmerja, je najbolj pripravno, da področje
klasificiramo po hierarhičnem načelu (nadreje¬
nost, podrejenost). Eno izmed takšnih področij
je npr. pravo. Kjer pa to ni mogoče, se sistema¬
tična klasifikacija področja najlažje opravi v ob¬
liki tematske klasifikacije. Nogometno podro¬
čje sem tako razdelil v osem tematskih sklopov
(nogometno igrišče, oprema, udeleženci igre, pravi¬
la igre, tehnika, taktika in strategija, statistika, tek¬
movanja in njihovi deli), od katerih sem nekate¬
re po potrebi razdelil še v podsklope. Posledica
tematske strukture glosarja je tudi, da so neka¬
tera gesla v glosarju prisotna dvakrat ali več¬
krat (tako npr. rdeč karton najdemo v tematskih
sklopih oprema, pravila igre in statistika).
Gesla in ustreznice leksikograf lahko zbi¬
ra na osnovi lastnega poznavanja področja
in v glosar vpletenih jezikov (t.i. introspek-
cija) ter s pomočjo analize obstoječe literatu¬
re, s čimer so mišljeni druga podobna leksi¬
kografska dela ter strokovni članki, učbeniki,
priročniki, enciklopedije itd. Idealno pa je se¬
veda, če je na razpolago korpus oziroma elek¬
tronska zbirka pisnih besedil z izbranega po¬
dročja. Vsekakor pa je priporočljivo, če že ne
nujno, da leksikograf pri delu sodeluje tudi z
drugimi strokovnjaki ali se z njimi posvetuje
vsaj v primeru težav.
Pri sestavljanju glosarja se je potrebno od¬
ločiti tudi, kolikšen del besedišča posamezne¬
ga strokovnega področja bo glosar pokrival.
Na razpolago imamo več možnosti, saj v glo¬
sar lahko vključimo a) samo strogo speciali¬
zirane izraze; b) poleg specializiranih izrazov
tudi izraze, ki se v splošnem jeziku ne pojav¬
ljajo pogosto; c) vse izraze, ki se na določenem
področju pojavljajo redno; ali d) vse izraze, ki
se pojavljajo z določeno minimalno pogostost¬
jo (nav. delo: 102-103). Izbira pristopa je odvis¬
na od funkcije slovarja ter potencialnih upo¬
rabnikov. Z nogometnim glosarjem sem npr.
želel pokriti čim večji del nogometnega bese¬
dišča, zato sem vanj poleg specializiranih izra¬
zov (npr. krilni branilec, conska obramba) vključil
tudi izraze, ki se v splošnem jeziku ne pojavlja¬
jo pogosto (npr. nevarna igra, nešportno obnaša¬
nje), ter izraze, ki so sicer del splošnega jezika,
vendar se tudi v nogometnem jeziku pojavlja¬
jo pogosto (npr. tek, brcanje). Razlog za to odlo¬
čitev je bila tudi funkcija glosarja, saj je njego¬
va primarna funkcija pomoč pri prevajanju in
tvorjenju besedil v tujem jeziku, zato je bil eden
izmed mojih ciljev tudi, da bi bila potreba po
uporabi slovarja splošnega jezika čim manjša.
Poleg vseh naštetih dejavnikov je pomembno
tudi, da glosar temelji na konceptu, ki uporab¬
niku omogoča čim bolj preprosto in hitro iska¬
nje potrebnih informacij (dostop do iskanega
gesla in dostop do iskane informacije znotraj
Primer za sopomenko:
148 kazenski udarec penalty kick Strafstofi m.
(gl. tudi enajstmetrovka
139) __
80
Mostovi 2005 Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov sestavljanja glosarjev
geselskega članka), premisliti pa je treba tudi,
kako bo oblikovan sistem kazalk, ki uporabni¬
ka iz določenega mesta usmerja na druga re¬
levantna mesta v glosarju (npr. opozarjanja na
sopomenke, usmerjanje uporabnika h geslu s
podobnim pomenom, usmerjanje uporabnika
k ustreznejšemu geslu). Veliko pomoč pri iska¬
nju gesel oziroma pri gibanju po glosarju upo¬
rabniku lahko ponudimo tudi tako, da gesla
oštevilčimo (predvsem kadar glosar, tako kot
npr. nogometni glosar, v celoti gledano ne te¬
melji na abecedni razvrstitvi gesel, ampak na
tematski klasifikaciji celotnega področja).
Primer za sopomenko:Primer za geslo s po¬
dobnim pomenom:
V pripravi na sestavljanje glosarja in med sa¬
mim delom torej ne smemo pozabiti na ome¬
njene dejavnike, saj bomo le na ta način za¬
dovoljili potrebe uporabnikov in se približali
enemu izmed glavnih ciljev sodobnega slova¬
ropisja, ki je sestavljanje uporabniku čim bolj
prijaznih slovarjev.
Viri in literatura
Bergenholtz, Henning, in Tarp Sven, ured.
1995. Manual of Specialised Lexicography: The
Preparation ofSpecialised Dictionaries. Benjamins
Translation Library, Vol. 12. Amsterdam in Phi¬
ladelphia: John Benjamins Publishing.
Šimec, Tomaž. 2003. Slovensko-angleški in slo-
vensko-nemški nogometni glosar. Diplomska na-
81