Tekmovanje občinskih ekip prve pomoči
Št. 25 (1056) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A, A, 18. junija
IT	1970
DOLENJSKI LIST
Najuspešnejši Dolenjec na nedeljskem avtomobilskem rallyju v Velenju je bil Drago Badovinac s fiatom 850 cou-pe (Foto: M. Vesel). Poročilo preberite na 6. strani!
VRATA
OKNA
POLKNA
 r ui-JT	MA
ribnica KREDIT
Wagna in Metlika se bosta pobratili
Metličani pričakujejo 20. ( in 21. junija 40-člansko delegacijo avstrijske občine Wa-gna, s katero bodo podpisali listine o pobratenju. Wagner-jance bodo v s^oboto pričakali že na Jugorju, nato bo ob 11.30 svečan sprejel v sejni sobd občinske skupščine, popoldne pa bodo imeli sejo v hotelu. Naslednji dan bodo goste peljali na jurjevanje Črnomelj, predviden je še ogled muzeja in izlet v naravo. Svečanosti v Metliki se bo udeležila, tudi delegacija italijanske. občine Ronchi, s katero sta obe občini že pobrateni.
Prva žrtev kopanja
12. junija popoldne je v vrtnem bazenu v Dolenjskih Toplicah utonil 23-letni Jože Koštomaj iz Vojnika. Utopljenca je iz bazena izvlekel 14-letni Vinko čmič iz Dolenjskih Toplic. Tedaj je Koštomaj še kazal znake življenja. Krajevna zdravnika sta ga poskusila obuditi z umetnim dihanjem. Ponesrečenca so potem odpeljali y novomeško bolnišnico, kjer pa je umrl.
700.000 S DIN ZA SPRIČEVALO
Korupcija na pohodu?
Primer iz šole je le drobtinica
ZA vogali se veliko govori, koliko je dobil ta ali oni v podjetju, ko je sklenil kupčijo z drugim podjetjem ali zasebnikom. Pravijo tudi, da je podajanje kuvert za razne usluge že vsakdanja stvar. Vsi vedo za primere zaupno in privatno, ko pa koga pri-
na republiškem prvenstvu v Novem mestu je bilo vzorno pripravljeno. Vse ekipe so poleg velike požrtvovalnosti pokazale tudi precejšnjo mero znanja. Ekipa Slovenske Bistrice (na slila) je zasedla 9. mesto (Foto: S- Dokl). Več o tekmovanju na 8. strani!
ZBOR LIKOVNIK SAMORASTNIKOV
27. junija bodo odprli v obeh vežah osnovne šole v Trebnjem doslej naijvečjo razstavo slovenskih likovnih samorastnikov, na kateri bo 26 slikarjev ter kiparjev razstavilo 74 del. Umetniški svet trebanjskega »Tabora slovensRih likovnih samorastnikov«, v katerem so Zoran Kržišnik, Mirko Juteršek, Vladimir Maleković in Aleksander Bassin, je pred tedni izbral izmed 194 poslanih del 50 avtorjev gornje število slik in kipov. Znanim imenom slikarjev-naivcev in nekaterih drugih samoukov, ki smo jih na razstavah že večkrat videli, se bo tokrat pri-
Umetnik Maksim Gaspari je z ženo prišel na otvoritev družilo precej novih avtor-svoje razstave v Dolenjski galeriji v Novem mesili. Raz- jev, s čimer bo pomen raz-stava obsega številna slikarjeva dela: risbe, karikature, stave samo še večji, njen ilustracije in knjige, ki jih je mojster ilustriral. Odprta l obisk pa nam bo nudil raz-bo do 12. julija. (Foto: M. Vesel) Več o tem na 5. strani. \ lična presenečenja.
Trebnje: največja razstava
Tudi za letošnjo trebanjsko razstavo »Slovenski likovni samorastniki 70« je upravni odbor tabora pripravil okusen katalog.
Adžić julija pred sodniki
Novomeško okrožno sodišče bo v kratkem razpisalo glavno obravnavo zoper 22-letnega Jovana Adžiča 1* Beograda. Adžič je obtožen večjega števila vlomnih tatvin, ki jih je naredil lani med začasnim bivanjem v Novem mestu. Pred tedni smo pisali, kako težko so ga odkrili in kako dolgo so ga iskali. Izdala ga je šele gumijasta peta, oziroma so ga odkrili šele na podlagi odtisov in sledov čevljev, v katerih je vlamljal in kradel Novomeščanom denar. V preiskavi je Adžić priznal vsa dejanja, razen enega, ko je 'bila nekemu Novomeščanu na vlomen način ukradena večja vsota denarja. Sodili mu bodo predvidoma juiija.
meš za besedo, se ne more spomniti, od koga je izvedel novico ali pa je celo priprav-
(Nadaljevanje na 3. str.
Kapelnik Ivan Jerin je ob 120-letnici	metliške
godbe prevzel občinsko priznanje OF ter vodil vseh devet pihalnih godb, ki so sodelovale na proslavi v Metliki. Več o tem berite na metliški strani. (F. R. Bačer)
Turki pred vrati Kočevja?
Za 500-letnico Kočevja bodo po vrhovih spet zagoreli kresovi - Mesto naj dobi zastavo!
Prihodnje leto bo mesto Kočevje praznovalo svojo 500-letnico. Pred kratkim izvoljeni novi odbor Turističnega društva je že začel pripravljati dostojno praznovanje tega jubileja. Društvo bo v krat-(Nadaljevanje na 3. strani)
Izredno	naglo se	v svetu	uveljavljajo novi postopki za
spravilo	živinske	krme. Na	kolnski razstavi je bil cel
gozd različnih kovinskih silosov, ki so bili povečini opremljeni s	tako imenovanimi	silofrezami in transportnimi
napravami, ki povsem odpravljajo težaško polnjenje in praznjenje velikih	»posod«.	Zapis z razstave boste našli
na 4. strani!
Se malo, prav malo — če bo šlo vse po sreči, morda še v tem mesecuTdo 4. julija pa zagotovo bo po načrtih inž. Ribiča gradbeno podjetje Zagorje dokončno prenovilo nekdanji Tončkov dom na Lisci, ki ga ni mogoče več prepoznati, odkar je stvari vzela v roke sevniška konfekcija 'Lisca.
•Milijon dinarjev, ki so bili porabljeni za preurejanje te,
i že iz predvojnih časov zelo I priljubljene srednjegorske izletniške postojanke, so omogočili, da bo dom, ki je postal gorski hotel, nudil razvedrilo in prijetno bivanje tudi bolj razvajenim gostom, ki se ne zadovoljijo samo §
(Nadaljevanje na 3. str )
Trebnje: strela udarila v cerkev
Med nedeljsko jutranjo mašo je iznenada udarila Strela v cerkev v Trebnjem. EleKtrično napetost je sicer prestregel strelovod, vendar je bila tako močna, da se je zaradi udarca onesvestila t cerkvi Rajerjeva hči iz Občin pri Trebnjem, ki je slonela ob zidu. Nudili so ji zdravniško pomoč. Na srečo ni dobil« večjih po-ikodb.
OD 18. DO 28. JUNIJA , Okrog 18. in 22. junija ; eno ali dvodnevno raz- h dob je lepega vremena.
V ostalem nestalno s pogostimi padavinami > ali nevihtami, vendar po večini tudi deloma sončno.
Dr. V. M.
Jurjevanje
a proslavi v Banji Loki, kjer so 14. junija odkrili spominsko plosco dvema padlima partizanoma, je domača krajevna organizacija razvila svoj prapor. Praporu je botroval narodni lieroj in polkovnik JLA Andrej Cetinski-Lev, v varstvo pa ga je prevzel domačin Matija Briški (Foto: J. Primc) — Poročilo na 8. strani!
Na
ona
EDINSTVEN V POSAVJU
Hotel pod vrhom Lisce
Za dan borca bodo na Lisci odprli prenovljeni Tončkov dom, ki bo presenetil obiskovalce
v soboto
ob 20.30 kresni večer v nedeljo ob 9.30 jurjevanje ob 15. uri folklorne skupine iz drugih krajev
tedenski
mozaik
V Helsinkih in na Dunaju Se ZDA in ZSSR že dolgo pogajajo o omejevanju strateške raketne oborožitve. Kljub tajnosti pogajanj se je v zadnjih dneh razvedelo, da sta se obe strani načelno sporazumeli, da je to oboroževanje treba omejiti. »Preprost« človek bi pričakoval, da sta se o tem načelno sporazumeli, preden sta se začeli pogajati ... Zaradi stavke tehničnega osebja prav zdaj pred volitvami ne izhajajo največji britanski dnevniki. To je nerodno obema glavnima strankama,, ker ljudje ne morejo brati govorov njunih voditeljev in drugih predvolilnih novic. Morda pa ljudi bolj zanjma svetovno nogometno prvenstvo, je zapisal neki dopisnik...' šest 1 članov •• kanadske separatistične stranke iz Quebecka po izvolitvi ni hotelo priseči zvestobe kraljici Elizabeti II, ki je šc vedno uradno državni poglavar Kanade. Poslanci so izjavili, da bodo prisegli na »ljudstvo Quebeća in njegove demokratične ustanove«. Policija jih je opozorila, da jim ne bo pustila sesti v zakonodajno zbornico, če ne bodo prisegli zvestobe kraljici ... Delegati na simpoziju »populacijska bomba« v Chicagu so po vstopu v dvorano zagledali »človeški števec.« Ta števec kaže, da se vsako minuto rodi na svetu 235 otrok, umre pa 96 oseb, tako da znaša čisti »minutni« prirastek 139. Na uro se jih rodi 8.309, na dan 199.450 in na leto 72,6 milijona, če bo šlo tako naprej, se bo v 30 letih podvojilo sedanje število prebivalcev sveta — 3,5 milijarde... Večina ozemlja Sovjetske zveze je zaprta za tuje turiste. Nedavno pa je začela po Moskvi krožiti okrožnica Inturista, da bo letos v počastitev stoletnice Leninovega rojstva vse ozemlje SZ odprto za turiste. In-turist je naglo sporočil, da je ta okrožnica neslana šala. ... Ko so začeli v Latinski Ameriki ugrabljali tuje diplomate, je kazalo, da se bodo le ti lahko vozili samo še v oklepnih vozilih. Zdaj pa je videti, da jim celo to ne bi pomagalo. In če se bo ta nevarni »šport« nadaljeval, utegne Latinska Amerika postati prva celina brez diplomatov
Vzoren kmet
Delavec s svojimi sredstvi ali le organizator proizvodnje? - Kam uvrstiti kmete, ki so hkrati sezonski delavci oziroma dninarji?
»Bral sem o kmetu, ki se hvali, da mu vsa dela hitro opravijo plačani sezonski delavca, on pa ima na veliki kmetiji še dovolj časa za lov, posedanje v počitniški hišici in počitek drugod. Ali nam tak kmet lahko služi za vzor?«
Tako je vprašal resen mož, ki dobro skrbi ?a svoje posestvo, pravi pa, da da nima dovolj časa za počitek. Vprašanje je zelo šdroko- Težko je Odgovoriti z nekaj besedami ali stavki. Vzlic temu poskusimo.
■ Začnimo pri podjetnosti kmetov. Nobenemu ne smemo zameriti, ce si zna delo urediti tako, da je opravljeno vse ob pravem času, vračuna pa tudi potreben počitek. Tudi kmetje naj ne bi vedno delali od zore do mraka.
TELEGRAMI
LONDON — Splošne parlamentarne volitve v Britaniji - v četrtek 18. junija - bof° kdo bo nadaljnjih pet let vladal v Britaniji. Laburisti, ki še pred letom dni niso imeli nobenega upanja na zmago, so si zdaj zeio opomogli in boj bo zelo vroč.
Rio DE JANEIRO - Za veleposlanikom ZR Nemčije v Gvatemali von Spretijem, ki so 8» davno ugrabili in ubili, je. Pnš®* zdaj na vrsto zahodnonemški veleposlanik v Braziliji v00.,.11?”®' ben. Ugrabitelji so postavili brazilski vladi celo vrsto pogojev, aa bi izpustili veleposlanika.
MOSKVA - Sovjetska partijska in državna delegacija na ?elu * generalnim sekretarjem CK KPSZ Brežnjevom bo v začetku julija letos uradno obiskala Romunijo.
VVASHINGTON - Ameriška zvezna komisija je končala preiskavo o študentskih demonstracijah na univerzi Kent v Ohiu 4. maja, ko so člani nacionalne garde streljali na študente in ubili štiri, ranili pa več študentov. Komisija je ovrgla trditev nacionalne garde, češ da so njeni člani streljali zato, ker so študentje najprej streljali nanje.
BONN — Bulvarski zahodnonemški časopis »Bildzeitung« je objavil tako imenovano »Bahrovo listino«, strogo zaupen dokument, ki vsebuje osnutek sporazuma med ZRN in ZSSR o neuporabi sile v medsebojnih odnosih. Verjetno je opozicija CDU/CSU, ki pozna ta osnutek, sporočila časopisu njegovo vsebino, -la bi spravila v zadrego Brandtovo koalicijsko vlado.
Drugače je treba ocenje-vatd zaposlovanje sezonskih delavcev, ki pomagajo podjetnim kmetom o-pr a vi j ati razna dela- To niso delavci niti kmetje, čeprav jih navadno štejemo med zadnje. So neke vrste tretji sloj, ki ga pri zdravstvenem zavarovanju po sili razmer uvrščamo med kmete. V sedanjem razvoju gospodarstva za njih ni stalne zaposlitve, da bi postali delavci, ki bi bili socialno zavarovani. V prihodnjih letih ali desetletjih pa se bodo gotovo lahko tako zaposlili, da ne bodo več hoteli biti sezonski delavci na voljo kmetom, kadar bi jih potrebovali. O tem se lahko prepričamo že zdaj v sosednjih, gospodarsko razvitejših državah, kjer priman ikuje takih delavcev.
■ Kmet, ki mu opravljajo delo na posestvu sezonski delavci, ne more služiti za vzor v naši družbeni ureditvi. Priznati mu je treba le spretnost, ker zna dobro oceniti trenutne razmere na trgu. Trguje, kadar se mu splača, in od-
OTROC1 IN POLICIJA NA KONJIH — Tile mladi Parižani trepljajo konja novega policijskega oddelka na konjih, ki ima nalogo patruljirati v gozdu pri Fontaine-bleauju. Za otroke, a tudi za številne odrasle sprehajalce v gozdu je to zanimiva in dobrodošla novost. Telefoto: UPI
IZREKI
Boljša je prežganka v miru kot pečenka v prepiru.
Stremeti moramo, da pridemo skupaj, narazen smo že.
Razvoj je pokazal, da smo v Jugoslaviji vsi dinarske rase.
Pot okoli Meseca je bližnjica na poti do človeka.
Ne ravnajmo grdo z rožami, saj rože niso ljudje!
Kadar odhajaš, odidi tako, da se lahko spet vrneš!
HENRIK ZBIL
neha, ko se mu dobiček ne zdi dovolj visok.
■ Kmetijska proizvodnja ni tako preprosta kot navadna trgovina. Načrtovati je treba za veliko daljše obdobje in veliko več tvegati. Zato se je treba zgledovati po tistih kmetih, ki mehanizirajo dela tako, da niso odvisni od sezonskih delavcev. Ni nujno, da bi imel vsak kmet vse potrebne stroje sam. Lahko jih kupi več sosedov skupaj. Ali vsak po enega in si jih iznoso-različne oblike sodelovanja
■ O tem je prav zdaj veliko razprav Upajmo, da bbdo dobri predlogi tu-di bogato obrodili.
JOŽE PETEK
Zakon o označevanju vin
Evropska gospodarska skupnost je skienila, da države,' ki doma nimajo urejene vinske zakonodaje, ne bodo več mogle izvažati na ta trg. Jugoslavija pa izvaža v te države kakih 3500 vagonov vina letno. Zato je gospodarski zbor republiške skupščine prejšnji teden sprejel predlog zakona o označevanju vin, ki je prvi tak zakon v naši državi in bo začel veljati a letošnjo vinsko letino.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M UKREPI ZA UMIRITEV ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV — V Beo gradu je bila prejšnji teden skupna seja predstavnikov zveznega izvršnega sveta, predsedstva stalne konference mest, zvezne skupščine, zvezne konference SZDL, predsedstva ZKJ, Zveze sindikatov in zvezne gospodarske zbornice. Poudarili so potrebo po vsklajenih in enotnih ukrepih vseh družbenopolitičnih činiteljev, da se zaustavi naraščanje zlasti tistih cen, ki najbolj neposredno povečujejo življenjske stroške. Ocenili so med drugim, da morajo občine skrbno spremljati trg z mesom in se izogibati podražitev, razen v izjemnih primerih, zlast’ še, ker se odkupne cene že nagibljejo k zniževanju. Pri kruhu je treba upoštevati samo dejansko povečanje proizvodnih stroškov v pekarnah, kajti moka se ni podražila. Občine naj zagotove popolno nadzorstvo marž in proučijo možnost za predpisovanje marž v absolutnem znesku, kjerkoli je to možno., Stanovanjske najemnine naj bi obdržali na sedanji višini do konca leta. Preučiti je treba možnosti za znižanje davka na promet z gorilnim oljem. Ugotovili pa so, da cene naraščajo predvsem tudi zaradi neustrezne sestave proizvodnje ter obsega investicijske in proračunske potrošnje. Kratkoročni dogovori oziroma ukrepi torej ne morejo zares učinkovito umiriti trga. marveč se je treba pospešeno in odločneje lotiti nekaterih nere-
šenih bistvenih problemov našega ekonomskega sistema in dolgoročnega razvoja, ki so največ prispevali k oddaljevanju od reformne poti.
■ TITO OBISKAL MAKEDONIJO — Predsednik Tito s soprogo Jovanko se je prejšnji teden mudil na štiridnevnem obisku v Makedoniji. Obiskal je štip, Strumico, Stari Dojran, Djevdjelijo in še nekatere druge kraje. V Skopju je predsednik Tito govoril na seji makedonske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je izbrala za pr-
Močnejši nadzor nad cenami
vega častnega člana. Pred odhodom pa se je predsednik Tito sestal s kulturnimi in znanstvenimi delavci Makedonije,
■ PROIZVODNJA IN IZVOZ V MAJU — Jugoslovanska industrijska proizvodnja je bila v maju za 7 odstotkov večja kot v istem lanskem mesecu, v prvih petih letošnjih mesecih pa za 10 odstotkov večja kot v istem lanskem obdobju. Potemtakem je maja proizvodnja naraščala nekoliko počasneje kot aprila (vmes so bili tudi prvomajski prazniki), izvozili pa smo
v maju za 1528 milijonov dinarjev oziroma za 12 odstotkov več kot v lanskem maju, toda za 16 odstotkov manj kot v letošnjem aprilu.
■ MED LETOM NI MOĆ POVEČATI POKOJNIN — V socialno-zdravstvenem zboru republiške skupščine so prejšnji ponedeljek obravnavali predlog poslanca dr. Borisa Šušteršiča, naj bi republiški skupnosti socialnega zavarovanja priporočili, da še med letom valorizira pokojnine oziroma le te vskla-di s cenami. Razprava pa je ugotovila, da zakon tega ne dopušča. Toda tudi v primeru, če bi zakon to omogočal, bi s tem porabili rezervni sklad, zato bi zmanjkalo denarja za valorizacijo pokojnin v začetku prihodnjega leta.
■ UVOZ CEMENTA — Naše cementarne so letos do konca maja povečale proizvodnjo za 7 odstotkov. Kljub temu smo že morali uvoziti letos 348.000 ton cementa, vendar ga Še hudo primanjkuje. Zato je predlog, naj bi v bližnjem času uvozili še 200.000 ton cementa. V Jugoslaviji pač veliko gradimo.
■ NAJSODOBNEJŠA LADJA ZA AMERIKO — V splitski ladjedelnici gradijo za ameriško družbo Tradax tovorno ladjo nosilnosti — 73.000 ton, dolgo 233 m, široko 32 metrov, visoko pa 21 m. Ladja bo med naj hitrejšimi te vrste na svetu (16 vozlov na uro), opremljena pa bo z najsodobnejšimi elektronskimi napravami.
tedenski zunanjepolitični pregled \
Začelo se je z ugrabitvijo bivšega argentinskega predsednika Aramburuja. Ugrabitev sicer ni bila edini vzrok za državni udar in odstop On-ganie, a je bila vsekakor povod. Tako je bila ponovno potrjena stara resnica o »zeleni« celini Južne Amerike, da je še vedno klasično po-prišče generalskih udarov in Argentina med prvimi »generalskimi državami«.
Pred nekaj dnevi je prišlo do hudega spora med predsednikom Onganio in visokimi oficirji v mornarici, prijatelji ugrabljenega Aramburuja. Zdaj se je izvedelo, da so ugrabitelji Aramburuja umorili.) V skrbeh za Aramburuja je mornarica, predvsem na pobudo poveljnika mornarice in voditelja tri-umvirata oziroma junte, admirala Pedra Gnavija, začela preiskavo na lastno pest. Predsednik Ongania ni samo poštami gledal to početje, ampak je v javnem razglasu celo označil preiskavo kot kršitev avtoritete predsednika republike.
V ponedeljek, 8. junija, bi se moral Ongania sestati z admiral. Prej se je že sestal s predstavniki kopenske armade in letalstva. Toda admiral Pedro Gnavi. voditelj junte, v kateri sta še armadni general Lanusse in letalski poveljnik Rey, je poklical predsednika »k sebi, da bi proučila nastali položaj«.
V resnici se je vojaška jun. ta že takrat odločila, da bo »torpedirala« Onganio, ker ji očitno več ne ustreza, čeprav ga je sama z državnim udarom leta 1966 postavila na oblast in odstavila zakonito izvoljenega predsednika Illlo.
Od strmoglavljenega Juana Perona leta 1955 je general Ongania še najdlje vladal — štiri lata, nekaj mesecev dlje kot demokratično izvoljeni predsednik Frondizi. Ongania je imel Spartanske navade in avtoritarno miselnost ter se je trudil, da bi preprečil državne udare in vojaške posege v vladanje, ker bi bilo to naperjeno proti njemu. Vendar mu je to spodletelo, ker se je ves čas vladanja, opiral le na armado in še v njej je moral izigravati posamezne interesne skupine, če je hotel vladati.
PRAGA — Centralni svet Češkoslovaških sindikatov je začel te tretjo čistko v najvišjih organil); da* bi odstranil »desničarske in oportunistične elemente« Predsednik sindikatov Piller je napovedal čistko tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah.
PEKING - Kitajski' premier Cu En Laj je izjavil članom romunske partijsko državne delegacije, ki se Je mudila v Pekingu, da je Kitajska na strani romunskega ljudstva in da bosta oba naroda drug drugega podpirala in si pomagala.
Takoj po prevzemu oblasti 28. junija 1966 je razpustil parlament in politične stranke ter grobo nastopil proti stavkajočim delavcem in proti študentom, ki so demonstrirali. Vendar je znal tako spretno razglašati napredna gesla in v malem popuščati, da ga celo politični nasprotniki niso mogli napadati kot tirana, ki hlepi po oblasti. Ongania je trdo vzel v roke vajeti gospodarstva in neko-
liko saniral finančni položaj Argentine. Ceno za to pa so
plačali revni sloji v državi.
Zdaj se argentinska vojaška junta ozira po novem predsedniku. Slišati je celo govorice, da je spet pripravljena poskusiti z »demokracijo«, to je z volitvami. Toda nihče v Latinski Ameriki in še posebej v Argentini si ne dela praznih upov: generali ostanejo slej ko prej gospodarji v deželi. Včasih jim prija, da stojijo nekoliko bolj v ozadju. Toda kadar je treba, stopijo v ospredje in diktirajo politiki svoja pravila igre.
Bilanca šestdnevnih spopa. dov med palestinskimi komandosi in enotami jordanske armade v glavnem mestu Amanu je zelo krvava. Po nekaterih poročilih — poročanje je pomankljivo, ker so zveze med Amanom in zunanjim svetom še vedno zelo slabe — je padlo v bojih sto oseb, najmanj 400 pa je bilo ranjenih.
Poročajo tudi, da so ulice v Amanu še vedno prazne, da primanjkuje elektrike, hrane in vode, da mnogi ranjenci umirajo zaradi pomanjkanja krvne plazme in da je v državi zelo negotov položaj.
Nihče ne ve natanko, kako so se začeli boji in kdo je prvi začel. Znano je, da so jordanske enote celo s topovi obstreljevale grič Husein, kjer so poveljstva palestinskih komandosov. Baje je bil v smrtni nevarnosti celo jordanski kralj Husein, ki je moral zdaj na pritisk Palestincev odsloviti poveljnika jordanske armade in poveljnika tankovske divizije, čeprav sta njegova sorodnika. Husein se .je dolgo upiral temu, a je moral naposled popustiti. To gotovo ne bo všeč tistim, ki vidijo v Palestincih nevarnost za obstoj Jordanije. Zato čakajo to hudo preisku-šeno deželo novi in morda še liujšl nemiri.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Hotel pod vrhom Lisce
(Nadaljevanje s 1. str.)
skodelico priljubljenega planinskega čaja.
Rekord v maju
j Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED v Kočevju je maja-letos zabeležilo rekordno število nočitev, in sicer kar 844, od tega 123 tujih in 721 domačih gostov. Pri pregledu statistike za zadnja štiri leta se je pokazalo, da v maju nikoli niso zabeležili preko 700 nočitev, povprečje pa je okoli 650 (lani v maju le 623) ali skoraj za 200 manjše od letošnjega.
V prvih štirih mesecih so v hotelu imeli 275 nočitev manj kot v istem obdobju lani. Ugodni maj pa je rezultat petih mesecev popravil tako, da je zdaj »primanjkljaj« v primerjavi z istim obdobjem lani le še 54 nočitev.
HOTEL PUGLED bo X treh dneh odprl tudi novo gostilno in vinotoč v Stari cerkvi. Prostore mu je dala v najem krajevna skupnost.
Turki pred vrati
(Nadaljevanje s 1. strani) kem predlagalo člane v odbor, ki bo organiziral in vodil prireditve v tem jubilejnem letu.
Na nedavni prvi seji je novi odbor predlagal, da bi ob tej priložnosti spet zagoreli od Kolpe do Turjaka kresovi, ki so pred stoiebji opozarjali na prihod Turkov v naše kraje. Ni pa tudi izključeno, da se ob tej priložnosti ne bodo pojavili na konjih »pravi« Turki, opasani s krivimi sabljami, ki bodo »napadli« mesto.
Turistično društvo bo predlagalo občinski skupščini, naj v svojem statutu uzakoni mestno zastavo. Kočevje v vsej svoji 500-letnI zgodovini doslej še ni imelo ziastave.
J. P.
Cez 60 ležišč v sobah z eno ali dvema posteljama bo na voljo v dozidanih depandansah, glavno poslopje pa bo imelo prostore za obiskovalce (za skupaj sto sedežev); posebnost bosta finska savna in krokarski »štibeljc«, v neposredni bližini bo balinišče, rusko kegljišče, kasneje bodo uredili še igrišče za odbojko, minigolf in še kaj.
Hotel bo seveda odprt za vse obiskovalce, pa tudi cene ne bodo, vsaj tako zatrjujejo, prehude za manj debele denarnice. S pomočjo kratkovalovne oddajne postaje bo dom povezan z matičnim podjetjem v Sevnici in prek njega z vsemi drugimi večjimi kraji.	M.	L.
NOVO V ZADNJIH DNEH
Del prenovljenega Tončkovega doma na lisci. (Foto: Legan)
VSI ALI SAMO NEKATERI?
Bazena v šmarjeških Toplicah letos do sezone ne bo in tudi v sezoni ga še ne bodo gradili. Zaradi slabega vremena so načrti šolskega centra za gostinstvo padli v vodo in gradnjo so morali odložiti. Tako se bodo morali turisti kopati v majhnem, lesenem bazenu. V zdravilišču so namreč sodili, da je pametneje, da počakajo do konca sezone — šele takrat bodo začeli graditi nov, večji bazen. Če bi se za gradnjo odločili že
Za medobčinsko sodelovanje
Bo dolenjski skupščinski svet zaživel še pred poletjem?
če ne bodo prevladaie bo- pa skoraj ni slišati. Zato je propadla, če bodo dolenjske
jazni nekaterih občin, ki se bojijo sodelovati v medobčinskem svetu, češ da bi utegnila ena občina prevladati drugo, in če bodo. vse občine sodelovale v bodočem svetu z odprtimi kartami v rokah, potem lahko pričaku-
zdai bi za dlje časa onemo .	,	,	,	.	,
gočiii kopanje v termalni vo- 1"» »*> n*"**
škoda, da je dolenjska akcija o planiranju ostala na pol poti: nič udnega ni potem, če so načrt za obkolpsko območje naredili hrvaški planerji.
Trebanjska občina je bila pobudnik sveta že pred dvema letoma, a je njena zamisel
občine dovolj močne in če bodo uvedele koristi, ki jih tako sodelovanje lahko prinese, tedaj smo zdaj na najboljši poti, da dobimo skupščinski svet. Vsekakor ne gre pustiti, da čas zrahlja vezi, ki so že utrjene.
J. SPLICHAL
di na prostem.
nem dogovarjanju na Dolenjskem. Trije občinski pred-Medtem ko se v dolenj- sedniki: Franci Kuhar iz Noskih zdraviliščih že zdaj uba- vega mesta, Ciril Pevec iz dajo s težavami, ko bodo ob Trebnjega in Ivan Zele iz lepem vremenu bazeni pre- Metlike so bili mnenja, da je majhni, da bi lahko spre- usklajevanje medobčinskega jeli množico kopalcev, ima- sodelovanja nujno potrebno, jo ob rekah drugačne skrbi: nujnost pa postaja pravza-
Korupcija na pohodu?
(Nadaljevanje s 1. str.)
slabo vreme je bilo krivo, da je zlasti Krka tako mrzla, da na kopanje pravzaprav še ne gre misliti.
Turiste je treba zadržati!
Na Dolenjskem je sredi sezone toliko turistov, da so največ ji turistični objekti premajhni, da bi lahko s-prej&i vse goste. V Dolenjskih Toplicah na primer pravijo, da bi lahko sprejeli poleti vsaj še za en hotel turistov. Običajno' sodelovanje med dolenjskimi gostinskimi organizacijami poleti prav nič ne koristi: po dogovoru namreč hoteli ob avtomobilski cesti pošiljajo goste drug drugemu, kadar imajo vsa ležišča za' sedena. Poleti pa jih nimajo kam poslati, ker so vsi hoteli običajno zasedeni.
Zato si prizadevajo, da bi gradili nove hotele. Novi turistični objekti pa bi bili rentabilni samo v tem primeru, če bi dolenjsko gostinstvo znalo turiste zadržati.
Poprečna doba bivanja v dolenjskih hotelih je namreč precej manjša kot
ob morju ali v razvitejših turističnih krajih. Nikjer ni zapisano in tudi nihče ne pričakuje, da bi dolenjski turizem kar na hitro dosdgel slovensko ali jugoslovansko poprečje. Boriti pa se bo treba, da tu. rižem na Dolenjskem ne bo odvisen samo od prehodnih gostov. Turisti bo. da svoje odločitve spremenili šele takrat, kadar bo pri nas zanje bolj poskrbljeno. Samo udobna postelja in dobra hrana sta premalo. Treba bo več različnih prireditev, približati bo treba kulturne in zgodovinske spomenike in znamenitosti, poskrbeti bo treba, da se gostje v dolenjskih gostinskih in turističnih krajih ne bodo dolgočasili. Razvoj turizma in njegov hitrejši napredek je v precejšnji meri odvisen prav od sposobnosti gostinskih in turističnih delavcev.
JOŽE SPLICHAL
prav iz dneva v dan, še posebej, ker je pred nami tudi srednjeročni razvojni program.
Zaenkrat je zanesljivo, da bodo sodelovale v dolenjskem
Res je že naslednji dan nadebudnega dečka izpisaia.
To je konkreten primer, verjetno pa le drobtinica proti kurupciji, o kateri se go-
ljen izjaviti, da. se mu je sanjalo.
Nd še dolgo tega, kar je pri nas na uredništvu miajši vori nasploh, tovariš ponudil 100 starih ti-	če bi take pojave	mimo
sočakov, da ne bi objavili gledali kot navado, ki je Is sodnega sporočila o njegovem	n&ni na kmete zašla	iz ve-
skupščinskem svetu štiri ob- ^aSf’od^OToIftnih ^lS-	S
x;ne- ohp	belokraniski	novo-'	P°vanJa . novoietmft s11^	spričevala prodajali v	trafl-
0be	belokraa1ski'	novo	benih daril do lepih napit-	& Podjetja bi posle	lahko
nin pa so že tako naša »socialistična« praksa.
čine: obe belokranjski, novo meška in trebanjska. Krška in kočevska občina prav tako nikoli nista odrekali sodelovanja. Občinske skupščine bodo ustanoviteljice, vsaka občina na bo imela v svetu no tri člane. Statut bodočega dolenjskega skupščinskega sveta že pripravljajo, svet pa naj bi zaživel, če bo le mogoče, že pred poletnim premorom.
Ivan Žele je sodil, da je za tako sodelovanje že skrajni čas, saj nekatere pokrajine v slovenski skupšini zeio enotno nastopajo, Dolenjcev
Razstava plemenske živine v Brežicah
V nedeljo, 21. junija ob deveti uri, bodo na sejmišču v Brežicah odprli razstavo plemenske živine, kmetijskih strojev, zaščitnih sredstev in semen, kaktej ter rezanega cvetja. Razstavni prostori bodo na sejmišču in v dijaškem domu pri Savskem mostu. Razstava je združena s pokušnjo bizeljskih vin iz kleti Kmetijske zadruge na Bizeljskem.
Ker se o korupciji precej razpravlja, ljudje pa v tej zadevi vse manj občutijo moralne pregrehe, se v podkupovanje skuščajo celo preprosti občani. Seveda taki, ki imajo denar. Tako se je zgodilo, da so skušali podkupiti tudi učitelje na metliški šoli.
Prišia je petična stara mama nekega učenca iz Žužemberka in pri posameznih učiteljih najprej prosila, naj dečka spustijo v višji razred, ker ima starše v Nemčiji. Ko so ji razložili, da fant o učni snovi nima pojma in bi bilo zanj najbolje razred ponavljati, je rekla:
— Denar ni vprašanje. Nudim vam 700.000 (starih) na roke.
Učitelji so staro mamo ostro zavrnili: — V Metliki se spričevala ne dajo kupiti! Ona pa jezno:
— če je tako, ga izpišem. Doma ali v Zagrebu bo fant izdelal. Sem prepričana...
sklepala v barih, kdor pa bi rad dobil službo, bi objavil ogias v časopisu: »Dam 10 odstotkov od zaslužka za 5 let tistemu, kdor mi preskrbi zaposlitev.«
RIA BAČER
Ladja BREŽICE na slov. obali
V torek popoldne je bila na ladji »BREZICE« ki jo je Splošna plovba pred kratkim kupila v Holandiji, prisrčna slovesnost. Ladjo, ki je to. krat prvič priplula v svoje domače pristanišče, so v Piranu pozdravili predstavniki občin Brežice in Piran. Predsednik brežiške občinske skupščine Vinko Junkas je obdaroval posadko ladje z veliko sliko Brežic, delom aka. demskega slikarja Mira Kuglerja. Brežiški šolarji so čer pa se je ladja »BREZICE« sadki prisrčen nastop, že zve* opodlne priredili ladijski po-znova podala na pot proti obalam Zahodne Afrike.
Črnogorski poslanci v Novem mestu
Na povabilo slovenskega kluba poslancev se fca teden mudi v Sloveniji delegacija kluba poslancev črnogorske skupščine. Zraven Maribora in Murske Sobote so v sredo obiskali tudi Novq mesto. Pod vodstvom Miče Stijoviča, predsednika republiškega zbora črnogorske skupščine, so si dopoldne ogledali tovarno zdravil KRKA m Industrijo motornih vozil, popoldne pa so odšli na partizanski Rog, na Bazo 20. Pred tem so se pogovarjali še s predsednikom novomeške skupščine Francijem Kuharjem.
Sejmišča
Novomeški sejem
V ponedeljek, 15. junija, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 627 pujskov, prodali pa so jih 421. čeprav je bil isti dan sejem tudi v Šentjerneju, je bilo preoej kupcev. Cene so zadnja dva tedna nekoliko upadle. Tokrat so prodajali pujske po 180 ki 520 din.
Brežice: skoro vsi prašički prodani
V soboto, 13. junija, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 570 pujskov, prodali pa so jih 474. Kupcev je bilo veliko, plačevali pa so manjše prašičke po 11 do 13 din kilogram, večje pa po 7.20 do 7.70 din kilogram.
Kmetijski nasveti
Trgovsko podjetje
gradbeni material stavbno pohištvo obložne ploščice obloge za tla gospodinjske stroje in pripomočke tehnično blago elektromaterial
Novo mesto
obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni
BRŠLIN
nasproti železniške postaje
tehnično blago
Strojne skupnosti
■ Kmetijski stroji so dragi in malo izkoriščeni. Četudi bi imel kmet denar za nakup kombajna ali podobnega večjega stroja, misleč da ga bo uporabljal za svojo kmetijo, bi ga morali odvračati od te namere. Njegov težko prisluženi denar bi bil kaj slabo naložen. Za naše razmere, ko prevladujejo majhne in srednje kmetije, je skupinska naba strojev edini način za smotrno uporabo kmetijske mehanizacije, poudarjajo vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Sicer pa kmetje sami vedo, kako je mogoče stroje boje izkoristiti. Znani so primeri skupne uporabe žitne mlatilnice ali sadne škropilnice. Tudi pri nas se že veča število primerov, ko si prebivalca ene vasi ali skupina vaščanov kupi stroj, ki ga vsi uporabljajo, stroške pa obračunajo sorazmerno s tem, koliko časa je delal pri posamezniku. Velika škoda je le, da se strojne skupnosti hitreje ne množijo in da nimajo pri nas posebne družbene pomoči.
V sosednjih deželah, predvsem v Avstriji, kjer imajo podobne kmetijske razmere, je zaživelo na tisoče strojnih skupnosti, ki so pri nakupih strojev deležne precejšnjih ugodnosti glede posojil in obresti. Zvezna vlada plača večji del stroškov za vzdrževanje svetovalcev kmetijskih strokovnjakov.
Pri nekaterih strojnih skupnostih na Gorenjskem se lahko vsakdo prepriča, kako koristne so tudi za naše kmete. Ljudje, ki so voljni sodelovati, ki imajo medsebojno razumevanje in zaupanje, so podrli veljavnost starega reka, da v »Španoviji še pes crkne«. K sodelovanju jih je prisilila nuja in korist, ki jo imajo od tega.
| Izkazalo se je, da je najbolje, če pri nakupu posameznega večjega stroja sodeluje vsak kmetovalec s svojim sorazmernim deležem, ki ga ugotovijo po površini orne zemlje. Posameznemu stroju je treba določiti oskrbnika, ki ga bo vzdrževa in razporejal delo s njim tako/ da bodo vsi solastniki lahko prišli pravočasno na vrsto.	Inž. M. LEGAN
Pod pritiskom velikih težav, ki nam jih povzroča zaostalo in dolgo časa zapostavljeno kmetijstvo, se marsikdaj preradi zazibljemo v varljivem prepričanju, da je zahodnoevropski način pomoči kmetijstvu zveličaven zgled tudi za našo deželo, ki ima mnogo manjše možnosti, da bi sledila tej poti. Naš sodelavec si je s skupino predavateljev slovenskih kmetijskih šol zadnje dni maja ogledal tradicionalno kmetijsko razstavo v Kolnu, največjo v Zvezni republiki Nemčiji, ter pripravil zapis, iz katerega bo marsikdo presenečeno ugotovil, kako hude težave pretresajo zahodnoevropsko kmetijstvo, ki je umetno vzdrževano in v več primerih neusposobljeno za svetovno konkurenco.
še strokovnjak se težko znajde v poplavi različnih strojev in delovnih priprav, ki jih industrija ponuja na vse mogoče načine. Na sliki: skupina predavateljev kmetijske šole Rakičan pred razstavnim paviljonom tvrdke Alfa Laval, ki je razstavila molzne naprave za različno velike kmetijske obrate.
NEKAJ VTISOV Z OBISKA NA LETOŠNJI KMETIJSKI RAZSTAVI V KOLNU
Milijarde same še ne naredijo vsega
Zahodna Nemčija ima grenke izkušnje, da denar še ni vse — Kljub milijardam pomoči v kmetijstvu niso rešili bistvenih problemov — Kmetijstvu je treba pomagati, toda ne tako, da ostaja pri starem
»Sod brez dna« so začeli zahodni Nemci sami imenovati svoj način pomoči kmetijstvu. Letos bodo podpore kmetijstvu, ki jih zberejo nemški davkoplačevalci, znašale že 4,9 milijarde nemških mark, kar je dve milijardi več kot lani. Nove subvencije (podpore) bodo pripomogle do novih presežkov kmetijskih pridelkov, ti pa bodo terjali novo državno pomoč. Začaran krog brez konca.
Ko je pred dobrim desetletjem šest dežel zahodne Evrope ustanavljalo Evropsko gospodarsko skupnost, so usta. novitelji zastavili nekaj osnovnih namenov za kmetijstvo: zagotoviti kmetom primeren dohodek, ob tem pa zavarovati drugo prebivalstvo pred podražitvijo kmetijskih pridelkov, povečati delovno storilnost v kmetijstvu in povečati trgovinsko menjavo.
Zdaj, ko je kmetijstvo teh dežel zašlo v velike težave, ki jih 'je povzročila pretirana in enostranska zaščita, kateri so botrovali tudi politični razlogi, se ministri stalno sestajajo, sejejo, sprejemajo odločitve, valijo krivdo drug na drugega, resnice pa ne morejo več spremeniti. V deželah Evropske gospodarske skupnosti je pšenica še enkrat dražja kot na svetovnem trgu, maslo pa celo štirikrat dražje. V zvezni republiki Nemčiji kljub temu samo ena petina kmetov zasluži toliko, kot znaša povprečna delavčeva plača, kmetijski dolgovi pa so tolikšni, kot znaša vrednost celotne kmetijske proizvodnje vse dežele. Cene kmetijskih pridelkov so narasle, trgovina pa se zaradi visokih zaščitnih zidov ne more nagleje razvijati.
Drugačne pridige o kmetijstvu
Teh nekaj ugotovitev je dobro, da ima obiskovalec kolnskega sejma v mislih, ko se sprehodi po desetine hektarjev velikem razstavišču. Notranje kmetijske težave, ki Jih bolj črnogledi opazovalci imenujejo celo »zeleni bankrot«, se po svoje kažejo tudi na razstavljenih kmetijskih strojnih in drugih delovnih pripravah, ki na tem razstavišču zavzemaj« daleč največ pro-*■ stom.
Sicco Mansholt, podpredsednik najvišjega telesa, ki vodi Evropsko gospo, dansko skupnost, nizozemski strokovnjak, ki je največji nasprotnik dosedanje kmetijske politike v deželah zahodne Evrope, je malo pred otvoritvijo kolnskega sejma ponovno pojasnjeval možem tiska, kakšna so osnovna nače-
la, ki jih je treba uveljaviti, da bo odpravljena sedanja kriza.
»Prelomiti moramo čimprej, ne čakati, kaj bo prinesel čas. Nesmiselno je za vsako ceno podpirati majhne kmetijske obrate. Ljudem je treba jasno povedati, da v kmetijstvu nimajo mož. nosti. Pomagati jim je treba, da se bodo preusmerili v nekmetijske poklice, zakaj preveč ljudi v kmetijstvu terja preveliko intenzivnost,, ta pa je predraga. Zmanjšati je treba kmetijske površine, izločiti tiste slabše, ki ne dajejo dovolj donosa in ki povzročajo velike stroške.«
Tako govori mož, ki je razdvojil tudi kmetijske strokovnjake, ki govori o proizvodnem sodelovanju, o skupnostih kmetov, torej o stvareh, značilnih za socialistično preobrazbo kmetijstva. Zaradi takih načel so' ga že imenovali »kolhoznik«, čeravno njegove zamisli slonijo na zasebni lastnini zemlje.
Najvažnejše: zmanjšati stroške
Kot rečeno, kmetijski sistem v Kolnu je že bil odsev vrenja v kmetijstvu zahodne Evrope. Večina razstavljenih strojev in drugih kmetijskih naprav je bila podrejena eni sami zahtevi — čim bolj zmanjšati proizvodne stroške, kar bo povečalo tekmovalno sposobnost ev. ropskega kmetijstva. Pomembna značilnost je bila, da je drobna kmetijska mehanizacija, ki jo pri nas še toliko hvalimo in poveličujemo že v veliki meri odstopila mesto večjim kmetijskim strojem, ki se odlikujejo z veliko delovno storilnostjo in ki vse bolj zmanjšujejo porabo človeške delovne sile.
Težki stroji za poljedelstvo, s katerimi se je posebno mbčno predstavila tvrdka Claas, so bili okrašeni z velikimi napisi, ki dopovedujejo obiskovalcem, da daje dobre ekonomske rezultate samo težja mehanizacija, ki jo več lastnikov zemlje uporablja v sodelovanju. »Skupaj smo močnejši!« »Sam ali trdno v kooperaciji?«
Torej parole značilne za socialistično pot razvoja kmetijstva.
V	Zahodni Nemčiji računajo, da kmetija, usmerjena v poljedelstvo to živinorejo, ne more biti toliko donosna, da bi se na njej v prihodnje izplačalo kmetovati, če nima vsaj 40 hektarjev kmetijske zemlje. Računajo tudi, da bo v prihodnje donosen le hl®Vi ki ima vsaj 50—60 glav goveje živine, ker tolikšno število govedi že prenese stro-
Podjetje za izdelavo in montažo kemijske opreme in instalacij
KEMOOPREMA TREBNJE
razpisuje
ŠTIPENDIJE
za šolanje na poklicni šoli za
15 štipendistov za poklic konstrukcijskih ključavničarjev
1	štipendista za poklic rezkalca
Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo.
Kandidati naj pošljejo prijavo najkasneje do 30. 6. 1970 na naslov:
KEMOOPREMA TREBNJE — splošni sektor, Trebnje
ške, ki so potrebni da je hlev sodobno opremljen. Kje so tu naše umetno do-iočene meje 10 hektarjev obdelovalnih zemljišč?
Da se malo potolažimo: tudi Nemci nimajo takih posestev. Več kot devet desetin kmetij je manjših, zemljišče je predvsem v nekaterih pokrajinah, na
primer v pokrajini Baden Wiirttemberg, še skoraj prav tako razdrobljeno kot pri nas. Da prav ta razdrobljenost in majhnost povzročata velike stroške proizvodnje in hud glavobol vsem tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Elektronski računalniki , za kmetije
Naslednja značilnost razstavljenih predmetov je izredna racionalnost. Tako rekoč na vsakem koraku je čutiti prizadevanje, da se dosedanji dosežki še izboljšajo. Vse to s poglavitnim namenom, da se čim bolj zmanjšajo proizvodni stroški.
Novi postopki pri spravilu živinske krme so usmerjeni zlasti v siliranje. Posebno hvalijo kovinske silose, ki imajo povsem mehanizirano polnjenje in praznjenje. Na razstavi so prikazali več načinov montažne gradnje silosov, poseben način kisanja krme s pomočjo prešanja in pokrivanja s plastičnimi ponjavami. Prikazani so bili izpopolnjeni načini strojne molže in predelave mleka, strojno »kidanje« gnoja, izpolnjene priprave za manipulacijo z gnojevko, kar je posebnega pomena za alpske dežele.
Na kainski razstavi so prikazali u-porabo novih materialov za kmetijske stavbe, med katerimi dobiva vse pomembnejše mesto aluminij. Posebno pozornost so zbudile različne pobiralne prikolice, ki omogočajo krmljenje živine v hlevu, ne da bi bilo enkrat samkrat treba prijeti za vile ali grablje.
Na razstavi je bila še vrsta drugih stvari, ki si jih je bilo vredno ogledati: od izpopolnjenih traktorjev in avtomat, skih klavnic za piščance do elektronskih računalnikov, narejenih nalašč za potrebe kmetijskih obratov, katerih namen je s pomočjo matematičnih metod določiti tako proizvodnjo, ki bo dajala največji dohodek.
Prav dohodek pa je končni cilj in najvažnejše gonilo, zakaj kmetijstvo ni več vaška idila, marveč gospodarska dejavnost, izpostavljena neusmiljenim zakonom ekonomike. ^
Inž MARJAN' LEGAN lil
PTT PODJETJE LJUBLJANA DELOVNA ENOTA LJUBLJANA 1
sprejme
NA DELO
1. 5 DELAVCEV za delo na pošti v Ljubljani
2. 9 DELAVCEV za pismonoše v Ljubljani
/	3. 2 DELAVCA za pismonoša pri pošti Medvode
4. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Kamnik
5. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Domžale
6. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Cerknica
7. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Rakek
8. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Kočevje
9. 1 DELAVCA .za pismonošo pri pošti Logatec
10. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Litija
11. 1 DELAVCA za pismonošo pri pošti Grosuplje
Kandidati za ta delovna mesta morajo imeti: pod točko 1.:
a) dovršeno osemletko
b) starost najmanj 18 let
od točke 2. do 11.:
a) najmanj dovršenih 6 razredov osnovne šole
b) odslužen vojaški rok
Poskusno delo traja 3 mesece.
Samsko stanovanje v Ljubljani je zagotovljeno.
Pismene ponudbe dostavite Delovni enoti Ljubljana 1, Ljubljana, Čopova 11.
AVTO CELJE
Ljubljanska cesta 11, telefon 21-80
vam dobavi takoj:
VARTBURG STANDARD	din	23.582
VARTBURG DE	LUX	din	24.875
VARTBURG S POMIČNO
STREHO	din	25.462
ŠKODA 100 Š	din	21.200
Za navedena vozila nudimo potrošniški kredit.
NSU PRETIŠ 1200 C — za devize
Dobava takoj!
N Sl) PRETIŠ 1000 C — za devize Dobava 10—20 dni
NSU PRETIŠ 1200 C — za dinarska sredstva NSU PRETIŠ 1000 C — za dinarska sredstva
Dobavni rok 40—60 dni.
USA $ 1954.10
USA $ 1769.40
din 26.934 din 24.400
Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil: AUDI, RENAULT, ALFA ROMEO in TAM.
Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog 16, za vozila FIAT, RENAULT in NSU PRETIŠ pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti.
kultura
in
izobra-
ževanje
Svet hudomušnosti
Gasparijeva razstava v Dolenjski galeriji
Jutri ustanovitev
Predsednik iniciativnega odbora Lojze Kastelic je sklical za jutri, 19. junija, ob 9. uri v novomeškem Domu kulture ustanovno skupščino medobčinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Skupščino bo sestavljalo 20 delegatov, po 5 kulturno-prosvetnih delavcev iz vsake občine. Po poročilu predsednika inciativnega odbora bo Janez Gartnar iz Trebnjega govoril o vprašanjih kulturne dejavnosti, nakar bodo izvolili odbor med-občinsKega sveta.
Baletna predstava -presenečenje
Upamo, da prvi nastop gojenk baletne šole pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki je bil 9. junija zvečer, ne bo tudi zadnji! v sedmih mesecih, kolikor je trajala tudi baletna šola, ki jo je vodila plesalka, baletna vzgojiteljica in koreografinja Milica Buh, so gojenke od osnovnih baletnih korakov napredovale do solističnih točk- Predstava je biia prijetno presenečenje za novomeško občinstvo, hkrati pa dokaz uspešnosti šole. V Prvem delu prireditve so gojenke v skupinskih nastopih prikazale osnove baletnega plesa, v drugem pa zahtevnejše solistične točke.
Slikar energije
V okviru XV. prireditev/ ^Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici razstavlja svoja dela v "Lamutovem
likovnem salonu zagrebški
akademski slikar Edo Mur-tie. Ob navzočnosti slikarja, številnih uglednih osebnosti (kipar Vladimir Stoviček, pesnik Edvard Koobek itd.) in drugih ljubiteljev likovne umetnosti je 12. junija zvečer odprl razstavo pokrovitelj dr Jože Križnič, direktor zdravilišča v Dobrni
O slikarju Murtiču in njegovem delu je na otvoritvi govoril zagrebški umetnostni 'kritik Vlado Malekovič. Poudaril je, da je Murtic slikar življenjske volje, tvorec pejsa-ža, polnega optimizma. Prav tak se Murtic kaže v razstavljenih delih, čeprav o kakšnem realizmu pri njem ne moremo govoriti. 2e velika platna pa gledalca prepričajo, da je Murtič predvsem slikar energije. Razstava bo odprta do konca junija.
12. junija ob 18. uri je bila v Dolenjski galeriji v Novem mestu otvoritev razstave del akademskega slikarja Maksima Gasparija. Zbralo se je več kot sto gostov, prišel pa je tudi umetnik z ženo.
Po uvodnih besedah univerzitetnega profesorja in umetnostnega zgodovinarja dr. Staneta Mikuža je prisotnim spregovoril tudi slikar fn otvoril doslej na Dolenjskem najobsežnejšo razstavo svojih del. Dolenjski oktet pa je zapel pet pesmi.
V zgornji dvorani galerije je razstavljenih 81 umetnikovih olj in temper, v spodnji pa 16 ilustracij k Belokranjskim pravljicam in pri-
povedkam, okrog 100 razglednic, 6 diplom o častnem članstvu in občanstvu, 21 karikatur, 50 ilustracij k Jurčičevemu Desetemu bratu, 25 ilustracij k drugim knjigam ter knjige, ki jih je umetnik opremil.
Razstava bo odprta mesec dni.
VABLJENI!
Slikarska razstava MAKSIMA GASPARIJA v Dolenjski galeriji je odprta vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Ob nedeljah popoldne zaprto.
Cvetje na grobu Marjana Kozine
Šolski pevski zbori iz novomeške in trebanjske občine so lepo počastili Kozinov spomin
Ob obletnici smrti akade- iz Velikega Gabra, mladinski
mika in skladatelja Marjana Kozine so 14. junija dopoldne nastopili v novomeškem Domu kulture otroški ih mladinski pevski zbori iz osnovnih šol novomeške ter trebanjske občine. Ob koncu so obiskovalci videli tudi dve baletni točki, kj so ju pripravile učenke iz baletne šole po a vodst vom korepetitor-ke Milice Buh. Po prireditvi — udeležili so se je tudi Ko-zinova vdova in drugi sorodniki, so učenke odnesle na grob Marjana Kozine v Ločno šopek svežega cvetja.
Srečanje pevskih zborov je odprl predsednik občinskega sveta Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij, v Novem mestu Roman Celesnik. Nato je sledila beseda o življenju in delu akademika in skladatelja Marjana Kozine. Nastopili so: pionirski in mladinski pevski zbor	osnovne šole
Katja Rupena iz Novega mesta,	šolski	pevski zibor
iz Stopič, zbor osnovni šole
Razstava o ženskem šolstvu v Sloveniji
Pod pokroviteljstvom članice sveta federacije Lidije šentjurc so v šolskem muze. ju na Poljanski cesti v Ljubljani odprli zanimivo razsta. v0 o ženskem šolstvu in delovanju učiteljic na Slovenskem. O pomenu razstave ki jo je strokovno pripravila ku-stodinja prof. Tatjana Hojan, je na otvoritvi govoril ravnatelj muzeja France Ostanek. Razstava bo odprta do jeseni, da si j0 bo lahko ogledalo čim več prosvetnih delavcev, dijakov in drugih obiskoval, cev.
Mali kulturni barometer
■ PONOVITEV »DOMNA« — Kul-tumo-prosvetno društvo v Prečni je 14. Juniju na svojem odru ponovilo ljudsko igro »Domen« po istoimenski Jurčičevi povesti. Pred-tem so igralci iz Prečne gostovali že v več krajih po novomeški občini. Igro Je zrežiral Rudi Skof iz Novega mesta,
■ SRKliKNl JUBILEJ — Pevski zbor kulturno-prosvetnega društva Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta bo 23. junija proslavil 25-letnico usfanovitve. V Domu kulture bo zvečer slavnostni koncert, na njem pa bodo zboru in njegovim najzvestejšim članom podelili priznanja: zboru Gallusovo plaketo, pevcem pa zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo gradbeno podjetje PIO NIR.
■ LICENCI RAZSTAVLJAJO —
V ponedeljek zvečer so v krški galeriji odprli razstavo likovnih izdelkov učencev osnovnih šol iz Krškega m Leskovca. Razstavljenih je 36 najrazličnejših Izdelkov, ki so jih naredili učenci pri likovnem pouku: grafike, akvareli in tempere ter druge tehnike (krpice, svinčnik, trganke, vitraže, tuš, olje na steklo, reliefi v mavcu). Ob otvoritvi je pel mladinski
pevski zbor osnovne šole Krško. Razstava bo odprta do 21. junija.
■ PIONIRSKI FOLKLORNI FESTIVAL — Prvega slovenskega pionirskega folklornega festivala, ki je bil ob koncu minulega tedna v Murski Soboti, sta se udeležili tudi folklorni skupini iz Metlike in Dragatuša.
■ 19 GALLUSOVIH ZNAČK -19 članom metliške godbe, ki je v nedeljo proslavila 120-letnico ustanovitve s slavnostnim koncertom na grajskem dvorišču, so podelili Gallusove značke. Na proslavi so sodelovale tudi godbe iz nekaterih drugih krajev.
■ TREBNJE: SE EN PREGLEI) KRONIKE — Dokončan je rokopis o zgodovirii narodnoosvobodilnega boja na območju trebanjske občine, ki ga je na podlagi številnih dokumentov napisal pisatelj Zoran Hudales, ki je med vojno poučeval v Dol. Nemški va-' si	pri	Trebnjem. To	Je zajetno
delo, ki obsega čez tisoč tipka nih strani in ki posebej obravnava prav vsak dan okupacije. Da bi	še	preverili	besedilo, preden
gre v	tisk, je	za 19.	junija ob
činski odbor ZZB sklical prvoborce in organizatorje ljudske vstaje,	da	bodo še	enkrat	jftegledali
pripravljeno gradivo.
zbor z Mirne, iz Šentjerneja in šmarjete. Najveličastnejši trenutek je bil, ko so združeni zbori pod vodstvom Alberta Zupanca iz Šentjerneja zapeli Kozinovo »Našo zemljo«.
• *Xy
Treba je vedeti: kam pa po maturi?
Letos zapušča ekonomsko srednjo šolo 21 dijakov, za ekonomske tehnike pa je toliko prostih delovnih mest, da bi se jih lahko zaposlilo še enkrat toliko - Nekateri maturantje želijo nadaljevati študij
Po novomeških ulicah so šli, z rdečimi nageljni v gumbnicah, z nemirom v očeh. Nihče ga ni mogel skriti, kajti pred njimi je še matura in najodločilnejše življenjsko vprašanje: kam po maturi? V svet odhajajo bolj ali manj pripravljeni na življenje. Dijaki ekonomske srednje šole, ki bodo v dneh 11. do 16. junija delali maturo, so o sebi tole povedali:
NADA BARLIČ, doma iz Moravč: »Odločila sem se že, da bom po maturi študirala na pedagoški akademiji ad-
KOMUNALNO PODJETJE PIRAN
vabi k sodelovanju
1. dva gradbena tehnika
2. enega ekonomskega tehnika
3. enega administratorja
pogoji:
za delovno mesto pod 1. končana gradbena srednja šola s prakso ali brez prakse;
za delovno mesto pod 2. končana ekonomska srednja šola, smisel aa knjigovodska dela; za delovno mesto pod 3. končana administrativna šola, znanje strojepisja.
Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja do zasedbe delovnih mest.
ministrativno smer. Srednja šola mi je dala dovolj znanja, da bom kos temu študiju. V jeseni bom mesec dni poučevala prve letnike na naši šoli in si tako zaslužila nekaj denarja, ki ga bom v Ljubljani še kako potrebovala, računam pa tudi na štipendijo temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto.«
STANKO COLARIČ iz Dola pri Kostanjevici: »Samo nekaj dni me še loči od mature, vendar se še nisem odločil, kakšna bo moja nadaljnja pot. Najbrž se bom najprej zaposlil, hkrati pa bom študiral izredno še na višji komercialni šoli, ki ima oddelek za izredne študente v Novem mestu. Vsa leta sem bil dober dijak in mislim, da bo šlo tudi pri maturi, če le ne bom imel posebne smole.«
SONJA DROBNIČ, doma iz Cerknice: »Težko mi je, ker za vedno odhajam iz Novega mesta, ki se mi je v teh letih močno priljubilo. Po osnovni šoli sem se najprej vpisala na babiško šolo in že prvo leto spoznala, da to ni tisto, kar bi rada postala. Prišla sem v Novo mesto in računala, da bom ostala samo eno leto, potem pa bom nadaljevala šolo v Ljubljani. Zmotila sem se, kajti v Novem mestu mi je bilo tako prijetno kot doma.«
ANA PLUT, Drašiči pri Metliki: »če denar ne bi bil ovi-
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
kleparska in avtoličarska dela
lastnikom osebnih vozil priporočamo usluge na optičnih napravah za pregled podvozja in uravnoteženje koles nudimo ključavničarske, strugarske in varilske usluge
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
ra, bi po maturi študirala psihologijo. Oba brata sta v šoli in oče prav gotovo ne bi zmogel stroškov, če bi tudi jaz študirala. Ker sem bila v srednji šoli brez štipendije, se bom zaposlila v Novem mestu, se vpisala na višjo komercialno šolo in tako lahko redno obiskovala predavanja. Razumljivo je, da se bojim, kako bo šlo pri maturi. Računam na srečo in svoje znanje.«
MARIJA PADOVAN
Nov uspeh Tatjane Gros in Mete Malus
Na mednarodni zabavni prireditvi »Slovenska popevka 70« sta dosegli pevki Tatjana Gros iz. Šmihela pri Novem mdstu jn Meta Malus iz Bizeljskega lep uspeh. Mlada Meta Malus, ki poje zadnje mesece v baru »Slon«, je zapela popevko »Moje poti«, ki ji je strokovna žirija prisodila drugo mesto, Tatjana Gros pa je s Kersnikovo popevko »Ljubim te« osvojila tretje mesto strokovne žirije, žirija novomeških poslu-šalcev_ je določila največ glasov Privškovi skladbi »Mini-maksi«, ki je osvojila prvo mesto občinstva.
Brigadirji so odpotovali
Včeraj so odpotovali v Banjaluko novomeški brigadirji, ki se bodo vključili v bri-grado »Bratstvo in jedinstvo«. Mladina iz vseh zletnih področij bo priskočila na pomoč porušenemu mestu. Novomeški brigadirji Bogdan Marjanovič in Lojze Golob bodo ostali v Banjaluki do 6. julija. Z mladinci iz Ba-najluke bodo še utrdili prijateljske stike, ki jih Novo-meščani in Banjalučani gojijo že nekaj let.
Na
12 zborov
reviji
Glasbeni odbor obč. Zveze kuitumo-prosvetnih organizacij v Brežicah je bil pobudnik za letošnjo revijo šolskih pevskih zborov v Brežicah. Na njej je nastopilo čez 700 mladih pevcev. Vsak zbor je zapel po dve pesmi. Predstavilo se je 6 otroških in 6 mlar dinskih zborov. Predzadnje srečanje mladih pevcev je bilo pred tremi leti v Globokem.
LE*
LO
LA
»H
DEŽURNI
POROČAJO
■ OSUMLJENKO PRIJELI V ZAGREBU — Prejšnji teden so v Zagrebu prijeli Marijo Pavličič, mater enoletnega otroka, ki je osumljena, da je 4. junija ponoči v otoškem motelu okradla avstrijskega državljana Josefa Kollegerja. Pavličičeva je v Zagrebu znana po tem, da se rada klati okrog. 4. junija je prišla na Otočec z avto-Etopom z neznanim voznikom.
■ HUDA KRI V DOLENJSKIH TOPLICAH — 14. junija so miličniki iz Dolenjskih Toplic pridržali do iztreznitve Adolfa Zupanca. Zupanc je najprej doma vse pretepel, nato pa s pretepom nadaljeval tudi v gostilni LOVEC. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
■ NEMIREN NA PROSLAVI — Na proslavi 120-letnice metliške godbe se je opil in razgrajal Josip Stojčič, zato so ga metliški miličniki priprli. Zaradi nedostojnega vedenja na javnem prostoru se bo moral zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške.
■ ČUDEN POGUM — Gojko Petrovič, židar iz Kresnic pri Ljubljani, je prišel 14. junija v kolodvorsko restavracijo v Novem mestu že malce okajen. Po nekaj kozarcih pa je pokazal, kako zna biti »korajžen«. Začel je zmerjati goste in si dajal duška s tem, da je metal kozarce ob tla. Zaradi tega je moral z miličniki, kasneje pa se bo zagovarjal še pri sodniku ta prekrške.
■ AVTO NASU, TATOVE IŠČEJO — Ob avtomobilski cesti pri Trebnjem so prometni miličniki 13. junija našli fiat 1300 kranjske registracije. Začeli so poizvedovati in so ugotovili, da jq vozilo last Danijela šefmana, ukradeno pa je bilo v Ljubljani. Tatove še iščejo.
■ UKRADLI SO MU MOPED — Jožetu Miklavčiču iz Malega Vidma so neznanci 9. junija ukradli moped. Imel ga je v Veliki Loki.
■ KOKOŠJI TATOVI — V noči na 9. junij je Novomeščanu Andreju Senici iz Kristanove ulice zmanjkalo 5, Ludviku Murglju iz Jablana pa 11 kokoši.
■ KOZI ODSEKAL ROG — 9.
Junija, ob 12. uri se je Darku Pečku iz Klinje vasi strgala koza in z verigo vred pobegnila na sosedovo dvorišče. Sosed Ivan Križaj, ki je takrat na dvorišču sekal drva je zamahnil s sekiro — in kozi odsekal rog. Peček je zdaj prijavil sOseda zaradi trpinčenja živali postaji milice, da ga preda sodniku za prekrške.
' «
'W'	„	J. >♦?
■ *'Ji .
lZ >;	''■
Tak je bil pogled na cisterno s prikolico, ki se je 13. junija prevrnila v Savo pri vasi Gunte. Voznik Andrej Šinko je zapeljal na neutrjeni del cestišča in tovornjak je potegnilo s ceste po strmem pobočju, kjer se je trikrat prevrnil, nato pa pristal v Savi. Voznik se je rešil skozi razbito okno. 21 ton nafte je steklo po reki, vozilo pa je popolnoma uničeno.
(Foto: Savo Vujanovič)
K
■ ČATEŽ: Z AVTOM V VAROVALNI ZID — 7. junija je Ciril Lampe iz Zg. Kašlja vozil osebni avtomobil iz Brežic proti Ljubljani. Na križišču na Čatežu pri Brežicah ga je pri zavijanju zaneslo v varovalni zid ob Savi. Voznik je teže poškodovan, sopotnik Jože Požeg iz Ljubljane pa laže. Materialne škode je za okrog 6.000 din.
■ KRŠKA VAS: Z AVTOM V TOVORNJAK — 7. junija ob 18.30 je voznik tovornjaka Viktor Vr-stovšek iz Zg. Lenarta pri m&-stu čez Krko v Krški vasi v vzratni vožnji obračal vozilo po mostu. Tedaj se je v zadnji del tovornjaka zadel z osebnim avtomobilom Ivan Belje iz Krškega, ki je pripeljal za njim. Na vozilih je za okrog 500 dinarjev škode.
■ BREZINA: Z AVTOM V KO-LESARKO — 9. junija zjutraj je proti Brežicam vozila kolesarka Neža Petan iz Brezine. Pri hiši št. 42 je nenadoma zapeljala v levo proti svojemu domu. Za njo je z osebnim avtomobilom privozila Ivanka žagar iz Glogovbroda jo zadela in zbila v obcestni jarek. Kolesarko so odpeljali v brežiško bolnišnico. Materialne škode je za okrog 200 dinarjev.
■ ARTO: S TOVORNJAKOM PO NASIPU — Voznik tovornjaka s prikolico Mile Ivkovič iz Bukovice je 10. junija zjutraj vozil iz Sevnice proti Krškemu. V desnem nepreglednem ovinku pri vasi Arto ga je zaneslo s ceste na desno stran v breg in nato odbilo po nasipu 15 m proti Savi, kjer se je vozilo prevrnilo. Sopotnik Nedeljko Tomaševič iz Kr-njaka je laže poškodovan, materialne škode je za okrog 30.000 dinarjev.
■ KOSTANJEVICA: Z AVTOM V AVTOBUS — 13. junija popol-
ŠE ENA PROMETNA NESREČA NA SODIŠČU
Ohcetni v tovornjak
Alojz Juvančič, šofer pri GORJANCIH, obsojen na pogojno kazen, ker je v glavnem zakrivil nesrečo, ki je terjala eno človeško življenje
Alojz Juvančič, šofer pri ceste je tudi on prehitro vo-podjetju GORJANCI v Straži, zil. Voznik tovornjaka Juvan-
tje vozdl 10. maja lani tovornjak s prikolico iz Za
čič je pri srečanju zavrl šele zadnji hip, zato je bilo
gradca proti Žužemberku, silovito trčenje neizbežno.
Pri Belem grabnu Je prehitro vozil glede na to, da je tam
Pri tem je dobii voznik volks-wagna Pečjak tudi hude po-
zožena cesta in takoj nato fikodbe, da je umrl, njegovi
ifevi nepregledni ovinek. Njegovo vosBilo je poVbem zaprlo promet iz nasprotne sme-ra, razen tega pa voznik pred ovinkom tudi ni zatrobil, da bi lahko opozoril nasproti
Štirje sopotniki p« so bili huje ranjeni in so morali iskati zdravniško pomoč v bolnišnici.
Novomeško okrožno sodišče je nesrečo obravnavalo
vozeča vozila, in tako je pri- 9. junija. Juvančiča je spoznalo za krivega, ob upoštevanju delne Pečjakove krivde pa ga je obsodilo na 10 mesecev, pogojno za dobo treh let.
šlo do nesreče.
Naproti je Jože Pečjak iz Drašče vasi z osebnim avtomobilom volkswagen peljal ženina, nevesto in njimi poročni priči. Glede na stanje ••••••••••••••••••
dne je pri odcepu na cesto I. reda pri Kostanjevici voznik osebnega avtomobila Anton Miklič iz Novega mesta zadel v prednjo 9tran nasproti vozečega avtobusa, ki ga je vozil Ignac Jošt iz Podpeči. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je škode za okrog 5.000 idn.
■ PIŠECE: Z AVTOM PO NASIPU — Marija Kajs iz Brežic je 14. junija zvečer z osebnim avtom peljala proti Pišecem. Pri osnovni šoli se je srečala z avtobusom, nekaj metrov potem pa ji je izpustila desna prednja guma. Potegnilo jo je v desno in zavozila je po 3 m globokem nasipu. Škode je za okrog 4.000 dinarjev.
■ KRŠKO: TRČENJE — 14.
junija je pri hiši št. 45 v Krškem prišlo do trčenja osebnih avtomobilov Matije Orehovca iz Celja, ki je vozil proti Dmovemu, in osebnega avtomobila Jožeta Artača iz Krškega. Do trčenja je prišlo, ko je Orehovac sekal desni zavoj in hotel peljati po enosmerni cesti za Savo. Na vozilih je za okrog 2.500 din škode.
■ KOČEVJE: SMRT NA CESTI — 10. junija ob 22. uri se je zgodila na Roški cesti v Kočevju huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Franc Sašek iz Rudnika. Iz šalke vasi proti Kočevju je vozil z osebnim avtom Jože Bol-dan iz Kočevja. Ker je vozil s kratkimi lučmi, je na zelo kratko razdaljo zagledal na cesti pešca, čeprav je močno zaviral, nesreče ni mogil preprečiti. Avto je pešca zadel z levim prednjim delom, da je bil takoj mrtev.
■ MAČKOVEC: Z AMIJEM MED SKALE — Iz nepojasnjenega razloga je Demeter Miklič iz Ljubljane 12. junija pri Mačkovcu zapeljal z amijem z avtomobilske ceste in treščil med skale vseka. Vozniku ni bilo nič, gmotno škodo pa so ocenili na 10.000 din.
■ MOKRO POLJE: NA OVINKU ZANESLO JAWO — 12. junija je na cestnem ovinku pri Mokrem polju zaneslo jawo, s katero sta se peljala Ivan Srpčič iz Cerkelj in Stanko Jazbec. Motor je obstal ob ograji, Jazbec pa je bil huje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico.
■ KRONOVO: MED PREHITEVANJEM GA JE ZADEL — Novo-meščan Peter Verbič je 9. junija z alfa-romeom švicarske registracije pri Kronovem zadel osebni avto, s katerim se je peljal Janez Vidrih z Otočca. Po trčenju je Verbičevo vozilo zaneslo s ceste, ko se je nekajkrat prevrnil, pa je obstal na njivi, škodo so ocenili na 10.000 din.
■ JEZERO:	VERIŽNO TRČE-NJE — 9. junija so mimo Jezera proti Zagrebu vozili v koloni: Janko Holjevac iz Podmelnice in Konrad Slatinek iz Stranske vasi vsak svoj tovornjak, Milan Vukmirovič iz Ljubljane pa osebni avtomobil. Ko je Holjevac zavrl, je v njegov tovornjak trčil Slatinek, nato pa še Vukmirovič v Slatinekov tovornjak. Vukmirovičeva sopotnica Mira Mlakar je dobila hujše poškodbe in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za okoli 6.000 din.
Oblak obsojen
Martin Oblak, kmet z Bran-skega pri Šentjanžu, ki je lani 1. septembra ustrelil soseda Stanka Jakoša, je bil v torek, 16. junija, na novome-
Poceni in varno se boste vozili s protektirar/imi (obnovljenimi) avtomobilskimi plašči
PR<*EKTOR - VULKAN Ljubljana, Šmartinska 64
Ni preživel nesreče
Prejšnji teden je v novomeški bolnišnici umrl 83-let- škem okrožnem sodišču obrti Rupert Brovet, upokoje- sojen na 5 let strogega zapora nec iz Bršlina. Umrl je za jn bo do pravnomočnosti sod-posledicami prometne nesre- be ostal v priporu. Pred izreče, ki se je zgodila na Ljub- kom sodbe je sodišče zasliša-ljanski cesti pri Osolnikovi i0 kot priče Oblakovo ženo gostilni 8. junija popoldne, in svaka ter svaka pokojnega Z osebnim avtomobilom ga Jakoša Id jih Je 28. maja, ko je zbil Nikola Džananovič. se je razprava začela in bila Vse se je zgodilo nenado- potem prekinjena, predlagal ma, tako da tudi močno za- obtoženčev zagovornik. Več
bomo poročali prihodnjič.
Gazvodova in Lužarjeva prvakinji
Preteklo nedeljo je bilo v Novi Gorici republiško prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Dolenjski atleti so se v močni konkurenci odlično uvrstili. Osvojili so celo nekaj naslovov; najbolj pa sta razveselili Tatjana Gazvoda in Olga Lužar, ki sta postali republiški prvakinji. Rezultati najboljših; ženske — 60 m: 2. Gazvoda 7,7 (nov dolenjski rekord!); 100 m — 1. Gazvoda 12,7; kopje — 1. Lužar 29,36; višina — 3. Pučko 1,40; 4 X 100 m — 2. Novo mesto 53,2. Skupni vrstni red: 1. Gorica 165, 4. Novo mesto 80,5.
Moški: 100 m — 3. do 4. Pre-selj (Koč.) 11,6; višina — 2. Ko-kolj (Koč.) 1,70; kopje — 2. Dra-gaš (N. m.) 50.37; krogla — 2. Možina (N. m.) 10,86.
AVTOMOBILIZEM
Izreden uspeh Draga Badovinca
AMD šaleška dolina — Velenje je priredilo v nedeljo, 14. junija, avtorelly za veliko nagrado »Gorenja«. V konkurenci 71 nastopajočih je nastopilo tudi 7 tekmovalcev iz AMD Novo mesto. V ostri in zahtevni avtomobilski tekmi so se Dolenjci solidno uvrstili. Največji uspeh je dosegel Drago Badovinac, ki je osvojil drugo mesto in pustil za seboj znana imena tega športa: Sveteca, Remica, Serneca in druge. Uvrstitev naših drugih tekmovalcev: kategorija do 785 kubikov: 6. Tone Novak, Janez Vidrih je odstopil; kategorija do 1000 kubikov: 2. Drago Badovinac, 12. Drago Rebernik, 15. Peter Verbič, 16. Lado Marolt, 20. Lojze Pavlič.
V nedeljo, 21. junija, bodo tekmovalci nastopili na lažjem ral-lyju v Slovenski Bistrici; prijave sprejema Lojze Zoran (tel. 21-243).
ODBOJKA
KOŠARKA
NOGOMET
KOČEVJE — TREBNJE 1:3
Domačini so bili v dolenjskem derbiju neborbeni in so igrali brez volje. Sicer ta tekma ni bila več pomembna, saj so Kočevarji izgubili vse možnosti, da ostanejo v društvu najboljših. Gledalcev je bilo več kot 150 in so spodbujali obe ekipi, vendar nista pokazali posebno dobre igre.
Kočevje:	Bižal,	Pogorelc, Ker-
snič, Arko,- Luzar, Koruzar, Čebin, Čokorilo in Knavs.
Trebnje: Legan, Opara, Mišmaš, Pavlin, Štor, Skala, Babnik, Mohorčič in šmuc.
A. ARKO
NOVO MESTO —r KAMNIK 0:3
Novomeščani so preteklo nedeljo srečanje s Kamničani vzeli tako, kot da jim ne bi gorelo pod.petami. Igrali so brez prave borbenosti, kar so solidni gostje izkoristili in pripravili domačinom p^avo lekcijo. Ni še vse odločeno! Se se lahko zgodi, da bodo Novomeščani zapustili republiško tekmovanje.
NOVO MESTO — GABERJE 3:0
Med tednom so Novomeščani odigrali zaostalo srečanje z Gaberjem in ga brez večjih težav odločili v švojo korist s 3:0. V vrstah domačinov so spet nastopili nekateri starejši igralci in precej pripomogli, da so Dolenjci brez težav zmagali. Z odlično igro sta se predstavila Šonc in Medic.
UVRSTITEV NAŠIH EKIP
7. Gaberje	16	5	11	24:38	21
8. N. mesto	15	4	11	21:37	19
9. Trebnje	16	3	13	18:44	19
10. Kočevje	16	3	13	18:44	19
ROKOMET
Tabor : Novo mesto 91:72
Novomeški košarkarji so gostovali v Ljubljani in proti Taboru nepričakovano visoko izgubili. V deveti minuti drugega polčasa so sicer vodih, potem pa sta ljubljanska sodnika razveljavila dva koša Novomeščanov in bila vseskozi očitno naklonjena domačinom. Gostje so popolnoma popustili in na koncu so koši kar deževali.
Za Novo mesto so igrali: Uhan, Lenardič, Kopač 2, Špilar 3, Šobar 4, šepetave 8, Splichal 8, Po-črvina 12 in 2. Kovačevič 35.
Več kot 900 nastopajočih
Na telovadnem nastopu v Ribnici 7. junija je nastopilo več kot 90 športnikov, ki so se predstavili 2.000 gledalcev. To je bila ena največjih športnih prireditev v ribniški občini zadnjih let. Športni delavci se ne spominjajo, da bi v Ribnici lahko s svojimi lastnimi močmi pripravili kaj tako lepega in kvalitetnega. Da so bili gledalci zelo zadovoljni, priča tudi znesek denarja, ki so ga zbrali prireditelji od prostovoljnih prispevkov. Več o tej prireditvi bomo poročali v eni od prihodnjih številk.
ODRED (PONOVA VAS — BELA KRAJINA 0:3 RAKEK — MIRNA 2:5 CELULOZAR — SEVER 3:0 b. b. SLOVAN — ELAN 5:0 OLIMP — BREŽICE 5:1
BREZICE — BRANIK 13:8
Malo zadetkov na srečanju zadnjega kola republiške lige govori o premišljeni igri obeh ekip, saj je zmaga pomenila mesto višje v končni razpredelnici. Domačini so ves čas Zasluženo vodili, občutno pa so se odlepili od gostov ob koncu srečanja. Za zmago imajo največ zaslug Šetinc, Berglez in Bosina.
V. PODGORŠEK
BREŽICE — BRANIK 10:12
Že pred zadnjim kolom so Bre-žičanke imele v žepu šesto mesto v republiški ligi, zato niso zaigrale na vso moč. Usodo na igrišču je precej kroul tudi nezanesljivi sodnik. V vrstah Brežičank so bile najboljše Božičnikova, Bu-žančičeva in štauberjeva.
V. PODGORŠEK
KRMELJ — KRIZE 13:12
V ponovljeni tekmi, ki je nudila izredno doživetje so domačini dosegli tesno, vendar zasluženo zmago. To je bila ena najlepših tekem, odkar imajo v Krmelju novo igrišče. Posebno se je odlikoval razpoloženi Logar, ki je sam dosegel 7 zadetkov.
ZAGORJE — KRMELJ 19:17
V zadnjem srečanju spomladanskega dela prvenstva so Krmelj-čani izgubili srečanje v Zagorju, čeprav bi neodločen rezultat bolj odgovarjal prikazani igri.
B. DEBELAK
LESKOVEC A — LESKOVEC B 20:29
Ker na srečanje v Leskovec ni prišla ekipa Brežice B so se med seboj pomerili leskovški rokometaši. Ekipa B je bila boljša in je zasluženo zmagala.
L. ŠRIBAR
PIRAN — RIBNICA 23:21
Malo je manjkalo, pa bi Ribničani Pirančanom na domačem terenu pripravili mrzlo prho. Republiški prvaki so bili preveč zaverovani v svoje znanje, kar so s pridom izkoristili Ribničani in domačinom prizadejali precej težav.
PETROL
TRGOVSKO
PODJETJE
»PETROL«
LJUBLJANA PE BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto
POSLOVODJE
novega bencinskega servisa v Novem mestu.
POGOJI; visoko kvalificirani ali kvalificirani delavec v trgovini z večletno prakso. Odslužen vojaški rok.
Posebni pogoji; poskusno delo, ki traja 6 mesecev.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti do 30. 6. 1970 pri poslovni enoti Brežice.
Od tu in tam
■ KRŠKO — Končano je šahovsko ekipno prvenstvo krške občine za moške. Nastopilo je 8 ekip, zmagala pa je Celuloza, ki je zbrala 26 točk od 35 možnih. Organizacija tekmovanja je bila v rokah sindikalne podružnice Kovinarske Krško in ie bila odlična. Vrstm red: 1. Celuloza (Zupanc, Novak, Najdovski, Ban, Pavliha) 26 točk, 2. Kovinarska (Colarič, Papež, Žnidaršič, Arnšek, Jankovič) 24 točk, 3.Rudnik (Senovo) Pompe, Kožar, Jevšnik, Brezovšek, Strnad) 20, 4. Elektrarna (Vajdič, Keše, Kuselj, Šerbec, Sinkovič) 18, 6. Občinski uslužbenci (Rupar, Dr. Zupančič, Stupar, Omerzu, Markovič) 13,5, 7. Postaja milice (Peršič, Ivančič, Malbašič, Jankovič, Kurenčič) 12 in 8. Agrokombinat (Kovačič Jelovec, Hera-kovič, Goltez, Kropeč) 8,5.
L. H.
■ NOVO MESTO — V soboto, 20. junija, bo na Stadionu bratstva in enotnosti ob 17. uri popoldne odprto atletsko prvenstvo Novega mesta, na katerega so povabili atlete iz vseh večjih atletskih kolektivov Slovenije.
(M. H.)
■ KOČEVJE — Košarka v Kočevju lepo uspeva. Najbolj prizadevni so mladinci in pionirji.
V zadnjem času so bile odigrane naslednje tekme: Kočevje — Vrhnika 70:74, Kočevje — Savsko naselje 26:52, Kočevje — Slovan (Lj) 71:99 (mladinci). Pionirji so imeli srečanja z vrstniki iz Most in jih premagal z 48:40.	(A.	A.)
■ KRŠKO — V petek bo imel upravni odbor PK Celulozar razširjeno sejo. Razpravljali bodo o
--začetku plavalne sezone, udeležbi na tekmovanjih, finančnem stanju in odpovedi predsednika kluba Staneta Nunčiča. Na sejo so povabili tudi precej starih funkcionarjev klubov, ki naj bi pomagali rešiti ta plavalni kolektiv, ki se nahaja v izjemno težkem stanju.	(L. H.)
■ NOVO MESTO — Pričela so se tekmovanja v tenisu. V predtekmovanju je v prvi skupini ekipa družbenih služb gladko premagala NOVOLES s 3:0, z enakim rezultatom tudi KRKO. PIONIRJA pa so Družbene službe premagale z 2:1 in se uvrstile v finale. PIONIR je premagal KRKO in se bo boril za tretje mesto.
V drugi skupini le NOVOTEKS premagal Železničarja, v odločilni tekmi za prvo mesto v skupini pa bo igral z IMV. (J. S.)
■ RAVNE NA KOROŠKEM — Na Koroškem so bile te dni n. republiške igre učencev posebnih šol. Tekmovanja se je udeležila tudi 6-članska ekipa posebne šole Šmihel pri Novem mestu. Kljub rkromni udeležbi so se Dolenjci dobro odrezali. Največ je dosegel Marjan Kos, ki je zmagal v skoku v višino (1,50 m) in v teku na 60 m 7,4. Organizacija iger pod pokroviteljstvom ObZTK Ravne je bila solidna. Kot častni član je zaključku prireditve in podelitvi odličij in diplom prisostvoval Miroslav Cerar.
(B. V.)
■ NOVO MESTO - Od 18. do 20. junija bodo v Ljubljani že četrte športne igre zaposlenih v farmacevtski industriji Jugoslavije. športniki novomeške KRKE so se za tekmovanje marljivo pripravljali in računajo na solidno uvrstitev. Novomeščani pričakujejo, da se bodo najbolje odrezali v odbojki, šahu in namiznem tenisu.	(I.	S.)
■ SENOVO — Predvideno občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu se je zaradi slabe udeležbe sprevrglo v dvoboj Brestanica — Senovo. Rezultati: pionirji: Brestanica — Senovo 5:3, pionirke: Brestanica — Senovo I 0:3, Brestanica — Senovo II 0:3, Senovo I — Senovo rt 0:3. Za zmagovalne ekipe so nastopili: Matjaž Zajelšnik, Andrej Kunej, Albin Bajc, Marjan Kostevc in Blanka Božičnik.	(J.	Z.)
■ STEYR — V nedeljo so v tem avstrijskem mestu nastopali na atletskem mitingu nekateri najboljši slovenski atleti. Med njimi je nastopil tudi Novomeščan Marjan špilar, ki Je v kopju osvojil prvo mesto. Orodje je zalučal 65,55 m.	(R.	S.)
■ NOVO MESTO — V ponedeljek je bilo športno srečanje u-čence» poklicnih šol iz Črnomlja, Kranja in Novega mesta. Največ uspeha so imeli, Novomeščani, saj so zmagali v večini atletskih disciplin, razen tega pa še v rokometu in namiznem tenisu. Rezultati: atletika — 100 m: 1. Šimuni« 12,0: 1000 m: Blažič 2:53,8; daljina: šimunič 6,31; višina: Mezgec (vsi N. m.) 1,65; krogla: Grizita (črn.) 15,70; šah — 1. Črnomelj, 2. Novo mesto, 3. Kranj. Namizni ter^s: 1. Novo mesto, 2. Kranj; nogomet — 1. Kranj, 2. Novo mesto: rokomet — 1. Novo mesto, 2. Črnomelj, 3. Kranj.
(M. H.)
NOVO MESTO - Stalni sekretariat Zleta bratstva in enotnosti je sklenil, da bo tradicionalni 5. pohod na Triglav od 24. do 28. avgusta. Udeleženci pohoda bodo obiskali ne katere turistične znamenitosti v Sloveniji in se pov-speli na Triglav.	(M. M.)
V GRADBENO OPEKARSKEM PODJETJU MIRNA
NAJVAŽNEJŠE: DOBRI SODELA VCI
____ -	•	‘	 .i>	_
Gradbeno opekarsko podjetje Mirna nudi možnosti za boljši zaslužek - Dokajšen ekonomski uspeh obeta nadaljnjo rast podjetja
Proizvodnjo v Gradbeno opekarskem podjetju Mirna sestavljajo tri dejavnosti: gradbeništvo, opekarna in žaga. Naj večji delež ima gradbeništvo, ki ustvari do 70 odstotkov celotnega dohodka. Podjetje je lani ustvarilo čez 300.000 no vih dinarjev skladov, kar je v primerjavi s celotnim dohodkom podjetja, ki je lani znašal 2,56 milijona dinarjev, dokaj veliko. Tudi letos je dela dovolj in računajo, da bodo imeli okoli 3,5 milijona din celotnega dohodka.
Večino prigospodarjenega denarja je podjetje namenilo za lastna obratna sredstva, ki so se v zadnjih šestih letih povečala od 80 000 na 900.000 din. Vendar še vedno ne zadostujejo, posebno v času, ko primanjkuje gradbenega materiala, ki ga je treba zato kupovati na večjo zalogo.
Kljub dokajšnji rentabilnosti poslovanja še vedno zelo primanjkuje denarja za obnovo in nakup osnovnih sredstev. Vodstvo podjetja upa, da bo s podporo občine dobilo posojilo, zlasti še, ker je nujno potrebno usposobiti nekatere nove stroje v opekami v Prelesju, ki so že kupljeni in že dalj časa čakajo na montažo.
Znano je, da denar ni vse, da največ pomenijo sposobni ljudje. Gradbeno opekarsko podjetje ima podobno kot še več drugih manjših
podjetij neugodno kvalifikacijsko' strukturo zaposlenih. Zanimivo je, da trenutno najbolj primanjkuje nekvalificiranih delavcev.
Nekdaj je podjetje imelo dokaj nizko povprečje osebnih dohodkov. -Zdaj so se stvari že močno popravile- Ce preračunamo na 182 ur dela na mesec, dobi nekvalificirani delavec, če doseže normo, skupaj s terenskim dodatkom 850 din, pol-kvalificirani povprečno tisoč dinarjev, kvalificirani od 1200 do 1300 ter visoko kvalificirani delavec povprečno 1-550 din. Terenski dodatki so usklajeni z drugimi podjetji. Zaslužiti je mogoče še za 10 odstotkov več, če doseže večjo delovno storilnost in rednost pri delu.
Delovne razmere se v podjetju precej izboljšujejo. Predvideno je, da bo Gradbeno opekarsko podjetje Mirna v prihodnje dobilo več dela na območju trebanjske občine, kar je za delavce mnogo bolj ugodno. Uvedeni bosta tudi dve prosti soboti.
Ugodni ekonomski rezultati v zadnjih letih obetajo, da se bo položaj tega podjetja gradbene stroke še utrdil. Ena najvažnejših nalog je pridobiti več sodelavcev, od nekvalificiranih do kvalificiranih, delovodij in gradbenih strokovnjakov, ki bodo sposobni zagotoviti solidno gradnjo ob nepretiranih cenah.
Pevski zbor iz Velikih Lašč je imel v Dvorski vasi svoj prvi koncert. Vodil ga je
Jože Gačnik (Foto: L. Sever)
a
■
■
9
Mirna, kjer je sedež gradbenega opekarskega podjetja.
PRVI KONCERT VELIKOLAŠKIH PEVCEV
Led je končno prebit
še pred občnim 'zborom kulturnega društva v Velikih Laščah so pevci že nastopili. Koncert je uspel- Veselje, do petja je zmagalo.
Ubrano zapete slovenske pesmi so zadnjo nedeljo v maju privabile na koncert prebivalce Dvorske vasi, ki so napolnili svojo kulturno dvorano. Žal pa ni bilo poslušalcev iz okoliških vasi.
Nastopili so pevci iz Velikih Lašč in • okolice. Zanje
KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM
■ IVANČNA GORICA — Oddelek za zdravilna zelišča pri novomeški tovarni zdravil Krka je preselil upravo oddelka iz Novega mesta v Ivančno gorico, poslbvanje bo poslej težje, ker ima oddelek zdravilnih zelišč svoje centralno skladišče v Šentvidu pri Stični. Uprava tega Krkinega oddelka bo poslej v zadružnem domu v Ivančni gorici.
■ GROSUPLJE — Do začetka sezone motel, ki ga na priključku avtomobilske ceste gradi ljubljanska Obnova, ne bo končan. Grosupeljska občina bo zato v turističnem prometu precej izgubila, ker bodo turisti prisiljeni iskati prenočišča naprej ob avtomobilski cesti.
■ PONOVA VAS — Nogometaši Odreda iz Ponove vasi, bržkone najbolj prizadevna športna ekipa iz grosupeljske občine, so se tudi letos solidno uvrstili v ljubljanski nogometni podzvezi. Nekajkrat so s svojo igro prijetno presenetili in ugnali tudi nasprotnike, Ki so veljali za favorite. Ob pridni vadbi lahko pričakujejo še večje uspehe.
je bila to zadnja (in prva javna) preizkušnja pred nastopom v kulturnem domu v Velikih Laščah. Zapeli so slovenske narodne in ponarodele pesmi. Program sta poživila napovedovalca Marija Košorog in Tone Virant z izbranim veznim tekstom in recitacijami.
Cisti dohodek so pevci namenili gasilcem za nakup motorne črpalke. Nastopajoče so vaščani pogostili.
»Led je bil prebit in uspelo je,« .so izjavili vsi prisotni. V pogovoru smo ugotovili, da je treba zbor dopolniti z mlajšimi člani, posebno še, ker jim je že prvič ponagajal prehlad zaradi vaj v mrzli dvorani.
»Najbolj trmasti smo vztrajali,« so povedali pevci. V začetku je prihajalo na vaje 25, vendar so zaradi napora in pomanjkanja časa nekateri odstopili. V zboru je ostalo še 15 pevcev. O njihovi močni volji in veselju do petja nam prična naporna pot, saj sta dva gazila sneg uro daleč, da sta prišla do avtobusa in na vajo! Zasluge za uspeh ima tudi vodja zbora Jože Gačnik, ki je Laščan in živi v Ljubljani.
LOJZE SEVER
VELIKOLASKI
DROBIŽ
■ ■ ■ TESTIRALI NOVINCE
— V začetku junija je osnovna šola Primoža Trubarja organizirala za šolske novince testiranje in zdravniške preglede, kjer ugotovijo umske in druge sposobnosti otrok ob vstopu v šolo. Letos so prvič izvedli ta preizkus tudi na vseh podružničnih šolali. Ugotovitve pomagajo učiteljem pri delu z učenci. Pri problematičnih učencih je bilo treba čakati doslej leto ali dve, da so prišli učitelji in starši do soglasja o ukrepih.
■ ■ ■ ŠOLSKO IGRIŠČE BO ASFALTIRANO — Osnovna šola Velike Lašče je še vedno brez telovadnice. Igrišče pri šoli pogosto ni primerno za telovadnico in igre z žogo. ker so ob slabem vremenu na igrišču luže in blato, v sončni pripeki pa oblaki prahu. Solarji so navdušeni za asfaltno p; »vleko in so pri urejevanju igrišča radi prijeli za krampe in lopate. Del denarja za asfaltiranje igrišče je prihranila šola, ostalo bo poravnala občina.
■ ■ ■ ŠOLNIKI NA DUNAJU
— Člani osnovne šole v Velikih Laščah in njenih podružnic so s svojci obiskali sosednjo Avstrijo in Dunaj. Izlet je trajal dva dni. Organiziral ga je Kompas.
■ ■ ■ IZLETNIKI DELAJO ŠKODO — Vaščani Podsmreke se pritožujejo, da izletniki ob obisku Stritarjeve rojstne hiše uničujejo travo in poljske pridelke. Ker obiskov ni mogoče preprečiti, bi bUo dobro, če bi izobesili javno opozorilo, hkrati pa bi Izletnike napotili na primeren prostor v bližini, kjer ne bo škode.
■ ■ ■ ZVONIK DOGRAJEN — Na cerkvici sv. Roka, ki stoji na hribu istega imena, dokončujejo zvonik, ki je bil porušen med vojno, ko je bila v njem belogardistična postojanka. S tega hriba je lep razgled na Velike Lašče in okolico ter proti Ljubljani, zato se tu pogosto mudijo sprehajalci, ven dar jih zaradi motorizacije ni več toliko kot včasih.
LOJZE SEVER
PRI VARČEVAN DEVIZ
VEČJE UGODNOSTI!
9 Vaši prihranki deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se Jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti!
9 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke,
0 Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva.
9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo.
0 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država.
0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku.
0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi. vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite.
UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 */# ? dinarjih;
z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizah;
z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 */« v devizah in 0,5 */« v dinarjih.
TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
DBH
KOVO MESTI
s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem
• :T:
 • •••
t—1	—
na P1* tekmovanju dan* vbosti je klut PalP lnca, ki studii
Portret tega tedna
Belokranjska Gorenjka
JULIJA KOČEVAR je ena izmed, dveh učiteljic na osnovni šoli v Gradcu. Njen belokranjski naglas prav nič ne izda Gorenjke. Prijazna in zgovorna je kot prava Belokranjka. Njena* življenjska pot pa je značilna za mnoge učitelje. ki večino življenja prežive v manjših podeželskih krajih.
»Po rodu sem Gorenjka iz škofje Loke. Ko sem 1953 končala učiteljišče v Ljubljani, sem dobila prvo službo na osnovni šoli v Podzemlju. Tu sem dobila prvi vtis o Beli krajini, čez dve leti so me premestili v Črešnjevec pri Semiču; tam sem ostala šest let. To so bili zame najtežji časi. Bila sem edina učiteljica na šoli in sem učila okrog 60 učencev v vseh razredih, ves mo) svet so bili otroci. Prometne zveze z drugimi
kraji so bile zelo slabe in moje edino prevozno sredstvo je bilo že dokaj obrabljeno kolo. Pozimi je visok sneg zametel vse poti in počutila sem se kot odtrgana od sveta. Tudi otroci so bili reveži.
Leta 1961 sem dobila službo v Gradcu in odtlej je laže. V šoli imam res veliko dela, ker učim tretji in četrti razred skupaj, vendar *o učenci precej bistri in kar gre.«
Kako se je Gorenjka privadila belokranjskim navadam? Ali je nič ne vleče nazaj? O tem Julija pravi:
»V začetku me je precej vleklo nazaj. Sčasoma pa sem se privadila tukajšnjim navadam in govorici in sedaj si ne želim več nazaj. Pa tudi družina je močna vez, ki me drži tu.«
Ob delu se še vedno najde tudi urica prostega časa. Pred leti je Julija 'ada sodelovala v igralski skupini, sedaj pa, ko so tudi na podeželje prodrli televizorji in ljudje ob večerih raje ostajajo doma, rada bere in se zanima za šport. Razen tega ie sekretarka osnovne or-, janizacije zveze komunistov v Gradcu in delavna v organizaciji Rdečega krtža. Vendar pravi:
Takih funkcij ne sprejemam rada, ker je moje področje dela v šoli in sem uspehov tu zelo vesela.«
A. V IT KOVIČ
Prisrčno srečanje borcev
V Banji Loki pri Kočevju je bilo 14. junija srečanje borcev s slovenske in hrvaške strani Kolpe, udeležilo pa se ga je še okoli 4000 drugih občanov.
skovalo v NOB in ki se v povojnih letih vedno bolj utrjuje, ter o današnjem razmeroma zaskrbljujočem položaju v svetu.
V kulturnem delu sporeda so nastopili še učenci in dijaki raznih šol z obeh strani Kolpe in godba iz Delnic.
Na veličastni proslavi, ki so se je udeležili tudi pred. stavniki hrvaških občin Delnice in čabar, so najprej razvili prapor domače organizacije ZZB, ki mu je botroval narodni heroj in polkovnik JLA Andrej Cetinski-Lev.
Nato je španski borec in nosilec spomenice 1941 Slipe Polič iz Delnic odkril spominsko ploščo narodnemu heroju in komandirju mladinske čete Zdenku Petranoviču-Jastrebu in borcu te čete Dragu štimcu. Oba hrvaška partizana sta padla 21. junija 1942 ob napadu na italijansko postojanko v Banji Loki.
Na govorniški tribuni so se nato zvrstili Stipe Polič, Andrej Cetinski-Lev in generalmajor JLA Jože Jakomin-Cr-ni. Govorili so predvsem o liku obeh padlih, bratstvu med Slovenci in Hrvati, ki se je
UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA V NOVEM MESTU
objavlja
RAZPIS
za vpis v 1. razred za šolsko leto 1970/71
Šolanje traja 4 leta.
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno končan 8. razred osnovne šole
2. pozitivna ocena iz tujega jezika
3. starost do 18 let
Prošnjo, kolkovano s kolkom za 1 Ndin, je treba oddati do 27. junija 1970.
Priložiti je treba: originalno zadnje šolsko spričevalo in dopisnico a naslovom.
RAVNATELJSTVO
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Klub OZN v Ribnici zelo uspešno dela. Pred kratkim je na P12 tekmovanju Klubov OZN v dvoboju premagal ekipo Ljubljane in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Za dan Radosti je klub priredil tudi zelo uspelo razstavo o Bližnjem vzhodu, članom kluba pomagata dva mlada Palica, ki študirata v Ljubljani. (Foto: T. Petek)
NOVOMEŠČANI ČETRTI, METLIČANI ^ PETI
Pomerile so se najboljše ekipe
Drugo republiško tekmovanje ekip prve pomočil* bilo 14. junija na novomeškem Stadionu bratstva in hotnosti
Tekmovanje je bilo prikaz pripravljenosti in znanja ekip v nudenju prve pomoli v primeru hudih naravnih nesreč. Ogledali so si ga predstavniki republiškega sekretariata za narodno obrambo, republiškega odbora RK, republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo ter okrog tisoč Novo-meščanov. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna zdravil KRKA.
Naboj ranil otroka
10. junija so otroci, ki sta. nujejo v bližini železniške postaje v Krškem, našli ob pro. gi neizstreljen naboj. Pri hotelu Sremič so nato zakurili ogenj in ga vrgli vanj. Naboj je eksplodiral in krogla je zadela v nogo 11-letnega Rudija Semca iz Krškega. Dečka so takoj odpeljali na zdravstveno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč v brežiški bolnišnici pa so mu odstranili kroglo iz noge.
I
Sprevod tekmovalcev je ob 9. uri dopoldne kren-il izpred Doma kulture na Stadion bratstva in enotnosti, kjer je komandant sprevoda Slavko Bučar predal raport predsedniku tekmovalne komisije dr. Dušanu Repovšu. Nato so prisotne pozdravili predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar, predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Ivo Majdič, sekretar republiškega sekretariata za narodno obrambo Franc Kočevar m pomočnik direktorja tovarne zdravil KRKA Sergej Thorževsky.
Tekmovanje se je pričelo ob enajstih. Tekmovalo je 33 ekip/ vsaka ekipa je štela 6 članov. V presledkih po 10 minut je startalo 6 ekip. V prvem delu tekmovanja so ekipe odgovarjale na 18 vprašanj o prvi pomoči. Drugi del pa je bilo preverjanje praktičnega znanja. Tekmovalno komisijo je sestavljalo deset zdravnikov.
V odmoru med tekmovanjem m razglasitvijo rezultatov je bila na stadionu tudi vaja, ki je prikazala reševanje ranjencev iz gorečih stavb v bližini, ki jih je poškodoval potres. Sodelovali
Župnik odgovarja na prečenske „zakramente"
Gospod Jaflez Krivec, župnik iz Prečne pri Novem mestu, nam je 15. 6. 1970 prinesel svoj odgovor na sestavek »Prečenski .zakramenti’«, ki smo ga objavili v našem listu 11. junija 1970. Odgovor objavljamo v celoti.
Kako sem pripravljal otroke na birmo
Pred vsako birmo je velika skrb staršev ali bo šel otrok k birmi ali ne. Te skrbi ne čutijo samo siarši, ampak tudi otroci. Duhovnik, ki otroke na ta zakrament pripravlja, pa nora imeti veliko zalogo potrpljenja. Te kreposti vsem vzgojiteljem včasih primanjkuje. Nekateri o-fcroci vzamejo priprave resno šele nekaj dni ali tednov pred birmo, naučiti pa je treba vse otroke (želja Cerkve), pa čeprav v najkrajšem času. Tega načela sem se držal tudi jaz in bil otrokom na razpolago, kadarkoli so mogli in utegnili, tudi zvečer. Posebej sem jim še poudaril naj k pouku ali spraševanju ne prihaja otrok sam, ampak s starši, če je to le mogoče. Tudi na roditeljske sestanke starši niso prihajali, da bi se o kakih neprillkah (neznanju) z njimi mogel pomeniti. Tu stoji otrok in moraš ga poučiti, da bo prejel zakramente. Kot duhovnik sem se trudil, da bi jih čim bolje poučil. V zahvalo pa sem prejel precej očitkov, morda še več
od tistih, katerim sem se bolj posvetil in pomagal. Nikoli nisem nikomur o-menil, da izven verouka nimam veliko časa. Prihajali so zvečer iz šole (z avtobusa) pa smo se zadržali pri spraševanju tudi do 21.30! Za spraševanje pred samo birmo nisem nobenega od otrok klical ali vabil k sebi, pač pa so sami neprestano silili k meni, da bi seveda dobili čimprej listek (prijavnico). Ce sem učil ali spraševal več otrok hkrati, sem jih seveda sproti miril ali svaril, naj poslušajo, da bomo čimprej končali.
Očitek, da so imeli večkrat podplutbe zaradi kaznovanja, ni resničen. Palico sem jim večkrat bolj kazal ali z njo zagrozil, kakor pa uporabil.
Starši so večinoma dovolili, da smem posamezne in nedisciplinirane tudi kaznovati (če sem jih, sem bil k temu večinoma prisiljen). Da bi kako drugače otroke sramotil ali kaj podobnega, ni bil moj namen.
Z otroki moraš biti pač otrok, če hočeš, da te bodo sprejeli in razumeli. Meje tega približanja otroku pa zahtevalo takta in spoštovanja. Mislim in zase sem prepričan, da tega nisem pretiraval ali prekoračil. Zavedam se pa, da je delati z otroki (jih učiti) in jim pri tem vedno ucajati, težko in naporno delo.
2upn!k Iz Prečne
so	enota iz Novega
mest* <*ired RK iz Ljubljane', #**®tna enota JLA iz Nove? mesta in kirurška ekipa* )Votneške bolnišnice.
Po Pečani vaji je bila razglasi^ rezultatov. Prvo mesto l °svojila ekipa prve pomo1 Iz Kranja, drugo ekip* Ljubljana - Bežigrad, tretje Pa ekipa iz Logatca. Siedi> so ekipe iz Novega mest* Metlike, Domžal, Raven Koroškem, Šentjurja pri GJu Slovenske Bistrice, Velel* itd. a. VITKOVIC
V nedeljo v Škofjo Loko
Cestno hitrostna moto-. ciklistična dirka v Škofji Loki ima sloves največje na slovenskih tleh. V nedeljo, 21. junija, se bodo tu za »Nagrado Jugoslavije« pomerili odlični dirkači iz 20 držav. Prireditelj je dobil 191 štartov. Zelo močno je letos zastopana tudi Jugoslavija z 28 tekmovalci, sicer pa so najštevilnejši zah. Nemci, med katerimi je tudi sloviti prikoličar Enders. Dirka se bo začela ob 15. uri, dobre pol ure prej pa bodo progo zaprli za ves promet.
razglaša
naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
— VEČ DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV
za delo v razvojni službi, tehnologiji, komerciali, servisu in operativi,
— praksa zaželena;
— VEČ STROJNIH TEHNIKOV
s prakso ali brez prakse za delo v tehnologiji, operativi, servisni dejavnosti in kontroli;
— VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV
s prakso ali brez prakse za delo v izvozu — uvozu, prodaji, domači nabavi, materialni upravi, rezervnih delih in računovodstvu;
— VEČ SAMOSTOJNIH ADMINISTRATORK IN STROJEPISK
s prakso ali brez prakse za delo v upravnih službah, tehničnih službah in komerciali.
Kandidate za zaposlitev, vabimo, da vlože svoje ponudbe pri kadrovskem oddelku INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL, NOVO MESTO, ali se zglase v oddelku na razgovor.
Komisija za delovna razmerja pri
KRKI
TOVARNI ZDRAVIL
NOVO MESTO
razglaša prosto delovno mesto
VODJE oddelka saldakontov
KRKA
POGOJI:
— višješolska izobrazba ekonomske smeri s 4 leti prakse
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 6-letna praksa
— ustrezna praksa v računovodstvu ali komerciali
— prednost imajo moški kandidati
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na kadrovsko službo podjetja, in sicer v 15 dneh po objavi razglasa.
KOMBINIRAJTE
S POHIŠTVENIMI ELEMENTI!
^ njimi lahko opremite katerikoli Prostor v svojem stanovanju.
Na željo vam pošljemo barvne prospekte!
MEBLO
NOVA GORICA
UPRAVNI ODBOR SKLADA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA ŠTIPENDIJE IN POSOJILA
RAZPISUJE
štipendije in posojila za šolsko leto 1970/71, in sicer:
1. štipendije in'*posojila za novince, katerih siarši ali člani ožje družine stalno prebivajo v SR Sloveniji.
Za štipendijo lahko zaprosijo učenci zaključnih razredov srednjih šol, ki so končali šolanje z najmanj prav dobrim učnim uspehom.
Za posojila lahko zaprosijo učenci, ki so na zaključnem izpitu dosegli vsaj dober učni uspeh.
Dohodek na družinskega člana ne sme presegati 640 dinarjev'.
Prošnji za štipendijo ali posojilo na posebnem obrazcu, kolkovani z 1 dinarjem, je treba priložiti: overjen prepis spričevala o zaključnem izpitu in končnega spričevala
potrdilo o dohodkih staršev ali vzdrževalca v letu 1969 (za upokojence odrezek zadnje nakaznice) potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
izjavo, da prosilec ne sprejema štipendije, posojila ali drugih dohodkov
k prošnji za posojilo tudi overjeno izjavo poroka na posebnem obrazcu, ki jamči, da bo posojilo vrnjeno.
Prošnjo za štipendijo z vsemi zahtevanimi prilogami morajo prosilci oddati neposredno skladu, za posojila pa na visokošolskem zavodu hkrati s prijavo za vpis najkasneje do 31. julija 1970, Ta rok ne bo podaljšan.
Prosilci bodo o odločitvi upravnega odbora sklada obveščeni 20. 9. 1970.
2. Štipendije in posojila za študente ostalih letnikov visokošolskih aavodov in absolvente s prednostjo za vse pedagoške smeri študija.
Kandidati za štipendije morajo imeti poprečno oceno 3,5.
Kandidati prilože vse priloge iz 1. točke razpisa, namesto spričeval pa potrdilo o opravljenih izpitih Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami morajo prosilci oddati za štipendijo neposredno skladu, za posojila pa na visokošolskem zavodu, na katerem so vpisani, najkasneje do 5. oktobra 1970. Ta rok ne bo podaljšan.
Prosilci bodo o odločitvi upravnega odbora sklada obveščeni do 15. 11. 1970.
V ostalem veljajo pogoji iz 1. točke razpisa.
Vsi kandidati morajo naknadno predložiti frekven-tacijsko potrdilo takoj po vpisu. Do predložitve potrdila je rešitev prošnje pogojna.
Obrazci »Prošnja za štipendijo«, »Prošnja za posojilo« in »Izjava poroka« bodo na razpolago od 20. junija 1970 dalje na visokošolskih zavodih v Ljubljani in v Mariboru.
Ob izenačenih ostalih pogojih bodo pri podelitvi imeli prednost otroci delavskih in kmečkih družin iz obrobnih predelov Slovenije.
Prošnje, ki bodo prispele po roku razpisa ali bodo nepopolne, bo upravni odbor brez obravnave vrnil prosilcem.
Štipendije in posojila bodo podeljena s 1. oktobrom 1970.
Kandidati lahko dobijo vse podrobnejše informacije na Univerzi v Ljubljani, tel. 23-721, oz. združenju v Mariboru, tel. 22-282, ali neposredno pri skladu v Ljubljani, Aškerčeva ul. 9, tel. 22-019.
UPRAVNI ODBOR SKLADA
DOBRA OKNA,BOLJŠA OKNA, JELOVICA OKNA
Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše!
Finalizirana okna in okenska senčila »Jelovica« so funkcionalno konstruirana, estetsko oblikovana in solidno izdelana. Jamstvo za kvaliteto in znak za najboljše »Jelovica«!
Na področju Slovenije	lahko nabavite stavbno	pohištvo
»Jelovica«	v maloprodajni trgovini	»Jelovice«	v Škofji
Loki in v	poslovalnicah	z gradbenim	materialom	»Smreke«
Maribor,	»Slovenijales«	Ljubljana,	»Lesnine«	Ljubljana,
»fjiramcx« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj.
IVO PIRKOVIČ:
/
Tradicija NOB na trnovih
poteh in v zasebnem zakupu
Kronist, ki se loteva zgodovine NOB svojih krajev, se znajde dostikrat v nemajhni zadregi, ko mu najpomembnejšega gradiva manjka ali pa je tako popačeno, da v njem ne najde prave podobe resničnega dogajanja. Na terenu pripovedujejo, da so od njih že večkrat po vojni zahtevali, naj zbero spomine in drugo gradivo iz časov zadnje vojne. Delo je bilo opravljeno vedno v naglici, površno, nekritično in hitro zopet pozabljeno. Ali ga je kdo izkoristil, kje danes leži in ali se je sploh ohranilo, dostikrat ni mogoče več dognati.
Dogajale so se neverjetne stvari. Z najzgodnejšim iiv zato tudi najdragocenejšim gradivom	j
v Novem mestu niso vedeli kam, pa so ga spravili	♦
na podstrešje okraja. Ko pa so dobili v kominform-ski krizi gasilci nalogo, naj podstrešja očistijo vse gorljive navlake, je tudi tisti voz, kot so mi rekli, najbogatejših zgodovinskih virov NOB izginil; najbrž v Vevče.
No, pozneje so še večkrat znova zbirali. Po naključju sem videl, kaj je posebna ekipa prinesla z večdnevnega zapisovanja po podbočenskih krajih. Zapiski so za zgodovinarja, pa tudi za literata praktično brez vrednosti. Videti je, da zbiralci niso vedeli, kaj in kako naj iščejo.
Pač niso dobili od nikoder strokovnega pouka. Gradivo, zbrano za Gorjanski bataljon, je seznam golih imen, ki zgodovinarju ničesar ne povedo. Ce bi k imenom dodali vsaj še preverjene podatke, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah so žrtve padle (dosti zanesljiv vir so domači in soborci), bi zgodovini ohranili dragocen arhiv za včasih pozabljene boje in spopade, ki ne bodo tako morda nikoli zapisani v naši naj znamenitejši zgodovini. Seznam borcev bi postal še zanimivejši in pomembnejši zgodovinski vir, če bi pri vsakem borcu dostavili njegovo starost, socialno poreklo in poklic, kakor sem svoj čas zaman predlagal za vso Slovenijo. Zgodovinar bi potem lahko proučil marsikaj, na primer odgovoril tudi na tisto pereče vprašanje, odkod se je rekrutiral naš prvi upor proti fašizmu, odkod socialna revolucija, da nam ne bi bilo treba prepisovati tujih teoretičnih dogem. Predragocene bi bile rubrike, kdaj, kam in v katero edinico je partizanski prostovoljec prišel, saj bi tako dobivali podobo časovne rasti upora, zvedeli za prva taborišča itd. Res je danes mnogo nepopravljivo zamujenega, ni pa še vse, če bi ustanovili krajevne kartoteke partizanov in jih stalno, ne le kampanjsko izpopolnjevali.
Po vsem tem se ne smemo čuditi, da je kronist nenehoma v nevarnosti za verodostojnost svojega pisanja; saj beremo lahko celo tam, kjer poklicno goje tradicije NOB, včasih čudno »zgodovino«. TV-15 je 11. marca letos napisal nekaj uredniških besed o znani tragediji četrtega Cankarjevega bataljona 16. marca 1944 na Javorovici. Tam beremo: »Potem (ko?) so obkolili in razen nekaj borcev uničili zasedo na Ržišču, so udarili na Javorovico... Začel se je strašen boj, obkoljeni bataljon se je bojeval od hiše do hiše. Nazadnje, ko so borci spoznali, da so popolnoma obkoljeni, so se odločili za juriš proti gozdu.«
— Bilo je čisto drugače!
Komandir partizanske zasede na Ržiščah Suga mi je pripovedoval, da ga je sovražnik neopazno obšel. Bataljon v resnici ni bil »popolnoma obkoljen«, saj niso tisti, o katerih TV-15 pravi, da so iz obroča jurišali, na svojem umiku proti Pleter jam v resnici nikjer naletela na sovražnika. Zal se je tja umaknila le majhna skupina, ne bataljon, kot beremo- Ce bi res bataljon jurišal, bi bile žrtve mnogo manjše. V prepričanju, da je obkoljen, se je ostanek bataljona po siloviti bitki v resnici predal. Sovražnik je zajete postavil v dolgo vrsto in razorozene jetnike; s strojnicami pokosil, kot je prvi poročal neki Nemec, ki je bil prebežal k partizanom in se iz pokošene krvave redi trupel ranjen rešil. To je bilo gotovo eno naivečjih domobranskih vojnih hudodelstev, ki si ga niti zet in propagandist generala Rupnika Stanko Kociper, ka je bil sam na Javorovici in piše danes v Južni Ameriki trilogijo »Na božji dlani«, ni mogel izkoristiti za propagando. (Cankarjeva brigada je pomorjene tovariše maščevala z uničenjem domobrancev na Igu).
Rajonski obveščevalec Zan Jordan-Pilat je Cankarjevce pravi čas obvestil o pripravljajočem se napadu- Bataljon se je umaknil na špilerjevo špico -in se prehitro zopet vrnil na Javorovico, zahtevajoč, naj se paručarski obveščevalec javi pri njih. Sredi poti v bataljon je Pilata ustavilo divje streljanje. Po petindvajsetih letih ne vidim nobenega razloga več za pačenje zgodovine NOB Le čemu bi se po dobljeni vojni svojih napak sramovali?
Drugo poglavje je ponarejanje zgodovine _ NOB iz posebnih razlogov. Tipičen tak primer je popačenje resnice o množičnih osvobodilnih demonstracijah proti Italijanom, ko je za Prešernov praznik 1942 šentjemejsKi rajon Osvobodilne fronte z vaških lip in farne ter po-družnih cerkva izobesil slovenske zastave, črno fasisticno sežgal in zasipal ceste s političnimi in kulturnimi gesli.
(Konec prihodnjič)
ZK o integraciji gospodarstva
16. junija se je v Brežicah sestala občinska konferenca Zveze komunistov. Tokrat je bila v središču pozornosti razprava o integracijskih gibanjih, o prednost, h in oblikah poslovnega sodelovanja in združevanja in novih možnostih za integracijo $ okviru občine. Konferenca je ocenila tudi gospodarski položaj občine.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoći v brežiški bolnišnici:
Franc Orkuč, dijak iz Razteza, si je pri igri obstrelil z zračno puško levo nogo; Rudi Semec, dijak iz Krškega, si je pri igri obstrelil desno nogo; .Dorica Dju-rin. gospodinja iz Ivanca, je padla po stopnicah in si zlomila des no nogo; Rudolf Klokčar, kmet iz Laduča, se je nabodel z vilami v levo nogo; Zvonka Rožmana. dijaka z Malega vrha, je brcnil konj in mu poškodoval glavo; Slavko Ogorevc, šofer iz Sel, je padel z mopedom in si poškodoval levo koleno; Božidar Suban. dijak iz Rajca, je padel s kolesom in si poškodoval glavo
MLADIM ZA VZOR. 80-letni France Vadnjal iz Dobove je eden najzaslužnejših aktivistov Rdečega križa v brežiški občini. Za dolgoletno delo je pred dnevi prejel zlati znak priznanja Rdečega križa iz rok predsednika obč. odbora RK dr. Slavka Sušina. Zvezno priznanje je ob tej priložnosti prejela tudi Tončka Lovše.
(Foto: Baškovič)
PRED RAZSTAVO PLEMENSKE ŽIVINE V BREŽICAH
V občini je že 94 rodovniških krav
Za lastnike najboljših molznic so pripravljene denarne nagrade
Za	nedeljsko	razstavo	plemenske živine v	Brežicah
je Zivinorejsko-veterinarski zavod iz Celja	ocenil in
izbral 22 krav sivorjave pasme, ki so jih rejci dobila s Primorske, 12 krav domače reje in 8 telic-
poštev tudi druge krave kooperantov. Kontrolor se oglasi pri lastnikih trikrat na leto, vmes pa si	kmet sam
zapisuje količine	mleka. Iz
te kontrole izločijo vse tiste krave, ki dajejo	manj kot
2.000 litrov mleka v enem laktacijskem obdobju. Namen tega, drugega nadzora je, da kmetijska organizacija u-gotovi, kakšno živino imajo kmetje, in da Jim dajejo na-nasvete za pridelovanje krme in zameno živali za čistopa-semske.
Kontrolo A imajo vpeljano za 94 krav. Te tvorijo osnovo za podmladek na tukajšnjem območju. Lani in letos so kupili kmetje že 40 krav sivorjave pasme Agraria jih je pri tem kreditirala. Največ teh krav je v Cmcu in Za kotu Zanimanje za to vrsto živali se povečuje in od jeseni do zdaj Je Agraria oddaja v rejo že 30 plemenskih
Brežiška Agraria nadzoruje 320 kmečkih gospodarstev s 650 kravami molznicami. Količino mleka in tolšče pregledujejo trije moizni kontrolorji. Nadzor je dvojen. Kontrola z oznako A je namenjena rodovniškim kravam. Količino mleka in odstotek tolšče izmerijo enkrat na mesec. Za žival Ciste pasme je najmanJSa količina mleka 3.200 litrov v enem laktacijskem obdobju.
Za B kontrolo prihajajo v
teličk — potomk rodovniških krav.
Kmetijska zadruga mora najprej vzgojiti rejca, kajti dobre krave je škoda, če bi jo dobil v roke slab rejec. Tisti, ki upoštevajo nasvete strokovnjakov in živino dobro krmijo, so dosegli pri kravah celo boljšo mlečnost, kot so jo zabeležili na Primorskem.
J. TEPPEY
POLLETNI PLAN SO IZPOLNILI DO 1. MAJA
IDB Brestanica ima delo iz tujine
Domači trg oskrbuje kolektiv z betonskimi mešalci in hidrofori
Kolektiv Invalidskih delavnic iz Brestanice še ni niti leto dni v novih prostorih,-pa so že premajhni. Posel gre podjetju dobro od rok.
Hidrofori gredo v promet bolje, kot so pričakovali. Do junija so jih naredili že okoli 700, a tisoč so jih komaj planirali za vse leto. prodali bi jih lahko vsaj 1.500, če bi lahko dobili toliko črpalk.
Tudi po betonskih mešalcih je na tržišču veliko povpraševanje. Do sedaj so izdelovali le 250-literske, pred kratkim pa so na novo vpeljali proizvodnjo stolitrskih mešalcev. 2e zdaj so prodali vse, kolikor jih bodo izdelaii.
Pravkar pripravljajo novo
RADIO BREŽICE
PKTEK, 10. junija — 16.00 — Napoved programa in poročila; 16.10 Nove plošče RTB; 16.25 Pogoji in smeri socialnoekonomskega razvoja Slovenije — tema za javno razpravo; 17.40 Obvestila in reklame; 17.00—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 21. JUNIJA — 10.30 Domače zanimivosti — Poročilo z 2. seje občinske konference ZK Brežice o integracijskih procesih
— S spfejema motorne ladje Brežice v Piranu — reportaža — Za naše kmetovalce — inž. Marija Safar:	»Kaj	mora vsebovati kr-
ma za mlade in odrasle svii\je«
— Minute z Rafkom Irgoličem
— Iz naSih krajevnih skupnosti
— obisk v Pečicah — Obvestila, reklame in spored kinematografov; 12.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. JUNIJA — 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Veseli planšarji; 16.10 Poročila — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova Številka Dolenjskega lista — Iz naSe glasbene Sole — Tedenski Športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov; 17.15 —18.00 MLADINSKA ODDAJA — Drugače sem si predstavljal (izkušnje In mnenja s Šolske prakse).
proizvodnjo — vlivanje aluminijastih ligur pod pritiskom. Delali bodo za zahod-nonemško tvrdko, s katero so že sklenili triletno pogodbo. Ta jim je z ugodnostmi prodala stroj in orodje, dobavljala pa jim bo tudi material, ker bi se v Jugoslaviji težko redno oskrbovali z njim in ker so tudi cene pr; nas previsoke Invalidskim delavnicam pride to prav, kajti za obratna sredstva so ves čas v zadregi in jih bodo še kako lahko porabili drugod.
Med zaposlenimi je 25 invalidov, vseh delavcev pa je 62. Kolektiv je pred preselitvijo v nove prostore štel komaj 28 ljudi- Invalide je še pripravljen zaposlovati, vendar sam ni kos stroškom za odpiranje novih delovnih mest Priučevanje je drago, zato bi širša skupnost morala priskočiti na pomoč. V pod-
jetju se nadejajo, da bodo sčasoma vendarle tudi in lidi deležni več razumevanj Ni dovolj, če je v občini P£ možna šola, otroci pa potem nimajo poklicnega i*>braz£ vanja. Veliko invalidov J tudi med rudarji; tudi tem prav tako treba izgladiti P°* do lažjega kruhaT£pp^
V treh dneh trije
umrli
V tem tednu so na krajevnega urada Pod ^ umrli trije starejši občani.
ponedeljek 15. junija, so kopali 77-letnega Fra"ca.<><« rečica iz Velike znanega kot zglednega valra. Isti dan so P0*01?!
dni
tudi 73-letno upokojenko & ko Golov* iz Sutne. Dj* kasneje pa so položili k  —	rr.inca	l,ru
nemu počitku Franca ^ ča, starega 77 let, iz Dojjjj Grubič je bil znan kot nap den vinogradnik. .	j	g.
KRŠKE NOVICE
■ OTVORITEV SEZONE
Pretekli petek se je v Materadi pri Poreču sestal svet počitniške skupnosti občine KrSko. kjer imajo svoje objekte za letovanje delavcev.
Svet počitniške skupnosti se sestaja 2-krat na leto:	ob otvo-
ritvi sezone in ob zaključku letovanja. Tokrat je svet ugotavljal preteklo pos^pvunje in priprave na letoSnjo počitniško seeono.
Ker smo o preteklem poslovanju že poročali, kaže le omeniti, da Je počitniški dom dobro pripravljen na prve goste krtke občine. Udobni weekondi so ople-skani, zunanja ureditev je strokovno urejena, predvsem pa Je razveseljiv nov pomol, ki omo-
goča lažji dostop do ™°rJv0dD<> dosedanjimi napravami z* „ smučanje, veslanje m	do-
izlete je uprava poatn®«* ^ ^ ma kupila še nekaj	do-
bivanje v n* lepo mu Se lepSe. Ce bo B0«*
Ijalo Se lopo vreme, ne w odhajal nezadovoljen.
■ OKUSEN NACRT Imenovanje novih ulic in novaaje starih 11110	&
spravlja v zadrego ne	ob]'
oLe, ampak tudi skovulce mesta. Da bi nostim glede iskanja P0^ Turili „ tvinč* izognili, ,J«_
ulic V Doaoc-v-	..../ J--10 S*'-
stično društvo KiS.ko W %t-okusno izdelan Sko, v katerem so
Trgovsko podjetje na ve* ko in malo KRKA Brežice obvešča cenjene občane — potrošnike, da je preselilo poslovalnico *
PLASTIKA-ČEVLJI
iz Vodnikove 1 pri tržnici v povo urejeni lokal na Trgu Ivana Ribara 5, pri avtobusni postaji.
/a obisk se priporoča kolektiv KRKE!
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile:	Bariča Gunčić
iz Vel. Lipovca — deklico, Amalija Kranjc iz Zabukovja — deklico, Marija Beci iz Razborja — deklico, Milena Zagmajster iz Stare vas* — deklico, Bojana B»-novlč iz Gradič — deklico, Terezija Levak te Artič — Romana tn Frančiiika Jaknvina iz Ključa — Maria. — Čestitamo!
NOVO V BREŽICAH
■	70 OSEBNIH AVTOMOBILOV z 270 potniki Je v nedeljo ajutraj krenilo na Izlet v neonano. Obiskali so StubISke Toplico v Zagorju in se nato skozi Kumrovec odpeljali na Bizeljsko. Dan Je bil l/redno lep. V OroSJu, v bližini gradu, so imeli izletniki koftilo na prostem. Kolona Jo bila dolga 2 km. Vsa voslla so bila okrašena, spremljala pa Jih Je tudi kuhlrvja na kolesih in mehanična delavnica.
■ NOVA TRGOVINA — Nasproti avtobusno postaje Je trgovsko podjetje KRKA odprlo prodajalno čevljev. Obutev so preselili 1* lokala na trtnici, v starem lokalu pa bodo ponovno prodajali živilu. Kljub temu, da v novem delu mosta ne manjka trgovin, sl mnogo stranke želijo klasičen lokal, kjer Jih poatreže prodajalec. V samopostrežnici se zlasti s tur c j Si kupci ne ustavljajo rodi.
BREŽIŠKE
VESTI
■ V PROSTORIH OBČINSKE SKUPŠČINE je bil razgrnjen urbanistični program brežiške občine. Ogledalo si ga Je precej občanov, prevladovali pa so tisti, ki nameravajo graditi ali prodaU zemljišče. Pripomb J« bilo sicer precej, vendar bi jih lahko strnili v eno samo zahtevo po ruz&irltvl zazidalnih ukolltov.
■ JKSEM proste sobot*:
V SOH — Vodstvo osnovna tole v Brežicah je med starti Izvedlo anketo. V njej so starti povedali svoje mnenje o uvedbi novega delovnega časa v osnovni Soli. Učenci bocio po vsej verjetnosti imeli v novem Šolskem letu sobote proste, kajti večina staršev soglaša s takim načinom dela.
■ PEVSKI ZBOR Sole bratov Ribarjev se Je konec tedna vrnil ■ srečanja osnovnih Sol bratov Ribarjev v Skopju, v torek pa je že spot krenil na pot: povabili so ga v Koper, kjer so kratili ladjo »BRE2ICE«. Zbor Je za to slovesnost pripravil kratek koncertni program. Na srečanju v Skopju Je sodelovalo okoli 30 učencev, razen pevcev tudi folklorna skupina in glasbeni ansambel.
(••••mi
Dom pohištva
Celje
.	T	.
PRIREJA od 10« do 24« junija 1970
RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA
V DOMU TVD PARTIZAN
v KRŠKEM
PRODAJA NA KREDIT! 8% POPUSTA! -
ne vse ulice In J®T^j„hiti Načrt mesu Je lahko d
prodajalcih časopisov ’ l0aji ^ trafikah in v Državni prejšnji papirnici. Ja^sto. ^ bi moralo imeti	t»
iskanje ustreznih ulic ni P prijetno delo.	_
Načrt mosta bo toliko J ^ raben, ko bodo imelej ustrezne oznake ^ ke. Te je dobiti p«* plačilu nu občinski sJc^'jetJt J? to naj stanovanjska P°%tfi zasebni lastniki #tal??Le števl**^' čimprej priskrbijo	y
Turistična sezona je Pr op* vedno bolj zahlevni turisti V zijo vsako malenkost.
■ HOLANDIJA V	*
Hortikulturno društvo g v petek, 29. juni a »b ^ pravilo v domu
njo »Holandija v cvJJ%^ val bo dr. WSS Ze it naslova je ^ ]Je zanimivo za vse	fg^
evotja in naravnih Jep°*^ kaže zamuditi
zlasti ne, ker bopj u*»* nazarjal holandske barvnimi dUpofcitM-
. Osnovnošolci
stavljajo v ga ^
Učenci osnovnih ^ ^ In Leskovec so se ^ <}£ Šolskega leta Pr^ z maćemu ol*^ns .Ki
Biizstava	pe«^,
AGRARIA r*zS,aV 1
V Maribor ^
AGKABIA -loto. prvK
muriborskoin ^	2
stava traja	-	oa
prodfitavlja	*
caini, gladiolaml, V lončni^čami*
VESTI IZ KHsKI OIJČIM
10 DOLENJSKI LIST
Shan uredila. JOŽICA TEPPEY
St. 2!) (105G) ★
18.
vi.
nr,v V?
^j^ljansko podjetje Agrotehnika je te dni priredilo na Kraglovi kmetiji pri Vai *MC*. prikaz delovanja nekaterih strojev za spravilo živinske krme. Med kmeto-01 je precejšnje zanimanje predvsem za motorne kosilnice, ki so uporabljive v bolj hribovitih predelih. (Foto: Legan)
v OBČINI JE ZBRANO 2E 900.000 DIN
Težko pričakovan dom
jjenar za zdravstveni dom v glavnem zagotov-Jen * dograjen do novembra prihodnjega leta?
LETOS POSEBNO SLOVESNO
Mokronog se pripravlja
Vrsta prireditev v čast krajevnega praznika, dneva borca in 25. obletnice osvoboditve
Mokronog, ki prve dni julija slavj svoj krajevni praznik, bo letos prizorišče občinske proslave dneva borca in 25-letnice osvoboditve. V ta namen so krajevne organizacije skupaj z občinskim odborom ZZB pripravile bogat spored prireditev.
Slovesnosti se bodo začele že v soboto dopoldne, 4. julija. Ob 9.30 bodo iz Puščave pri Mokronogu krthile na pot tričlanske skupine v tradicionalnem patruljnem orientacijskem pohodu, ki bo imel cilj v Mokronogu. Kot vsako leto doslej bodo
___________________________ udeleženci tekmovali v stre-'
ljanju z malokalibrsko pu-.	,	ško,	v spoznavanju topograf-
MOkrOnOg:	lastno skih	znakov, določanju azi-
ozvočenje	muta	ter v	zgo-
Krajevne organizacije v Mokronogu so na pobudo sveta KS sklenile kupiti naprave za ozvočenje. Prvič jih bodo u. porabili ob krajevnem prazniku, • kasneje pa bodo za primerno odškodnino na voljo tudi drugim krajem v občini.
Doslej je v občini imela take naprave le delavska univerza v Trebnjem.
vse po načrtih, v novembru 1971
^tano^o V , zdravstveni dom,
Potrebna' je kraju nujno
jejo	,Za	katero	Plaču-
samr»r,1Va °bčine krajev-
>^eKVte,a°d prve8“
se je sestal
SSfti? SSTS
«a obračava poro-
Nik:
0 Šilih bo govoril
Bučki
2elij0 Po&.e»‘f4S to proslavo f°bodi?^eTn 25-letnico o-^ partuan„ °bletnico napačnost nri n& ®učko. Slo-^rgani2aci pi^vlja krajevna ®l°vanju 7 ®u*ka v so-Zzb fn 0l^činskim odbo-n no° ZMS «s činsko konfe-
<°* 21* hL?™0*- V nede-
wftan(* Dr!0’ b° na BuCkl ??ra- Na sin ,)rav^alneRa od-
Ud«toht?T'nOSIi »" SOVO.
ki fojak Niko Silili.
A. ž.
■ift, naustoP|io
J^es *5|J??bene Šole
S,110 sevniSL °b 19 30 uri
partizom ob«nstvu v ko* 80	Preds^vilo
^bene šO]0 ncev domače
A. 2.
čilo o dosedanjih pripravah. Kot je znano, je nekaj časa slabo kazalo za dodatni denar, ki ga je ob samoprispevku še treba zbrati, da bi z gradnjo lahko začeli. Celjska kreditna banka je odobrila posojilo milijon novih dinarjev, ki ga bo vračal celjski zdravstveni dom, ta denar pa bo skupaj s krajevnim samoprispevkom nekako zadoščal za gradnjo, seveda če se le ta ne bo preveč podražila.
Doslej se je v posebnem skladu za gradnjo zdravstvenega doma nabralo skoraj 900.000 dinarjev. Ker je zbiranje samoprispevka določeno še za vse leto 1971, računajo, da bo mogoče skupaj s posojilom milijon dinarjev zbrati 3,4 milijona dinarjev, kolikor bo po predračunu veljal nov zdravstveni dom. Načrti so v glavnem že pripravi jem, tako da bi z gradnjp zdravstvenega doma lahko začeli proti koncu julija ali v začetku avgusta.
Utrditi organizacijo ZK
V ponedeljek je bila v Sevnici sklicana seja občinskega komiteja ZK, posvečena organizacijskim vprašanjem. Kot je znano, je zaradi kadrovskih težav dejavnost organizacije zadnje mesece dokaj popustila In Je zato treba njeno aktivnost poživiti.
^EVNIŠKI paberki
PRlMllfllli«	*	■	 ■	•	r__l A _.
Izvršni odbor
Temeljne izobraževalne skupnosti Trebnje
razpisuje
ŠTIPENDIJE
za študij na ustreznih visokih, višjih ter ~srednj:h šolah, in sicer za:
defektologijo — ortopedagogiko na PA 2 štipendiji
razredni pouk na PA 8 štipendij
glasbeni pouk na PA 2 štipendiji
likovni pouk na PA 2 štipendiji
tehniški pouk — fiziko na PA 1 štipendijo
tehniški pouk — likovni pouk na PA 1 štipendijo
slovenščino — knjižničarstvo na PA 1 štipendijo
zgodovino — zemljepis na PA 1 štipendijo
socialnega delavca 2 štipendiji
psihologa 1 štipendijo
vzgojiteljico 2 štipendiji
Prednost imajo kandidati za območja občine Trebnje in kandidati višjih letnikov in z boljšima učnimi uspehi. Prošnji priložite žvljenjepis in zadnje šolsko spričevalo.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
S*** 'SŠKSiJi '"KIPOMHK.
fjsaHBg* srsas
S? Sasr®
k&r	»eUko	prt-
fci so si „P° &t®vtlu. Člani tereou, v,	°Rledali tudi
(t*d	tJ, da jih le
podražili m£L°J>IyUo«u-
na aoSn?,	Med-
"SSS*1*® Tf'ri8VHa aa
O*** k rf5r.žrM”oe ni bilo
V	J1* Uidi J^'ekarna bo več
^	J*	blk> Rio-
uT^orjati , j ? i* treba Jih ’ drugimi obelim-bo o^UeiL0, «W«UU.
kmUmKn! OKKBNO'
;> -fefu? ssaat
in Inž. Ahmed Hamzič, načolnlk inženirskih enot. Po ogledu sev-ni&kega gradu in Lutrovske kleti ata se s predstavniki občine pogovarjala tudi o akcijah in pomoći aram ade. Med drugim sta dejala, da Je vojska pripravljena pomagati pri usposobitvi broda pri Kompolju.
■ PRI TONČKI REŠETA. ProJS-nji teden sta obiskala Tončko Rc leta iz Novega grada, ki Je praznovala 70-letnioo življenja, sekretar občinskega komiteja ZK Viktor Auer in sekretar občinske konforonoe SZDL Drago LupAina ter JI y imenu organizacij zaželela vse naJbolJSe za lep življenjski jubilej.
■ SPET TEŽAVE Z MOSTOM. Nekaj let, odkar so popravili sta ri leseni most Cm Savo, Je bil mir, adaj pa so spet nastale težave. Ker Je rut eni strani delno popustila ograja, Je bilo spet tre ba promet omejiti.
■ V I.ASKII ZARADI TBGO VINK. Čeravno so predstavniki trgovskega podjetja nasprotovali postavitvi razstave In prodaji pohištva, kar le v veliki dvorani gasILskoga dom« organiziralo ljub Ijansko podjetje Lesnina, so Ljub IJanfianl razstavo vseeno priredil! in imeli s prodajo doslej ie Uidi precej uspeha. Domače podJebje se pač mora sprijazniti s konkurenco, ki Je ponavadi dobra stvar.
.»METALNA«
obrat v Krmelju
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. KALKULANTA
2. LANSERJA PROIZVODNJE
3. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV
POGOJI:
pod 1. strojni tehnik ali KV ključavničar z najmanj
Metno prakso v proizvodnji,
stanovanje zagotovljeno v juniju 1971;
pod 2. strojni tehnik z najmanj 3-letno prakso,
stanovanje zagotovljeno v juniju 1971,
pod 3. KV strojni ali konstrukcijski ključavničar,
stanovanj ni.
Osebni dohodek po pravilniku.
Vsi kandidati morajo biti vojaščine prosti.
Pismene ponudbe, kolkovane z 0.50 din, sprejema »METALNA«, KRMELJ. Razpis velja do »asedbe delovnih mest.
dovine narodnoosvobodilnega boja. Tekmovanje bo v dveh skupinah: v eni bodo nastopile borčevske organizacije, v drugi pa druge družbenopolitične organizacije in društva. Organizatorji vabijo čimveč udeležencev.
Razen pohoda bodo na sporedu še nekatera druga tekmovanja. Tako bo AMD Trebnje priredilo ocenjevalno vožnjo iz Trebnjega, prek Čateža in Gabrovke, ki bo imelo cilj v Mokronogu.
Vrhunec prireditev bo odkritje spomenika na mokro-noškem pokopališču ob 14. uri popoldne ter zborovanje pred prosvetnim domom, kjer bo slavnostni govor in kul-' turni spored, kasneje pa bo tam še zabavna prireditev.
Čatež: izguba vodovoda
Po podatkih Komunalnega obrtnega podjetja Trebnje so znašali stroški čatežkega vodovoda lani 6.376 dinarjev, dohodki — vodarina pa le 3.369 dinarjev. Samo električni tok za črpalko je stal skorajda toliko, kot so uporabniki vodovoda plačali za vodo. Občinska skupščina je na zadnji seji priporočila podjetju, naj preuči, zakaj je tako, in ukrene, da bo izguba vsaj zmanjšana, če je že ni mogoče povsem odpraviti.
Niti ene reklamacije
Mokronoška Iskra je ia-ni, ne da bi povečala število zaposlenih, izdelala že 2,6 milijona elektrolitskih kondenzatorjev ali 1,1 milijona več kot leto dni prej. Četrtino izdelkov Je izvozila v Zahodno Nemčijo, od tega del na Češkoslovaško, ne da bi imela eno samo reklamacijo. Vedo za te uspehe tisti, ki za hrbtom kujejo svoje načrte, ne da bi se zavedali, kolikšnega pomena je obrat za Mokronog in njegovo okolico?
Frefelta
LEP USPEH OBRTNIH PODJETIJ
Kar trdna družbena obrt
Zasebna obrt zaostaja, družbena pa napreduje -Poslovni uspeh tudi v Čevljarskem podjetju
Svoj čas je zaostajala družbena obrt, in je že kazalo, da bo v trebanjski občini bolj zaživela zasebna obrt, za katere razvoj so precejšnje možnosti. Vendar se to doslej še n! zgodilo, celo tako je, da zasebna obrt še nadalje zaostaja (število obrtnikov se je lani celo zmanjšalo), družbena obrt pa Je lani dosegla večji napredek kot celotno gospo darstvo.
Obrtne delovne organizacije Mizarska delavnica Treb nje, Hrast Sentlovrenc, Krojaško podjetje Trebnje in Čevljarsko podjetje Mokronog so lani skupno ' za več kot tretjino povečale celotni dohodek, dohodek na zaposlenega za 41,2 odst., sklade pa celo za 244 odst.
Daleč najboljši poslovni rezultat je Imela Mizarska delavnica Trebnje, najslabšega pa sorodno podjetje
Hrast iz Sentlovrenca, kar znova dokazuje kaj pomeni iznajdljivost ln spodbuda vodstva, ki potem tudi lažje najde razumevanje pri tistih, ki podjetju lahko pomagajo s posojilom.
Razveseljivo je, da se je zadnje leto vidno popravil tudi položaj mokronoškega Čevljarskega podjetja, ki je bilo nekaj let najslabše v občini. Lani Je podjetje ustvarilo pol večji dohodek na zaposlenega, kar je omogočilo, da Je nekaj denarja ostalo tudi za sklade, ki jih zelo potrebujejo.
" POPRAVEK
Tiskarski škrat Je v zadnji številki lista pomotoma zapisal, da so pred nekaj dnevi imeli nekaj primerov para tifusa tudi v Bistrici pri Mokronogu. Pravilno bi se mo. ralo glasiti »pred nekaj leti«.
DROBNE Z MIRNE
■ SK VEDNO ODPLAKE. Pod
jetje Kremen, ki pri Mimd koplje kvarcit, je sicer poglobilo jamo, v katero se stekajo odplak« prt izpiranju peska, vendar s tem ribiči Se niso zadovoljni. Potok, v katerega se steka voda iz obrata, je še vedno kalen, kar je Škodljivo za ribji zarod.
■ PRVI GRADITELJI. Na Ro j ah so izkopane prve gradbene jame za zasebne stanovanjske hiše. Po dolgotrajnem postopku so gradnjo vendarle lahko začeli.
■ SE EN STANOVANJSKI Bl.OK. Gradbeno opekarsko podjetje Mirna bo na mestu, kjer Je adaj staro gospodarsko poslopje pod prosvetnim domom, prndi-io stanovanjski blok. V pritličju bodo prodajalne.
■ ŽE ZJUTRAJ FOTOGRAFIJE. Domača fotosekcija se je spet izkazala. Ze zgodaj zjutraj takoj po krajevnem prazniku so bili v lični vitrini razstavljene dobro izdelane fotografije o praznovanju.
■ H AGER ZE BLIZU »DANE«.
Regulacija Mirne zadnje tedne hitreje napreduje. Bager, ki dela novo strugo rake, se Je s svojim delom že skoraj približal tovarni »Dani«.
■ ZAKAJ TAK ODNOS? Na Mimi niso zadovoljni z odnosom nekaterih sosednjih krajev ob le-
tošnjem krajevnem prazniku. Ne morejo razumeti, kako ni bilo mogoče v Šentrupertu ali v Mokronogu prodati v predprodaji niti ene vstopnice za igro »Deseti brat«, s katero se je pod mirenskim gradom predstavilo celjsko gledališče. Pravijo, da je hil tak odnos zaradi nekakšnega rivalstva, če ne celo nevoščljivosti ob novih uspehih Mirne. VpraSanje ostane, kam bi pripeljalo, če bi ad kraji med seboj »metali polena pod noge«, namesto da bi si pomagali in bili veseli uspehov, ne glede na to, kje so bili doseženi.
■	KJE PROSTOR ZA »CIRKUS«? Tudi na Mimo so začeli prihajati različne komedijantske skupine- Nekatere se naselijo pri domu TV D Partizan, druge iSčeio prostor pri železniški postaji Ce že dovoljujejo delovanje teh skupin, bi bilo prav, da bi v kraju določili stalen prostor, kjer bi se ustavljale.
TREBANJSKE NOVIČK'
Tudi turisti za cesto
Novi predsednik Turističnega društva je Tone Kovačič - Brez dobrih cest ne bo turizma
v Občrfega zbora turističnega društva Kočevje, ki je bil 21. maja zvečer, so se razen glavnega tajnika Turistične zveze Slovenije, Borisa Matajca in tajnika do-lenjske turistične zveze Nika Pavliča udeležili tudi vsi najvidnejši predstavniki kočevske občine in nekaterih sosečfenjih turističnih društev.
Razen o rednih zadevah društva so domačini in gostje razpravljali predvsem o posodobljenju - ceste Kočevje—Brod . na Kolpi in se, Strinjali z uvedbo samoprispevka zanjo. Poudarjali so, da je na Kočevskem mnogo možnosti za razvoj turizma, vendar zaradi slabih cest niso izkoriščene.
/' Razveseljivo je, da se za razvoj turizma vedno bolj . zanimajo tudi neturistična podjetja, kot sta združeno KGP in AVTO Kočevje, ki pripravljata svoje načrte raz-
Gimnazijci na odru
Kočevski gimnazijci, člani MKUD »Matej Bor«, so 2. junija v gimnazijski dvorani dvakrat nastopili z igro Mira štefanca »Včeraj popoldne«. Naštudirali so jo v petih tednih pod vodstvom prizadevnega domačega režiserja Vekoslava Figarja. Zdaj se dogovarjajo, da bi s to igro nastopili še v nekaterih krajih znotraj občine in izven nje.
MKUD »Matej Bor« je ena redkih prizadevnih in uspešnih kočevskih kulturnih skupin. Gimnazijci so v zadnjem obdobju priredili še samostojen koncert, dva večera francoske lirike in izdali svoje glasilo »Utrinki«.
Šola za vodiče
Malo šolo turističnih vodičev naj bi organizirala Delavska univerza Kočevje, financirala pa naj bi jo občinska skupščina. Tako je te dni predlagalo Turistično društvo Kočevje.
Za vzgojo vodičev bi pora-, bili tistih 20.000 din, ki jih je za letos (drugo polletje) rezervirala občinska skupščina za osebne dohodke turističnega delavca. Trenutno namreč ne kaže, da bi tega človeka letos dobili, turistični vodiči pa bodo potrebni, ko bo posodobljena cesta do Broda in še nekatere druge.
Turistično društvo je povsem pravilno ugotovilo, da se je že zdaj treba pripraviti na predvideni večji turistični promet, ko bo občina dobila boljše zveze s svetom.
voja turizma na območju od Škofljice do Kolpe, z razvojem turizma pa se vedno bolj ukvarja tudi občinska skupščina.
Na občnem zboru so podelili priznanja društvom, delovnim organizacijam in posameznikom, ki imajo največ zaslug za razvoj turizma v občini. Za novega predsednika društva so izvoiili Toneta Kovačiča, za podpredsednika pa Staneta Jajtiča.
Vodovod propada
r	'	■
V Moravi v kočevski občini imajo vodovod že od leta 1930. Vse kaže, da so popokale nekatere cevi. iz zbiralnika uhaja voda, pritisk w ceveh je zelo slab, pred kratkim pa je bila vas celo dva dni brez vode. Vaščani so pripravljeni vodovod popraviti s prostovoljnim delom, pričakujejo pa pomoč vodne skupnosti in občinske skupščine. Nerodno je predvsem to, ker inšpekcijske službe že tudi v gostiščih po vaseh zahtevajo angleška stranišča, zahtevi pa se ne bo dalo v celoti ugoditi brez večjih stroškov, če ne bo v redu vodovoda.
Volitve, imenovanja
V novi upravni odbor ZZB Kočevje so bili pred kratkim izvoljeni: Pavle Debeljak, Lenčka škoda, Mirko Kobal, Franc Cimprič, Gizela Šeško, Tone Rački, Rudi Urh, Jože Adamič, Alojz Henigman, Anica Klun, Tone Ožbolt, Milan štimac, Tinka Ožbold, Jože 2agar, Lojze Hočevar, Lojze Marinč, v nadzorni odbor pa: Peter Vovk, Andrej Pirnat in Karel Šenčur.
Na zadnji seji občinske konference Zveze mladine Kočevje, ki je bila U junija, so izvedli dopolnilne volitve v predsedstvo konference. Izvoljeni so bili: Rudi Mliller, Rajko Muhič, Cvetka Grabrijan, Draga Stjepič in Ljuba Stampfel — vsi za člane predsedstva; za predsednika so izvolili ponovno Ivana Oberstarja, za novo tajnico pa Vando Lovšin.
Važno obvestilo udeležencev NOV
V današnjem Skupščinskem Dol. listu je objavljen prednostni vrstni red tistih udeležencev NOV, ki so prosili sklad za reševanje stanovanjskih zadev pri ObS za posojilo za 1. 1970. Objava vas seznanja z vrstnim redom za 22 prosilcev za gradnjo stanovanj in za 164 prosilcev, ki želijo posojila za obnovo, popravila oz. dograditev stanovanj.
UREDNIŠTVO
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ NI POSE3NEGA ZANIMANJA za svetoviu> prvenstvo, čeprav je v Kočevju veliko ljubiteljev nogometa. Ljudi je precej bolj privlačilo preteklo svetovno prvenstvo v .košarki. To je aato, ker so oddaje na malem zaslonu pozno zvečer, delni vzrok pa je tudi, ker na svetovnem prvenstvu ne sodeluje reprezentanca Jugoslavije.
■ ■ ■ ČEBELARJI SO NE-' STRPNI — Sedaj je čas, ko bi čebele lahko največ nanosile. Po muhasti zimi so se čebelje družine okrepile. Čebelarji menijo, da bo še vse v redu, samo če bo lepo vreme.
■ ■ ■ PROMETNI ZNAKI so mestu res le še za okras in sliko naše kulture. Prišlo Je v modo, da jih zlikovci rujejo. Ce Jim to ne uspe, znak zvijejo,. da je videti kot palačinka. Zadnji primer je bil pri železniške!« podvozu proti Trati. Tam Je bilo že več hudih prometnih nesreč, še več jih pa bo, če se bodo zlikovci lahko tako nemoteno in nekaznovano Izživljali nad prometnima znaki.
KOČEVSKE
NOVICE
Kisle rezine
Ne čudite se, če boste v kočevski slaščičarni na Ljubljanski cesti postreženi z zagrebškimi kre-movimi rezinami s kislo smetano. 7. junija sem bila sama postrežena z njimi Ko sem prodajalko opozorila, da je smetana kisla, mi je dejala neprizadeto: »Gospa veste, rezine so čisto sveže, smetano pa smo že kislo dobili.«
Kakšne bi rezine šele bile, če bi dobili namesto jajc klopotce, namesto moke pa otrobe!
-im-
vm
POSKUSNA MOBILIZACIJA V RIBNICI
Oblast so prevzela poverjeništva
Ribniška občina je bila 13. junija v »vojnem stanju«
13. junija ponoči se je razsvetlilo marsikatero	organizacij, ko je domovina
okno: bila je poskusna mobilizacija. Pripadniki teri-	v vojni. Ob 6. uri zjutraj
torialnih enot, mladinci in del pripadnikov JLA iz	je bila seja »vojnega komi-
ribniške garnizije ob sodelovanju letalstva so upri-	teja«, na kateri so ugotovili,
zorili pravo vojno v malem, »sovražna« letala pa so	da je mobilizacija uspela in
izvedla na dolenjevaškem polju zračni desant, ki ni	da poverjeništva občin-
uspel. Vsi sodelujoči na vajah, ki so imele namen preizkusiti bojno pripravljenost vojaških enot in enot civilne zaščite, so pokazali precejšnjo vojaško sposobnost.
V času, ko so mobilizirali stanju.	____
enote teritorialne obram- Ob 3.30 je bila izredna se- organizacij iz Kočevja be, je bila v skupščinski dvo- ja občinskega komiteja ‘ ZK rani seja poverjeništev ob- Ribnica. Na seji so imeno-činske skupščine. Ta pover- vali »vojni občinski komite jeništva so prevzela naloge ZK« in razpravljali o vseh občinske skupščine v vojnem potrebnih ukrepih za nor-stanju in delovala kot da je malno delo komiteja ZK in dežela resnično v vojnem drugih družbeno-politionih
ske skupščine delajo po načrtu.
Poskusni mobilizaciji in vajam so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-političnih
■ ■ ■ ZGODNO SADJE se že dobi po trgovinah in na tržnici. Češnje so dobre, marelice in hruške pa še niso dozorele. Prodajo vse, vendar je potrošnik prikrajšan za kakovost sadja.
■ ■	■	PLANINSKA KOCA
pri Jelenovem studencu za 'Mestnim vrhom (1022 m) na Stojni je že odprta in redno oskrbovana vsako soboto in nedeljo. Obiskuje jo precej izletnikov. Avtomobilisti sedaj raje vozijo po novi cesti preko Mahovnika. Ta cesta je sicer nekaj daljša, a je lepša kot tista, ki vodi skozi Podgorsko ulico. Nova cesta se združi s staro na velikem ovinku nedaleč pod gozdarsko kočo.
■ ■ ■ ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA po sprehajališčih parka Gaj je že tretji teden deloma pokvarjena. Gorita samo še dve svetilki. Nihče se ne pobriga, da bi razsvetljavo popravil. Zakaj imamo drage svetilke, če Jth nihče ne vzdržuje?
■ ■ ■ VOZNIŠKI IZPITI so kar na tekočem traku: od 21. maja do 4. junija so bili štirje. Izpite je delalo 139 kandidatov, od tega 98 možkih in 46 žensk. Izidi niso bili najboljši. Izpit Je naredilo vsega 53 kandidatov: 30 moških ln 23 žensk. Najsflab-še je bilo 26. maj«, ko Je ođ 34 kandidatov napravilo izpit samo 9, od tega 6 moških in 3 ženske.
VABIMO VAS NA
■RAZSTAVO■ IN PRODAJO
POHIŠTVA
SLOVENIJALES
ZATOPLINO VAŠEGA DOMA
DOM
TVD PARTIZAN
10.6.-28170
POPUST 5 KREDIT
K. ORA2EM
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
■ ■	■	ZASEBNE TUJSKE
SOBE bo v teh dneh pregledala posebna komisija in jih kategorizirala. Tako bodo v Ribnici t bodoče lažje zadovoljili želje gostov. Doslej zasebnih sob v Ribnici še nikoli niso kategorizirali. V Ribnici je okoli 50 zasebnih tujskih sob s približno 60 le-žišči
■ ■ ■ OBNOVILI BODO klo pi po Ribnici in jih postavili predvsem v bližini gradu in pri avtobusni postaji.V drugih javnih nasadih ne bo več klopi, ker so jih odnašali zasebniki na svoja dvorišča. Iz letnega gledališča pri gradu pa zdaj ne bo treba raznašati klopi na razna druga bližnja mesta, ker bodo na tem območju razpostavljene druge klopi.
■	■ ■ PRVI PREGLED in ocenitev nasadov, vrtov, cvetja na oknih, dvorišč in fasad bo v teh dneh opravila komisija turističnega društva Ribnica. Jeseni bo opravljen še en tak pregled, nakar bodo podeljene nagrade in priznanja občanom, katerih stavbe in njihova okolica je bila v tej turistični sezoni naj lepša. Pregledovali in ocenjevali bodo le na območju Ribnice. Koliko nagrad bo podeljenih in v kakšni višini, še ni določeno; zvedeli pa smo, da bodo nagrade približno enake, kot so bile v preteklih letih.
■	■	■ PROPAGANDNEGA
MATERIALA ima turistično društvo Ribnica še dovolj in ga je dovolj zgodaj, se pravi še pred turistično sezono, razposlalo po turističnih središčih Slovenije in izven nje.
■ ■ ■ LETOS JE IZREDNO POVPRAŠEVANJE po ribniških spominkih. Naročil je toliko, da se že boje, da ne bo preveč trpela založenost v domači prodajalni spominkov. Do začetka junija so prodali že za 120.000 din spominkov, medtem ko je. v preteklih nekaj letih znašal celotni povprečni letni promet — 150.000 do 200.000 din. Kupci se zanimajo za vse spominke. Kot vsako leto, tako so tudi letos pridobili nekaj novih naročnikov iz Slovenije in drugih republik.
ORTNESKI
POROČEVALEC
■ ■ ■ ZA TURISTIČNO UREDITEV GRMADE — 7. junija so se na Grmadi zbrali turistični delavci lz Ortneka na občnem zboru, ki ga je vodil Franc Modic. Poročali so o delu društva v zadnjih dveh letih in ugotovili, da je bilo delo društva v tem obdobju zelo uspešno. Zastopnik ortneške Občine France Lapajne je pojasnil, da se že ustanavlja občinska turistična zveza, ki bo v svoj delovni načrt vključila dograditev znane izletniške točke na Grmadi. Obljubil je tudi, da se bo zavzel za popravilo ceste od Velikih Poljan do Vrha. — Društvo Je izvolilo nov upravni odbor, za predsednika društva pa so ponovno izvolili Alojzija Škulja. Najzaslužnejšim članom društva so podelili priznanja. Alojzij Škulj je sa dolgoletno prizadevanje za razvoj turizma na tem območju prejel srebrni -častni turistični znak In diplomo, s čimer ga Je odlikovala turistična zveza Slovenije, priznanja in diplome so prejeli še: Franc Adamič, Ivan Skerlec in Anton Strnad.
■ ■ ■ ŠOLSKI IZLETI—Ker “ je letos večina šolskih vodstev odločala za končne izlete v maju in juniju, avtobusna podjetja niso mogla vsem ustreči. Zato naj bi v bodoče šole določale čas končnih izletov tako, da bodo pod-jetja lahko ustregla vsem ln šole ne bodo imele težav s prevozi.
■ ■ ■ SPOMINSKI POHOD PO TABORIŠČIH — Občinski Odbor ZB v Ribnici bo v avgustu priredil obisk taborišč v Italiji, kjer je hilo največ ribniških internirancev. Obiskali bodo Gonars, Visco, Treviso ln Padovo ter druge kraje, skozi katere so pešačili naši interniranci. Datum izleta in kraji prijav tor cena bodo objavljeni na lepakih in po radiu.	v	P
REŠETO
Z'
OSTATI V SREDIŠČU DOGAJANJ
Borci: „Razlike bolijo v dno duše“
Naj današnja družba enako ceni vse, ki so se zanjo borili! Veliko belokranjskih borcev še zelo bedno živi, - so dejali na petkovi skupščini Zveze združenj borcev v Črnomlju - Izvoljeno novo vodstvo
Na skupščino je prišlo 42 od 49 izvoljenih delegatov v krajevnih organizacijah ZZB, kot gostje pa so bili navzoči tudi predstavniki republiškega združenja in sosednje metliške občine.
Uvodno poročilo je imel predsednik občinske borčevske organizacije Janez Vitko-vič, zatem pa so delegati še v razpravi dopolnili njegove misli. Več kot očitno je, da še veliko borcev živi v neurejenih razmerah, najslabše pa borci-kmetje. V občini je 480 udeležencev NOB starejših od 55 let. Ti so zdravstveno in socialno ogroženi. Čeprav imajo nekateri posestva, nimajo delovne sile za obdelovanje zemlje. Priznavalnine dobiva 195 borcev, enkratno pomoč pa so lani dodelili 209 članom ZZB, medtem ko je pomoč za šolanje otrok dobivalo 74 borcev. Davčne olajšave ima 465 nekdanjih partizanov, razen . tega jih je 558 dobilo posojilo za gradnjo ali popravilo stanovanje hiše. Vse to je videti sicer veliko, a kljub temu ostaja še dosti borčevskih zadev nerešenih.
Učakovci: delo na cesti
V	okviru krajevne skupnosti Vinica so se prebivalci vasi Učakiovci, Kovačega grada in Sečjega sela lotili popravila poti do vasi, da bi bila v turistični sezoni laže dostopna z avtomobili. Najprej so v kamnolomu pripravili gramoz, nato pa se bo začelo delo na cesti. Kljub temu da imajo ljudje veliko opravka s košnjo in na poljih, se udeležujejo prostovoljnega dela.
Ugotavljajo, da bi bilo še 230 borcem nujno odobriti priznavalnine, da bi jim tako dali vsaj osnovo za življenjski obstoj, na dodelitev posojila pa čaka še 515 udeležencev NOV. Samo v stanovanjski izgradnji bi potrebovali 12 milijonov dinarjev, letos pa bo na razpolago manj kot 300.000 din. Poseben problem je zdravstveno varstvo kmetov borcev. Za-
Jurjevanje je tik pred zdajci
Priprave na jurjevanje so pri kraju. Zadnje dni je največ dela le še s preskrbo za 10.000 gostov, kolikor jih pričakujejo v soboto in nedeljo v Črnomlju. Komisija za preskrbo je organizirala 10 stojnic iz brezovega lesa, ki bodo stale v bližini dolinice pod hotelom hinjo, kjer se bo odvijal program. Na stojnicah bodo gostinska podjetja in zasebniki ter gasilska društva nudili odojke, ražnjiče, čevapčiče, hrenovke, klobase in druge dobrote. Dogovorili so se tudi za cene, ki ne bodo visoke. Razen hrane bo naprodaj tudi vino, pivo in brezalkoholne pijače ter sadje in sladoled. Namesto vstopnine bodo letos prodajali lične značke po 5 din, s katerimi bo gledalcem dovoljen vstop na prireditveni prostor tako v soboto zvečer kot v nedeljo ves dan.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ LETOS BOLJŠA REKLAMA
—	Komisija 2a propagando letošnjega jurjevanja se je dobro izkazala. Veliko lepakov z vabili so razdelili že na zboru aktivistov v Dolenjskih Toplicah, kjer so bili Tibrani ljudje iz vse Slovenije, razen tega so transparente razobesili v več bližnjih mestih. Zelene lepake z vabili so postlali tudi po vsej Dolenjski, Beli krajini in bližnjih hrvaških krajih
■ V »BEORADU« ni FLUKTUACIJE — Pred leti so imeli v gradbenem podjetju več odhajanja v tujino, lani pa je med povprečno 200 zaposlenimi samo l delavec odšel v Nemčijo, a še ta se je kmalu vrnil.
■ V OBČINI JE 423: ČLANOV /ZB — V 25 krajevnih organizacijah Zveze borcev je vključenih
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
toliko borcev, da je vsak četrti prebivalec občine član ZZB. Med temi je 598 vojaških vojnih invalidov in 1778 žena. Ugotavljajo, da je povprečna starost udeležencev NOB 58 let. Starejših od 70 let je samo še 145 članov.
■ ČRNOMALJSKA GODBA je sodelovala v nedeljo na proslavi 120-lefcnice metliške godbe. Tokrat so nastopiil pred javnostjo starejši in mlajši Člani godbe skupno, in prav dobro so se odrezali.
■ JUTRI BO ZASEDALA OBČINSKA SKUPŠČINA — Odborniki bodo 19. junija razpravljali o kmetijstvu in gozdarstvu ter
o	vlogi krajevnih' skupnosti v občini. Dobili bodo informacijo o novih integracijskih. procesih, kakor tudi o uvedbi novega delovnega časa v šolah.
■ PRED RAZSTAVO NA VINICI — Ob 25-letnici Združenih narodov pripravlja klub OZN na viniški šoli republiško razstavo fotografije na tamo »Mir, pravičnost in napredek«. Obenem bodo na razstavi od 28. junija do 5. avgusta prikazali tudi razstavo »Otrok in njegov prosti čas«. Klub mladih fotoamaterjev z Vinice bo na razstavi pokazal okoli 30 svojih izdelkov.
radi neplačanih davkov ali prispevka za socialno zavarovanje je ostalo brez zdravstvenega varstva okoli 250 članov ZZB.
Na skupščini so spet poudarjali, kako so borci prizadeti zaradi krivice, ki jo doživlgajo v današnji družbi. Najbolj jih bolijo velike razlike v priznavalninah, saj dobivajo borci iz razvitejših občin dvakrat večjo mesečno pomoč kot v Beli krajini. Zato so tudi na vseh krajevnih sestankih na skupščini postavljali vprašanje:	»Ali
smo belokranjski borci manjvredni? Ali se nismo tudi mi borili izven občinskih meja?«
' Precej je bilo razprave o bodočem delu in vlogi borcev v današnji družbi. Izkazalo se je, da v črnomaljski občini ’ več kot 600 borcev opravlja eno ali več odgovornih funkcij, kar kaže, da nosijo breme vsega druž-beno-političnega dela. Menili so, da bi jih morala taka delavnost odlikovati še naprej.
Skupščina je dala še raz-rešnico dosedanjemu odboru ter izvolila novo vodstvo, ki bo delalo pod 9-član-skim predsedstvom.
Semič: cesto gradijo
/ Težko pričakovana gradnja asfaltne ceste od Semiča do Gradca se je začela. Cestno podjetje iz Novega mesta Je začelo gradnjo od Semiča proti Stranski vasi. Zaenkrat opravljajo zemeljska dela na trasi s pomočjo več strojev. Prav tako dela dobro napredujejo v kamnolomu Grm, kjer pripravljajo potreben gramoz. Dela potekajo po predvidenem načrtu in ni nobenih zastojev.
Za združitev ni ovir
Pred kratkim sta kolektiva Kmetijske zadruge Črnomelj ter Klavnice in mesarije na referendumu odločala o združitvi. V obeh podjetjih je velika večina zaposlenih glasovala za združitev, tako bosta zadruga in measrija po 30. junija skupno štovali, dotlej pa bodo uredili vse druge formalnosti in razpisali vodilna delovna mesta združenega podjetja.
Za nadzor pred sezono
Krajevna skupnost Črnomelj je na eni svojih zadnjih sej predlagala pristojnim inšpekcijskim službam poostren nadzor nad poslovanjem zasebnih gostišč pred glavno turistično sezono. Krajevni skupnosti namreč nd vseeno, kakšen vtis bodo gostje odnesli iz črnomaljskih gostišč.
it™ i
— — >■
S slavnosti v nedeljo na metliškem Trgu svobode, kjer je sodelovalo 9 pihalnih godb iz raznih krajev ter množica občinstva. (Foto: Ria Bačer)
OB 120-LETNICI METLIŠKE GODBE
Ljudje treh generacij
Devet pihalnih godb je v nedeljo sodelovalo na proslavi v Metliki - Po slovesnosti na Trgu Svobode še parada, revija in tombola
Odeta v zastave in cvetje je Metlika pričakala proslavo ■ ob 120-letnico domače godbe na pihala. Jubilejne slovesnosti so trajale nekaj dni. V soboto zvečer je metliška godba priredila koncert na grajskem dvorišču. Ob tej priložnosti so 19 godbenikom podelili zlata, srebrna m bronasta Gallusova odličja, ki jih je v imenu Republiške zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij jubilantom izročil Kruno Cipci.
V	nedeljo dopoldne se je na Trgu svobode zbrala množica ljudi, med katerimi so bili tudi člani Društva Bela krajina iz Ljubljane, ki
METALKA je odprla lokal
V	soboto dopoldne so v lepo urejenem lokalu na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki odprli prodajalno ljubljanskega podjetja METALKA. Ob tej priložnosti se je v Metliko pripeljal avtobus članov kolektiva Metalka. V trgovini je velika izbira kovinskega ter tehniškega blaga za dom in gospodinjstvo, obrt, kmetijstvo in vinogradništvo ter gradbeni i« industrijski material. Za reklamo so ob otvoritvi pod kostanji v bližini postavili stojnice, kjer so prodajali razno blago s precejšnjim popustom.
so na godbeno proslavo priredili skupinski iziet. Ko se je pred spomenikom zbralo vseh devet pihalnih godb, so skupno zaigrale pod taktirko metliškega kapelnika Ivana Jerine. Godbe iz Trbovelj, Vevč, Mengša, Kočevja, Brežic, Črnomlja, Domžal, Duge Rese in domačo je najprej pozdravil Ivan Žele, predsednik občinske skupščine. Ko se je jubilantom zahvalil za dolgoletno in vztrajno delo, je med drugim dejal, da se v mnogih društvih cepijo sile med mlade in stare, medtem ko v metliški godbi dobro sodelujejo ljudje treh generacij. Posebno zahvalo je izrekel najstarejšemu kapelniku Ivanu Jerini.
O zgodovinski poti metliške godbe od prvih začetkov do današnjih dni je zatem govoril prof. Jože Dular, sledila pa je javna podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte, ki ga je metliški godbi izročil inž. Janez Gačnik, predsednik občinske konference SZDL.
Vseh devet pihalnih godb je po krajšem skupnem koncertu odkorakalo skozi mesto do gasilskega doma, kjer se je nadaljeval zabavni del slovesnosti. Po reviji pihalnih godb je bila še tombola. Glavni dobitek
—	avtomobil Austin novomeške tovarne IMV — je za-dela mlajša Ljubljančanka.
Ob sobotah ne bo pouka
Z novim šolskim letom, ki se bo začelo 1. septembra, osemletka v Metliki in šola' na Suhorju ob sobotah ne bosta imeli več pouka Morda bo novost vpeljana še v Podzemlju. Ko so anketirali starše otrok iz Metlike, jih je 85 odstotkov izjavilo, da so za proste sobote, na podružničnih šolah pa je imela anketa 82 -odstotni uspeh. Med prosvetnimi delavci so bili za petdnevni delovni teden vsi, razen petih. Ta novost pa zahteva veliko priprav, saj bo treba spremeniti učne načrte, umike in sploh navade v šolah. S tem delam so v Metliki že precej napredovali.
Promet skozi Božakovo
Zaradi gradnje novega mostu čez Kolpo v Metliki, je zadnje čase promet proti Karlovcu usmerjen po cesti čez Božakovo. Cesto, ki je bila že prej slaba, bo gost promet še bolj uničil.
J. N.
Gradčani bodo pomagali
Gradčani hočejo letos na vsak način pitno vodo, saj se gradnja vodovoda vleče že tri leta. Ker je treba še precej narediti, denarja pa je malo, so sklenili, da bodo vaščanj poleg samoprispevka pomagali še s prostovoljnim delom pri izkopu in zasutju jarkov. Priključek vode do hiš pa bo tako plačal vsak še posebej.
SPREHOD PO METLIKI
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ČRNOMELJ
razpisuje
za šolsko leto 1970/71
ŠTIPENDIJE
- 4	štipendije	PA	-	razredni pouk
- 2	štipendiji	PA	-	defektologija
- 1	štipendijo	VŠTK	ali PA - telesna vzgoja
- 3	štipendije	PA	-	ali srednja šola	-
glasba
- 1 štipendijo filozofska fakulteta peda-
gogika
- več štipendij za gimnazijo Črnomelj.
Prošnje z življenjepisom in zaključnim spričevalom je vložiti pri naslovu do 15. julija 1970.
Za vroče poletne dni smo vam pripravili veliko izbiro ženskih in dekliških oblek, pletenin in perila.
Prodajamo tudi na 5-mesečno odplačilo.
OeleteUsfil* ČRNOMELJ
STANOVANJSKO PODJETJE ČRNOMELJ
proda
na javni licitaciji
STANOVANJSKO HIŠO
v Semiču št. 32/b
Licitacija bo prav tam 25. junija 1970 ob 9. uri dopoldne.
Izklicna cena je 25.950 din. Kupec plača kupnino v roku 8 dni po javni licitaciji.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višina 10 odst. od izklicne cene.
■ AVTOPREVOZNO PODJET-JE METLIKATRANS se je v soboto, 6. junija, preselilo iz dosedanjih prostorov na Trgu svobode v novo zgrajeno poslopje pri silosih v Rosalnicah. Tam bo imelo podjetje vse svoje pisarne, obenem pa je zgradilo tudi mehanične delavnice za popravilo lastnih tovornjakov. Kasneje bodo tem prostorom prizidali tudi garaže.
■ VES PREJŠNJI TEDEN se je odvijal v znamenju godbenega slavja. Prireditelji so imeli polne roke dela, zlasti odbora, ki sta skrbela za godbene prireditve in veliko nedeljsko tombolo. Prav tako so se potrudili gostinci in tudi tisti, ki jim je bila naložena skrb za prometno varnost.
■ SPOMINSKA KNJIŽICA »120 let metliške mestne godbe« izpod peresa Jožeta Dularja je bila v sredo. 10. junija, v Metliki že v prodaji. Domačini so pridno segali po njej, saj je na več kot devetdesetih straneh razgrnjena vsa zgodovina metliške godbe. Knjižica je izšla v lepi opremi Mladene Brancljeve in je bogato ilustrirana. Stane 5 dinarjev, interesenti pa jo lahko dobe v knjigami, v Flajšmanovi trafiki in turistični pisarni.
■ GODBENE SVEČANOSTI V METLIKI so se pričele že v petek, 12. junija zvečer, ko je bila v Belokranjskem muzeju odprta
razstava »120 let dejavnosti met-
liške mestne godbe«. Ob lepi udeležbi meščanov je razstavo odprl, nekdanji kapelnik in sedanji honorarni arhivar Belokranjskega muzeja 86-letni Ivan Drobnič. Isti večer se je ob 20. uri razvila izpred gradu z godbo na čelu bak-lada skozi mesto.
■ PRED ŠTIRINAJSTIMI DNE-
VI	je v Metliki gostoval cirkus Bohemia, preteklo soboto in nedeljo pa so Metličani dobili podoben obisk: v mesto je prišel cirkus BUCURESTI, la je baje nad večji romunski cirkus, saj šteje kot piše na lepakih, njegov ansambel 70 ljudi, ki skrbe za 101 dresirano žival. Na žalost so predstave sovpadle z godbenim slavjem in si tako mareikdo ni utegnil ogledati oirkuških Spektaklov.
■ NOVE KANDELABRE S FLUORESCENČNIMI LUČMI na cesti od Mercatorjeve samopostrežne trgovine do železniške postaje so pred kratkim srebrno prepleskali. Okoli prvega kandelabra pred trgovino so zgradili tudi majhen cvetlični otok, ki bo prav lepo poživil asfaltno ploščad
METLIŠKI TEDNIK
Tudi šola v Bršlinu!
V	Novem mestu so v ponedeljek, 15. junija, začeli graditi tudi drugo šo-
lo.	Šola v Bršlinu, za katero so se zlasti zavzeli delavci tekstilne tovarne NOVOTEKS, bo po sklepu odbornikov občinske skupščine imeia dva metra višjo telovadnico, tako da so ugodili tudi željam športnikov. Zdaj, ko že gradijo obe šoli, bo zraven samoprispevka še kako potreben denar, ki ga prispevajo podjetja. Odborniki zbora delovnih skupnosti bodo v svojih podjetjih pogledali, kako dogovor uresničujejo.
SUHOKRAJINSKI DROBIŽ
■ NA 2U2EMBERŠKEM športnem igrišču so uredili drenažni jarek, sedaj pa pripravljajo podlago za tekalne steze ter zaletišča za skok v višino in daljino.
■ DRUŽABNI ODLOV RIB je za v soboto popoldne, 13. t. m., organiziral žužemberški pododbor
i	biške družine Novo mesto. Od Rojčevega mlina pa do gradu je bila Krka zasedena z ribiči. Lovili so belice. Plen je bil sicer majhen, zaključek pa zelo prijeten. Na družabnem odlovu so bili tudi člani sosednjih ribiških družin.
■ ZA NOV ISKRIN OBRAT v
Žužemberku bodo v kratkem začeli kopati temelje. Lokacija je tako rekoč že odobrena, zemljišče pa je tudi že odkupljeno. Nov objekt bo imel okoli 4000 kv. metrov delovnir prostorov in bo zgrajen na prostoru od Žužemberka proti Praprečam desno od ceste, kjer so sedaj zadružne njive
■ .MOST POD ŠMIHELOM pn
Žužemberku so pred dnevi raz-opažili, v prihodnjih dneh pa bodo nanj položili še asfaltno prevleko in podaljšali ograjo. Most bodo izročili prometu na krajevni praznik Žužemberka
■ RATEZ: MOPEDIST V KONJA — Alojz Žnidaršič iz Šentjerneja Je 9. junija zvečer na cesti na cesti med Mokrim poljem in Ratežem z mopedom treščil v De; želanovega konja, ki je naproti vlekel voz. Mopedist je padel in se potolkel.
■ KARTELJEVO: GRKA VRGLO S CESTE — 13. junija je grški voznik Georges Zervou z osebnim avtomobilom francoske registracije pri Karteijevem zapeljal na neutrjeno bankino, zdrsnil s ceste in se po več metrih drsenja prevrnil v grmovje. Voznik, žena in trije otroci so bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 35.000 din.
KOMUNISTI V NOVOMEŠKI OBČINI O KMETIJSTVU
Le znanje je pot do napredka!
Kmetijske srednje šole dajejo tehnike, dveletne šole naj bi skrbele za izobrazbu (in hkrati pokjic) kmetovalcev. Bomo to uresničili?
Ko z učenimi besedami razpravljamo na vse številnejših sejah in sestankih o bodočem razvoju kmetijstva, največkrat pozabljamo na kmeta in njegovo izobraževanje. Zelo radi govorimo o različnih težavah in pišemo »resolucije«, ki naj bi pomagale k napredku Nič pa ne pomagamo, da bi kmeta izobrazili, da bi poskrbeli za šolanje tistih mladih, ki se odločijo, da bodo nadaljevali svoje življenje na domačih kmeti' jah.
Prav o tem so veliko govorili komunisti v novomeški občini, že res, da so potrdi-
li,	da bo odnose na trgu treba urediti in trg umiriti, da moramo poskrbeti za načrtno proizvodnjo, da je treba preučiti zakupne odnose in preprečiti drobljenje kmetijskih posestev, da jih je treba zavarovati pred uporabo v nekmetijske namene.
Pred drugo sejo republiške konference Zveze komunistov so predlagali v novomeški občini, naj bi pošolsko izobraževanje odraslih vodile delav-
Slavica in Jadranka
Pri ELEKTROTEHNI v Novem mestu lahko kupite tudi šivalni stroj. SLAVICA stane 1.890 dinarjev, JADRAN-
Novomeška kronika
B >6 NOVIH SIANOVANJ gra dijo delavci gradbenega podjetja »Pionir« v naselju Nad mlini. Do zime bosta zgrajena dva stanovanjska bloka: stolpič pri Kovačičevem mlinu in stanovanjski blok nedaleč od križišča s Partizansko cesto. Do septembra bo zgrajena tudi nova samopostrežna trgovina pri vrtcu, ki jo bo najbrž odkupilo trgovsko podjetje »Dolenjka«.
■ LIČNA STOJALA za ščetke iz lesa, ki imajo obliko različnih živali, prodajajo v knjigarni Mladinske knjige. Cene stojal so od 27 do 29 din. Prva pošiljka teh stojal, ki so jo dobili pred nekaj meseci, je že v nekaj dneh pošla.
B SLADOLED	prodajajo	tudi
v	delikatesi na Glavnem trgu. že pred nekaj dnevi so dobili nov stroj iz	Italije,	s katerim	hitro
in lično	polnijo	lončke.
■ MATURANTJE novomeških srednjih	šol opravljajo v	tem
tednu maturo. Največ maturantov je na gimnaziji, kjer dela maturo v junijskem roku 76 dijakov, na kmetijski srednji šoli je 18 maturantov, na ekonomski srednji šoli dela maturo 21 dijakov, nu šoli za zdravstvene delavce pa bo maturiralo letos 27 dijakinj. Po maturi čaka maturante odločilen korak v iivljenje Gimnazijci gre do povečini vsi študirat v Ljubljano, ekonomski tehniki in medicinske sestre ne b&do imeli te žav z zaposlitvijo, tudi večina kmetijskih tehnikov ima zagotov lje^o zaposlitev
■I V »ASTRI« nn Glavnem trirti so zadnji teden znižali cenp čevljev zn 20 do 70 odstotkov želijo razprodati lansko zalogo čevljev, zlasti še zato. ker se bodo v krat kem preselili v nov lokal. Na Glavnem trgu, v nekdanjih pro štorih komisijske trgovine, hitijo uretati še zadnja dela. Nad vhodom že visi nov /-napis trgovine
Ko bodo preselili Ast.rino trgovi- bazen
— Ena gospa je rekla, aa bo tam, kjer so bile nekoč slačilnice in omarice novomeškega kopališča, začela rediti kokoši ali zajce, ker ne verjame več, da bi novomeško kopališče še kdaj po šteno obnovili ali oelo zgradili
ske univerze. Za mladino, ki so komunisti menili, da je bo ostala na kmetijah, je tre- tako pouk preveč teoretičen ba poskrbeti redno šolanje, in. daje presplošno znanje.
Pouk naj bi trajal vsaj dve leti, da bi mladi dobili najpomembnejšo izobrazbo za dobro in uspešno gospodarjenje. Pouk	na srednjih
kmetijskih šolah je namreč predolgotrajen, kot kažejo izkušnje: na grmski šoli je vse manj dijakov. Prav tako pa
Prizadevni v Žužemberku
Ob novomeški krajevni ' skupnosti, ki je lani razpolagala z več kot 2,6 milijona dinarjev, je med najprizadev-nejšimi krajevnimi skupnostmi tudi žužemberška, ki je za svoje delo imela 897.028
KA pa le 1.104 dinarje. Tudi elektromotorčke za šivalne stroje dobite v tej prodajalni.
Za vroče poletne dni priporočajo HLADILNIKE GORENJE. Na zalogi imajo 135, 176, 230 in 280-litrske.
fPO-E)
Zraven šolanja bi morala nova oblika pouka dati tudi poklic; medtem ko da srednja kmetijska šola« kmetijske tehnike, naj bi dveletno šolanje, ki bi temeljilo posebej na praktičnem pouku, dalo poklic kmetovalca.
Do tu je vse prav: znanje je edina pot do hitrejšega napredka! Vprašanje je le, če bo mogoče dobre namere tudi uresničiti in če jih bomo znali hitro uveljaviti.
J. SPLICHAL
Slovesnost na Otočcu
V	nedeljo, 14. junija, so na otoškem pokopališču sveča-dinarjev. K?,jpak je na prvem no odprli prenovljeno - parti-mestu dohodkov lastni kam- zansko grobišče. Ob tej pri-nolom.* Nekaj nad 43 tisoča- ložnosti so prekopali posmrt-kov so /brali s samoprispev- ne ostanke narodnega heroja kom, 8.i 360 dinarjev je bilo Vinka Paderšiča — Batreje občinske dotacije, za več kot in njegovih soborcev, ki so 160 ti^-aikov je bilo prosto- jih Italijani pobili po napa-voljnega dela in prispevkov, du v Beceletovi jami. V 722 tisočakov so občani pri- imenu domačinov je na ne-spevali v materialu, 446.272 deljski komemoraciji sprego-dinarjev je bilo lastne de- voril Franc Rožan, učenci pa javnosti, še 154.480 dinarjev so pripravili. kulturni pro-pa so dala podjetja.	gram.	\
NOV MOST ČEZ KRKO V ŠMIHELU
Zdrižena proslava
Dan borcev in dan vstaje bo novomeška občina letos proslavila 13. julija v Žužemberku
Dan borcev in dan vstaje 9 junija se je v Novem bo novomeška občina letos mestu sestal programski svet proslavila 13. julija v 2užem- za proslave in prireditve in berku, v to proslavljanje pa izdelal podrobnejši načrt ga
bodo Žužemberčani vključili tudi svoj krajevni praznik.
	ro!p|
	£M3
no v nove prostore, bodo Pionirjevi delavci začeli urejati tudi na tej strani podhod za pešce.
■ NA TKGl so bile V ponedeljek cene take: češnje 5 din, čebula (stara) 6 in 6.5 din, čebul« (nova) 5 din, krompir 3,5, 3 ;n 2,6 din, kumare 8 din. cvetača 8 din, grozdje 7 in 8 din solata
5,	3 in 4 din, banane 6 din, fižol
v	stročju 8 din, grah 3 in 4 din zelje 2,5 din, korenček 7 din marelice 10 in 8,5 din, jagode 10 din, paradižnik 13 din, jabol ka 3,5 din, ananas 7 din. pomaranče 4,8 in 5 din, breskve 10.50. din in limone 5 din za kilogram Jajca so bila po 60 par
■ RODILK SO: Anica Lamut iz Mestnih njiv bi. 1 — Gregorja. Ljubica Kobač iz Koštialove 42 — Miša, Slavka Bratkovič fr, Volči čeve 28 — Katjo in Marija Blat nik iz Rotarjeve 7 — Roberta.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Marija Zor-
ko iz Leskovca — Kristino, Marija Rožič iz Doblič — Roberta, Marta Kraševec iz Jelš — Mateja, Terezija Kralj z Zajčjega vrha — Stanislava. Justina Urana iz Drage — Melito. Mliina Rudnian iz Jugorja — Romana, Gabrijela Šimic z Mirne — Drajena, Marija Kostrevc iz Cirja — Marjana, Olga Sutar iz šmarjeških Toplic
— Jožeta, Marija Luzar iz Orešja — Marka Anica Drenovec iz Kxm:žarice - Jožeta, Anica Lešnjak iz sinihela — Matjaža; Marija Požcs i? Studenca — Alojza in Janeza. Draga Barbič iz Krškega — Tanjo Ana Hren iz Biča
— dečka. Karolina Peteh iz Be-dnja — deklico, Dragica Bobič iz Škocjana - deklico, Angela Dra-žumerič z Belčjega vrha — deklico in Angelu Ostanek iz Starega trga — deklico. — čestitamo!
Ni dovolj, če je v občini poza zadružno proslavo v tem suhokraj inskem kraju.
Praznični dan bo naznanilo novomeško amatersko gledališče, ki bo 12. junija zvečer v Žužemberku uprizorilo Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. 13. julija bo najprej spominska slavnost pri spomeniku na Cvib-liu, nato pa na žužemberškem trau zborovanje z govorom. V domu Partizana bodo odprl’ doienjsko pionirsko filatelistično razstavo.
V	okviru krajevnega praznika bodo izročili namenu obnovljeni most čez Krko v Šmihelu pri Žužemberku, predali gasilcem tega kraja gasilski avtomobil, gasilcem na Dvoru pa gasilsko motorno brizgalno. . žužemberški lovci bodo slavnostno razvili prapor svoje družine.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
objavlja
naslednja prosta delovna in učna mesta:
1. NATAKARJA - TOČAJA 2 KUHARICE 3. DVEH KUHINJSKIH POMOČNIC
4. DVEH VAJENK za kuharski poklic
5. SEDMIH VAJENCEV (VAJENK)
za natakarski poklic
POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidata
izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: kvalificiran gostinski delavec
pod 2: kvalificirana gostinska delavka
pod 3: nekvalificirani gostinski delavki
pod 4. uspešno dokončana osemletka in starost do
18 let
pod 5: uspešno dokončana osemletka in starost do 18 let
Za objavljena mesta je določeno kot poseben pogoj poskusno delo. — Samska stanovanja in hrana zagotovljena. *
—	Pismene ponudbe pošljite do 25. junija 1970.
Komisija
OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
za volitve in imenovanja na podlagi 89. Člena zakona o osnovni šoli
razpisuje mesto
RAVNATELJA
osnovne šole »Janez Trdina«, Stopiče
POGOJI: visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in iao-braževanja.
Kandidati morajo biti splošno družbenopolitično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi. razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah Komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO
v soglasju z
Gradbeno tehniško šolo Ljubljana
razpisuje
VPIS V PRVI LETNIK
redne gradbene tehniške šole -odsek za visoke gradnje
Pouk bo v Novem mestu pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela —
Ulica talcev 3/II.
V	šolskem letu 1970/71 bomo sprejeli 35 učencev
POGOJI aa sprejem:
1. uspešno dokončana osemletna osnovna šola;
2. kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za študij gradbene stroke in mlajši od 18 let;
3. prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim učnim uspehom.
Kandidati naj se prijavijo v tajništvu Zavoda za izobraževanje kadrov m produktivnost dela, Novo mesto, Ulica talcev 3/II, do 25. junija 1970.
Prijavo sestavljajo naslednje listine:
1. obrazec DZS 1,20 kolkovan z 1 din;
2. spričevalo o dovršeni osnovni šoli;
3. izpisek iz matične knjige;
4. potrdilo zdravnika, da je kandidat zdrav in sposoben za gradbeno stroko.
Podrobnejša pojasnila o vpisu in šolanju dobe interesenti v tajništvu zavoda.
Na podlagi 4. člena pravilnika o sistematizaciji delovnih mest
OBRTNO PODJETJE
ELA — Novo mesto
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. ORODJAR
POGOJI: KV orodjar. 2 leti delovnih izkušenj kot orodjar
2. KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV
POGOJI: dveletna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj kot knjigovodja OD
Kandidati za objavljena delovna mesta naj pošljejo* ponudbe v roku 8 dni na gornji naslov ali naj se osebno zglasijo v splošnem sektorju podjetja. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodek gre delavcem po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Illlll!!!!
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Mikec, Mariin Doblekar. Alojz Novak, Štefka Cečellc in Anton Petje, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Martin safar, Franc ćečelič, člana IMV Novo mesto-Ljuba Avguštin. Jožefa Turk, Bojan Florjančič in Ana Springer, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Zupančič član gozdnega obrata Podturn; Stane Senica, član gozdnega obrata Straža; Janez Vodopivec, Nežka Žnidar, Marija Hu-deija in Jelka Besednjak, člani Mercatorja, Novo mesto; Slavka Beg, Miha Jankovič, Robert Bartolj, Sonja Jovandič’ in Marija Djukič, člani Zavarovalnice Novo mesto; Marica PovSe, Jožefa Teropšič, Zofija Kaličevič. Marina Kovačič, Marija Vončina, Marija Mohai in Jože Frlan. člani Ele, Novo mesto; Ivanka Zupančič, članica Dominvosta, Novo mesto; Marjan Kruljnc in Franc Ster. člnna Agrošervlsa, Novo mesto; Stanko Medved, član Zavarovalnice Novo mesto; Stane Gorenc, sedlar iz Novega mesta.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 21. JUNIJA
9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9.30 PET MINUT PO DOMAČE — (Ljubljana)
9.35 KMETIJSKI RAZGLEDI — (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA: Sebastijan ln odrasli, Skrivnosti morja (Ljubljana)
11.40 TV KA2IPOT (Ljubljana)
12.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN! — informativno zabavno glasbena oddaja za zaposlene v tujini (Zagreb)
15.25 NOVE MELODIJE — zadnja oddaja (Ljubljana)
16.10 LOLlTA — angleški celovečerni film (Ljubljana)
18.35 CIKCAK (Ljubljana)
18.50 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V MEHIKI — finale (Mondovizija)
10-45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
19-55 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Mondovizija)
Pnbl. 20.45 TV DNEVNIK (Beograd)
21.15 3—2—1 (Ljubljana)
21.20 HUMORISTIČNA ODDAJA -(Beograd)
22.00 VIDEOFON (Zagreb)
22-15 ŠPORTNI PREGLED JRT
-«•45 PROPAGANDNA ODDAJA -
(Ljubljana)
*42.50 TV DNEVNIK (Beograd)
Drugi spored:
20-00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 22. JUNIJA
17.00
MOTORNE DIRKE v ŠKOFJI LOKI — reportaža (JRT) (Ljubljana)
MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17 30) (Beograd)
LUTKOVNA ODDAJA tZ-Jg-reb)
OBZORNIK (Ljubljana)
PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana)
MOZAIK (Ljubljana) DIAPAZON — glasbena oddaja (Beograd)
CIKCAK (Ljubljana)
TV DNEVNIK (Ljubljana)
3—2—1 (Ljubljana)
V. Korajac:	AUVERDNaN-
SKI SENATORJI - d ama TV Zagreb (Ljubljana) ČLOVEK S KAMERO:	KO,
5L^LGETO (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON <Sa’&je-vo)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 LUTKE (Zagreb)
18.15 TV VRTEC (Zagieo)
18.30 ZNANOST (Beograd)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
19.05 DIAPAZON (Beograd)
19.30 TV PROSPEKT Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK .Zaprtb)
21.00 SPORED ITALIJA .VSKE TV
17.15
17.50
18.15
18.30
19.00 19.05
19.50
20.00
20.30
20.35
21.15
22.35
TOREK, 23. JUNIJA
17.45 M. šušmel: 'URE 6I.UN: Hanibalovi slom (Lju j jana)
18.00 RISANKA (Ljubija u)
18.15 OBZORNIK. (Ljuol,araj
18.30 TOP—POPS (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 TELESNA REKREACIJA — (Ljubljana)
19.25 ALI JE -.EVA ROKA Eh.A KOVREDNA DESNI < .ubijana)
19.30 PRIPRAVIMO Sl ZOIRKC — oddaja Nepozabno poletje mladih raziskovalcev Ciji-b-ljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljaua)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 GOSPE IN GOS? >D)E - .talijanski film (LjJDljma)
22.35 ORKESTER *TV VRANCTJE (Ljubljana)
 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA .Zv?reb>
17.30 KRONIKA (Zag-eb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
19.05 MALI SVE7T (Zagreb)
18.30 ODDAJA O PROMETU < Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
19.20 TV POŠTA (Zagreb)
19.05 NARODNA GLASBA ' Skopje)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 24. JUNIJA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17 30) (Beograd)
17.50 RASTIMO — oddaja otroke (Beograd)
18.30 OBZORIJIK- (Ljubljana)
18.35 OBREŽJE — oddaja za ita-lijan narodnostno skupino (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Sarajevo)
19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 I. Svevo: ZENOVA IZPOVED — TV drama (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 RASTIMO (Beograd)
18.30 REPORTA2A (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Sarajevo)
19.20 SKRIVNOSTI MORJA Z*g reb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE 7 V
ČETRTEK, 25. JUNIJA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.3')) (Beograd)
ZNACKARJI V KOTLAH -(Ljubljana)
OBZORNIK (Ljubljana) RISANKE IN SE KAJ (Ljubljana)
MOZAIK (.Ljubljana) ENKRAT V TEDNU (Ljuo.ja-na)
MELODIJE IZ BRASOV A -(Ljubljana)
CIKCAK (Ljubljana)
TV DNEVNIK Ljublja.ia) 3—2—1 (Ljubljana)
A. Marodič: MALI OULASI: Prstan (Ljubljana) KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana)
MANN1X. - serijski film. -(Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
17.45
18.15
18.30
19.00
19.05
19.20
19.50
20.00
20.30 20.35
21.20 22.00
22.50
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
IV.50 DALJNOGLED (Beograd)
18.30 NARODNA GLASBA vSkopje)
19.00 PROPAGANDNA ODD UA — (Zagreb)
19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zagreb)
19.20 SERIJSKA ODDAJA 'Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagfib)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 26. JUNIJA
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17-00) (Beograd)
17.35 OBZORNIK (Ljubljana)
17.50 OTVORITEV FESTIVALA OTROKA V ŠIBENIKU (Zagreb)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 V SREDIŠČU POZORNOSTI — Pogled naprej (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 VOHUN IN NJEGOV DVOJNIK - celo. film (Ljubljana)
22.05 MALO JAZ, MALO TI - qu,z TV Zagreb (Ljubljana)
23.20 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 OTVORITEV FESTIVALA OTROK V ŠIBENIKU (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -(Beograd)
19.05 ZNANOST (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 27. JUNIJA
16.25 OBZORNIK (Ljubljana)
16.30 FINALE ZA ATLETSKI POKAL JUGOSLAVIJE - prenos (Beograd)
18.17 MALA CAROVNICA — mladin-ska igra (JRT) (Ljubljana)
19.20 SPREHOD SKOZI CAS: I-svetovna vojna (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 MOZ S KOLESOM — baletni musical (JRT) (Ljubljana)
21.20 3—2—1 »Ljubljana)
21.25 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Ljubljana)
21.50 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA — serijski film (Ljubljana)
22.50 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
2LOO SPORED ITALIJANSKE TV
RADIO LJUBLJANA
■ PETEK, 19. JUNIJA:	8.10
Operna matineja; 9.35 Pesmi raz nih narodov; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napot ki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Bogdan Žagar: Vti si s potovanja z gozdarji po Videmsko-Furlani jski pokrajini; 12.40 Cez polja in potoke; 13.30 Pripo ročajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; i5 30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Človek in zdravje; 18.15 Dobimo se ob isti url; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Poje zbor RTV Zagreb; 20.30 »Top — pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA. 20. JUNIJA: 8.10 Gla-
sbena matineja; 9.25 Polke in valC ki z domačimi ansambli; 10.15 Pn vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12-30 Kmetijski nasveti — inž Dušan Terčelj: Vino in alkoholizem; 12.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Vedri zvoki z velikimi orkestri; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Gremo v kino; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 20.00 Večer z napovedovalcem Radom Caslom — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Wolfgang Eeke: Dama s črnim jazbečarjem — U epizoda; 22.20 Oddaja za naše izseljence
■ NEDELJA, 31. JUNIJA:	8.05
Veseli tobogan; 9.05 Srečanje v
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
ODDELEK
ZA ZDRAVILNA ZELiŠČA IVANČNA GORICA
i
KRKA
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
PRIPOROČAMO, da nabirate v mesecu juniju sledeča zdravilna zelišča:
CVET: ranjaka, gloga, belega trna, mačjih tačic, bele deteljice in rdeče deteljice LIST: šmarnice, gozdne jagode, robide, regrata
RASTLINA: gladišnika, hribske rese - navadne plahtice, kopitnika, dišeče perle, plešca, krvavega mlečka, grenkuljice, medene deteljice, vodne kreše, vinske rutice, grenke ramšele. navadne ramšele zimzelena, lisičjakovega repa LUBJE: krhlike, divjega oreha, češminovih korenin
SEME: jesenskega podleska
RAZNO: glogove vršičke (skupaj list in
cvet)
Poleg navedenih zdravilnih zelišč odkupujemo tudi ostale vrste.
ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK!
NABRANA ZDRAVILNA ZELIŠČA^ MORAJO BITI PRAVILNO IN DOVOLJ POSUŠENA, obdržati morajo naravno barvo. Vlažnih, plesnivih, porjavelih, v nepravem času nabranih in pomešanih zdravilnih zelišč s tujimi primesmi ne odkupujemo.
Odkupujemo tudi suhe mavrahe, jurčke in lisičke po najvišjih dnevnih cenah.
Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto. Novi trg 9.
studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši . Arthur Conte:	Delitev
sveta na Jalti; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim orkestrom p v. Francija Puharja; 14.35 Humoreska tega tedna — V Azov- Gola resni-, ca; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Cecil: Obe plati postave »Ni na jedilnem listu«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci' 19.15 Glasbene razglednice:	20.00 V nedeljo zvečer;
■ PONEDELJEK. i'i. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pn vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste:	12.30
Kmetijski nasveti — inž. Janez Perovšek: Kaj svetuje mlekarna živinorejcem; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši pos-
lušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00, Vsak dan za vas; 18.15 »Signali«;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka;
20.00 Wolfgang Amadeus ' Mozart: »Beg 12 Seraja«; 22.15 Za ljubite-
Ha 10770
■ TOREK, 23. JUNIJA:	8.10 Operna matineja; 9.25 Narodne pesmi v priredbah Oskar Dev; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje eoste;
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dragan Honzak: Možnost pridelovanja marelic pri nas; 12.40 S koncertnim orkestrom Bavarskega radia; 13.30 Priporočajo vam . -
14.25 Mladinska oddala: »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni Intermezzo; lfi.00 Vsak dan za vas; 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov: 18.15 V torek na svidenje? 19.00 Lahko noč otroci' 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij: 22.15 Jugoslovanska glasba
■ SREDA, 24. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.45 Skladatelji mladini; 10.15 Pri vas doma: 11 00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr Jože Čuden: Amortiznci-ja na dobro opremljeni kmetiji; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši oos-lušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30 Glasbeni intermezzo;	J6	00
Vsak dan za vas; 17.10 Mladina sebi in vam; 18.15 Iz zakladnice orkestralne glasbe; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije;
21.25 Melodije za vas; 22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 25. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 10.15 Pr) vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž Lojze Žumer: Razvoj lesnopredelovane industrije na Slovenskem: 13.30 Priporočajo vam 14.25 Iz repertoarja orkestra Andre Kostelanetz;	15	30
Glasbeni intermezzo; 16.00	Vsak
dan za vas; 17 10 Opeml koncert:
18.15 »Rad imam glasbo«; 9 00 Lahko noč. otroci' 19.15 Minute z ansamblom The Shadows:	V	00
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.15 Glasbeni večer z Arnoldom Schonbergom.
sWk v zameystvo
i
29. Kajpada, nič ni pomagal Paradižnikov °bupni klic! Mož pri dvigalu ni niti trenil; natakar v bifeju se tudi ozrl ni. Paradižnik in gegova žena sta si morala pomagati sama: začela sta preskakovati stopnice.
Lahko verjamemo, da je stopnic v stolpu ^'lijon in ni ga na svetu športnika, ki bi v ta-okoliščinah ujel zlikovce v avtu. V avtu
2	dirkalnim motorjem!
STOP
Ui
Ko sta zakonca prisopihala na tla, ni bilo ne duha ne sluha več o njunem odličnem, zvestem vozilu. Kaj je pomagalo, če si je policaj zapisal številko? Koga bi potolažilo policajevo zagotovilo, da bo storjeno vse, da bi se avtomobil vrnil k lastniku?
Paradižnikova sta se odpeljala v svoj hotel-s podzemeljsko železnico in pričela melanho-
lično metati cunje v kovček. Pustimo ju pri tem žalostnem opravilu in pokukajmo malce v zakulisje dogajanja! Kdo so bili nepridipravi, ki so odpeljali avto?
Avto je zbodel v oči družbico huliganov, la-satih in bradatih fičfiričev. Odvlekli so aa v svoj brlog na robu mesta in tu so se ga lotili z raznobarvnimi čopiči. Kdo ve zakaj . . .
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
13
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
r®EN%lEDAP
Petek, 19. Junija — Julijana Sobota, 20. junija — Nenad Nedelja, 21. junija — Alojz Ponedeljek, 22. junija — Aliacij Torek, 23 junija — Kresnica Sreda, 23. junija — Janez Četrtek, 25. junija — Jaroslav
Brežice: 19. in 20. 6. amer. barv. film REVOLVERASEV POZIV. 21. in 22. 6. amer .-italijanski film V VRTINCU NEMIRA. 23. in 24. 6. italijanski film NEMORALNI TIP.
Črnomelj: od 19. do 21. 6. ameriški barvni film — SVETLOLASI MASCEVALEČ. 23. in 24. 0. špan-s* -ttaliianski barv. film JOE IZ NAVAHE.
Kočevje — »Jadran«: 19. in 20. 6. amer. barv. film BRATSTVO. 21. in 22. 6. amer. barv. film — OBESITE GA BREZ MILOSTI.
23. 6. amer. barv. film INVAZIJA IZ VSEMIRJA. 24. 6. japonski barvni film TIHOTAPCI ZLATA. 25 6. švedski film LEVJE LETO.
Krško: 20. m 21. 6. amer. barv. film GOREČA KARAVANA. 24. in 25. 6. angleški »barv. film MISTERIJ STAREGA MLINA.
Kostanjevica: 20. 6. amer. barv. film PIRATI IZ MOONFLETA. 21. 6. mehiški barvni film POJEM ZA PANCHCi VILLA. 24. 6. amer. film NAREDNIK JORK.
Metlika: od 19. do 21. 6. franc, barv film ANGELIKA IN SULTAN. Od 19. do 21. 6. franc. barv. film CUSTER, MOŽ Z ZAHODA.
24. in 25. 6. ameriški barvni film DRUŽINSKE STVARI.
.Mirna: 20. in 21. 6. italijansko-ameriški barvni film DOBER — GRD — SLAB.
Mokronog: 20. in 21. 6. amer.-italijanski barvni film OPERACIJA STRELA.
Novo mesto: od 19. do 21. 6. amer. barv. film OBESITE GA BREZ MILOSTI. 22. in 23. 6. angleški barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO. 24. in 25. 6. franc. barv. film NEZVESTA ZENA. ,
Sevnica: 20. in 21. 6. amer. film TAJNI AGENT FUNT.
Sodražica: 20. in 21.1 6. amer. film RAZŽARJENI REVOLVERJI.
Šentjernej: 20. in 21. 6. amer. barv. film TUJEC V MESTU.
Trebnje: HO. in 21. 6. ameriški barv. ljubez. film PESEM SLOVESA.
^OBVESTILA I
CENJENE STRANKE obveščam, da zaradi čiščenja mlin ne bo obratoval od 30. junija do 1. avgusta. Ignac Kušljan, mlin, Šentjernej.
BRIVCI IN FRIZERJI Novega mesta obveSčamo cenjene stranke, da bodo od 1. julija dalje naši lokali zaradi 42-umega delovnega časa ob nedeljah in ponedeljkih zaprti. Ivanka Adam, Milka Pavlič, Ciril Pucelj, Jelka Šmalc, Zlata Kastelic, Jožica Šmid, Jože Novak, Franc Falkner, Jurij Pestner in Jože Kovačič. Za cenjeni obisk se priporočamo.
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v
vseh izvedbah in velikostih izdeluje naj kvalitetne je že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa 4 — šiška.
OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemič. na čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
Junijsko vreme v starih pregovorih
(1. junija) Je lepo, sončno vreme tega dne, se kmetje dobre letne vesele. — (8. junija) Ako šent-Medarda dan dežuje, štirideset dni še deš naletuje. — (15. junija) Deš o svetim Vidu, ni ječmenu k pridu. — (24. junija) Kakoršno vreme kresnic, tako bo tudi šenjic. — (27. junija) Ak dežuje sveVga Ladi-slaja, deš prav dolgo še napaja.
Preveč dežja v rožni-cvetu nič kej ni po volji kmetu. — če rožniga cveta sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta — žita, sterdi. Rožni-cveta ak nadiša in vihar, za uljnjakam mil’ zdihuje čebelar. če je v dežji tertni cvet, malo teče vina v klet. Terta če v lepim vremenu ocveta, vina obilno dolencu obeta.
LUNINE MENE 19. 6. © ob 13.28 26. 6. € ob 05.01
3.	7. © ob 16.18
PRODAM montažno garažo po zelo ugodni ceni. Naslov v upra-
vi	lista (1327/70).
POSEST
SLUŽBO DOBI
DEKLETU NUDIM stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Fani Gotlib, Nad mlini 38, Novo mesto.
V	STALNO ZAPOSLITEV sprej-mem mlajšo začetnico, za po-moč v gospodinjstvu ali pa za med počitnicami. Marija Kogov. šek, Vodnikova cesta 295, Ljubljana.
SPREJMEMO v učenje za dimni, kar je več mladincev. Imeti morajo najmanj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravi in telesno močni Pismeno prošnjo je treba poslati do 30. julija 1970. Podjetje »Dimnik«, Ljubija, na, Prešernova 36/a, nudi oskrbo in delovno obleko
POŠTENO DEKLE sprejmemo k družini z dvema deklicama (8 m 3 leta).	Nudimo stanovanje,
hrano in mesečno nagrado 450 din. Jeglič, Celovška 163, Ljub. ljana.
PRIDNO ln	pošteno	dekle za
strežbo sprejme gostilna. Ponudbe pošljite ood šifro «Stal-no«.
4-ČLANSKA ODRASLA DRUŽINA
sprejme pomočnico. Pogoj: malo znanja	kuhanja,	dovršena
osemletka in starost najmanj 18 let. Lahko tudi ena ali dve dekleti, ki	iščeta v	Ljubljani
službo in ki bi v prostem času pomagali pri gospodinjstvu. Zajec, Ljubljana, Teslova 5.
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Lastna soba, plača po dogovoru. Aldo Boštjančič, Ljubljana, Kančeva 17, tel. — 61 319.	•
SPREJMEM mizarskega vajenca. Oskrba pri hiši ali po dogovoru. Franc Sever, mizar — Vrhpolje 4, Šentvid, Stična.
SPREJMEM pekovskega vajenca z osemletko. Stanovanje in hrana v hiši Pekama Slivnik, Brežice.
SPREJMEM vajenca. Jože Gajšek, elektromehanika, Ljubljana — Bohinjčeva ■8, tel. 51 147. Stanovanja ni.
IŠČEM ZENSKO ah upokojenko za varstvo dveletnega fantka. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista
FANTA za priučitev pekovske stroke sprejme pekarna Omer-zel, Krško. Osemletka ni potrebna. Vsa oskrba je v hiši.
GOSPODINJSKO POMOČNICO — 9ore|me pekarna Omerzel — Krško
STANOVANJA
IŠČEMO SOBO v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (1315/70).
TAKOJ POTREBUJEM sobo s posebnim vhodom ali garsonjero v Novem mestu Ponudbe: Vučajnk, Petrol servis. Novo mesto.
IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upra-
vi	lista (1320/70)
ODDAM SOBO snmsk! osebi. Miha Čolnar, Trdinova 11, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
POCENI PRODAM moped T12, 3 brzine, prevoženih 9.000 km. Franc Pangre, Muhaber, 1 A. PRODAM FIAT 750, letnik 1964,
brezhiben. Cena ugodna. Rudi Grabijan, Dragoši 4, Adlešiči. PRODAM dobro ohranjen avtomobil zastava 750. Ogled možen vsak dan v popoldanskem času ali v nedeljo. Rudolf Kuhar — Mokroneiog 86.
PRODAM dobro ohranjen fiat 750.
Gor. Gradišče 8, Dol. Toplice. PRODAM karamboliran dostavni fiat 1300 (lifervagen) po generalni prevoženih 3000 km za ceno 500.000 Sdin. Dam tudi za ček, Anton Kozinc, Visoko št. 71, t p. Šenčur zri Kranju.
PRODAM
PRODAM motorno kosilnico BCS. Vesel, škrjanče 8, Novo mesto.
PRODAM vprežne grablje »Alfa« in kosilnico. Jože Jarkovič, Ca-dražp 4, šmarješke Toplice.
BCS DIESEL 127 m snopovezalko z vozičkom, malo rabljeno, prodam. Selak, Dobrava, Škocjan.
PO UGODNI CENI prodam klavirsko harmoniko (32 basov). Pavla Mali, Nad mlini 42, Novo mesto.
UGODNO PRODAM smrekove plohe, deske, remeljne, punte, hrastove kozolčne stebre, moped dvobrzinec, odlično ohranjen. Jože Ajdič, Mestne njive 4, Novo mesto.
PO ZELO UCiODNI CENI prodam malo rabljen 130-litrski hidro-for in malo rabljen 50-litrski brzoparlnik. Marjan Vraničar, Mačsovec 20. Novo mesto.
UGODNO PRODAM kombinirane grablje »Sonce«. Bršlin 29, *Novo mesto.
PRODAM v dobrem stanju kosilnico Rapid z žetveno napravo in stabilen motor benoinar (4 KM). Cena po dogovoru. Vrščaj, Gtavec 3, Črnomelj.
PRODAM dobro ohranjeno vprežno kosilnico znamke Dering z motorčkom, košnja z enim konjem Ivan Sešek, Vižmarje, Me. denska 5. Ljubljana — Šentvid.
PRODAJAM dva meseca stare piščance. Vitkovič, Prisojna pot
6,	Novo mesto.
PRODAM rabljeno kombinirano peč za kopalnico, umivalnik • ln školjko z vsemi armaturami Vprašajte pri: inž. Kuhar, Kettejev drevored 33. Novo me sto.
PRODAM vprežne grablje znamke Bautz na vreteno v zelo dobrem stanju. Ivan Kralj, Stara
vnc 1
PRODAM električni štedilnik m štedilnik na drva (Kabinet) — divan in radiatorje. Stane Zupančič, Ceglenica 26, Novo mesto.
PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko znamke »Weltmaister«, s petimi registri in bobne.. — Ogleda Mara Pedzderšek, Breg 5, Novo mesto.
PRODAM težak kmečki voz, manj. še posestvo (vinograd, sodov-njak, njive — coa 2 ha) in vinsko klet v Dovškem pri Senovem. Maks Gabrič, Reštanj 21, Senovo.
KUPIM veliko ali srednje posestvo okoli Mokronoga. Vzamem tudi s starimi ljudmi. Kdor želi prodati, naj se oglasi na moj naslov: Franc Pacek, Eichstr. 12, 8712, Stafa Z. H.., Schwelz.
PRODAM VINOGRAD v Sred. Gr-čevju (cca 1 ha) s sadnim drevjem (slive in hruške). Pitna voda v bližini. Mogoč je dostop z avtomobilom. Zofija Amij, Podturen T, Mokronog.
NA ŠENTJERNEJSKEM POLJU prodam manjšo parcelo za kopanje kvalitetnega betonskega gramoza. Ponudbe pod »Beton-ski gramoz«.
PRODAM HIŠO na Čatežu 12, Brežice. Cincelj.
V	NAJEM ODDAM stanovanjsko hišo v Novem m*stu samskim ženskam. Naslov v upravi lista (1295/70).
PRODAM PARCELO, ki Je zazidljiva in pripravljena z vsemi dokumenti, elektriko in vodovodom, v šentlenartu. Zglasite se: Veterinarska postaja, Brežice.
POD (JGODNIMI POGOJI prodam pol zgrajen vikend hišo z garažo v Brezovici pri Mokronogu. Vprašajte: Ciril Muc, Brezovica pri Mokronogu. *
UGODNO PRODAM takoj vseljivo hišo z vrtom v Leskovcu pri Krškem — ob glavni cesti. Kramar, Leskovec 35 a pri Krškem.
PRODAM KOZOLEC. Interesenti naj se zglasijo pri Janezu Modicu, Hrvača 13, Ribnica, Dolenjsko.
PRODAM HIŠO z vrtom — sončna lega (dve sobi kuhinja, hiša je podkletena), elektrika in voda v hiši. Matija Šinkovec — Otočec ob Krki 36.
RAZNO
PLES NA BAZENU v Krškem je odslej vsako soboto od 20. do 24 ure. Igra »Steb« lz Brestanice.
IZGUBIL SEM zlat prstan s tem. nosivim kamnom. Prstan oddajte proti nagradi: Nad milni 20, pritličje, desno. Novo mesto.
OSEBA, ki je 11. junija vzela v slaščičarni na Glavnem trgu v Novem mestu popolnoma nov ženski dežnik svetlo.rožnate barve, naj ga tako) vrne v slaščičarno, ker je bila opazovana.
PRED JEDJO in po njej morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno z raz. nimi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim in učinkovitim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMELJNIK, STANDARD MERCATOR) in pri DOLENJKI.
POROČNI PRSTAN, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vašo družico vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zveoe in hkrati lepo krasil vašo roko.
—	Z izrezkom toga oglasa dobite 10 odstotkov popusta!
Dragi Slavki Gorjupič iz Žabje vasi želimo za praznovanje vse lepo, največ pa zdravja. Sosede.
Lojzetu Železniku, ki živi t Ameriki, želi sestra Ančka iz Otočca za njegov god vse najboljše in najlepše, sestri Pepci pa pošilja lep pozdrav. Čestitki se pridružujejo tudi Krnčevi iz Osredka in sestra Lojzka iz Osreč-ja.
LOJZKI SAJE iz Kanade iskreno čestitamo za njen god: Gazvodo vi, Zorkotovi, Kramarjevi in Andrejčičevi.
Po dolgotrajni in mučni bolezni našega dobrega moža, očeta, starega očeta in strica
IGNACIJA KICA
se skr eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, posebno pa vaščanom, ki so nam iztekli so. žalje in kakorkoli pomagali ter spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala tudi gospodu dekanu za spremstvo, žalujoči:	žena Katarina, »nova
Miha in Nace, hčerke Julka, Mimi, Martina is M alka z družinami ter sestra Marija
Ob prerani smrti našega dragega očeta, brata in strica
JOŽETA LOVRINA
iz Lokev pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo sorodni, kom, prijateljem, ki so nam karkoli pomagali, izrekli sožalje, vsem, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, kakor tudi kolektivom, šolam, gospodu kaplano in tov. Grahku za poslovilne besede.
Žalujoča žena, otroci, brat Anton, Matija, Antonija in drugo sorodstvo Lokve, 5. maja 1970
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, brata
JOŽETA NEMANIČA
iz Bušinje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom,
prijateljem in znancem, vsem, ki
so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Osnovni šoli Suhor, občinski skupščini Metlika, krajevni skupnosti Suhor, ZZB in Z ROP Metlika, vsem krajevnim organizacijam, podjetju JUGO-TEKSTIL iz Ljubljane, tovarišem Jožetu Tajčmanu, Ivanu Želetu, Maneku Fuksu, predstavniku občine Radatovičd in Ivanu škofu za poslovilne besede, metliški godbi in vojaškemu garnizonu iz Črnomlja. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mimi z otrokoma, sestre Micka, Lojzka, Tinca z družinami, brat Franc z družino, družina pokojnega brata Tineta in drugo sorodstvo.
Za figurantska dela na območju Bučne vasi in Dolnjih Kamene
v a a m e m o več
študentov ali dijakov
Interesenti naj se zglasijo v gostilni »Pri Marički« v Bučni vasi med 17. in 19. uro.
GEODETSKI ZAVOD MARIBOR
•>
Ivan Seničar, Smoleti ja vas 37,
prepovedujem košnjo in delanje škode na moji parceli v Blatnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Prepovedujem hojo po moji parceli v Ograji (št. parcele 835). Posebno opozarjam Jerlčkove. Ce ne bodo tega upoštevali, |ih bom sodno preganjal. Tone Pirnar, Brod 3, Novo mesto.
Preklicujem trditve o Francu Jeniču in njegovi družini iz Pod-ljubna, obenem mu prepovedujem pašo kokoši po naši parceli. Eva Špacapan, Novo mesto. Glavni trg 14.
Martin Konda, Trnovec 12, Met-lika, prepovedujem vsakojnur, da bi me imenoval »Janžek« ali »pri Janžekovih«. Kdor /tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisani Franc Krevs, Krpovo, prepovedujem po mojih In v zakup vzetih parcelah vsako pašo, gonjenje živine, vožnjo ali hojo. S tistim, ki ne bo upošteval prepovedi, bom postopal sodnijsko.
Marija PovSe iz Dohindola t, Uršna sela, prepovedujem hojo in pašo kokoši po travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
POMOČ ZA PERU
Katastrofalna potres v Peruju je zahteval nad 50.000 človeških življenj, več kot 500.000 ljudi je ostalo brez strehe, nad 100.000 otrok brez staršev išče zavetja v neprizadetih krajih Peruja.
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije se pridružuje pozivom Lige društev Rdečega križa in Zveznega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa ter
poziva
občinske in osnovne organizacije RKS, da organizirajo med članstvom in v dogovoru z drugimi družbenopoli-točnimi in družbenimi organizacijama
ZBIRANJE POMOČI
za prizadete prebivalce Peruja.
Kljub temu da prizadeti prebivalci potrebujejo obleko, hrano, odeje, bomo zaradi velike oddaljenosti zbirali predvsem denar. Zbrani denar nakazujte na žiro račun Republiškega odbora RKS št. 501-8-391/3.
Republiški odbor RK Slovenije je perujskemu prebivalstvu že dodelil iz sklada za elementarne nesreče 10.000 Ndin.
Republiški odbor RK Slovenije pričakuje, da bodo člani Rdečega križa in drugi prebivalci Slovenije tudi tokrat pokazali solidarnost s prizadetim prebivalstvom in s svojimi prispevki pomagali ublažiti veliko tragedijo.
Prosimo občinske odbore Rdečega križa Slovenije, da nam poročajo o dogvorih za akcijo in o poteku akcije.
REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE
IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ
objavlja za šolsko leto 1970/71 redni vpis v POKLICNO ŠOLO
za naslednje poklice:
strojni ključavničar konstrukcijski ključavničar' ključavničar - varilec ključavničar - rezkalec strugar
l'var	~
obratni elektrikar
Pogoji za vpis:
— uspešno zaključeni osmi razred osnovne šole,
— telesno in duševno zdravje; zdravniški in psiho-tehnični pregled bosta v Izobraževalnem centru Litostroj, o čemer bedo kandidati še posebej obveščeni.
Ce se bo prijavilo več kandidatov, kot jih lahko sprejmemo, bomo pripravili krajši preizkus iz znanja matematike in slovenskega jezika (jezikovni del).
Kandidati naj vložijo na tajništvu Izobraževalnega centra Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53, do 25. junija prošnjo (obrazec DZS 1,20), kolkovano s 50 din, in zadnje šolsko, spričevalo (original).
V	času triletnega šolanja imajo učenci dobre po-, goje za učenje in možnosti bivanja v domu ICL. Vsi učenci prejemajo v skladu z učnim uspehom mesečne nagrade od 30 do 115 din. Livarji, konstrukcijski ključavničarji in ključavničarji — varilci prejemajo v času praktičnega pouka v podjetju dvojno nagrado. Podjetje krije tudi del stroškov za oskrbnino v domu ICL; tako plačajo starši teh učencev za oskrbnino 180,00 din, pa še ta znesek se lahko zniža za prej navedeno mesečno nagrado. Posamezniki lahko prejemajo v času šolanja poleg nagrad še štipendijo do višine popolne oskrbnine.
Vsem učencem je po uspešno zaključenem šolanju zagotovljeno delovno mesto v podjetju.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI občinske koruerence SZDL Brežice. Črnomelj, Koćevie Krško Metlika Nfcvo mesto. Ribnica. Sevnica m Trebnja
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go6nift (glavni m odgovorni urednik) Ria Bačer (Slavko Doki MiioS Jakopec, Marjan Legan. Marija Padovan Jože Primc Jož< Spllhal, Jožica Teppey Ana Vltkovii ln Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka * dinar
—	Letna naročnina 4V dinarjev polletna naročnina rt,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oe. tt ameriških dolarjev (oc ustresna druga valuta * te.i vred. nostl) - Teko« račun pri podružnica SDK * Novem mestu: 521-8-B - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg S - PoStru predal 39 - Teletoo (06«> 21-227 — Nenaročenih rokopisom ln fotografij ne vračamo - Tiska CGP »Delo* v Ljubljani