GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 21. avgusta 1953 Leto V. - štev. 34 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d - uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200 celoletna 400 din — izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Vaški in občinski odbori SZDL stojijo pred odgovornimi nalogami Že dobri trije meseci so potekli, odkar so se izvedli vaški občni zbori in občinske konference SZDL. Na vseh zborih in konferencah je bilo mnogo govora o uspehih in neuspehih naših organizacij in povsod je bilo sprejeto načelo, do je nujno potrebno izboljšati delo vaških in občinskih odborov Socialistične zveze v Prekmurju. Ntjvečkrat se je poudarjalo, da je nujno potrebno v naše odbore vnesti borbenost, revolucionarnost in zanimanje za vse politične in kultumo-prosvetne probleme vasi, občine, okraja. Odbori naj bi postali pravi politični voditelji vasi, občine. Taki in podobni sklepi so se sprejemali skoraj na vseh občnih zborih in konferencth. Kljub vsem sklepom pa je do danes pokazalo le malo organizacij, da v resnici hočejo spremeniti stari način dela. Res je, da so se v tem času mnogi vaški in občinski odbori SZDL z vso močjo trudili, da bi čim uspešneje izvedli občinske dneve-praznike in da so v tem času bila v teku najbolj naporna kmečka dela. Zdaj so ta kmečka dela v glavnem za nami. Zato je treba nemudoma začeti s poživljenim delom naših odborov. Za odstranitev starih napak ter za izboljšanje dela vaških in občinskih odborov nam bo zelo koristilo pismo CK ZKJ, sprejeto na drugem plenarnem sestanku, in naslovljeno vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov. Le taki odbori, kateri bodo videli svoje naloge pred seboj, se jih lotili brez čakanja in nakazovanja problemov od zgoraj, bodo lahko s tovariško pomočjo občinskega in okrajnega odbora SZDL reševali in pravilno rešili vse naloge, ki jih pred odbore postavlja naše vodstvo na eni in članstvo na drugi strani. Vaški odbori ne smejo pozabiti, da so oni osnova dela neposredno med člani, med množicami ljudi in da morajo zato imeti z njimi stalen stik. Zato pa se morajo naši odborniki stalno izpopolnjevati, dobro poznati vse stvari, ker bodo le na tak način lahko pravilno prenašali tok dogodkov na ljudi in vzgajali slehernega našega človeka. Pred našim članstvom stoji ogromno problemov, o katerih je treba razpravljati. To niso le drobni vaški problemi; poleg teh je nujno treba razpravljati, o naših najnovejših zakonih, kakor tudi o osnutkih zakonov, ki se še pripravljajo. Med najvažnejšimi je treba; podrobneje razpravljati o Zakonu o zemljiškem maksimumu, ki je za naše razmere zelo važen. Ta zakon Je bil sprejet z ogromnim odobravanjem naših delovnih ljudi, vendar ga zadnje čase skušajo nekateri, do naše ureditve sovražno usmerjeni ljudje, tolmačiti po svoje in s tem vnašati med naše delovne kmete nezaupanje in zmedo. Da bi taki elementi zaščitili svoje interese, govoričijo že dobro znano parolo »danes meni do 10 ha, jutri tebi do 5 ha — potem pa vse«. Take in podobne parole naši ljudje že dobro poznajo še iz časov obveznih oddaj, ko so razni špekulativni kmetje s takimi parolami skrivali svoje težnje izkoriščanja na račun malega in srednjega kmeta. Podobno jo z zakonom o odpravi viničarskih odnosov, kakor tudi z zakonom o zaščiti gozdov, s katerim naša ljudska oblast ščiti naša gozdna bogastva pred brezvestnim izkoriščanjem. Prekomerno iztrebljanje naših gozdnih nasadov nam škoduje in to ne le zato, ker bi tako v nekaj desetletjih ostali brez gozdov, temveč tudi zato, ker bi to močno vplivalo na na- še podnebje in s tem na vse naše kmetijstvo. Poleg teh zakonov pa je treba pristopiti k pojasnjevanju in predelavi osnutkov raznih zakonov, med katerimi je najvažnejši osnutek zakona o pravicah in dolžnostih državljanov ter osnutka zakona o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev. Ce bomo pravilno o tem seznanili vse članstvo SZDL in ostalo prebivalstvo, bodo naši delovni ljudje na najbolj demokratičen način v svetu odločali o kandidatih za našo zvezno in republiško ljudsko skupščino, poleg tega, da se bodo seznanili z dolžnostmi in s pravicami naših ljudskih poslancev. Pred očmi pa moramo imeti tudi ustavni zakon, ki je osnova za vse zakone, ki jih je že sprejela ali pa jih bo še pred svojim razpustom sprejela naša zvezna in republiška skupščina. Vsi ti zakoni so močen temelj naše ljudske oblasti in močen temelj našega družbenega upravljanja. Priprave za volitve poslancev v zvezno skupščino, republiško skupščino, zvezni, republiški in okrajni zbor proizvajalcev, bomo najboljše izvedli, Če se bomo temeljito seznanili z vsemi temi zakoni in z njimi seznanjali celotno naše prebivalstvo. To nalogo pa bodo naši odbori SZDL uspešno izvedli le, če bomo vse naše članstvo strnili e članstvom vseh ostalih organizacij in tako zainteresirali vse naše delovne ljudi za navedene in podobne probleme. Le tako bomo k delu pritegnili ta strnjeno delali z vsemi člani SZDL, kakor tudi onimi, ki še niso v naših vrstah — bodo pa ob dobrem delu odborov in organizacij SZDL našli svoje mesto v Socialistični zvezi, v mogočni in enotni organizaciji vsega delovnega ljudstva naše domovine. Bela Berglez. V prijetnih avgustovih dnevih Viničarji - sedaj gre zares! Zakon o odpravi viničarskega razmerja je v ljutomerskem okraju že dober mesec najvažnejši politični dogodek, o katerem ljudje mnogo razpravljajo. Naravno je, da so pri tem najbolj živo zainteresirani viničaril, katerim gre za dokončno izboljšanje položaja in pa gospodarji, ki bodo ob vinograde. V tej živahni diskusiji si prvi ir drugi povedo marsikaj, kar bi drugače ne prišlo na dan. Komisija za urejevanje viničarskega razmerja na OLO ima že dalj časa obilo dela. Treba je zaslišati okrog 700 do 800 primerov, katere rešujejo posamezno, upoštevajoč Krajevne prilike. predloge prizadetih (če je to mogoče) itd. Komisija je doslej zaslišala že nad 300 primerov. V občinah Ivanjkovci in Križevci je delo zaključeno, kmalu pa bodo zaključili priprave tudi po ostalih občinskih odborih. Poleg viničarskega vprašanja komisije obenem urejujejo Zakon o zemljiškem maksimumu. Po tem zakonu bodo v okraju pridobili okrog 2000 ha plodnih površin. Ker so te površine več ali manj razdrobljene, terenske komisije hkrati tudi parcele združujejo, kjer se to da. Iz teh zemljišč bodo nastala socialistična gospodarstva, v katerih bodo našli kruha tudi viničarji. V Križevcih pri Ljutomeru bo prišlo pod ta zakon okrog 300 ha. v Ljutomeru 200 ha, v Ivanjcih 150 ha, v Vidmu 200 ha itd. Kmetje se v glavnem ne upirajo oddati odvečne zemlje, saj jim ostane za življenje še vedno dovolj. Več težav Ima komisija z urejevanjem viničarskega vprašanja. Okrog 150 primerov je takih. za katere se je težko opredeliti Tako predstavljajo problem zase preužitkarji. katerih je v ljutomerskem okraju precej. Če bi se tem odvzele gorice, bi s tem nastal nov problem Zato je komisija dodelila vinograde (pustila) v dosmrtno izkoriščanje vsem socialno ogroženim prevžitkarjem. Viničarji na splošno živo so- delujejo pri reševanju njihovega lastnega vprašanja. So pa primeri, ko posamezni viničarji nasedajo raznim sovražnim parolam svojih gospodarjev. Tako je komisija naletela na žalostne primere, ko viničarji pozneje zanikajo svoje lastne izjave, ki so jih dali sprva pred komisijo. Pa ne da so se ustrašili svojih gospodarjev? V okolici Radenc poedini viničarji odklanjajo nakup viničarskih hišic z izgovorom »gospodar ne prodaja, mi ne kupujemo«. V okolici Stanovna so kmetje med viničarje vrgli parole: »Zdaj boste živeli še slabše kot prej. Tako vam bo, kakor je bilo viničarjem v slabih zadrugah, kjer so imeli besedo bivši gruntarji, ki so viničarjem odstopali samo drobtine njihove mize. Zdaj vam dajemo kruh in pijačo, pozneje pa še tega ne boste imeli.« Takih podobnih namigavanj viničarji mnogo slišijo od svojih gospodarjev Zato ni nič čudnega, če zmoti tu in tam kakega omahljiveža da potem pljuje v lastno skledo Poedinci demagoško zatrjujejo. da Zakon o odpravi viničarskih odnosov ne bo izboljšal položaja viničarjev iz preprostega razloga, ker baje le-ti ne znajo gospodariti. (Nadaljevanje na drugi strani) Občinski dan v Polani je bil lep praznik V letošnjem letu so prebivalci občine Polana praznovali dva pomembna praznika. 26 julija so svečano proslavili 30-letnico obstoja in delovanja gasilskega društva, 15. in 16. avgusta pa občinski praznik, katerega se praznovali letos prvič. Za občinski dan Je bila v Po lani prirejena skromna razstava, ki pa je pazljivemu obiskovalcu pokazala dolgo in revolucionarno borbo Polančanov za pravice in svobodo Svetal vzor in kažipot Polančanom je bil pisatelj, rojak Miško Kranjec zato so tudi bile na razstavi vidne njegove slike in fotografije, dalje prvi izvodi »Ljudske pravice«, ki je pred 10 leti začela izhajati v Lendavi pod vodstvom Miška Kranjca. Seznam padlih žrtev za svobodo pa kaže da je tudi Polana mnogo žrtvovala za svobodo in srečo delovnih ljudi naše domovine Zanimiva je slika s sezna- mom članov prvega vaškega odbora OF v Polani, ki je bil obenem prvi vaški odbor Osvobodilne fronte Slovenije v celotnem Prekmurju. Za ta dan je bila tudi skrbno pripravljena razstava plemenske živine Razstavljene je bilo 125 glav odrasle živine in večje Število podmladka Na razstavi je bilo izvedeno tudi premovanje živine in razdeljenih denarnih nagrad za 150.000 din. V kulturno-prosvetnem delu občinskega dneva so uspešno nastopili domači gasilci, skupno z enoto PLZ v kateri sodeluje- jo večinoma dekleta ta žene. Ponosno so razkazovale svoje uniforme in z uspehom izvedle vaje, ki so plod daljšega truda in priprav. Pionirji so že prvi dan prikazali igrico »V kraljestvu palčkov«, drugi dan pa je nastopila mladina z igro »Zelena vrvica«. Tudi skupina članov Kluba obmurskih študentov, ki je pripravila za ta dan pester spored, je žela obilo uspeha in odobravanja prebivalstva. Prvič je nastopila tudi domača folklorna skupina. Letošnji občinski dan v Polani je nedvomno uspel in postavil čvrste temelje za nadaljnje prireditve, posebno pa za prihodnje leto, ko bodo praznovali 20-letnico »Ljudske pravice« in 10 obletnico obstoja OF v Polani. B. B. Spet nemirna Perzija Predsednik perzijske vlade dr. Mosadik je v kratkih nekaj dneh požel kar dva velika uspeha. Najprej je z ogromno večino glasov zmagal na vsenarodnem relerendumu, na katerem so odločali o tem ali naj vlada parlament razpusti ali ne, v nedeljo pa so se razširile vesti, da je po neuspelem poizkusu kraljeve garde, da izvede državni prevrat, pobegnil v tujino sam vladar — šah Riha Pahlevi. V Perziji vre že od onih dni, ko Je dr. Mosadik prodrl v parlamentu & svojim predlogom o naetonaliziranju petrolejske industrije, ki je bila do tedaj v britanskih rokah. Mosadik si je tedaj pridobil velik ugled. Velika Britanija se je trudila, da bi si po diplomatski poti ali pa tudi po svojih redkih pristaših v Perziji pridobila zgubljene pravice. Toda Mosadik in njemu naklonjena nacionalna fronta je prebrodila težke dneve gospodarske krize, ki je nastopila potem, ko so Angleži in z njimi tudi delno ves Zahod napovedali Perziji gospodarsko blokado. Vlada je bila brez finančnih sredstev, pa tudi s posojili je bilo zaradi nejasnega položaja v deželi težko. Mosadiku je jela nasprotovati precej močna opozicija v parlamentu, ki so jo v glavnem predstavljali desničarski in kralju naklonjeni elementi. Po robu se mu je poplavil tudi verski voditelj in fanatik Košani, ki je bil nekaj časa celo skupščinski predsednik. Mosadikova vlada je morala odkriti In likvidirati mnogo spletk In zarot, ki so Imele v glavnem svoje korenine bodisi na dvoru, bodisi v reakcionarnih, versko-desničarskih krogih. Položaj se je posebno zaostril spomladi, ko je Mosadik zahteval od skupščine posebnih pooblastil, s katerimi bi lahko temeljito izvedel svoje tinančne in socialne reforme. Čeprav ni ne vem kako globoko posegel po levdalnih privilegijih, ki še prav po srednjeveškem vzorcu prevladujejo v deželi — tudi sam spada v vrsto veleposestnikov — pa je ta, po številu majhen veleposestniški razred vendarle občutil nevarnost, ki mu preti, če že ne danes, pa prav gotovo v bližnji bodočnosti. Perzijski dvor pa je spoznal, da bo Mosadik ali njegov Idejni naslednik slednjič krenil po poti generala Nagiba, ki je v Egiptu od- pravil monarhijo in se lotil notranje preobrazbe dežele. S te strani je torej prihajal največji odpor, ki pa so ga najnovejši dogodki zlomili. Po sklepih referenduma je Mosadik razpustil skupščino, kjer so imeli vladni nasprotniki še tako močno oporišče, kralj sam pa je pobegnil v Bagdad In tako sam odstranil drugo, mogočno prepreko Mosadikovim načrtom. Pričakujejo, da bo sedanji vladni predsednik prevzel po vzgledu v Egiptu oblast v svoje roke. Vendar bo imel zaradi težkega gospodarskega in socialnega položaja mnogo več težav, kakor general Nagib. Toda s svojo dosedanjo trdnostjo je že dokazal, da bo kos tudi tej nalogi. V Prekmurju urejujejo kataster Letos so se v soboškem okraju resno lotili katastra. Sedanji kataster je star že okrog 100 let ter že dalj časa več ne odgovarja dejanskemu stanju na terenu. Ta zmešnjava povzroča občinam in okraju velike te- žave pri določevanju davčnih obveznosti itd. Na prošnjo OLO so letos začeli s prvimi meritvami zemljišč večjega obsega. Prva dela so se začela v Martjancih, Moravcih. Sebeborcih in po bližnji okolici. Pri meritvah je zaposleno poleg geometrov in profesorjev, še okrog 40 študentov Geodetskega zavoda iz Ljubljane. Ce bo šlo vse po sreči, bodo kataster v okraju dokončno uredili že v desetletnem načrtu okraja. Največ sprememb je nastalo na Goričkem Tako so primeri, ko kataster izkazuje njive, v resnici pa so se njivske površine že zdavnaj spremenile v gozd Posvetovanje SZDL v Murski Soboti V torek dopoldne je bilo v Murski Soboti posvetovanje Socialistične zveze, na katerem so prisotni obširno razpravljali o važnih tekočih nalogah in delo organizacij SZDL v Prekmurju, glavni poudarek pa je posvetovanje dalo razpravi o pripravah na bližajoče se volitve v zvezno in republiško Ljudsko skupščino ter zbore proizvajalcev. Posvetovanja so se poleg članov Okrajnega odbora SZ-L udeležili predsedniki in sekretarji občinskih odborov SZDL ter člani Okrajnega komiteja ZKS. O posvetovanju in sprejetih bomo obširno poročali Nova šola v Murščaku Prebivalci Murščaka in bližnjih vasi se pripravljajo na svoj veliki praznik, na otvoritev nove šole. Želeli so si je dolga leta vsi, ki So morali hoditi h Kapeli, v Vučjo vas ali k Vidmu tudi preko 5 km daleč v šolo. V bivši Jugoslaviji se ta želja ljudstva ni mogla uresničiti. Ponovno je oživela med ljudstvom po osvoboditvi Drž. posestvo Kapela Je imelo primerno enonadstropno stavbo, ki bi se z razmeroma majhnimi sredstvi lahko preuredila v šolo. Dalo jo je na razpolago v prosvetne namene ter bo v teku tega meseca preurejena. Leži na lahko dostopnem gričku v Murščaku, slabe tri četrt ure od Železniške postaje Hrastje-Mota ter nudi lep razgled na vse Mursko polje in Prekmurje. Imela bo dve lepo opremljeni, prostorni učilnici, kateri bodo posečali otroci 4 šolska leta. Ljudstvo je pri preureditvi stavbe z veseljem in požrtvovalno pomagalo s prostovoljnimi deli, katera je organiziral domači gradbeni odbor Posebej moramo omeniti pri tem predsednika tega odbora tov. Štuheca Ivana iz Murščaka, ki se požrtvovalno trudi za kulturnoprosvetno in gospodarski napredek tega predela Slovenskih goric ter je bil skoraj sleherni dan na delu za novo šolo Otvoritev šole bo v nedeljo, dne 23 avgusta t. i. popoldne ob 15 uri Po otvoritvi bo ljudsko slavje, katerega se bodo udeležili prijatelji sončnih Slovenskih goric in dobre vinske kapljice. ča- KLUB LJUDSKIH ODBORNIKOV so ustanovili ob zaključku zadnje seje OLO Ljutomer Odborniki se bodo v tej organizaciji, ki bo imela štiri sekcije, vzgajali in usposabljali za svoje poslanstvo med volivci. Za predsednika je bil izvoljen tov. Aleksander Pirher. Pocenitev tekstilnega blaga Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je izdal odlok o znižanju dosedanje stopnje akumulacije in skladov v tekstilni industriji. Manjše stopnje akumulacije pa bodo zdaj omogočile, da se bodo znižale cene tekstilijam povprečno od 10 do 15 odst. Znižanje stopenj akumulacije in nadrobnih cen tekstilnega blaga je posledica povečanja proizvodnje in izkoriščanja zmogljivosti tekstilne industrije po planu za letošnje gospodarsko leto. VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 28 avgusta. Do začetka naslednjega tedna nestalno s pogostimi padavinami V nadalnjem poteku zopet lepo vreme. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 21. avgusta 1953 O reševanju viničarskega vprašanja v ljutomerskem okraju (Nadaljevanje s 1. strani) Tov Verdev Bogo, predsednik OLO Ljutomer, na taka in podobna vprašanja takole odgovarja: Ali bo Zakon o odpravi viničarskih odnosov izboljšal, ali pa mogoče celo dokončno rešil sedanji težak položaj zasebnih viničarjev? Bo imel viničar dovolj dela in zaslužka na novo pridobljenih vinogradih, ali pa bo to vprašanje dokončno rešeno z absorbiranjem odvečne delovne sile v industrijo? Zakon o odpravi viničarskih odnosov bo v našem okraju takoj izboljšal sedanji položaj privatnih viničarjev. S tem je tudi odprta perspektiva, da se ta problem postopoma reši v eeloti. V čem je stvar? 682 viničarskih družin v okraju obdeluje 491 ha vinogradov, ali povprečno 0,72 ha ena družina. V državnem sektorju znaša povprečje 1,26 ha, kar pomeni, da gre pri privatnih viničarjih za delno brezposelnost. V tem je za našo javnost problem. Postavlja se vprašanje, ali je možno ta problem rešiti in kako? S tem da dobijo viničarji v trajno uživanje deputatno zemljo, jim te več ne bo treba odsluževati z delom in s tem bo delna brezposelnost na zunaj še bolj izrazita, kar pa po drugi strani pomeni višji življenjski standard. Ta se bo ob polni zaposlitvi dvignil tako zaradi plačila njegovega dela, kakor zaradi brezplačnega deputata. V okraju imamo po grobih ocenitvah okrog 124 takih primerov lastnikov, ki svoje vinograde obdelujejo s tujo delovno silo in 805 takih, ki svoje vinograde obdelujejo z lastno in najeto delovno silo. Zasebni viničarji so zaposleni pri svojih gospodarjih le delno, ostali čas Pa delajo »drugje«. Ta »drugje« so gospodarji sami, pri katerih delajo viničarji preostali delovni čas, kar pomeni, da gre tu za posredni in podaljšani viničarski odnos Viničarski zakon (2 člen zadnjega odstavka) rešuje tudi ta problem. Praktično pride pri nas v poštev 124 lastnikov, ki obdelujejo svoje vinograde s tujo delovno silo in od 20 do 30% lastnikov, ki obdelujejo svoje vino- grade s tujo in lastno delovno silo. S tem dobimo nadaljnjih 300 ha vinogradov To pomeni, da lahko zaposlimo viničarje vsaj v 80% odnosu zaposlitve v državnem sektorju. Poleg tega dobimo okrog 2000 ha zemljišč iz zveznega zakona. Iz tega sledi, da novi zakon resnično rešuje viničarsko vprašanje in to ne samo v pogledu življenjske ravni v ožjem komenu, temveč tudj glede soodločanja v upravljanju. S tem se odpira pot širokega napredka viničarjev na splošno. Uspeh bo seveda odvisen od same proizvodnje posestev, kamor bodo viničarji vključeni. Mehanizacija bo tudi na tem področju sprostila presežek delovne sile, ki se bo morala slej ko prej odločiti za industrijo. Splošno je znano, da bo potrebno v bližnjih letih obnoviti v ljutomerskem okraju nad dve tretjim vinogradov. Bodo novi lastniki lahko krili razmeroma visoke stroške obnove iz lastnih sredstev, ali pa bo v tem pogledu potrebna pomoč države? In končno, kako se bo odražal novi zakon v sami proizvodnji? Točno je, da stoji večina naših vinogradov pred obnovo. Enostavni računi kažejo, da sami proizvajalci nikakor ne bodo mogli sami kriti visokih stroškov obnove. Pomoč države, oziroma družbe je nujna čimprej, že prihodnje leto — kolikor je to letos vsled nastalih gospodarskih težav (slana) nemogoče. V sedanjem stanju pridelajo naši vinogradniki v povprečno dobrih letinah 17 do 18 hl vina na hektar, kar pogostokrat komaj krije proizvodne stroške. V normalnem stanju bi lahko naši vinogradi dali povprečni pridelek do 40 hl vina na en hektar. Sloves ljutomerskih vin nam odpira nova in nova tržišča. To je pokazala med drugim tudi lanskoletna mednarodna razstava za ocenjevanje evropskih vin v Franciji, kjer je ljutomerčan dosegel častno mesto. To potrjuje, da se naše vinograde splača obnavljati, predvsem zaradi narodnega dohodka, kakor za izboljšanje življenjske ravni našega viničarja, ki ga danes še občutno tare revščina in zaostalost. Osebno sem mnenja, da je treba Slovenske gorice ravno tako dvigati iz zaostalosti, kot nekatere predele v naših južnih republikah. Novi zakon bo neposredno vplival na obnovo in dvig proizvodnje v tem, da odpravlja ovire za kompleksno obnovo vinogradov, za tako obnovo, ki bo dvignila naše vinogradništvo na evropsko raven. V nekaj vrstah Mednarodna radijska razstava, ki bo v Ljubljani prva, bo od 29. avgusta do 6. septembra letos. Razstava bo prikazala napredek naše države na radijskem področju. Novi most čez Savo pri Beogradu bodo začeli graditi predvidoma s prihodnjo pomladjo. Gradilo ga bo neko podjetje iz Zah. Nemčije, skupaj s tremi našimi domačimi podjetji. Projektiranje mostu se je že začelo. Jugoslavija izvaža elektromotorje. Letos bo tovarna »Rade Končar« v Zagrebu izvozila nad 1000 elektromotorjev in nekaj transformatorjev v Turčijo Paragvaj in v Libanon. Kupci teh dežel so zadovoljni s prvimi pošiljkami jugoslovanskih elektromotorjev. Primorska kliče! Kakor lansko leto v Dolenjskih toplicah na zboru slovenskih brigad, tako se bo letos 5. in 6. septembra zbralo stotisoče slovenskih ljudi v Okroglici na Primorskem, na skupni proslavi dveh pomembnih dogodkov — desete obletnice ustanovitve primorskih brigad ter zgodovinskega sklepa 11. zasedanja AVNOJ o priključitvi celotnega ozemlja Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Na to veliko vseslovensko proslavo bodo vozili posebni vlaki s 75 odst. popusta iz vseh krajev Slovenije, drugih republik in Trsta. Že do danes je odbor sprejel precejšnje število skupnih prijav za udeležbo na proslavi iz vseh predelov Slovenije in drugih republik. Prelepi topolov gozdiček na Okroglici je razporejen tako, da ne bo nepotrebne gneče in da se bodo lahko v najlepšem redu odvijali mnogi kulturni nastopi. Dalje je odbor sprejel tudi vrsto ukrepov, s katerimi je na vseh cestah in železnicah zagotovljen varen prevoz ljudi. Ukrenili so tudi vse potrebno za dobro prehrano in za vse, kar je še po- trebno za sprejem in preskrbo okoli 200.000 ljudi. Na proslavo so povabili tudi loiklorne skupine iz bratskih republik, številna naša kulturnoprosvetno društva, primorsko in koprsko gledališče, ljubljansko Opero itd. Na proslavi in že pred njo bodo po primorskih vaseh nastopali tudi zbor Srečko Kosovela in kulturno umetniška skupina IX. ter frontno gledališče VII. korpusa. Poleg tega bodo po primorskih vaseh že v tem mesecu nastopila najboljša kulturno-umetniško društva Svoboda iz vse Slovenije, potujoči kinematografi pa bodo predvajali filme iz narodnoosvobodilnega boja. Za to veliko slavje borcev primorskih in prekomorskih brigad ter vse Primorske, so že izdelali lične značke, izdelali pa bodo tudi spominske znamke, slike primorskih narodnih herojev in spominsko številko »Partizanskega dnevnika«. Muzej NOB Iz Ljubljane bo priredil razstavo: »Delež Primorske v narodnoosvobodilnem boju«, ki bo verjetno v Gorici. Za reorganizacijo trgovine - ali proti? (Mnenje soboških trgovcev o reorganizaciji. V naših trgovinah ne sme biti mesta za monopolizem.) Pred nekaj dnevi so soboški trgovci na svojem sindikalnem sestanku načeli zanimivo vprašanje o reorganizaciji trgovske mreže, ki jo predvideva osnutek nove uredbe. V razpravi se Je oglasilo več starejših in mlajših govornikov. Mišljenja glede reorganizacije so deljena, vendar je bilo podano več koristnih predlogov. Eni so bili mnenja, da bi vsaka reorganizacija sedanjega sistema trgovske mreže bolj škodovala kot pa koristila iz preprostega razloga, ker bi se z zvišanjem stroškov dvignile ce- ne. Več diskutantov pa je to mnenje ovrglo kot neosnovano. Ti so mnenja, da bo reorganizacija kvečjemu koristila potrošnikom, najmanj pa škodovala. Ni mogoče mimo dejstva, da imajo nekatera podjetja v našem Prekmurju monopolističen položaj, so neodvisna od konkurence. Konkurenca — seveda v pravilni obliki — pa je naši socialistični trgovini nujno potrebna. Po reorganizaciji bi v samem mestu nastalo večje število samostojnih podjetij, ki bi v cilju za čim večjim prometom morala nujno razviti zdravo konkurenco. Vsak kolektiv bi si po svoje uredil poslovanje. Predvsem bi bilo vazno, kako bi si v teh obratih uredili knjigovodstvo. Eni so mnenja, da bo knjigovodstvo in blagajno lahko vodil vešč uslužbenec, ki bo v prostem času prijel tudi za delo pri pultu. Čim bolj bo neko podjetje ali obrat znižal administrativno-upravne stroške, tem ceneje bo lahko nudil blago potrošnikom. Kaj sledi iz tega? To, da se bo naša trgovska mreža otresla vseh tistih neproduktivnih ljudi in sopotnikov, ki jih danes še potrošniki hote ali nehote vzdržujejo. Zanimivo je tudi načeti vprašanje, kakšen obseg bi v naših razmerah ta reorganizacija zavzela in katera naša podjetja hi prišla v glavnem v poštev. Splošno mnenje je bilo, da bi se najprej lahko osamosvojile trgovine z usnjem, železnino in tekstilom. Precej problematičen pa je položaj glede galanterijskih in delikatesnih trgovin, kakor trgovin s špecerijo. Tu bo zaenkrat težko reorganizirati dosedanje obrate iz preprostega razloga, ker so trgovine več ali manj sezonskega značaja z manjšim prometom. Tu bi bilo umestno še v naprej obdržati po dva ali več obratov. Problem zase predstavljajo tudi poslovalnice »Triglav«, »Varteks«, »Kombinat« in »Jugovinil«, katere bi se z osamosvojitvijo težko obdržale v takem obsegu kot so. Seveda — vse to so samo predlogi, nasveti, diskusija. O reorganizaciji bo potrebno še spregovoriti tudi na množičnih sestankih, zborih volivcev. Trgovina in njeno poslovanje ni samo stvar trgovskih kolektivov, temveč važno družbeno vprašanje vseh potrošnikov. -st- Zakaj tak nered na trgu v Lendavi? V Lendavi je precej delavstva in uslužbenstva. Ljudje delajo pri Proizvodnji nafte, pri gradbenem podjetju »OGRAD« in seveda tudi po raznih uradih, ustanovah in manjših podjetjih. Zato je tudi odjemalcev vedno dovolj na lendavskem trgu; kupujejo razno zelenjavo, sadje, krompir in druge živilske potrebščine. Lahko rečem, da je živilski trg vedno dobro založen, saj okoliški kmetovalci kaj radi prinesejo svoje pridelke na trg v Lendavo, kjer jih prodajo mnogo draže (!) kakor kjerkoli v drugih mestih. Res je, da velja za živilske potrebščine na trgu svobodna trgovina, tako kot povsod drugod, res je pa tudi to, da po drugih mestih prodajajo na trgu malo drugače, pri čemer potrošnik ne trpi toliko. Kako kupujemo v Lendavi? Vse gre na kupčke, komade in slično. Nikjer pa ni kilogramov, tehtnic. Če prodajalci ne marajo tehtnic, je to razumljivo; manj razumljivo pa je, da merodajni činitelji v Lendavi ne uvidijo tega. Čas bi že bil, da se tudi na lendavskem trgu pojavijo tehtnice in da jih prodajalci uporabljajo namesto ponujanja kupčkov in kosov. Tak ukrep bo gotovo koristil vsem delovnim ljudem, ki so v marsičem odvisni od živilskega trga, in končno, ustvarili bomo red tudi na lendavskem živilskem trgu. B. F. Dogodki zadnjih dni OKROG IZREDNEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE. — V ponedeljek dopoldne je pričelo z delom izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, ki naj odloča o političnem delu korejskega vprašanja Na prvi seji so sklenili, da bodo to vprašanje prepustili političnemu odboru in ga nato spet pretresli na plenarni seji Skupščine. Ni dvoma, da se bodo v razpravah križala mnenja med posameznimi predstavniki 61 držav. V zadnjih dneh se je bila ostra borba med Veliko Britanijo in državami Britanske skupnosti narodov na eni ter ZDA na drugi strani o tem, kdo naj bi sodeloval na bodoči politični konferenci. Prva skupina je za udeležbo Indije in SZ poleg obeh Kore j, Kitajske, ZDA, Velike Britanije in še morda katere druge države — o tem bo slednjič odločala Generalna skupščina, ZDA pa nasprotujejo prvima dvema. Sedaj so popustile v toliko, naj bi SZ vendarle povabili na konferenco. Na zasedanju Generalne skupščine se bo torej odvijala javna, pa tudi podtalna borba o tem, katero stališče naj prevlada. Sklepi Združenih narodov bodo predstavljali sicer način, kako pristopiti k temu vprašanju. Toda ali bo nasprotna stranka, posebno Kitajska in Severna Koreja, ki nista članici OZN in torej ne moreta povedati svojega mnenja neposredno pred tem najvišjim mednarodnim forumom, zadovoljna s temi sklepi? — Ni prvič, da so v Pekingu in Fenjangu izjavili, da sklepi Združenih narodov zanju niso obvezni, kolikor se Severna Koreja in Kitajska ne udeležita razprave o njuni bodočnosti. SILNI POTRESI V GRČIJI. — Pred dnevi je jonsko otočje zajel močan potresni val, v nedeljo in ponedeljek pa je sledilo 15 novih potresnih sunkov. Ponesrečenci še vedno tavajo brez strehe nad glavo, četudi jim zavezniške ladje dovažajo hrano, obleko in drugi potrebni material. V mestu Zante je izbruhnil požar, ki je zajel bogato zgodovinsko knjižnico. Poročila iz notranjih predelov so Še nepopolna, tako da si ni mogoče ustvariti jasnejše slike o človeških in gmotnih žrtvah. NOVO RAZNARODOVALNO DEJANJE. — Poročajo, da bodo v slovenski vasi Sesljan v angloameriški coni STO zgradili z italijanskim kapitalom veliko tovarno paprja, kjer bodo zaposlili samo italijanske »begunce« iz Istre in cone »B«. Zanje bodo zgradili tudi posebne stanovanjske bloke. Očitno je, da gre za nov raznarodovalni manever, ki naj bi pripomogel poitalijevanje slovenske obale med Trstom in Tržičem. Nekaj misli s IV seje obeh zborov OLO L utomer Predzadnji četrtek so v Ljutomeru zborovali ljudski odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Na skupni seji, kateri je prisostvoval tudi OK ZKJ tov. Jože Gričar, so živahno razpravljali o gospodarskem kriminalu, proračunskih spremembah in drugih aktualnih vprašanjih. Poročal je predsednik Gospodarskega sveta tov. Stefan Joha. V živahni razpravi je sodelovalo več ljudskih odbornikov, ki so dali nekaj koristnih predlogov za uspešen boj proti pojavom, ki imajo škodljive posledice za naše gospodarstvo. Prevelika gradbena mrzlica V zadnjem Času se je tako na OLO, kakor tudi v posameznih podjetjih, uveljavilo načelo: moramo nekaj napraviti, za vsako ceno moramo graditi, kolikor se le da! V večini primerov je šlo za potrebne objekte, od katerih že ima prebivalstvo precejšnje koristi. Zidajo pa tudi nekaj takih poslopij, katerih gradnjo bi se dalo za nekaj časa odložiti. Za primer so navedli kegljišče in Obrtni dom v Ljutomeru. Graditelji so začeli z delom, čeprav niso imeli zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. Zato jim grozi nevarnost, da bodo morali z delom prenehati. Tudi v nekaterih podjetjih opravljajo manj važna popravila in izboljšave, ki požirajo težke milijone, medtem ko na drugih — za splošne koristi bolj pomembnih mestih — primanjkuje denarnih sredstev. Z nenačrtnim delom v gradbeništvu so trošili težko pridobljena finančna sredstva in dragoceni gradbeni material, kar je zmanjševalo skupne napore za dograditev ključnih objektov Ljudski odborniki so bili mnenja, da je treba odločno prenehati s prakso, ki meri zgolj na zadovoljitev ozkih lokalnih potreb. Pred očmi je treba imeti tudi koristi občedržavne skupnosti. Neodgovorno poslovanje nekaterih podjetij Nekateri vodilni tovariši v podjetjih se na vse kriplje prizadevajo, da bi si z raznimi ukrepi, ki koristijo zgolj določeni skupini ljudi, pridobili čim večji ugled v kolektivu. Pri tem po navadi obidejo gospodarske predpise, ne meneč se za posledice, ki so v večini primerov škodljive za našo družbo. Ponekod držijo v blagajnah prevelike količine denarja, ki ga upurabljajo za hrbtom bančne usta- nove, za stvari, do katerih bi po redni poti le težko prišli Tako zmanjšujejo količino denarja v obtoku, hkrati pa tudi vrednost naše valute. Za Ljutomer je zlasti značilna takoimenovana »avtomobilska mrzlica«. V lovu za avtomobili in drugimi osnovnimi sredstvi si dovoljujejo kršitve osnovnih gospodarskih predpisov. Tako se je v nekem podjetju zgodilo, da so mimo bančne ustanove in protizakonito kupovali in pro- (Nadaljevanje na 3. strani) IVAN CAMPLIN: „POJDAM U ŠKUF’ČE“ (Nadaljevanje in konec) Pri kozarčku domačega vina, ki smo ga že kar pogrešali (Avstrijci so vajeni predvsem piva in s tem tudi gostom največ strežejo!), so se nam jeziki razvezali, zato ne samo, da ni izostala lepa pesem ampak odmevale so tudi sočne šale Kar težko smo se ločili in nadaljevali pot proti Vrbi, kjer je bila večerja v lovski sobi Poleg redkih lovskih rekvizitov so zlasti svečniki iz rogovja glasno klicali, v kakem prostoru večerjamo. Končno je sledil naš tretji in zadnji nastop v Skofičah, v bližini Vrbskega jezera Dvorana je bila dovolj velik gostilniški prostor z neonsko razsvetljavo. Tudi nizek oder so nam pripravili. Poslušalstvo je sedelo kar pri mizah, zopet cca 100. Grla nam je nekoliko motil dim cigaret, ki ga je v takem prostoru še preveč Zopet običajni pozdravi: naš Maks je v uvodni govor lepo vpletel, da smo tudi pri celovškem škofu dosegli, da smo smeli maševati pri Gospe Sveti, da smo pravi duhovniki, ne politični agitatorji: »Ni namen našega obiska, da bi razdvajali, da bi kogar koli pritegnil na to ali na ono stran.« Še zadnjič smo se potrudili, naj se lepo sliši naša pesem. Joža Vovk je ponovno z občutkom recitiral. Med odmorom se nam je zahvalil predsednik PZ Obžaloval je, da nas ne morejo pozdraviti naši stanovski tovariši na tem mestu, vendar nikogar ne obsoja, saj ve, kaj je cerkvena disciplina. Se čuvarja javnega reda, avstrijska žandarja, sem imel priliko opazovati, kako dostojanstveno poslušata Začetna »Pesem o svobodi« je mogočno, kakor fanfare izpovedovala našo svobodo in junaško borbo za novo Jugoslavijo. »Domovina, mili kraj« je v nežnih akordih pripovedovala o lepoti naše zemlje in o zlati mladosti. »Bilečanka« je partizanska bojna pesem; nekdaj je slovenski fant »puško zagledal in jokat’ začel«, zdaj pa »sredi pušk in bajonetov stopa naša četa«; hlapec Jernej je hrbet zravnal in strumno koraka v novo dobo. Makedonsko narodno »Bolen mi leži« pa morate poslušati in tako ceniti ljubezen matere in tovarišev do bolnega partizana, ki umira za narod za Makedonijo »Pesem o Soči« neznanega avtorja je tako krasna da smo že v Št. Jakobu še v gostilni morali ponoviti: kako tudi ne ko vendar tako čudovito opeva usodo reke in ljudstva ob njenih bregovih. V drugem delu je »Lipa« dišeča čarala privid raja in med zadnjo vojno kot slovenska narodna utrjevala pričakovanje nove pomladi vstajenja. »O večerni uri« nosi pozdrav med južne brate Za »Rože je na vrtu plela«, slovo fanta od dekleta, se je za hip nekaterim zazdelo, naj bi iz našega programa izostala, čeprav je lepa narodna. »Plovi, plovi« dalmatinska narodna jr tako nedopovedljivo lepa, da so jo tudi v našem novem »V viharju« kar dvakrat zapeli in obakrat z uspehom, prav tako mi. Čudno otožna je »Venite rožice moje«, Zato je veselejša koroška vera preprostega človeka v božje varstvo in pomoč »Jes sm en kmetovski ovčar«. »Srce je žalostno« smo peli na pamet in res občuteno. Končno se je kot simbol slovenstva in naše pesmi dvignil najviše pred našimi duhovnimi očmi naš očak. naša »sveta gora« Triglav. Po vsem tem boste razumeli, da nam je predsednik tamošnjega PD ves iz sebe govoril: Prečastiti gospodje duhovniki, sveti maziljenci! Kot globoko veren človek Vas pozdravim. Tako krasen užitek ste nam pripravili iz ust ki tako pojejo ne more priti laž. Če boste narod vodili s tako idealnostjo, potem se Slovencem ni treba bati. Pridite še na našo najsevernejšo mejo! Kazali so nam preprosto ženico, ki je prišla dve uri in pol peš samo zato, da je lahko prisostvovala koncertu; rekli so, da ni zamudila nobene podobne prireditve. Pa tudi mnog? so prišli od daleč, samo da bi spet slišali lepo slovensko pesem. Po uradnem nastopu smo tudi mi sedli za mizo. Postregli so nam. Potem se je petje nadaljevalo; zapel je tudi njihov zborček, lepo, le višje lege si je spretno znižal. Potem zopet mi in z nami cela dvorana: Kaj? Seveda pesem o našem Ribničanu. Da ste jih videli kar lomili so se od smeha in pozibavali na sedežih, obrazi so jim bili rdeči in oči zalite od solz. Bo že držalo, kar piše letošnji koledar slovenske Koroške, stran 66: »Rož. domovina veselih in šaljivih ljudi...« »En starček« je tudi prišel na vrsto; celo »Mi se ’mamo radi« ni izostala Pa kdo bi si zapomnil, koliko še drugih. Mlad fant, domačin, ki ga je imel že precej pod klobukom je ponovno moledoval naj zapojemo »Poldam o Skuf’ če« Naš pevovodja mu je spretno odgovorjal: Pa saj smo tu! Potem pa zopet in zopet nove pesmi. V Skofičah je bilo za nas pripravljeno prenočišče in jim je bilo zelo žal. da smo odklonili, ker smo imeli že rezervirano v Celovcu. Kar nismo se mogli loliti se zdaj mi zvenijo v ušesih besede preproste ženice: »Ne zab’te nas. ne zab'te nas! Za slovo nam je njihov zbor zapel uspavanko ki je do zdaj nobeden izmed nas ni slišal niti besedila niti melodije oboje čudovito lepo. Nekaj besed sem ujel ne jamčim, da popolnoma točno: angeli naj vam migljajo, sveti pokoj naj pihljajo, mir v srca naj vam prineso, lahko noč, lahko noč... Ko smo stopali na prostem v avtobus, je močno snežilo Ljudje so prišli za nami in se ponovno poslavljali Nato je zabrnel avto in razsvetljen zavozil v zimsko polnoč proti celovškemu zmaju Avtobus, v njem pevski zbor, sredi zimske noči. Podoba naših mehkih koroških rojakov, ki jim slovenska pesem Še najbolj krepi narodno zavest sredi germanske zime pred nenasitnim zmajem pangermanizma. Kako si Je preprosto ljudstvo tolmačilo poročilo celovških »Ljudskih pravic« (Volkszeitung). najzgovorneje dokazuje sledeče: S prijateljem Ivanom sva v sredo zjutraj skušala v Celovcu maševati. Zavila sva v najbližjo cerkev, ki je bila slučajno samostanska z javno kapelo. V glavnem prostoru je bilo maševanje že zaključeno, videla pa sva skozi steklena vrata, da v sosednjem prostoru še nekaj ljudi moli. Mahneva jo tja in najbližjega mašnika pobaram, če bi lahko maševal. Rekoč da je tudi on samo gost, me napoti k bližnji sestri, ta pa v sosednjo zakristijo kjer je bila druga sestra in mežnar. Ko povem najino željo, me mežnar takoj vpraša, če sva od tistega »Vereine« Seveda mu pritrdim »O, potem pa ne morete maševati, vi ste ja izobčeni!« Smehljaje odgovarjam in pokažem svoj celebret. Vidim, da sestra čita tud slovensko besedilo ki je bilo potrebno ker nisem imel dovoljenja lastnega ordinarja, ampak ljubljanskega. Potem so nama dovolili maševati. Po maši sva se nekoliko razgovarjala s sestro, ki je po rodu Slovenka iz črne. Priznala sva. da pri nas ni še vse tako kakor bi želeli vendar se razmere prav zadnji čas dobro urejalo, inozemstvo pa širi o tem gorostasne laži. Nato je bilo dovolj časa za ogled mesta in nakup raznih drobnarij za spomin. Nekaterim izdelkom, posebno tehničnim, so cene res nižje kot pri nas. zato so pa druge reči neprimerno dražje, posebno knjige, če mi godrnjamo nad cenami na knjižnem trgu, kaj nai pa potem rečejo ubogi Avstrijci kjer so knjižne cene izredno visoke. Videli smo tudi hotel kjer je visela angleška zastava gotovo sedež poveljstva. Srečali smo angleške vojake v jeepih. Pri tem sem se spomnil karikature v Poročevalcu 4. februarja 1953: sključeni Avstrijec z izbuljenimi očmi in debelimi potnimi sragami nosi na grbi četvorico zastopnikov okupacijske vojske ki drug drugemu molijo pod nos noto, ne da bi se sploh pogledali. O gospodarski stiski govori že prej omenjeni nezakurjeni hotel boljše vrste: pri umivalniku Je sicer tudi pipa za toplo vodo, priteka pa le mrzla in če se hočeš sam briti, boš zaprosil strežnico in ti prinese toplo vodo v obtolčeni ročki, nato te bo kaj kmalu vprašala, kako ti ugaja postrežba. Seveda sem pohvalil in je pohvalo tudi zaslužila, a šele na cesti sem se spomnil, da bi moral dati tudi napitnino. O, ti počasna kmečka butica! Moral sem se na glas zasmejati. Popoldne nas je motorni vlak peljal v Beljak. Zopet smo brzeli mimo Vrbskega jezera. V smeh nas je spravil možakar, ki Je kar s kolesom drčal po zmrznjenem jezeru. Pravijo, da je to 16 kilometrov dolgo in 1,5 km široko jezero, povprečno letno dva meseca zamrznjeno; leta 1881 je bil takšen mraz, da so že v začetku decembra vozili čez z lesom težko naložene vozove. (Prim Koledar slov. Koroške za 1. 1953. št. 79). V Beljaku je bilo nekaj ur časa za ogled mesta Nisem bil razpoložen za kake daljše sprehode, zavil sem v najbližjo ulico pri kolodvoru. Smehljaje sem gledal oglasno desko z ogromnimi in številnimi volilnimi plakati: seveda, če pa enajst strank tekmuje. Kominformovski plakat je nekdo pošteno zapacal s črnilom. Ubogi volivci, koliko nepotrebne izbire imate prav poje koroški pesnik: »Nam ni nič več za stare gnile stranke, mi izvršujemo srca ukaz v daljavo vabi nas svobode glas, korakamo med petjem Bilečanke.« (Miha Klinar iz cikla »Mrtvi bataljon«) Potem sem imel dovolj časa da sem si ogledal novo postajno poslopje. S ponosom sem ugotovil, da je v čakalnici poleg nemških in italijanskih napisov o redu in snagi tudi enakovreden slovenski napis. Bil je že temen večer, ko je nastopila ura našega odhoda. Na bližnjem pogorju se je lepo svetlikala znana železnica na prižnico (Kanzelbahn). Vlak je imel eno uro zamude, mi smo pa želeli Čimprej v domovino. V četrtek popoldne ob 16.10 je Radio Ljubljana prvič oddajal nekaj naših pesmi, ki smo jih zapeli v soboto pred odhodom in so jih v studiu ujeli na magnetofonski trak Muzikalno izobražena gospa iz Ljubljane, ki ne zamudi nobenih koncertnih prireditev, se je tako izrazila: Lepo uglašen zborček, le pri solospevih se je poznalo nekaj treme. Gotovo ste prvič nastopili v studiu. Da, prvič v studiu in prvič v inozemstvu. Sami se dobro zavedamo mnogih pomanjkljivosti, toda nekaj smo že dosegli: Postali smo res dobri tovariši, v resnici smo se pobratili vsi, Čeprav smo iz vseh delov naše republike: iz Prekmurja in Štajerske s Primorske Dolenjske in Gorenjske. Naše bratstvo in enotnost je sila, ki gore prestavlja Murska Sobota, 21.avgusta 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Delavsko upravljanje je marsikje še vedno mrtva črka na papirju (Nadaljevanje s druge strani) dajali avtomobile in druga osnovna sredstva ter tako prezrli zahteve našega gospodarskega sistema. Tudi razne pojedine, prevozi z avtomobili po privatnih opravkih in druge ugodnosti, ki so jih večinoma deležni le posamezniki, bodo morale izginiti, saj požirajo težke tisočake, ki bi jih delovni kolektivi lahko na drugem mestu bolj koristno uporabili. Delavski svet in upravni odbori se Še niso povsod tako uveljavili, da bi prevzeli vajeti v svoje roke. Marsikje še imajo glavno besedo direktorji in uslužbenci. So pa tudi častne izjeme, kakor n. pr. v opekarnah. Značilen primer slabega gospodarjenja so zabeležili v podjetju »Konfekcija«, kjer si direktor lasti pravice organov delavskega samoupravljanja, samovoljno kopiči velike zaloge blaga, ki ne gre takoj v denar, ima diktatorski odnos do delavcev itd. Spričo tega prevladujejo v kolektivu netovariški odnosi in slaba delovna disciplina. Tudi delovna storilnost je skoraj na tleh. Posledica tega so slabi izdelki. To anarhijo v podjetju pa so znali izkoristiti posamezni delavci, ki po delovnem Času na veliko šušmarljo na svojih domovih. Čeprav se tako stanje že več kot eno leto vleče skozi poslovanje podjetja, pa so odgovorni ljudje šele sedaj prišli do prepričanja, da bo treba razmere v tem kolektivu postaviti pa prepih. Žal, z dokajšnjo zamudo! Kam lahko privede delovni kolektiv tako poslovanje, so lahko na svoji koži občutili delavci občinske mizarske delavnice v Apačah. O razmerah v tem podjetju smo že lani pisali. Za zdaj naj zadostuje le ugotovitev, da ne bi prišlo do milijonske zgube, če bi pravočasno upoštevali predloge poštenih delavcev in pristrigli peruti samovolji upravnika, ki je mimo organov samoupravljanja delal, kar je hotel. Težko je razumeti počasno ravnanje revizorjev, ki so se nad leto dni vrteli v labi- rintu vsemogočih dejanj, preden so zadeli v jedro problema. In prav v tem času se je nabirala zguba, ki jo bo delovni kolektiv le s težavo prebrodil. Samo jemali bi — dajali pa nič Poglavje zase so tudi nekatera manjša krajevna podjetja, v katerih vladajo neznosne razmere. Imajo zelo slabo urejeno knjigovodstvo. Skoraj povsod se izgovarjajo, da nimajo dela. Za to teorijo pa se skriva povsem nekaj drugega niso ravno redki primeri, da si ves zaslužek »bratovsko« razdelijo med seboj, na svoje obveznosti do skupnosti pa pozabljajo. Razumljivo, da taka podjetja nimajo ničesar skupnega z našo stvarnostjo. Kaj bodo k temu rekli pošteni obrtniki, ki so v primerjavi s takimi podjetji postavljeni v neenakopraven položaj, vsaj kar se tiče svojih obveznostj do skupnosti? Na to vprašanje so dali odgovor tudi odborniki, ki so Gospodarskemu svetu naročili, naj napravi v teh podjetjih red ali pa jih zbriše iz indeksa socialističnih podjetij. Prav tako so posamezni diskutanti priporočali. naj se organom delavskega samoupravljanja daje večja moralna in vzgojna pomoč, da se bodo laže uveljavili v svojem poslanstvu. Cene in množica nakupovalcev Nekatera trgovska podjetja, zlasti republiška, se v bitki za večje plače poslužujejo dokaj škodljive poti do zaslužka. S pomočjo svojih nakupovalcev, ki kar mrgole na podeželju, navijajo cene kmetijskim pridelkom, ki se na poti od kmeta do potrošnika Izredno podražijo. Med nakupovalci najdemo tudi take ljudi, ki nimajo nič kaj čedne preteklosti Navajeni že od nekdaj na odiranje kmeta, si tudj danes prisvajajo mastne dobičke, ki gredo večinoma na rovaš potrošnika, pa tudi kmeta. Kmetijske zadruge so proti njim skoraj nemočne, saj jim pred nosom pobirajo kmetijske pridelke. Tako gre dobiček v žepe posameznikov, namesto v zadružne blagajne, odkoder bi si lahko kmetje jemali sredstva za napredek svojega gospodarstva. Umetno navijanje cen je zlasti očitno v trgovini z jajci in lesom Zastopnik podjetja »Tempo« je povedal, da nakupovalci ljutomerskega podjetja »Les-Kurivo« na terenu preplačujejo rezan les in deske po tisoč in še več din pri kubičnem metru. To navijanje cen škoduje konkurenčni sposobnosti proizvodnih podjetij, ki izdelujejo pohištvene predmete. Značilen je tudi primer v Radgoni, kjer so imeli večje količine nekurantnega blaga. Ker blago ni šlo v denar, je dala država za njega regres v znesku 4,350.000 dinarjev. Nekaj od tega blaga je kupilo po zelo nizkih cenah trgovsko podjetje »Železnina«, ki pa je kupljene predmete prodajalo strankam po normalnih cenah. Ta trgovina mu je vrgla nad 700.000 din čistega dobička. Okrog 75.000 din so si razdelili za plače. »Nekurantm« predmeti so bili torej dvakrat plačani: prvič od države, drugič pa od potrošnikov! Posamezniki izkoriščajo ugodnosti zadrug Znano je, da imajo kmetijske zadruge ugodnosti pri nakupovanju strojev in drugih potrebščin. Deležne so 60% popusta. V zadnjem času pa so se našli posamezniki, ki te ugodnosti izkoriščajo v svoje privatne namene. Nekaj takega se Je zgodilo na Razkrižju, kjer je poslovodja zadružne trgovine za hrbtom upravnega obora kupil na ime zadruge večje količine goriva in maziva, ki ga je dobil po ugodnejših cenah. Ta pogonska sredstva pa so takoj romala v roke privatnemu traktoristu Ivanu Žaboti, ki je obenem tudi predstavnik nadzornega odbora. Žabota, ki ni bil upravičen na to ugodnost, je na ta način pridobil nad 60.000 din, ki bi jih sicer moral odriniti za pogonska sredstva, če bi jih v taki količini kupil na prostem trgu. Nekaj podobnega se je skoraj zgodilo tudi z elektromotorjem in krožno žago. Prav tako bodo težko upravičili velike stroške, ki so jih imen pri nakupovanju 21 glav goveje živine. Stroški znašajo kar 48.000 dinarjev Naj bo povedano, da so vračunali tudi veterinarski pregled, ki ni bil nikoli opravljen, in pa stroške na »družabnem« sestanku v krajevni gostilni, kjer so nakupovalci uspešno kupčijo pošteno zalili. Potrošniki pa naj drago plačajo meso! Borba proti kriminalu v gospodarstvu Gospodarski kriminal kaže v okraju tendenco naraščanja. Samo v prvem polletju letošnjega leta je bilo izvršenih 32 takih dejanj. Sodo cenijo nad 8 milijonov din. Napravili so Jo večinoma trgovski uslužbenci in nakupovalci, bodisi s poneverbami ali pa z malomarnim poslovanjem. Če pa k temu še prištejemo škodo, nastalo zaradi brezvestnega upravljanja s traktorji, zlasti Unimogi, ki prestajajo v rokah neveščih šoferjev težke preizkušnje, potem je škoda še večja. Samo v kmetijski zadrugi Stogovci so zabeležili nad 700.000, pri Tomažu in na Razkrižju po 100.000 dinarjev primanjkljajev itd. To meče slabo luč na poslovanje v KZ. Vzrokov za tako stanje je več. Upravni in nadzorni odbori zadrug le redkokje zadovoljivo opravljata svoje poslanstvo. Skoraj povsod zanemarjajo toliko potrebno kontrolo nad delom trgovskih uslužbencev. Po- nekod še vedno sprejemajo v službo ljudi, ki so že bili kaznovani zaradi poneverb in sličnih dejanj. So pa tudi primeri, da so se zadruge hotele teh ljudi odkrižati, pa so jim to preprečili arbitražni organi, ki so za ceno zakonitosti često spregledali moralno stran tega vprašanja. Marsikje pa šepa tudi knjigovodstvo. Odborniki so bili soglasni v tem, da je treba izpopolniti službo revizorjev, ki naj ne tri bilj zgolj navadni nadzorniki, temveč tudi pomočniki in strokovni svetovalci knjigovodjem in gospodarskim organizacijam. Revizorska služba naj bi bila bolj ekspeditivna in prodoma, ko gre za gospodarski kriminal. Njena pomoč zadrugam in podjetjem naj bi bila stalna. Razen tega so naročili predsedstvu, naj se o vseh vprašanjih, ki so bila predmet razprave na tej seji, posvetuje z voditelji podjetij in zadrug. OPOZORILO NAROČNIKOM! Zadnji čas je plačevanje naročnine spet precej neredno. Pri vseh listih je v navadi, da se naročnina plača za naprej, zato velja to tudi. za naš tednik. Opozarjamo vse naročnike, da bomo v prihodnji številki priložili poštne položnice in pri naslovih navedli, koliko nam kdo dolguje do konca tekočega leta. Pričakujemo, da boste razumeli. težave uprave in poravnali zaostalo naročnino. Uprava »Obmurskega tednika« Pozdrav naših vojakov Z orožnih vaj pozdravljajo svojce, znance in prijatelje vojaki in podoficirji Vojne pošte 9437-2 — P iz Maribora: Gider Dominik in Marič Friderik iz Rogaševec, Zrim Ivan z Grada, Sukič Emerik iz Vidonec, Kardoš Oskar iz Neradnovec, Drvarič Štefan iz Lemerja, Pucko Franc iz Renkovec, Raščan Jože iz Novega Mostja, Leček Jože iz Kapce, Dolgoš Ludvik iz Lendave in Novak Franč iz M. Sobote. Črensovci Prejšnjo nedeljo so dijaki črensovske občine uprizorili Nušičevo veseloigro »Navaden Človek«. Mladi igralci so se kar dobro izkazali, kar so Jim priznali tudi gledalci, katerih je bila polna dvorana. Hugo Noršinci Pri nas nikakor ne more steči delo v mladinskem aktivu. Letos so se mladinci nekaj časa kar korajžno pripravljali ne uprizoritev igre želeni rožmarin«, toda po dveh mesecih dela je vse zaspalo. Ali bomo zdaj z jesenjo enkrat resno prijeli za delo in tudi mi v Noršincih nekaj pokazali? H. MALI OGLASI PRODAM krojaški in sedlarski stroj. Gumilar, M. Sobota. Partizanska ul. 14. KLAVIR, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Obmurskega tednika«. PRODAM šestsedežni lahki voz (koleselj), lovski. Naslov v upravi Usta. MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Obmurskega tednika«. POSESTVO — 2 ha donosen vinograd s trosobnim stanovanjem, novimi gospodarskimi zgradbami, v izredno lepi naravni legi prodam. Naslov ,v pekarn: Tramšek Slatina Radenci. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 23. avgusta . — Zdenka Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Torek, 25. avgusta — Dragorad, Ludovik Sreda, 26. avgusta — Peruša, Aleksander Četrtek, 27. avgusta — Zlatko Petek, 28. avgusta — Avguštin Sobota, 29. avgusta — Boleslav, Sabina SONČNI VZOD; 23. avgusta ob 5,04; zahod: ob 19. uri. Dolžina dneva; 13,49. LUNINA SPREMEMBA: 24. avgusta ščip ob 21.21. SPOMINSKI DNEVI: 23. avgusta 1884 — Odprta železniška proga Beograd—Niš 1945 — Začasna jugoslovanska skupščina v Beogradu je izglasovala zakon o agrarni reformi. 24. avgusta 1943 — Hodi boji med partizani in Italijani pri Krvavi peči Padlo 200 Italijanov. 25. avgusta 1944 — Pohorski partiza- ni so zavzeli nemško postojanko v Ma- riborski koči. 26. avgusta 1944 XI. brigada je zavzela postojanko Sv. Katarina nad Trbovljami. 1945 — S sklepom Ljudske skupščine FLRJ je bila Istra priključena k naši državi. 27. avgusta 1944 — Partizanske zmage na Pohorju. 28. avgusta 1951 — Rojen v Po- ljanah nad Škofjo Loko pisatelj in poltik dr. Ivan Tavčar. 1942 — Napad gorenjskih partizanov na občinski in poštni urad v Kropi. 1944 — Slovensko Pri- morje dobi svoje najvišje predstavništvo Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor. 29. avgusta 1942 — Akcija sloven- skih partizanov ob ljubljanski žični mreži. KINO SOBOTA predvaja od - 21. do 24. avgusta amer. umetniškt film »REBECCA"; od 25.—27. avgusta francoski zabavni film ..MESEČNIK BONIFACIJ", LJUTOMER predvaja 22. in 23. avgusta ameriški film „PROSTOR NA SONCU“'; 26. in 27. avgusta ameriški film: „HIŠA NA 92. CESTI” 29. in 30. avgusta ameriški Mm: „VELIKA REKA". RADGONA predvaja 22. in 23. avgusta nemški film: »MAJA V TANČICI“; 26. in 27, avgusta ameriški film: ,,POHOD V DŽUNGLO"; od 28. do 30. avgusta ameriški barvni film: „PLAMEN IN PUŠČICA". IVANJKOVCI predvaja 23. avgusta francoski film: „V PARIZ"; 30. avgusta ameriški film „WINCHESTER 73". ORAD predvaja 23. avgusta ameriški film: »TARZAN MED LOVCI". ČEPINCI predvaja 22. in 23. avgusta ameriški barvni film: ŠEHEREZADA"; 29. in 30. avgusta francoski film: „OČKA". Šport v ivanjkovcih Mladi športniki iz Ivanjkovec so imeli zadnjo nedeljo kar tri športna srečanja Rezultati tekem so naslednji: Odbojka Ivanjkovci: Žerovinci-Stara cesta 3:0; nogomet — Ivanjkovci: Zerovinci-Stara cesta 3:0. Ormož-Ivanjkovci 3:0. Milijonska škoda zaradi neprevidnosti šoferja Pretekli teden se je na križišču ceste pri pokopališču v Ljutomeru pripetila težja prometna nesreča. Šofer Jože Novak, ki je upravljal Unimog s prikolico, last kmetijske delovne zadruge »Berce« iz Ivanjkovec, je s svojim vozilom zelo naglo pribrzel po cesti, ki vodi iz Ivanjkovec, na Ormoško cesto in tam trčil v tovorni kamion, last podjetja »Mlekopromet«, ki ga je vodil Jože Stanjko. Pri trčenju so nastale velike okvare na Unimogu. Škodo cenijo na dva milijona dinarjev. Človeških žrtev ni bilo. Preiskovalna komisija je ugotovila da je nesrečo zakrivil Novak, ki je vozil z največjo brzino, čeprav se je približeval križišču in strnjenemu naselju. Spričo tega se ni mogel pravočasno ogniti tovornemu kamionu: Moral se bo zagovarjati -ar Za hidroelektrarno Medvode bodo v »Litostroju« kmalu dogradili tudi drugo turbino. Hidroelektrarna v Medvodah je pred kratkim že začela delovati. Tudi druga turbina bo imela 12.500 konjskih sil. Od januarja do julija letos je obiskalo samo Slovenijo nad 22 tisoč tujih turistov. Največ jih je prišlo iz Zahodne Nemčije. Avstrije, Francije. Belgije. Nizozemce in Švedske. 9500 ha orne zemlje bodo izsušili v Baranji Pripravljalna dela za to izsušitev, s katero bo Agroindustrijski kombinat Belje pridobil skoraj desettisočha orne zemlje, se bodo začela v kratkem. Na letošnjem mednarodnem sejmu v Solunu pričakujejo največjo povojno sodelovanje jugoslovanskih izvoznikov Razstavljalo bo nad 40 Jugoslovanskih podjetij. Ali je Prešernova družba res prodrla v sleherno vas ? Če kritično ocenimo uspehe, ki so jih dosegli poverjeniki Prešernove družbe v ljutomerskem okraju, potem nam ni težko najti odgovora: doseženi uspehi so rezultat prizadevanj posameznikov, ki jim ni bilo žal prostega časa, ko je bilo treba stopiti v kmečke hiše, med ljudi! In ti tovariši so tudi svoje opravili. V občini Kostanj, kjer so ljudje še močno obremenjeni z zaostalostjo in nazadnjaškimi predsodki, je občinskemu poverjeniku Alojzu Ambrušu uspelo, da je pridobil nad 100 članov za Prešernovo družbo. Obiskal je ljudi na domovih in jim s tovariškimi nasveti po- magal do odločitve. Njegov uspeh je tembolj pomemben zaradi tega, ker je pridobil za družbo tudi take ljudi, ki so že naročeni na Mohorjeve knjige. Ta družba ima v kostanjski občini precej članov. Dobre uspehe so dosegli tudi naslednji tovariši: Milan Kocuvan iz Radgone (130 članov), Marija Murkova s Cvena (50), Alfonz Stanjko iz Cezanjevec (70) in Franc Bračko iz Radenec (50). Med delovnimi kolektivi je treba omeniti opekarje iz Borec, saj se je na njihovem sindikalnem sestanku priglasilo nad 30 članov. Prav najboljšim poverjenikom se je treba zahvaliti, da so konec Julija našteli v okraju nad 1000 članov Prešernove družbe. Hkrati pa je graje vredna malomarnost posameznih poverjenikov, zlasti vaških, ki , so takrat, ko je bilo treba zagrabiti za delo, odpovedali in stali ob strani. Najslabši odziv so zabeležili v občini Ivanjci, kjer je bilo občinskemu poverjeniku vseeno, koliko članov bodo našteli na njihovem področju. Posnemali so ga tudi vaški zaupniki. Rezultat tega je le nekaj članov, ki so se spontano priglasili. Tudi pri Vidmu bi se akcija bolje obnesla, če bi občinskemu poverjeniku pomagali vaški zaupniki. Prav tako niso zadovoljivi rezultati v občinah Križevci, Razkrižje in Ivanjkovci. Tudi v Ljutomeru niso dosegli tistega, kar so pričakovali. Rajonski zaupniki so domala vsi pozabili na svoje dolžnosti. Največji delež k skupnemu uspehu so doprinesli prav učitelji, ki so kot dobri poznavalci naše knjige znali ljudem nasvetovati. Zato bi kazalo, da bi v prihodnosti volili poverjenike družbe po šolskih okoliših. To naj bi bili ljudje, ki jim je lepa knjiga zares pri srcu. Prav tako ne bi bilo odveč, če bi poverjenike volili člani Socialistične zveze. Tako bi izvoljeni tovariši čutili večjo odgovornost pred kolektivom, ki jih je izbral. Prav letošnja praksa kaže, da ni bilo skoraj nobenih uspehov v krajih, kjer so bili poverjeniki zgolj določeni, ne pa izbrani. Nobenega dvoma ni, da bo njihovo delo prihodnje leto mnogo lažje, saj bodo dobro izbrane knjige, ki jih bo družba izdala za novo leto, bolj učinkovito sredstvo za pridobivanje novih članov, -ar ŠPORT NK NAFTA — NK PRELOG 4:1 (3:0) Nogometno moštvo Nafte iz Lendave je zadnjo nedeljo gostovalo v Prelogu, kjer se je v prijateljski tekmi pomerilo s tamkajšnjo nogometno enajstorice. Iz rezultata v prvem polčasu je razvidno, da je Nafta bila mnogo močnejši nasprotnik in si je zmago zajamčila že v prvem polčasu po golih, ki sta jih dosegla Novak in Dominko. Pomlajena napadalna petorica je ves Čas prvega polčasa igrala v nasprotnikovem kazenskem prostoru, tako da so igralci Pre- loga le težko prišli do žoge in so se v glavnem le branili. Igra, ki je bila v prvem polčasu dokaj hitra, je v drugem delu vsled vročine postala precej ležerna. Domačini so v tem delu igre znižali rezultat na 3:1, nekaj minut pozneje pa je Nafta postavila končni rezultat 4:1. Po prikazani igri bi Nafta lahko zmagala z mnogo večjim rezultatom, kar ji pa Vsled podcenjevanja nasprotnika v drugem polčasu ni uspelo V predigri je mladinsko moštvo Preloga premagalo pionirsko moštvo Nafte z rezultatom 3:0. OBMURSKI TEDNIK ROD VESELEGA VETRA TABORI • Ste že slišali o Veselem vetru? To je rod prekmurskih tabornikov, ki so se pred koncem julija letos živahno pripravljali na svoje prvo taborjenje pri Bohinju na Gorenjskem. Ker sami niso imeli dovolj sredstev, so se morali obrniti na nekatera soboška podjetja, k sreči ne povsod zaman. Mladi prekmurski taborniki zdaj taborijo v naravi na Gorenjskem. O svojem življenju pod šotori pa nam sporočajo: »Iz Prekmurja smo se odpeljali zadnji dan v mesecu juliju. V Bohinj smo prispeli dobre volje in to na lep taborni prostor, ki Je krog in krog obdan z gozdom. V bližini prijetno šumi gorski potoček, ki nam ob tihih Večerih poje očarujočo uspavanko. V prvih dneh taborjenja smo urejali taborni prostor in naša bivališča — šotore. Vreme nam je nagajalo, toda dobre volje nam ni vzelo. Ko se je vreme zboljšalo, smo šli na izlet po jezeru in se pri tem seznanili z mnogimi taborniki, ki taborijo v naši bližnji okolici. S taborniki rodu Viharnikov smo preživeli vesel večer ob tabornem ognju. Sj/Ioh poteka nuše življenje v taboru zelo veselo. Prirejamo krajše izlete v gozdove, imamo tam taborne igre, kopamo se in veslamo po jezeru. Dvodnevni izlet nas je povedel do slapa Savice, na Komen in Bogatin; vztrajnejši pa so šli do Triglavskih jezer in na vrh očaka Triglava. V taboru velja življenje po dnevnem redu, toda tako, da nam čas le prehitro mineva in se dan odhoda naglo bliža. Srečno!« NEKAJ RESNIC Če imaš uspehe, te ljudje dobro poznajo, če imaš neuspehe, spoznaš ti ljudi. ir V zakonu najde mož toliko sreče, kolikor ima v glavi pameti. Večina žena se lepotiči za tiste, ki jih občudujejo. Večina moških upošteva svojo ženo le tedaj, če bi rada drugim ugajala. Narava se je poigrala Sedem pšeničnih klasov na kokoljevi bilki Pred nekaj dnevi so pri posestniku Francu Ivančiču v Veržeju mlatili pšenico s cepmi. Pri svojem delu so mlatiči našli nenavadno bilko, ki ima sedem pšeničnih klasov normalne velikosti. Ko so si ta naravni patent od blizu ogledali, so ugotovili, da gre za bilko znanega plevela — kokolja, ki ima dva stranska poganjka. Iz obeh poganjkov sta zrasli po dve pšenični bilki z normalnim klasjem. Tri podobne tvorbe pa so nastale pri sklepih. Vsak klas ima normalno število zrn, ki se po zunanji obliki in barvi prav nič ne razlikujejo od plodov normalnih pšeničnih bilk. Gospodar, ki skrbno čuva to naravno igračko, pravi, da bo na jesen vrgel zrna v zemljo; morda pa se mu bo poizkus posrečil? Kako je prišlo do te nenavadne tvorbe, še ni pojasnjeno. Vsekakor zanimiv primer za kmetijske strokovnjake! Idila na kmečkem dvorišču MESEC V MLAKI Zapisal Smehov Nacek Zabitovci so prav blizu Žabje vasi, katero pa že tako vsi poznate. Je šel one noči, ko so se imenitno gostili pri kolinah, oča Lujz iz Žabje vasi proti Zabitovcem, kjer je bil doma. S kolinami vred je steklo po gnu tudi nekaj Vinca, tako da so oča gledali kaj čudno, ko so jo mahali proti domu. Kajti je dalo vino Lujzu štiri oči, da so videli vse dvojno, in ko so šli mimo mlake, so si v nje) pokazali jezik, kajti je bila noč svetla in se je videl v vodi še očov jezik. Ko sta se tako oča Lujz pa oni v vodi nekaj časa zmerjala in kazala jezike, so oča Lujz v hipu opazili v vodi tudi mesec, ki se je režal veselemu popotniku. Oča Lujz so kar ostrmeli, kajti v mlaki je bila luna. V hipu jih je minila vsa vesela volja in že so drveli proti Zabitovcem in kričali na vse mile viže, da plava po vodi luna, ki je padla s neba, kakor hruška z drevesa. O, Zabitovčani so pa kmalu spoznali, da s to luno ni kar tako, kajti jih je Lujzovo kričanje vrglo iz postelj, kot bi gorelo pol vasi. Sprva resda niso hoteli verjeti oču Lujzu, kajti do sedaj se še ni zgodilo, da bi se mesec spozabil toliko in tebi meni nič padel v mlako, in to še v Zabitovcih. Pa so kričali oča tako vneto in vztrajno, da ni kazalo nič drugega, kot verjeti. In že so odhiteli možakarji domov po vrvi, kajti slabo bi kazalo Zabitovčanom, če bi ostalo nebo brez lune, ki jim je ponoči tako lepo svetila. So šli že proti mlaki in že od daleč opazili, da oča Lujz niso lagali, kajti se Je iz mlake resnično režal mesec in skoraj kazal Zabitovčanom jezik. Se ni dalo nič pomagati, luna mora iz vode, sicer ne bo, nikogar, ki bi svetil ponoči Zabitovčanom. In že so čofotali : možakarji po vodi, lovili luno, ki se jim je neprestano zmikala iz rok. Babe pa so zunaj mlak kričale in zmerjale svoje dedce, da so tako nerodni, da ne vedo še lune ujeti. In so se dedi zje- žili, vsi naenkrat so planili v mrzlo vodo in že so imeli luno nekako zvezano z vrvjo — tako so si vsaj mislili. In so potem vlekli in vlekli, se drli in vpili, se suvali v vodo, da so se jim še zvezde režale, ki so se sprehajale po nebu. In glej ga zlomka! V hipu je zginila luna iz mlake. Naj so Zabitovčani še tako zijali v mlako, lune ni bilo več. »Pa smo jo«, so si dejali in veselo kričali v noč. In že so začeli vsi strmeti v nebo, če se je pripeljala že na nebo. Pa je ni bilo in so jo začeli zopet iskati v mlaki. »Bedaki«, je dejal Lujz, »kako do neba tako blizu kot do Žabje neki naj bo že na nebu. Saj ni vasi. Počakajmo, vam pravim, da prileti nazaj, odkoder je prišla. Glavno je, da smo jo potegnili iz mlake!« In so si Zabitovčani res dali dopovedati, kajti so bili odprte glave, še posebno, ko so jedli gibanice in krapce. Lune pa ni bilo. Veselo se je skrivala za oblaki in se vozila v noč. Sele proti jutru se je zopet pokazala in se zopet gledala v mlaki, pa čeprav je bila umazana. Zabitovčani pa se sladko spali in bili še v sanjah veseli, saj so rešili zemljo velikega zla. Nesreča s kolesom Devetletna Tilika Gider iz Vanče vasi je s kolesom padla tako nesrečno, da ji je pedal kolesa prebil dlan desne roke. Mala ponesrečenka je morala iskati pomoč v soboški bolnišnici. Ivanjkovci Zadnjo nedeljo so imeli ivanjkovski mladinci v gosteh mladince z Vinskih vrhov. V povratnem srečanju so pomerili svoje znanje v nogometu in odbojki. Zmagali so bolje pripravljeni mladinci z Vinskih vinov in sicer v nogometu 4.2, v odbojki pa 2:1. PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Človik pač ne ve, kaj fse jega v živleji lehko došligen. Mene rečmo je zadje tjedne prijeja šport, dere sen tan f Soboti Vida, ka je to f čista lehka no fal stvar. Dere grejo tan keglači ot hüdega tereninga dumu, te bršejo tantadoj po Titovoj cesti tiste korpece, f kere bi prat za prat lidje mogli metati papir, čike, zgriske no tak dale. Zato so toti korpeci tüdi zmiron prazni. Nišče jih pri toten jako potreben deli ne moti, ven spočija sobočka lüč toti lepi šport, ka sveti dostakrat podnevi, ponoči pa se samo malo reži. Glavno je najbrže, ka nekši nesrečni Des fsakši mesec svoj športni dan srečno spuni. Jas san sen se ne hapja totega korpobrca, pač pa tereniran fsakšo večer v dumači mlaki no na veko jezo moje Ferunike plavale na vampi na 400 metrof. Za toti šport ti ne treba, kak mi je prava moj stari prijatel Hon-gapaj, nič drüga kak najmaje 90 kil nespucane vage. Še bole sen se hapja svojega športa ovi den, dere sen v Lotmerki Vida, kakše športe redijo zaj tan fčista na veko. V žogobrci so bole slabi, zato pa podirajo na fseh voglih stare kobače, regulijo po cestah, navažajo šoder no zidajo pofsodik novo kuče. Tote Van resen rasejo kak frcaje po deži, samo nekša zbornica je kumaj z zemlje prlükala, pa so delo naenok fstavili no ščakavlejo zaj že štrti plan, ke- rega pre tešejo tijantan v lübleni Lublani. Največ zida nekši lücki Tempo, ven je tüdi že zadji cajt za to, pozaba pa je san na sebe, ven stanüvle f stari šamprkasti baraka blüzik malega štacjona, namesto ka bi se ravna po keglačih no poskrba, ka bi tuja Lotmerk tüdi pa zadjen tali majncinko lepši. Zmiron nezadovolni keglači so si na Ružičoven travniki, kerega Ščavnica fsakšo leto bat enok pošteno namoči, postavili takši fajn verštat, kakšega nega nigi indi f prleški deželi. Najbrže do tan po tešken deli tüdi spali. Penes majo pre keglači za svojo dvojno črevo zadosta, samo nekin drügin hišnin športnikon, celo nekšin poslovodjo derektoron no tak dale so že skofok sfalili, najbole pa vičitelon, kerih je v Lotmerki gvišno za veko bežaje. Zato so se totega športnega zidaje rajši najni ne hapili. Tüdi za damski šport je lepo poskrbleno, ven frkoči nekši veki Salon najbole moderne frezure fsen tistin nesrečnin daman, kere bi rade bile tak rüjave kak jihove sestre tan f črn; Afriki. Celo štacünari so vujšli met športnike. Črke na jihovih tablah so Podobne lotmerškin žogobrcon, dere vlačijo svoje teško zaslüžene gole dumu. Bole starovični no ajhani športni špedalisti počepavlejo najrajši v okrepalnici Lotmerško kleti pot zelenimi kahlami pres dna, dokič so ne ot dobrega vina za Športne ceno tak trdi kak tisti pohorski granit okolik hrastovih dveri, kere koštajo pre več kak negda cela kuča. Cene pa so sploh že v znameji športnega tekmovaja. Prper na priliko dobiš v enen štacuni kilo za 4 jezerake, v drügen pa za 8 jezerakof. Živinski mašetari ti ponujajo f pondelek za lepo telico 26 jezer, f sredo pa že 32 ali celo 35. Či küpiš potlan v mesnici kakšo kilo žületine, ti tan praf prijazno povejo, da je ne dobiš s papiron vret, pa makar jih boš da f cajtinge, ven jin totega športa ne dovolj visoki gospot Teficrt, keri pre virti zadje mesece f kancliji spoštüvanega Živinoprometa. Bole topli Šport si je ovi den privoščila gospa Kofekcija, dere se j j je ponoči sežjavilo nekaj športnih hlač. Hüdi jeziki pravijo, ka je vujalo tüdi po prsmojenen Teficiti. Či priden gda še enpk na toti ptiklavi svet, si bon zvola najbolši šport zvičija se bon že ot kraja za derektora kakšegašte potjetja. Te se bon kak pre nešče drügi zapela s potjetnin auton no šnofleron na urlaup tijanta na plavo morje, gvišno pa ne f slatinske Radince. Prvič je to prebluzik pa bi me tan fsi lidje spoznali že po knofih. drugič pa majo tan takše, za drage peneze küplene klopi, ka te najprle počigečejo koprive po nagih litkah, či pa se nazaj nasluniš, pa po pruntnaten šijaki. Tan spočijajo te ali celo koprive svoj pohlevni šport. Pište mi skorok, kak je te ali s športon ge indi po naših športnih grabah no bregačah! Vüjec Balaš. NASVETI Nekaj o čiščenju oken Okna so oči našega doma, zato je dolžnost vsake gospodinje, da jih drži v redu. Zapomnimo si, da šip nikoli ne čistimo, kadar se upira vanje sonce, ker postanejo modrikaste. Čistimo pa jih z vodo, ki smo ji dodale salmiaka ali špirita, jih zbrišemo s časopisnim papirjem, potem pa še z usnjeno krpo ali s svilenim papirjem. Če so na šipah madeži, jih odstranimo še pred čiščenjem oken. Mastne madeže speremo z milnico in čisto vodo. Mušje madeže odstranimo s kredo in s špiritom, apnene pa s kisom; le v primeru, če so celo stari in trdovratni, s solno kislino (pazi na roke!) Šipe speremo nato z vodo. Oljnato barvo odstranimo s šip s salmiakom ali z zmesjo salmiaka, natrijevega luga in močnega mila. Sipe nato operemo z vodo. Belo prepleskane okenske okvire čistimo z blago milnico, jih zbrišemo s suho krpo in namažemo s parketno pasto ter končno zdrgnemo z usnjeno krpo. Temno pobarvane okvire očistimo s petrolejem in zbrišemo s suho krpo. Ali imate na obrazu lišaj? Pri preobčutljivih ljudeh se pojavi pri umivanju na obrazu Ušaj. Za to zadostuje že umivanje z navadno vodo, če pa se tak človek umiva tudi z milom, se bolezen še poslabša in tudi ozdravljeni lišaj se ponovi. Pri nekaterih ljudeh koža namreč nima dovolj kožne masti, ki bi prekrivala in mastila kožo. Pri umivanju z vodo in posebno še z milom pa izmijemo še tisto malo masti, koža je presuha in poka. Vzrok za tako kožno preobčutljivost moramo iskati v notranjosti organizma. Taki ljudje aU ne prebavljajo pravilno ali pa imajo nekje v notranjosti vnetje. Taka vnetja so možna v ušesih, grlu granolomi na zobnih koreninah, kronično vnetje bronhijev ali pri ženah vnetje na jajčnikih. Zato moramo ugotoviti vzrok in ga odpraviti. Šele potem bomo z uspehom pozdravih tudi lišaj. Dokler pa ga ne odpravimo, vodo in milom, ampak z ne smemo obraza umivati z oljem ali z dobro kremo in včasih že to zadostuje, da lišaj preneha. Zelo dobro je, da obraz namastimo z 10 odst. belo bor-vazelino. ki smo ji primešali malo ribjega olja. Janez Švajncer: (46) STRELI NA MEJI Lizika je gledala v petrolejko, s katero si je svetila v hlevu in prenehala jokati »S Povlekom se srečujeva v šoli, pri Katici sem ob nedeljah popoldne. Ko bo letos v jeseni začela hoditi v šolo, se bomo tam videli vsi trije.« Vprašal jo je še o tem in onem, ji povedal, da bo ostal pri Mačku, nato jo je poljubil in se izmuznil skozi zadnja vrata. Po vasi so nekaj dni govorili samo o Cmagerju, ki se je vrnil iz zapora Nekateri so govorili z njim. drugi so si izmišljevali in po svoje pripovedovali radovednežem, kako je Cmager potenil avstrijske financarje za nos. O tem so klepetali tako dolgo, dokler niso zvedeli za druge novice. Tako so delali že od nekdaj. Največ je seveda vedel cestar Majerič. Nikdar mu ni zmanjkalo besed O Cmagerju je doma pripovedoval ženi, ta sosedam; po vasi so nazadnje celo vedeli povedati, da je Cmager vzel stražniku, ki ga je stražil v zaporu, puško in mu grozil, da ga bo ustrelil, če ga ne bo pustil domov. Ko so nekega jutra našli v jarku mrtvega berača, so vaščani pozabili na Cmageijcve dogodivščine. Pogovarjali so se le o beraču in si izmislili neverjetno storijo. In tako je bilo vedno. Cmager je svojo ropotijo, ki jo je še našel, spravil v Mačkovo kolarnico Kose pohištva je pokril prah Pajki so med njimi nemoteno razpredali svoje niti. V nedeljo popoldne je Cmager odšel k Rojsu Vleklo ga je k sinu. Želel si je da bi spregovoril z njim. Pred gospodarskim poslopjem je v senci pri mizi sedel stari Rojs in po mestno oblečeni ljudje Med njimi je bil tudi Vinko. Cmagerja, ki si je obril brado, niso spoznali takoj, ker so vedeli, da se je nekoč bril le za praznike ali pa vsako drugo nedeljo. Namesto da bi ga bili veseli, mu je Rojs rekel: »Zakaj nisi prišel že prej? V koči bi lahko ostal in meni ne bi bilo treba rediti tvojega otroka.« »Oče, ne govorite tako. Cmagerja sem zelo pogrešal « se je vmešal Vinko Nato se je prijazno obrnil k njemu: »Hvala boeu da si se le vrnil Zanesel sem se nate zdaj mi boš spet pomagal!?« Cmagerju je bilo, da bi vsem skupaj zabrusil v obraz, naj si poiščejo drugega, pa je zadrževal jezo in iztisnil iz sebe: »Ne smem delati po svoji glavi. Če boste kaj potrebovali od mene, boste morali vprašati gospoda Mačka. Dovolj sem trpel in se pokoril za svoje grehe. Ne bi več rad sedel namesto tistih, ki so večji grešniki « Pričakoval je, da ga bodo sprejeli prijazneje. Toda niti z besedo se mu niso zahvalili, kaj še da bi mu ponudili kozarec vina, ki se je iskrilo v trebušasti steklenici na mizi. Tudi Vinku ne bo več pomagal, saj se tudi on ni potegnil zanj na občini, da bi mu priznali invalidnino kot vojnemu invalidu. Stari Rojs si je nadel važen obraz: »Eh, Cmager, zadovoljen bodi, da skrbimo za tvojega sina. Hvaležen mi moraš biti, da sem ga vzel pod svojo streho.« Cmager se je potajil: »Bog vam lonaj, da ste se usmilili mojega Pavleka. Rad bi ga videl. Kje pa je?« Rojs je malomarno rekel: »V hlev poglej, morebiti je pri hlapcih.« Cmagerja je zaskelelo v zdravem očesu, ko se je razgledal po hlevu. Na spodnji postelji je ležal njegov sin Pavlek. Imel je zaprte oči Težko je dihal. V prsih mu je votlo bobnelo. Na čelu so mu blestele znojne kaplje. Cmagerju je bilo, da bi se razjokal. Tako torej skrbijo za njegovega otroka. Stopil je k postelji in položil svojo roko na sinovo čelo, ki je bilo vroče. Tedaj je Pavlek med hropenjem začel premikati zaprte oči in jecljati: »Ata, gospodar me je tako tepel . kramp je bil pretežek.. nisem mogel kopati... on je vzel kol od trsa ... z njim me je tepel... po hrbtu... nogah .. glavi. .« Cmager je zarjul od bolečine. Od tistega dneva dalje, ko je Močnikov Peter padel pred Lojziko na kolena in ji ponujal svoje srce, se je ves spremenil. To je kmalu opazila tudi njegova mati. ženska visoke in sloke postave, posinelega obraza, vročičnih oči in ozka v pasu. Rekla mu je: »Peter, si le postal pameten. Čas je že bil, da si se začel spodobno oblačiti. Kmečki sin si, že zato moraš biti drugačen, kakor so viničarjevi.« Mati ga je tudi prva posvarila, ko je zvedela, da je obračal oči za Lojziko: »Le glej, da se ne boš prenaglil. Dobro premisli, ko si boš izbiral dekle. Lojzika ni zate. Še poštene postelje nimajo pri hiši. Saj so še druga dekleta na svetu. Jesenškove ti ne boš jemal!« Petru ni bilo za materine nasvete. »Mati, rad jo imam. Želim le. da bi me tudi Lojzika imela rada,« je odgovoril. Mati se nikdar ni prepirala z njim. Vtepla mu je strah v kosti, da ji je samo prikimaval. Vedno je držalo te to, kar je rekla ona. Peter ji ni ugovarjal, ker je nekoč slišal, ko je mati govorila z župnikom, da ni lepo od otrok, če ne ubogajo svojih staršev Ker je mati rada zahajala v cerkev, celo med tednom je večkrat šla k obhajilu, doma pa vreščala kakor sraka, in silila Petra, da je moral vsako nedeljo k maši, je pač mislil, da ne sme mimo četrte božje zapovedi. »Nič ne rečem, če ne moreš živeti brez deklet. Dovoli si star. Izberi si takšno, da ne bo prišla naša hiša na slab glas. Lojziko si izbij iz glave. Njene starši so samo naši viničarji, ona pa viničarski hči in nič več.« Obrnila se je in z jezo zatonila dveri. Peter je po pogovoru z materjo hotel pozabiti na Lojziko. Zdelo se mu je. da ima mati prav in da z Lojziko ne bi spadala skupaj. Toda čim bolj si je dopovedoval to, tem boli je mislil nanjo. Že zato, ker je bito mlada in lepa — šentpavelski fantje in celo dekleta so to priznali — ga je še bolj vleklo k njej. Tistikrat je Lojzikin oče čistil sadno drevje njegova žena je nosila gnoj v košari v vinograd. Oče Jesenšek je bil ponosen na svojo hčerko Ugajalo mu je, da ni napačna na oko. Vedel je tudi. da se fantje radi obračajo za njo. Petru je razbijalo v glavi: pozno ponoči se je vrnil z veselice. Mati ga je zjutraj gledala po strani. Večkrat ga ie poklicala. preden je vstal s postelje. V želodcu ga je ščipalo; ni se dotaknil zajtrka Snel je lestev, ki je visela pod streho pri kleti, si jo naprtil na ramena in se s počasnimi koraki približeval sadovnjaku. Za delo mu ni bilo dasi ga ie mati nagnala. naj pomaga čistiti drevie. Čuden okus je imel v ustih, tudi jezik mu je nekoliko otekel, ker je ponoči preveč kadil. Venomer se mu je kolcalo. Jesenšku je dobro delo da je Peter obračal oči po njegovi hčerki. Takega zeta se že ne bi branil. Če bi se vzela, bi tudi on lahko včasih malo pogledal v klet rekel mladima tu in tam besedo da bi ga videli pri hiši se pošteno najedel in se po- stavljal pred ljudmi Večkrat mu je vse to rojilo po glavi.