Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 27. maj 1955
Štev. 21 (683)
Manjšinske določbe — uspeh naše borbe
Minuli teden so bile v sedmih krajih od Podjune do Zilje velike prosvetne prireditve z gostovanjem Gorenjskega kvarteta. Deloma so na teh prireditvah sodelovali tudi igralci in pevci prosvetnega društva iz Malošč in pevci pliberške okolice. Povsod so zbranim množicam spregovorili predstavniki SPZ in krajevnih prosvetnih društev. V Glinjah je za SPZ govoril tov. Tonči Schlapper, v Bilčov-su podpredsednik SPZ Janko Ogris, v Kot-mari vesi predsednik društva Edigij Bašnik, v Šmihelu in Maloščah predsednik SPZ in Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwit-ter, v Hodišah predsednik društva Janko Šoti, na zadružnem shodu pred prosvetno prireditvijo v Železni Kapli pa podpredsednik Zveze Slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter. Vsi govorniki so se ob tei priložnosti dotaknili tudi državne pogodbe in pravic, ki jih jamči narodnostnim manjšinam v Avstriji.
Zaradi omejenega prostora objavljamo le nekaj misli iz obeh govorov predsednika ZSO dr. Francija Zsvittra, ki je najprej ožigosal tiste zlonamerne prišeoetovalce, ki trdijo, da zaščitna določila v državni pogodbi ne pomenijo ničesar. Dejal je, da so prav te določbe velik uspeh naše borbe, ki ga moremo v vsej obsežnosti pravilno oceniti le, če se spomnimo na najtežjo dobo naše narodne zgodovine, ko so naši narodni nasprotniki že oznanjali svetu, da nas koroških Slovencev ni več.
Stavke v Angliji . . .
V petih največjih angleških pristaniš-v Londonu, Liverpoolu, Birkenheadu, Manchestru in Hullu, je pričelo minuli ponedeljek stavkati 15.000 pristaniških delavcev. S stavko hočejo doseči razen zvišanja plač tudi uradno priznanje njihove sindikalne organizacije po delodajalcih in pravico do sodelovanja v industrijskih vprašanjih. Do stavke, ki jo je organiziral združeni sindikat pristaniških delavcev, je prišlo kljub temu, da je predsednik britanske vlade Eden opozoril na to. da bo ustavitev obratovanja v pristaniščih povzročila v britanskem gospodarstvu velike motnje in zastoj.
Za jutri opolnoči pa je napovedan tudi pričetek stavke okrog 70.000 angleških železničarjev, ki z večtedenskimi pogajanji niso1 uspeli doseči zahtevanega povišanja plač. Britanski minister za delo Moncton se je te dni sestal z zastopniki transportne komisije ter skušal še v zadnjem trenutku doseči sporazum glede plač železničarjev, da bi preprečil napovedano stavko.
... in v Italiji
Prihodnji ponedeljek bo1 dva milijona kmetijskih delavcev po vsej Italiji stopilo v dvodnevno stavko, da bi dosegli zboljšanje zakonodaje o socialnem zavarovanju. Stavko bodo podprle sindikalne organizacije vseh političnih smeri.
Sedaj pa je z meddržavnim dokumentom potrjeno, da koroški Slovenci živimo in te naše eksistence ne morejo tudi v bodoče ne zamolčati s še boli perfidnimi ljudskimi štetji, kakor je bilo zadnje. Jasno pa je, da nam tudi teh zajamčenih pravic nihče ne bo prinesel na krožniku, temveč se bomo morali za nje boriti! Že od nas samih je odvisno, ali se bodo te zaščitne določbe tudi dejansko izvajale. Od nas je odvisno, ali bo obveljalo naše stališče v vprašanju osnovnih šol. ali bomo dobili svojo slovensko srednjo šolo, ali bomo v bodoče lahko na uradih govorili tudi v svojem materinem jeziku, ali bo tudi na zunaj na krajevnih napisih, kažipotih, na javnih ustanovah in uradih vidno, da tukaj živimo tudi Slovenci, ali bomo soudeleženi tudi na kulturnem, upravnem in sodnem ustroju, ali bomo v bodoče končno deležni tudi enakega kulturnega in gospodarskega pospeševanja, kakor naši sodeželani nemškega jezika. Od nas samih je odvisno, ali bo v bodoče končno
prepovedano hujskanje na narodno mržnjo in delovanje proti našim narodnim interesom. Vse to namreč vsebuje člen 7 državne pogodbe, ki tako daje širok okvir našemu narodnemu programu.
Pri tem pa se zavedajmo, da ta borba ne bo lahka in da bomo uspeli le, če bomo strnjeni brez izjeme in brez oklevanja terjali svoje pravice! Sedaj končno je prišel čas, da tudi država pristopi k reševanju premnogih nerešenih vprašanj, ki se tičejo nas. Če smo do danes razumeli, da je visoki cilj svobode in neodvisnosti nad vsem, sedaj takega izgovora ni več. Zato danes zahtevamo, da končno nehajo z gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, da končno odprejo slovensko srednjo šolo, da končno dajo pravico javnosti naši kmetijski šoli, da končno namestijo slovenskega referenta za ljudsko prosveto, da našim žrtvam fašizma priznajo iste pravice kot ostalim, da tudi za naše ljudi in za naše ozemlje veljajo isti gospodarski ukrepi kakor za severne predele dežele in njihovo prebivalstvo.
Oživitev „Sud marke” ni združljiva z državno pogodbo
Končno še prav posebno odločno zahtevamo, da oblasti prepovejo delovanje vsem društvom, katerih glavni cilj je naperjen proti našemu ljudstvu in njegovim pravicam. Zato danes z vso ostrino protestiramo proti poživitvi bivšega društva „Deutscher Schul-verein Siidmark", ki napoveduje, da hoče obnoviti svoje delovanje v tradicionalnem duhu. Ta njegov duh pa je bil od vsega začetka velenemški, šovinističen, naperjen proti drugim nabodom, v pravem pomenu besede nacističen. Da bo to tudi v bodoče, jamčijo njegovi predstavniki, ki so nam brez izjeme poznani iz polpretekle dobe kot navdušeni pristaši nacionalistične ideje v najhujši obliki nacizma! Pričakujemo, da društvena oblast ne bo čakala šele na ratifikacijo državne pogodbe, ki jasno prepoveduje taka društva, temveč bo takoj ukrepala, da prepreči organizirano delovanje proti človečanskim pravicam! Ali ni naravnost izzivanje, da istočasno ko prevzema Avstrija dolžnost, da bo organizacije, katerih delovanje je naperjeno proti manjšinam, prepovedala, temne sile organizirajo
taka društva kot so ,,Karntner Schulverein Siidmark“. Zdi se, da ti elementi hočejo na vsak način preprečiti vsaj ratifikacijo državne pogodbe, če jim že ni uspelo preprečiti njen podpis.
Tu so nevarnosti za avstrijsko demokracijo, za katero se hočemo kot lojalni državljani boriti in jo čuvati z vsemi demokratičnimi avstrijskimi silami in po vrhu tega graditi kot i,:'njšinr še. n^r* do ns.rp.dr, fpsed.a v .,smislu našega pesniškega prvaka „Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!“
Jugoslavija ob sovjetskem obisku središče svetovne pozornosti
Te dni je Jugoslavija središče svetovne pozornosti. Obisk najvišjih predstavnikov Sovjetske zveze v Beogradu zasenčuie trenutno vse ostale politične dogodke. Predsednik Jugoslavije maršal Tito, ki je predvčerajšnjim obhajal svoj 63. rojstni dan in je po sedmih letih spet prejel tudi čestitke iz Moskve, je v svojem nedavnem govoru v Postojni v zvezi z obiskom sovjetskih predstavnikov ponovno poudaril, da bo Jugoslavija tudi v bodoče vodila neodvisno politiko, kakršno je vodila doslej, da se ne bo odrekla svojim načelnim stališčem v zunanii politiki kot se ni in se nikdar ne bo odrekla svoji poti v njenem notranjem družbenem razvoju.
Iz ministrskega sveta:
Trgovinska delegacija gre v Moskvo
Minuli ponedeljek je zvezni kancler Raab v ministrskem svetu poročal, da je izročil poslaniku Združenih držav pismo za ameriški senat, v katerem izraža avstrijska vlada prošnjo, da hi zasedbena oblast prepustila Avstriji zgradbe, ki jih je postavila v svoji coni ter tudi naprave ra-dio-oddajnika Rot-Weiss-Rot.
Zunanji minister ing. Figi je poročal o predvidenem potovanju avstrijske trgovinske delegacije v Moskvo. Pogajanja se bodo' pričela že 31. maja in bodo obsegala naclednie točke: 1. Zaključek dogovora c dobavi avstrijskega blaga v zameno za USIA podjetja. 2. Razjasnitev raznih še nerešenih posameznih vprašanj v zvezi z nafto. 3. Začetna pogajanja za sklenitev splošnega trgovinskega dogovora o zamenjavi blaga ter o blagovnih listah in o plačilnem sporazumu.
Zahvala deželnega glavarja za čestitke ZSO
Za brzojavne čestitke, ki mu jih je poslala Zveza slovenskih organizacij ob podpisu državne pogodbe, se je koroški deželni! glavar zahvalil z naslednjim pismom:
Za čestitke, ki ste mi jih posredovali v imenu Zveze slovenskih organizacij ob podpisu avstrijske državne pogodbe, se najlepše zahvaljujem.
Vedno sem se prizadeval, da bi zavaroval slovenskemu ljudstvu na Koroškem pravice, ki so mu ustavno zajamčene. Mnenja sem, da je naše zadržanje v zadnjih letih merodajno prispevalo k ohranitvi miru v deželi v korist obeh narodov.
Avstrija obsoja raznarodovalno politiko na Južnem Tirolskem
Med pripravami za sklenitev avstrijske državne pogodbe je prišlo, kakor smo pred nedavnim poročali, na Južnem Tirolskem do močne zaostritve v odnosih med avstrijskim prebivalstvom te pokrajine in italijansko vlado.
Ta zaostritev je prišla do izraza tudi v Avstriji. Na zasedanju tirolskega deželnega zbora minuli ponedeljek je tirolski deželni glavar Grauss obsodil stalne kršitve italijan-sko-avstrijskega sporazuma o Južni Tirolski s strani Italije. V svoji izjavi je tirolski deželni glavar med drugim dejal:
„Ob podpisu državne pogodbe se Tirolci posebej spominjamo Južne Tirolske. Žal se ni
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
bo gostovalo v celovškem mestnem gledališču v soboto, dne 4. junija, ob 20. uri
z Mascagnijevo opero	in s slovenskim baletom
»Cavalleria rusticana”	„Lectovo srce”
v nedeljo, dne 5. junija, ob 9.30 uri
s Smetanovo opero PrOtlGIlG flGVGStS
Pred opero nastop pevskih zborov SPZ
Predstavo „Cavalleria rusticana1* v soboto zvečer prireja Kulturni referat pri koroški deželni vladi v okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo. Predstava „Prodana nevesta" pa je na povabilo Slovenske prosvetne zveze. Vstopnice za „Prodano nevesto" dobite v predprodaji pri krajevnih SPD, v Celovcu v „Naši knjigi", v Karntner Reisebiiroju, pa tudi kakor za sobotno predstavo pri blagajni Mestnega gledališča.
Prisrčno vabi Osrednji odbor SPZ
izpolnilo naše pričakovanje, da bo krivica, ki je bila po prvi svetovni vojni prizadejana Južni Tirolski, po drugi svetovni vojni popravljena. Toda niti s pariško pogodbo prevzetih dolžnosti Italija ne izpolnjuje. Raznarodovalna politika, ki jo je izvajal fašizem, se nadaljuje. Spet morajo v registre matričnih uradov zapisovati italijanska imena. Gotovo odkrito želimo, da bi živeli z našimi sosedi v dobrih odnosih. O tem pa naj ne bo nobenega dvoma: Državna pogodba in z njo prevzete dolžnosti nas ne morejo in nas ne bodo ovirale v naši dolžnosti, da se tudi v bodoče z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzamemo za Južno Tirolsko. Dana zagotovila je treba izpolnjevati in zavarovati življen-ske pravice Južne Tirolske. Južna Tirolska je in ostane naša srčna zadeva."
Tudi avstrijski tisk se je te dni upravičeno zgražal nad zadržanjem italijanskih šovinistov napram avstrijski narodnostni manjšini v Italiji. Italijanska neofašistična stranka MSI je namreč obdolžila nekatere južnotirol-ske politične osebnosti veleizdajstva ter vložila proti njim celo tozadevno tožbo, ker so pred nedavnim obiskali avstrijskega zveznega kanclerja Raaba na Dunaju in zaprosili avstrijsko vlado, da bi intervenirala glede stanja na Južnem Tirolskem. Italijanski neofa-
šisti so obdolžili južnotirolske poslance, da so s svojim obiskom na Dunaju „skušali pridobiti državnega poglavarja tuje države za protiitalijanske in separatistične ukrepe in izjave." Italijanski neofašistični poslanci bodo v italijanskem parlamentu celo ponovili zahtevo, da je treba južnotirolsko ljudsko stranko razpustiti in jo prepovedati zaradi protiitalijanskega in separatističnega rovarjenja."
Prav je, da se predstavniki Avstrije zavzemajo za pravice avstrijskega prebivalstva na Južnem Tirolskem. Pravtako je prav, da se avstrijski tisk zgraža nad šovinistično dejavnostjo italijanskih neofašistov. Želeti pa bi bilo, da bi se ista merila uveljavila tudi na Koroškem napram Slovenskemu prebivalstvu. Zlasti bi bilo koristno in pametno, če bi se koroški nacionalistični tisk, ki obsoja šovinizem italijanskih neofašistov na Južnem Tirolskem, enako dosledno tudi sam odrekel nacionalizmu in šovinističnemu hujskanju na domačih tleh v odnosu do pravic koroških Slovencev. To bi bilo posebno želeti sedaj, ko je bila sklenjena državna pogodba, ki vsebuje in jamči tudi narodnostne pravice našega ljudstva.
Državna pogodba že pred 1. junijem v parlamentu
V Uradu zveznega kanclerja si prizadevajo, da bi parlament čimprej odobril državno pogodbo. Prvo čitanje pogodbe naj bi bilo že 1. junija, za drugo in tretje branje pa naj bi se državni zbor sestal dne 8. junija k posebni seji. Čim bo državni zbor pogodbo ratificiral, se bo 10. junija sestal zvezni svet, ki bo tudi na posebni seji obravnaval ratifikacijo. Ko bo
sklepe potrdil še zvezni prezident, računajo, da bo pogodba do srede junija ratificirana.
Predvčerajšnjim so vse štiri v parlamentu zastopane stranke vložile skupni predlog, ki določa načela nevtralnosti Avstrije in njeno odločnost, da bo- svojo nevtralnost branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Celovško gledališče je prvič gostovalo v Mariboru
Kulturni stiki med Koroško in Ljudsko republiko Slovenijo se stalno poglabljajo. Že od nekdaj so bili prav kulturni stiki najboljša pot za. zbližanje dveh narodov. Prav zaradi tega je treba pozdraviti pobudo za medsebojne obiske Opere celovškega mestnega gledališča v Mariboru in mariborske Opere v Celovcu. Da je bil prvi gost v Mariboru prav celovško mestno gledališče — je zapisal mariborski »Večer« —, je toliko bolj razveseljivo, ker je prav to gledališče prvo v Avstriji, ki je pričelo z uprizarjanjem del jugoslovanskih avtorjev.
Program gostovanja je obsegal vidnega zastopnika vedre glasbene umetnosti — znano in priljubljeno opereto avstrijskega komponista Lebarja: »Grof Luksemburški«. S tem gostovanjem se je na mariborskem odru po dolgem času pojavil ne samo Lehar, temveč tudi vedra umetnost v obliki operete.
Predstave so se udeležili tudi številni predstavniki javnega in kulturnega življenja v Mariboru ter predstavniki vlade Ljudske republike Slovenije. Prisoten pa je bil tudi minister za gospodarstvo, Franc Leskošek, kar je pomen gostovanja še posebno podčrtalo. Iz Koroške pa so se gostovanja udeležili deželni glavar Ferdinand Wedenig, dvorni svetnik dr. Ru-dan in jugoslovanski konzul v Celovcu Dušan Bravničar.
Celovški umetniki so doživeli v Mariboru prisrčen sprejem. Za predstavo, ki je nudila nekaj ur zabave in je bila umetniško na primerni višini, je bilo izredno
GOSPODARSKI DROBIŽ
Gradbena dejavnost v Avstriji
Izgleda, da bo sezonska gradbena dejavnost v Avstriji letos še močnejša kakor je bila minulo leto. Čeprav sezona še ni na višku, se že sedaj čuti pomanjkanje kvalificiranih gradbenih delavcev, proizvodnja gradbenega materiala pa je že do jeseni razprodana. Zaradi tega, da bi porazdelili gradbeno delo na vse leto in omilili brezposelnost pozimi, se bo sestal ob koncu maja ali v začetku junija ministrski komite, ki bo to vprašanje obravnaval.
Proizvodnja celuloze in papirja
Meseca marca je bila avstrijska papirna industrija rekordna. Proizvedla je 34.377 ton papirja in 34.532 ton celuloze. Prve tri mesece tega leta je znašala proizvodnja papirja 98.135 ton, dočim je znašala v istem razdobju lanskega leta 87.104 tone. Dvignil se je v prvem tromesečju letos tudi izvoz in je dosegel 53.806 ton, lani pa v istem razdobju 47.416 ton.
Močan avstrijski promet čez Hamburg
V zadnjem času narašča avstrijski tranzit čez pristanišče Hamburg. V mesecu marcu je bilo skozi to luko' izvoženega 19.000 ton avstrijskega blaga nasproti 17.000 tonam v prejšnjem mesecu. V Avstrijo pripeljanega pa je bilo v februarju preko te luke 6.550 ton blaga, v marcu pa 7.900 ton.
mnogo zanimanja, tako da je mnogo ljudi ostalo brez vstopnic. Prizadevanje pevcev in plesalcev je publika nagradila z dolgotrajnimi aplavzi, rožami in častnimi darili.
Ob koncu predstave, ki je vzbudila splošno vedro razpoloženje, je ocenil intendant Narodnega gledališča v Mariboru, prof. Jaro Dolar, v nekaj toplih besedah pomen kulturne izmenjave med Ko-roško in Slovenijo.
Mariborsko narodno gledališče bo vrnilo gostovanje 4. junija in bo takrat uprizorilo v Celovcu opero »Cavalleria Ru-sticana« in balet »Lectovo srce.« V režiji Slovenske prosvetne zveze pa bo v nede-
Svojčas smo poročali, da hočejo slovenskemu prebivalstvu na Opčinah pri Trstu odvzeti tamošnji prosvetni dom in ga izročiti italijanski mladini. Prosvetno društvo na Opčinah je že prejšnji mesec opozorilo vladnega komisarja Palamaro, da bi ta ukrep pomenil kršitev narodnostnega statuta londonskega sporazuma. Te dni se je delegacija prosvetnega društva z Opčin ponovno zglasila pri vladnem komisarju in mu ponovila svoječasno opozorilo, hkrati pa mu je izročila protestno pismo, podpisano od več kot tisoč domačinov z Opčin z zahtevo, da se nameravani odvzem prosvetnega doma prepreči.
Tržaški vladni komisar je delegaciji od-
Ijo, dne 5. junija uprizorilo Smetanovo opero »Prodana nevesta.«
Tako bo tudi slovensko občinstvo na Koroškem imelo priliko do lepega kulturnega užitka v slovenskem jeziku. Narod Slovenije in Koroške pa se bo še tesneje povezal.
Ob priliki gostovanja je imel deželni glavar Ferdinand Wedenig tudi priliko, da si je v Mariboru ogledal mestni muzej in Umetnostno galerijo. Nadalje si je gospod Wedenig ogledal tudi kovinsko in železarsko industrijo Maribora ter veliko tovarno aluminija v Kidričevem, ki šteje med najvažnejše nove industrijske obrate v Jugoslaviji.
govoril, da je izdal nalog za ustavitev sodnega postopka glede odvzema kulturnega doma, da pa zaenkrat ne more dati drugih zagotovil. Svetoval je tudi, naj si Slovenci gradijo lastne prosvetne domove, kar vladni organi ne bodo ovirali.
Zaradi nezadovoljivega odgovora vladnega komisarja na zahtevo slovenskih šolnikov po takojšnji ureditvi osnovnih vprašanj slovenskega šolstva na Tržaškem, je Zvezni odbor slovenskih šolnikov zaprosil vse slovenske župane in občinske svetovalce, naj intervenirajo pri pristojnih šolskih oblasteh. To akcijo so včeraj podprli tržaški slovenski šolniki z enodnevno protestno stavko.
Svetovni kongres svobodnih sindikatov na Dunaju
Minulo soboto se je pričel v dunajskem Domu glasbe četrti svetovni kongres Mednarodne zveze svobodnih sindikatov. Zveza šteje danes 108 organizacij v 75 državah in pokrajinah s skupno okoli 54,4 milijona članov. Na dunajski kongres je poslalo svoje zastopnike 58 organizacij iz 48 dežel s 141 delegati, 17 so-svetniki in štirimi sekretarji. To pomeni, da je na kongresu zastopanih 49 milijonov članov Mednarodne zveze svobodnih sindikatov.
Kongres je viharno pozdravljen otvo-ril zvezni prezident Komer, ki je v uvodu naglasil srečno naključje, da sovpada kongres ravno v zgodovinski čas, ko je
Mladina Slovenije se je zbrala v Kranju
Delavska mladina Slovenije se je zbrala dne 21. in 22. maja, da proslavi 10. obletnico osvoboditve. Poleg mladine iz Slovenije so se zborovanja udeležili tudi zastopniki slovenske mladine iz Koroške, zastopniki izseljeniške mladine v Franciji in predstavniki socialistične sindikalne mladine iz Niirnberga ter številni predstavniki političnih in družbenih organizacij Slovenije.
V nedeljo dopoldan je bila po mestu uspela povorka, na kateri so nastopali mladinci in številne skupine mladih športnikov motoristov, atletov, modelarjev, tabornikov in drugih.
Po povorki je bilo zborovanje, ki ga je začel v imenu centralnega komiteta Ljudske mladine Slovenije predsednik Franček Mirtič. Med drugim je poudaril, da je
Iz borbe tržaških Slovencev za narodnostne pravice
Avstrija dosegla svojo svobodo in neodvisnost. Zaradi tega more, je dejal, pozdraviti delegate kongresa svobodnih sindikatov kot reprezentant v imenu svobodnega ljudstva.
Sindikalno gibanje v mednarodni zvezi preko vseh kontinentov je postalo važen činitelj za socialni napredek po vsem svetu. Cilj Mednarodne zveze svobodnih sindikatov ni več samo zboljšanje socialnega stanja delojemalcev, temveč tudi uresničitev idejnih stremljenj po svobodi, zaščiti, gospodarski neodvisnosti, enakopravnosti in ohranitvi miru. Vir moči za svoj napredek in uspehe pa črpa sindikalno gibanje v enotnosti in solidarnosti delojemalcev vsega sveta.
mladina v vseh letih revolucionarnega razvoja v ponos domovini s svojo borbo, delom in napredno mislijo. Dejal je nadalje, da se narodom Jugoslavije ni treba bati za njihovo prihodnost, ker mladina zavestno sledi vzgledom velikih vzornikov in vzgojiteljev.
Nato je govoril Boris Ziherl, ki je poudaril, da je prav mladina najbolj upravičena proslavljati ta praznik, ker je mnogo žrtvovala v narodnoosvobodilnem boju. Nato je govoril o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in o zunanji politiki.
Po končanem zborovanju je bil bogat kulturni program. Sodelovali so številni zbori in mladinske godbe. Popoldan p>a so bila številna športna tekmovanja. Tako je mladina Slovenije častno proslavila veliki praznik.
leti je umrl Friedrich Schiller
Pred 150
9. maja 1805. leta je umrl Friedrich Schiller. Vsa nemška javnost, pa tudi drugi narodi se ob tej priliki spominjajo enega najvidnejših predstavnikov nemške dramatike in poezije. Schiller ni bil samo velik dramatik in pesnik, marveč tudi velik človekoljub, ki mu je tuj vsak nacionalizem. Predvsem različni šovinisti in nestrpneži kot ostanki fašizma in nacizma naj si prikličejo v spomin velikega Nemca Schillerja, ki se je zavestno boril za strpnost med narodi, imel izreden čut za upoštevanje človekovega dostojanstva in osebne svobode. Schillerja naj bi si vzeli za vzgled vsi hujskači še posebno tam, kjer živita dva naroda neposredno skupaj. Vsem svojim idejam in liberalizmu da Schiller izraza v številnih delih, ki imajo še danes častno mesto v gledališčih.
Čiste lirike pri Schillerju le malo zasledimo. Oblikovno neprekosljiv pa je v svojih baladah in poučnih pesnitvah.
Dokaz, da bo Schiller ostal vedno živ, je Schillerjevo leto, v katerem bodo po vseh gledališčih izvajali številne Schillerjeve drame.
Tudi Celovec posveča Schillerju veliko pozornost. Tako je mesto že leta 1905, ob stoletnici smrti, dobilo »Schillerjev park«, ki bi se moral prvotno imenovati »Mestni park«. Kasneje so v tem parku postavili tudi Schillerjev spomenik. Prav ob stoletnici smrti velikega pesnika in dramatika so bile v Celovcu velike svečanosti. Mestno gledališče je 12. maja 1905 leta uprizorilo »Wallensteinov tabor«, v deželnem dvorcu pa je bila svečana seja. Zve-
čer istega dne je bila po mestu tudi bakla-da. Tako je proslavil Celovec leta 1905 stoletnico smrti Schillerja.
Tudi letos je mestno gledališče v Celovcu počastilo spomin na Schillerja s posebnim večerom. Za uvod je zaigral orkester mestnega gledališča uverturo h Gluckovi »Iphigenie in Aulis«. Slavnostni govor pa je imel direktor mestnega gledališča Theo Knapp. Nato pa je bila uprizorjena žaloigra »Maria Stuart«.
Številni obisk in zadovoljstvo publike je zadosten dokaz, da Schillerjeva dela še v današnjem času pomenijo doživetje, kar jih bo ohranilo večno živa. Številni prevodi Schillerjevih del v druge jezike pa so jasen dokaz, da je Schiller umetnik svetovnega pomena. Tudi Slovenci imamo Schillerja v številnih prevodih.
Ji
WSVETU
Bruselj. — V zvezi z nameravano šolsko reformo so minulo nedeljo v belgijskem mestu Alost pripadniki katoliške akcije s psovkami napadli ministra za zdravstvo in ministra za javna dela. Fanatični pristaši katoliške akcije so napadli tudi socialistične pro-tidemonstrante, pri čemer je bilo 10 oseb ranjenih. Policija je uporabila vodne brizgalke, da je preprečila nadaljnje razgrajanje nahujskanih katoliških demonstrantov.
Dunaj. — Z noto, ki jo je poslala zahodnonemški vladi v Bonnu, je vlada ZDA odklonilno odgovorila na zahodnonemški protest proti določbam v avstrijski državni pogodbi, po katerih postane večji del bivše nemške imo-vine last Avstrije.
Bonn. — Predsednik nemške socialdemokratske stranke Ollenhauer je ostro kritiziral zadržanje zahodnonem-ške vlade, ki je ob podpisu avstrijske državne pogodbe namesto čestitk poslala na Dunaj protest. S tem je storila kar največ ko mogoče za poslabšanje odnosov med sosednima državama Nemčijo in Avstrijo, je dejal Ollenhauer.
Ankara. — Turška velika narodna skupščina je ratificirala sporazum o ustanovitvi Balkanske posvetovalne skupščine. V Beogradu pričakujejo, da bo tudi grški parlament kmalu ratificiral ta sporazum ter poudarjajo pomembno vlogo balkanske posvetovalne skupščine v nadaljnjem razvoju sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
New Delhi. — Na povabilo predsednika FLRJ Tita bo predsednik indijske vlade Nehru konec junija obiskal Jugoslavijo, kjer se bo zadržal šest dni. Prihodnji torek pa bo prispela v Jugoslavijo na desetdnevni obisk indijska parlamentarna delegacija, ki jo bo vodil podpredsednik zgornjega doma indijskega parlamenta Krišna Murti. V dvanajstčlanski delegaciji bo 9 poslancev kongresne stranke, 2 poslanca komunistične partije in 1 zastopnik verske ločine Sikha.
Ženeva. — Letos od 8. do 20. avgusta bo v Ženevi mednarodna konferenca za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Po dosedanjih podatkih se je za udeležbo na konferenci priglasilo že veliko število znanstvenikov iz 53 držav. Konferenca bo reševala vprašanje ustanovitve mednarodne agencije za proučevanje in uporabo atomske energije v miroljubne namene, posebno skrb pa bo posvetila izkoriščanju atomske energije v medicini.
Washington. — Predstavniška zbornica ZDA je odobrila Eisenhosverjev vojaški program, po katerem bo število mož v vojski in mornarici znižano za 107.300, v letalstvu pa povečano za 5.000 mož. V prihodnjem finančnem letu imajo ZDA za vojaške namene na razpolago nad 43 milijard dolarjev.
Marseille. — Na kongresu ljudskega republikanskega gibanja v Marseillu so očitali bivšemu predsedniku francoske vlade Mendesu Franceu, da je s podpi-som premirja v Indokini zapečatil bodočnost Indokine na severu in jugu. Očitali so mu tudi, da ni uredil razmer v Tuniziji.
Pariz. — Vojaško sodišče v Parizu je v drugem procesu proti bivšemu SS-ovskemu osobju v koncentracijskem taborišču Strutthoff v Alzaciji obsodilo vodjo taborišča Siissa in dva druga SS-ovca na smrt, dva nadaljnja SS-ovca pa na dosmrtno oziroma petnajstletno ječo. O vseh obsojencih je sodišče ugotovilo, da so zakrivili umore in da so nečloveško ravnali z jetniki v taborišču.
Casablanca. — V francoskem Ma-rokku je bilo minuli teden ubitih 23 ljudi, 47 pa jih je bilo ranjenih. Dejavnost upornikov v Algeriji je zadnji čas naperjena zlasti proti francoskim vojaškim stražam.

tfjjj&ži 16- pi'liIiiliiiiJl ^wmq4kjmuL kiuiitdu
Ko je Slovenska prosvetna zveza pripravljala za minuli teden gostovanje Gorenjskega kvarteta in solistov Danice Fi-lipličeve in Franceta Korena na Koroškem, je imela težko stališče ob vprašanju, kje vse naj gostje nastopijo, da bi bilo ustreženo željam čim več ljudi po naših krajih. Vsepovsod so hoteli imeti goste v svoji sredi. Po lanskem prvem nastopu kvarteta in solistov na Kmečkem dnevu na Brnci in njihovem sodelovanju na le-
tošnjem Slovenskem plesu v Celovcu so se temperamentni godbeniki in pevci tako priljubili pri naših ljudeh, da si jih vsepovsod želijo tudi videti in ne samo poslušati v radioodajah. Kaj čuda tedaj, če so bile dvorane povsod, kjer so gostje nastopali, do zadnjega kotička natrpane z občinstvom.
V Glinjah pri Cingelcu, kjer so hkrati gostovali tudi igralci iz Malošč z igro »Pričarani ženin«, je mlado in staro
Nekaj o sodobnem slikarstvu
Uspehi jugoslovanskih pevcev na mednarodnem tekmovanju
V belgijskem mestu Verviers je bilo pred nedavnim 11. mednarodno tekmovanje pevcev-solistov. Tekmovanja se je udeležilo 180 pevcev iz 13. držav. Najvišjo nagrado »Grand prix d’honneur« in nagrado belgijske kraljice je dobil slovenski pevec Rudolf Franci. Tretjo častno nagrado belgijske vlade je dobila Biserka Cvejič iz Beograda. Šesto častno nagrado in nagrado »Echo des travailleurs« je dobila Vilma Bukovec iz Ljubljane. Pohvale pa sta dobila tudi Zora Filipovič in Vla-deta Dimitrijevič iz Beograda.
Priprave za „Mozartovo leto”
Prihodnje leto bo v kulturnem in posebno v glasbenem svetu posvečeno 200-letnici rojstva velikega avstrijskega glasbenika Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ne le v Avstriji, tudi po številnih drugih deželah so že danes v teku obširne priprave na proslave, ki jih bodo priredili
za to obletnico in lahko trdimo, da bo leto 1956 pravo »Mozartovo leto«.
Seveda bo zavzemala pri teh proslavah prvo mesto Avstrija in bodo v Mozartovem rojstnem kraju Salzburgu dali hiši, v kateri je umetnik ustvaril celo vrsto pomembnih glasbenih del, spet nekdanjo obliko, da bo tudi na zunaj spominjala na velikega genija. Dunajsko glasbeno društvo bo v Mozartovem letu priredilo velike koncertne cikluse pod naslovi »Mozart in velika avstrijska simfonija«, »Mozart in mojstrovine 20. stoletja« ter »Mozart in njegova doba«.
Kot priprava na velike slavnosti je že letos izšel prvi zvezek Mozartovih zbranih del, ki jo je pripravil mednarodni zavod »Mozarteum« skupaj z nemškim Mozartovim odborom in Mozartovim Združenjem. Prav tako letos pa nameravajo posneti tudi še poseben film, ki bo prikazoval življenje in delo Mozarta.
Med mnogimi zelo zanimivimi umetnostnimi prireditvami, ki jih je v zadnjem času organiziral sloveči Musee Can-tini v Marseillu, je vzbudila posebno pozornost razstava, ki naj bi naznačila prve stopnje sodobnega slikarstva.
Razstava predvsem prikazuje dobo proti koncu prejšnjega in začetek našega sto-
letja, ko so po velikih, lahko rečemo že klasičnih impresionističnih slikarjih na Francoskem nastopili pripadniki novih rodov. Razstava, ki je sicer zelo bogata
Prvič v zgodovini razstavljajo grafiki iz Zgornje Avstrije v muzeju v Celovcu. Vsega skupaj je 120 listov zelo zanimive druščine umetnikov, kot se je izrazil Wolfgang Kasten, varuh Nove galerije v Linzu. Zanimive druščine zato, ker so zastopani grafiki vseh smeri in šol. Ne smemo si misliti, da nam razstava nudi nekaj tipično zgornjeavstrijskega; ne, to pa zato, ker so se umetniki šolali v različnih deželah Avstrije, kar prav gotovo pride do izraza pri posamezniku, ter dobi svoj izraz v umetnosti.
Med umetniki so zastopani Alfred Ku-
po notranji dragocenosti, ni posebno raz-sežna, saj je zbrala vsega skupaj samo 94 del, razen treh plastik same oljne slike, z izjemo nekaterih gvašev oziroma akvarelov.
Gradivo je razporejeno po skupinah, kakor so umetnostni zgodovinarji označili posamezne smeri teh naslednikov impresionistov, ki so zadeli ob svojem nastopu na velik odpor javnosti, ki je bila prepričana, da je lepa slika neizbežno le suženjsko posnemanje narave. Tako pa je ta razstava pokazala veliko bogatstvo in različnost teh mojstrov, ki so si šele po hudi borbi pridobili priznanje.
V prvi skupini so tako imenovani nabij i, ki jim slede f a v i s t i, nato pa še kubisti. Za njimi pa so še pripadniki različnih smeri.
bin, ki je znan tudi drugod po svetu, Matthias May, Dr. Egon Hofmann, Franz Zuelow, ki da mnogo poudarka kmečkemu humorju. Od umetnic pa je močna in nadarjena Vilma Eckl. V celoti razstavlja 29 umetnikov. Razstava je skrbno pripravljena in lepo urejena.
Istočasno pa so v celovškem muzeju na razstavi proizvodi koroškega vezilstva iz davnih časov. Zastopani pa so tudi proizvodi pletilstva v novejši dobi. Ta razstava je zanimiva, ker nudi vpogled na razvoj pletilske umetnosti v teku daljše dobe.
iz bližnje in daljne okolice kljub pred-poldanskemu slabemu vremenu napolnilo prostorno dvorano. Nova razsežna dvorana pri Miklavžu v Bilčovsu se je izkazala za mnogo premajhno za vse ljudi, ki so hoteli prisostvovati koncertu gostov iz Ljubljane in igri prosvetašev iz Malošč. V Kotmari vasi je bilo na običajen delavnik — v petek zvečer — vse na nogah, kar rado posluša domačo slovensko glasbo in pesem. Velika Šercer-jeva dvorana v Šmihelu pri Pliberku še nikdar ni bila tako natrpana, kakor minulo soboto zvečer na koncertu, pri katerem so z velikim uspehom sodelovali tudi pevci iz pliberške okolice pod vodstvom tov. Foltija Hartmana. Pred kinodvorano v Železni Kapli se je v nedeljo predpoldne trlo toliko ljudi iz vseh hribovskih naselij od Prevrnikovega vrha na vzhodu pa do Obirske in Kort na zapadu, iz samega trga pa zlasti mladine ne glede na jezikovno pripadnost, da je bila dvorana premajhna. V Hodišah, kjer so še v zadnjem trenutku uspeli dobiti priljubljene goste med se, so jih sprejeli v Brucklerjevi dvorani s tem večjim navdušenjem in zadoščenjem, ko jih za proslavo 50-letnice njihovega prosvetnega društva pred nekaj tedni zaradi birokratskih zadržkov pri našem konzulatu v Zagrebu niso mogli pričakati. Iz istih razlogov jih je tudi v Maloščah s tem večjim veseljem dočakala tolikšna množica ljudi, da niso mogli vsi v dvorano pri Gallobu in jih je mnogo1 poslušalo koncert ljubljanskih gostov in prvi nastop domačih pevcev v stranskih prostorih po zvočnikih.
V teku štiridnevnega gostovanja se je na sedmih koncertih širom naših krajev zbralo na tisoče ljudi, ki so z velikim navdušenjem in hvaležnostjo prisluhnili naši melodiji in pesmi. Gostovanje je združilo množice ne glede na politično prepričanje in jezikovno pripadnost. Slovenska prosvetna zveza kot organizator gostovanja in gostje iz Slovenije so opravili hvaležno in koristno nalogo pri zbliževanju in sporazumevanju med narodi sosedi.
Pravočasno si oskrbite vstopnice
za predstavo opere »Prodana nevesta«. Iz vabila na prvi strani je razvidno, kje jih dobite. Vsebino oper »Prodana nevesta« in »Cavalleria rusticana« ter baleta »Lectovo srce« bomo objavili v prihodnji številki.
Zgornjeavstrijski grafiki razstavljajo v celovškem muzeju
Zgornja vrsta. Levo: Navdušen aplavz nasmejanih obrazov v Bilčovsu. V sredini: Koncerta v Šmihelu se je udeležil tudi blaški župan Mirko Kumer. Desno: Veseli gostje dz Ljubljane so pritegnili tisoče poslušalcev.
Srednja vrsta. Levo: Množica pred kinodvorano v Železni Kapli. V sredini: Staro in mlado se je zbralo v Glinjah. Spodnja vrsta. Levo: Pevci ia. pliberške okolice so v Šmihelu dovršeno zapeli med drugimi tudi pesem „Bolen mi leži“. V sredini: Z mladih obrazov v Šmihelu je odsevala vesela zamaknjenost. Desno: Nabito polna dvorana v Železni Kapli.

Gorski kmetje v Iibuški občini si orjejo poti
Sobota, 28. maj: Avguštin Nedelja, 29. maj: Binkošti Ponedeljek, 30. maj: Bink. poned.
Torek, 31. maj: Angela Sreda, 1. junij: Feliks Četrtek, 2. junij: Peter Petek, 3. junij: Klotilda.
Obvestilo staršem
Slovenski starši, ki želijo poslati letos svoje otroke od 8. do 14. leta starosti na letovanje na morje, naj nam to čimprej, najpozneje pa do 30. maja sporočijo. V sporočilu naj navedejo sledeče podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev.
2.	Ime otroka in njegove rojstne podatke.
3.	Ali je že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Vse starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po poteku prijavnega roka pismeno obvestili. Hkrati jim bomo sporočili, kdaj bodo otroci šli na letovanje, do kdaj morajo oddati predpisane dokumente, sdike, zdravniška spričevala in režijski prispevek.
Prijave pošljite pravočasno na naslov:
Počitniška kolonija
»Slovenski vestnik«
Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
Celovec
Odpreti gorske kraje in višinska kmetijska gospodarstva ugodnejšim prometnim zvezam, je bila vedna težnja prizadetih kmetov. Dovoz kmetijskih potrebščin in odvoz pridelkov je v hribovitih krajih po slabih, ozkih in od dežja izpranih poteh težaven in zamuden, združen z velikimi stroški in napori človeka in živali. Zaradi slabih poti se kmetje tudi ne morejo okoristiti s traktorji in tovornimi avtomobili. Vse te ugodnosti so doslej lahko uživali le kmetje v dolini.
Zaradi tega je bilo stremljenje gorskih kmetov, da po možnosti svoje prometne zveze izboljšajo. Zadeva pa ni bila enostavna, dokler ni bilo v bližini na razpolago potrebnih strojev — goseničarjev (Raupenschlepper). V Iibuški občini je Joško Broman s svojo iniciativo prvi odprl šmarješko sotesko lažjemu prometu v svet. Pot ob šmarješkem potoku je bila še ne celo pred dvema desetletji obupna, v deževnem vremenu sploh nemogoča. Mladi gospodar pa je spoznal, da neizmerno dvigne vrednost svojega posestva, če ima odgovarjajočo pot do svojega doma. Polagoma so si koristnost te zamisli
osvojili tudi sosedje. Zgradili so pot, po kateri lahko vozi konj, vol in motorno vozilo, in ki je vsem mejašem in tudi drugim višje v hribih v veliko korist.
Nekaj let po vojni so zgradili pot iz Pliberka preko Borovij skozi Šmarjeto do Pečnika na Belšaku. Tudi tukaj vozijo danes s traktorji in tovornimi avtomobili. Letošnje leto pa so se tudi posamezni kmetje odločili, da izboljšajo poti, se po možnosti izognejo težkim klancem in ugodnejše navežejo svoje obrate na večje prometne žile. To delo je pri nekaterih kmetih v Borovjah, Grabljah in Šmarjeti že dogotovljeno, drugi pa tudi nočejo zaostajati. Šofer z goseničarjem iz Pliberka dela čuda, široka pot, in po načrtu Lipeja čim manj bregovita, se odpira za tem ogromnim oralom, ki ruje štore in kamenje.
Takšno izboljšavanje stane seve veliko denarja, a se izplača in se bodo izdatki povračali. Kmetje upajo in pričakujejo, da bo primeren delež k stroškom prispevala tudi kmetijska zbornica, katere člani so in ji odrajtujejo vsako leto dosti visoke prispevke.
Koroški »Avtomobilski in Touring-Klub« obhaja v teh dneh petdesetletnico svojega obstoja. Ob pojavu prvih primitivnih motornih vozil so 27. maja 1905 ustanovili »Avto-klub Celovec«, iz katerega se je razvila današnja organizacija. Ta jubilej je bil povod, da je Klub priredil minulo nedeljo na glavnem trgu v Celovcu primerno svečanost. Prireditve so se udeležili zastopniki dežele in celovškega mesta, predstavniki oblasti in zaslužne osebnosti na področju razvoja motorizi-
VINO? — PELIKAN!
ranega prometa. Okoli 150 najrazličnejših vozil iz Avstrije in Nemčije se je ustavilo na slavnostno okrašenem prostoru. Ob paradi pa je bilo videti tudi zgodovinska vozila iz časa pred pol stoletjem, med katerimi je vzbujal posebno zanimanje avtomobil »Adler« iz leta 1900. Od starih motornih koles so postavili na trg dva vzorca iz okoli leta 1920. Velikanski napredek razvoja v tehniki motornih vozil v zadnjih desetletjih je bil ponazoren.
Po slavnosti na trgu so napravili po celovških ulicah krožno vožnjo, nato pa so se peljali v Poreče, kjer je bila revija avtomobilov in motornih koles.
Grabštanj
V ponedeljek popoldne se je primerila v bližini Grabštanja strašna nesreča. Kmet Valentin Jaritz iz Brda je vozil s traktorjem s priklopnim vozom gnoj. Na ovinku, kjer je precejšnja vzpetina, je traktor kljub vsej previdnosti šoferja spodneslo, da se je prekucnil. Priklopni voz je seve z vso težo pritisnilo na traktor. Po nesreči pa je prišel Jaritz med voz in traktor. Nesrečni kmet je utrpel prelom lobanje, pretrganje vratne vretenice in še druge hude poškodbe. Nemudoma so poklicali zdravnika dr. Adlassniga, ki pa je mogel ugotoviti samo še smrt. Jaritz zapušča ženo in dvoje mladoletnih otrok.
Mednarodni socialistični dan žena v Celovcu
Jutri in pojutrišnjem bo v Celovcu veliki Mednarodni socialistični dan žena. Pričakujejo okoli 20.000 udeleženk iz vseh plasti prebivalstva in poklicev iz vse Avstrije ter številne delegacije iz inozemstva. Žene bodo manifestirale za socialistične ideje pod geslom »za svobodo sveta«. V Celovcu bo veliko manifestativno zborovanje združeno s slavnostno igro, ob jezeru pa bodo na večer užgali umetni ogenj. Udeleženke si bodo poleg svo-
Kaj se dogaja na celovškem učiteljišču?
Začelo se je letos 12. aprila, ko je bil prof. dr. Maksimilijan Neureiter iz učiteljišča premeščen na realno gimnazijo v Spittal. Nekaj fantovskih letnikov je na to nenadno premestitev odgovorilo s protestno stavko. Predvsem so s to premestitvijo hudo prizadeti učiteljski kandidati petega letnika, ker jim je tako rekoč tik pred maturo bil zamenjan profesor. Res čudno ravnanje. Tik pred maturo naj bi prevzel razred drug profesor, ki v tej kratki dobi ne more dobiti jasne slike o posameznih dijakih, kar lahko vodi do krivičnega ocenjevanja in tO' še pri zrelostnem izpitu. Znanje dijaka more objektivno oceniti samo tisti profesor, ki dijake pozna vsaj leto dni. Baš učiteljišče bi moralo v tem pogledu dajati vzgled.
Po nalogu direktorja učiteljišča je bil prof. dr. Tornowsky poverjen, da raztolmači dijakom vzrok premestitve. Vendar
jih zborovanj ogledale naše glavno mesto in našo lepo deželo. Veliko srečanje žena v Celovcu bo tedaj tudi precejšnjega pomena za tujski promet in spoznavanje mikavnosti naše dežele, katere vtise bodo odnesle tudi s seboj in vzbujale zanimanje za turizem na Koroško. Ob tej priliki je celovški župan pozval prebivalstvo, naj okrasijo vsa javna in privatna poslopja v Celovcu od sobote zjutraj do ponedeljka z zastavami,
Napoved gostovanja Gorenjskega kvarteta je razgibala vso našo vas in okolico. Obisk pa so obljubili tudi igralci SPD iz Malošč. Naše domače prireditve tudi drugače niso slabo obiskane, toda udeležbe, kakršna je bila ta večer, v četrtek dne 19. t. m., še nismo zlahka doživeli. Bila je gneča, dvorana premajhna in številno ljudi ni več našlo prostora.
Pred nestrpno čakajočo množico je podpredsednik SPZ Janko Ogris otvoril prireditev in izrekel iz srca prekipevajočo dobrodošlico Gorenjskemu kvartetu, solistoma Danici Filipličevi in Francetu Korenu ter maloškim igralcem.
Po govoru so najprej odigrali maloški igralci igro »Pričarani ženin« ter so bili za svoj odlični nastop od številnega občinstva z živahnim ploskanjem navdušeno nagrajeni. Višek večera pa je bil koncert težko pričakovanega in prisrčno pozdravljenega Gorenjskega kvarteta. Muzikalnim točkam in dovršenim solospe-vom je kakor zamaknjena prisluhnila nabito polna dvorana in mnogi drugi, ki so stali zunaj pri oknih in po stopnicah. Po vsaki podani točki ni hotelo biti konec gromkega aplavza. Vsi bi jih želeli poslušati še in še.
Večer je bil za vse nepozabno doži-
pa je prof. dr. Tornowsky neobjektivno tolmačil in hotel Škoditi osebnemu ugledu prof. dr. Neureiterja. Trdil je, da je bil ta premeščen zaradi moralnih prestopkov in da je bil zaradi podobnih prekrškov že enkrat premeščen iz nekega zavoda.
Dr. Neureiter je prof. dr. Tornowskega tožil zaradi žalitve osebne časti. 13. maja se je vršila prva obravnava pred sodiščem. Na vprašanje dr. Sterna, ki je zastopal prof. Neureiterja, če mu je znano, da proti prof. Neureiterju še nikoli ni bilo kakega disciplinskega postopka, je prof. dr. Tornowsky odgovoril, da mu je to znano. S tem je jasno dokazano, da so premestitev prof. dr. Neureiterja izvedli iz nekih drugih še nejasnih razlogov.
Proces ni bil zaključen, preložen je bil na 13. junij. Takrat bodo zaslišane še številne priče.
vetje, dogodek, o katerem govorijo po vseh bilčovskih in okoliških hišah dneve in dneve ter si vsi želijo, da bi imeli priložnost kaj takega kmalu spet doživeti.
Poročila o gostovanju Gorenj skege kvarteta
Iz vseh krajev, kjer je gostoval priljubljeni »Gorenjski kvartet«, prejemamo poročila o zadovoljstvu in navdušenju, ki je vladalo med številnimi udeleženci. Te dopise pa bomo zaradi pomanjkanja prostora po možnosti objavili šele v prihodnji številki.
Velikovec
Mestni občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto koristnih sklepov, ki jih bodo uresničili v bližnji bodočnosti. Finančni referent Giendl je obrazložil načrt za gradnjo glavne šole; gradbena dela naj bi v letošnjem letu v toliko napredovala, da bi bilo poslopje pred zimo vsaj že na zunaj končano. Za uresničitev tega načrta so postavili štiričlanski odbor, ki mu načeljuje direktor Wit.
Neka graška tvrdka je zaposlena s tem, da poglobi in uredi šentrupertski vrelec, kar bo med drugim vodovodnim omrežjem koristilo zadovoljivi preskrbi mesta z vodo. Za izvedbo projekta je potreben znesek 100.000 šilingov, ki ga je občinski odbor odobril. Mestno kopališče so dali v najem prosilcu Griinu, zaenkrat za letošnje leto. Nadalje je mestni svetnik Wit predlagal, da bi čimprej odstranili razpadajoče barake Mlinskem grabnu, ki niso primerne za človeška stanovanja. V načrtu imajo izgradnjo dveh poslopij z osemnajstimi stanovanjskimi enotami, k čemur je odbor sprejel sklep, da povečajo stanovanjsko prostornino, da bo dovolj prostora tudi za družine z večjim številom otrok.
Bekštanj
Kmečko delo je združeno z nevarnostmi tudi v hlevu in pogosto se primerijo kakšne nezgode. Tudi pri krmljenju je potrebna previdnost. Kmet Matevž Pin-ter se je nedavno ponesrečil, ko ga je med krmljenjem nenadoma vol sunil z rogom pod levo oko. Pri tem je bil Pinter občutno ranjen in je imel še srečo, da ni izgubil očesa. Nujno pa je moral poiskati zdravniško pomoč.
Zveza koroških partizanov
OBVESTILO
Zveza koroških partizanov bo priredila dne 31. maja 1955 (binkoštni ponedeljek)
izlet v Sele
Ob 13. uri bo v gostilni pri Mažeju pričetek partizanskega plesa.
Tovariši, pridružite se izletu v lepem številu!
*
Zveza koroških partizanov vabi vse bivše partizane na
izlet z motorji v Slovenijo
v dnevih 9., 10., 11. in 12. junija t. 1.
Odhod 9. junija, ob 10. uri iz Celovca, Gasometergasse 10. Izlet bo preko Dravograda v Slovenj Gradec, kjer bo ogled muzeja NOB za Koroško, nato pa preko Šoštanja in Celja v Ljubljano, kjer bo tudi ogled znamenitega muzeja NOB Slovenije. Iz Ljubljane se podajo izletniki v Begunje. Tudi drugod si bodo ogledali mnogo spomenikov iz partizanske dobe in krajevne zanimivosti.
Za ta tovariški partizanski izlet se je treba osebno prijaviti najkasneje do 6. junija v pisarni Zveze koroških partizanov v Celovcu, Gasometergasse 10, in oddati potne liste.
Glavni odbor ZkP.
Bistrica pri Pliberku
Ko se je minuli teden vračal sedemletni šolar Janez Strohmaier s še nekim drugim součencem iz šole proti domu, ga je na gozdni poti blizu Bistrice napadel srnjak ter ga pričel obdelavati z rogovi. Po vsem telesu ga je občutno poškodoval, nato pa se umaknil spet v gozd. Deček je tekel domov, kolikor so mu dopuščale moči. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil poškodbe na gležnjih, kolenih, prsih in trebuhu. Tudi drugi ljudje so prej večkrat opazili tega srnjaka, ki se je pripravljal, da bi jih napadel. Dan po napadu na omenjenega šolarja je nadzorni lovec srnjaka izsledil in ga ustrelil.
Minuli teden je strela udarila v plot pri stanovanjskem poslopju Šimena Wo-schanka v Dvoru. Od tam je zdrvela skozi temeljno zidovje v spalnico in dalje po električni napeljavi v predsobo, od tam pa na prosto. Vžgala ni, toda povzročila je precejšnjo stvarno škodo.
Nevsakdanji doživljaj z zajcem
Minuli petek sta se ravnatelj pivovarne v Sorgendorfu Tschas in šofer Hirsch-bock peljala z osebnim avtomobilom skozi Dobrovo v smeri proti Pliberku. Bilo je že proti večeru in žaromet je z močno svetlobo razsvetljeval cesto skozi gozd. Kakor znano, je žaromet za divjačino kočljiv in jo drži v svojem območju. Tudi na tej vožnji je prišel v ta začarani krog zajec, ki ni mogel iz bleščeče svetlobe ter se je z vso silo zaletel v šipo ob volanu avtomobila, jo predrl in zletel v vozilo, kjer je obsedel na zadnjem sedežu. Bil bi zanimiv doživljaj, če se ne bi zaradi silnega sunka vsled brzine avtomobila in hitrega teka zajca šipa razletela na drobne kosce, da so številni drobci ranili Tschasa po obrazu. Sreča je bila, da ni zajec skočil v avto tam, kjer je sedel šofer, ker bi bil ta lahko izgubil oblast nad vozilom.
Tako pa je bila sreča v nesreči. Ko sta se Tschas in Hischbock otresla nemalega presenečenja in strahu, sta pogledala, kaj počne nezaželeni gost ter sta ugotovila, da je tudi zajec, ki je bil zleknjen zadaj na sedežu, močno krvavel. Zadobil je tako hude poškodbe, da je kmalu nato poginil. Oba je zajčeva usoda močno ganila, ni pa znano, če sta ga potem izročila lovski družbi, ali pa sta si sama napravila tako imenovano »pražo« ter se z močnimi grižljaji sočne divjačine potolažila za pre-stano grozo in strah. Vsekakor pa je bil ta dogodek predmet dnevnega razgovora v vsej okolici.
Službene ure pri Uradu koroške deželne vlade
Pri Uradu koroške deželne vlade so od 31. maja do dneva pričetka šole v jeseni določene naslednje uradne ure: Od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 12.30 in od
13.30	do 17. ure, v petkih od 7.30 do
12.30	in od 13.30 do 16.30 ure.
Kdor ne uboga
Pravljica o Dravi
Bilo je v tistih časih, ko naši pradedje še niso poznali rži in pšenice. Tedaj je živel na Koroškem ob Dravi bogat ribič. Vse svoje premoženje si je pridobil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaležnosti je nekega dne vprašal Dravo: »Mamica Dravica, s čim naj ti povrnem, ker si mi pomagala do blagostanja?«
Drava je nato odgovorila: »Pojdi daleč po srvetu. Tam v daljnem kraju najdeš ljudi, ki imajo bel in ržen kruh; od vsakega mi po en hlebec kupi in mi ga prinesi!«
Ribič se je odpravil na pot in prišel v lepe in bogate kraje. Ljudje so tam jedli, česar on dotlej še ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je bila Drava naročila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb rženega in hleb pšeničnega kruha v Dravo. Nato je Drava začela naraščati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je voda odtekla, je začela zemlja odganjati lepo rž in rumeno pšenico.
Tako so ljudje dobili seme in povsod so začeli sejati rž in pšenico.
Trije bratje
(Korejska pravljica)
Nekoč so živeli trije bratje. Radi bi postali bogati, pa so sklenili, da bodo šli po svetu in si poiskali čarobni koren, ki mu Korejci pravijo — koren ginzeng. Imeli so srečo in ga hitro našli.
Ponoči sta se dva izmed bratov dogovorila, da bosta tretjega brata ubila in se polastila njegovega deleža. To sta tudi napravilo.
Začela sta vsak zase misliti, kako bi se rešila drug drugega. Prišla sta v neko vas. En brat je poslal drugega po žganje. Ko je brat odšel, je začel ta, ki je ostal, razmišljati, kako je prišla zanj ugodna prilika, da se reši brata. Ostal bi mu ne samo denar in še neprodano korenje, ampak tudi žganje. Rečeno, storjeno. Skril se je in ko je prišel brat z bučico žganja, ga je ubil. Potem je popil žganje, ki pa je bilo zastrupljeno; ker tudi drugi brat je sklenil, da bo izrabil priliko in se tako rešil brata.
Tako so končali vsi trije, čarobni koren pa je izginil. Od tistega časa Korejci ne poberejo več čarobnega korena in so zadovoljni z majhnim denarjem.
Nekoč je živela majhna deklica, ki je bila hudo trmasta in radovedna, In če so ji starši kaj veleli, jih ni poslušala. Kako bi se ji torej moglo dobro goditi!
Nekega dne je dejala svojim staršem: »Marsikaj sem že slišala o gospe Jeri, vseeno bi jo rada enkrat obiskala; ljudje pripovedujejo, da je na njenem domu nenavadno čudno, in pravijo, da je v njenem
V starih časih so živeli štirje bratje, ki so se imeli prav radi in so sklenili, da bodo v sosednje dežele skupaj potovali za srečo.
Trije od štirih bratov so bili učeni v vseh učenostih. Poznali so prav vse skrivne učenosti, ki se jih je zelo težko naučiti. Četrti pa ni vedel nič o kakšnih znanostih in je bil samo razumen.
Ko so tako skupaj potovali, je rekel eden od učenih bratov: »Zakaj se naj brat, ki nič ne ve, okorišča z našo modrostjo? Če bo šel z nami, bo nam samo v napoto. Nikoli ne bo znal zbuditi spoštovanja pri kraljih. Zato nam samo lahko škodi. Raje naj se vrne domov.«
Najstarejši brat pa je odgovoril: »Ne, naj dobi delež naše sreče. Saj je naš ljubi brat in mogoče bomo zanj našli službo, ki jo bo lahko opravljal, ne da bi nas
spravil v sramoto.« Tako so torej potovali dalje in ko so prišli skozi neki gozd, so na poti videli razmetane levove kosti. Te kosti so bile bele kakor mleko in trde kakor kremen.
domu mogoče videti tolikanj redke stvari, da nikjer tega. Res, že ne morem krotiti svoje radovednosti!«
Starši so ji strogo prepovedali hoditi k njej, rekoč:
»Gospa Jera je hudobna ženska, počenja nezaslišane vragolije in če boš proti naši volji odšla k njej nisi več naš otrok.«
Toda deklica se ni ozirala na prepoved
Tedaj pa je rekel tisti, ki je bil prvi grajal nevednost svojega brata: »Zdaj bomo našemu bratu pokazali, kaj zmore znanost. Tem levovim kostem lahko damo življenje in ustvarimo novega leva! Samo nekaj kratkih čarobnih besed bo zadostovalo, da se bodo posušene kite zopet spoprijele in bo vsaka kost prišla na pravo mesto.«
Takoj je izrekel besede in okostje se je z votlim klopotom spet sprijelo. Vsaka kost je bila na mestu in levovo okostje je ležalo gotovo pred brati. Tedaj je rekel drugi brat: »Jaz pa lahko z malo besedami povežem kosti z mišicami in ostalim tkivom. Lahko' povzročim, da se bodo' vzbočile mišice, polne krvi. Lahko ustvarim sokove, žile, žleze, mozeg, notranje organe. Pa tudi kožo lahko naredim.« S tem je izgovoril besede in pred njim je ležal velikanski lev z valujočo grivo.
Tedaj je rekel tretji brat: »Jaz pa lahko z eno besedo dam krvi toploto, srcu bitje, tako da bo lahko žival zaživela, in grabila druge živali. Slišali boste, kako bo tulila.«
Preden pa je mogel izreči besede, mu je položil četrti brat roko1 na usta: »Ne,« ie zakričal. »Raje nič ne reci! Saj je lev! Če ga boš oživel, nas bo požrl!«
Ostali pa so delali norca iz njega in so rekli: »Pojdi domov, norec, kaj pa veš ti o znanostih?«
On pa jim je odgovoril: »Počakajte vsaj tako dolgo, dokler splezem na drevo.«
To so storili. Brž ko je splezel gor, so izgovorili besede. Lev se je zganil in odprl velike rumene oči. Potem se je pretegnil, vstal in zatulil. Nato pa se je obrnil proti trem modrijanom, jih z enim samim zamahom svoje šape podrl na tla in jih požrl. Ko pa je lev odšel, je mladenič, ki o učenosti ni nič vedel, nepoškodovan zlezel z drevesa in se vrnil v domovino.
svojih staršev in je svojevoljno odšla k stari gospe Jeri.
Ko je bila prispela h gospe Jeri, jo je ta vprašala:
»Zakaj si pa tako bledolična?«
»Ah,« je odgovorila deklica, tresoč se po vsem telesu, »tako zelo sem se prestrašila tega, kar sem videla pri vas.«
»Kaj le si videla tako1 groznega?«
»Na vaših stopnicah sem zagledala črnega moža.«
»To je vendar bil oglar.«
»Potem sem videla zelenega moža.«
»No, to je bil lovec.«
»Oh gospa Jera, kljub temu me je strah: ko sem namreč pogledala skozi okno, nisem videla vas, marveč samega peklenščka z ognjeno' glavo.«
»Oho!« je dejala starka, »potemtakem si utegnila videti čarovnico v njenem pravem lišpu in sijaju, že dolgo sem čakala nate in si te od srca želela, imeti te hočem, da mi boš svetila.«
Tedaj je deklico spremenila v poleno in ga vrgla na ogenj. Ko pa je to zaplamtelo z vsem žarom, je čarovnica sedla k plamenu in se grela. Mela si je roke in govorila: »To pa zares enkrat svetlo sije!«
Tako se torej godi neubogljivim in preveč radovednim otrokom.
Ciganska družina
Bila je huda zima in ob ognju se je grela ciganska družina. Mati zine:
»Presneta para, če bi imeli masla, kakor 'imamo moke, bi si izposodili na vasi skledo in si umesili gosposko potico.«
Pa se oglasi mlad ciganček:
»Jaz bi jo nesel v peč, da se speče.« • Koj za njim se oglasi drugi in iztegne roko, da bi grabil nekaj izpred sebe:
»Jaz pa bi jo, mamica, takole pojedel!« Oče, Cigan, to videč, ga useka po roki rekoč:
»Počasi, počasi, no! Vrag te pocitraj! Kaj hočeš celo potico sam pojesti?«
Levkadijo Hearn:
LEV
55; Ivan Potrč:	14
1 NA KMETIH
»Kje je večerja?« sem vprašal.
»V hiši, na mizi!« je rekla Tunika, ne da bi zaprla vrata — ko da bi čakala, kdaj bom šel.
Stopil sem proti izbi, a preden sem dobro zaprl za sabo, sem slišal, kako je bu-šil zadržan smeh iz Hanike — ko da bi se mi za hrbtom smejala. Iz hiške, od bolnika, je prišla Toplečka s piskrčkom v roki, si popravila lase za ruto1 in mi rekla:
»Južek, k mizi sedi. Večerjali bomo.« Prisluhnila je smehu v kuhinji, rekla: »Kaj se le toliko režita?« in začela od mize klicati: »Hanika, Tunika! Večerja se bo shladila!«
Nisem si mogel zamisliti, kako bi naj prišla k meni, na hram, da ne bi kdo1 pri hiši, ali Toplek ali dekleti, česa zaslutil ali česa zvedel — krave so se pri Tople-kovih bolj redko telile; vseeno pa sem jo, svoj živi dan ne bom pozabil, vsako noč čakal, slednjo noč bolj in bolj nestrpno. Nikakšnega spanca nisem več imel, vsake dverce sem slišal, vsakikrat, ko so zacvilile; zatem tistih nekaj stopinj po kamenju čez dvorišče, do tratnice, kjer se je
vse končalo s počepanjem in znova z dvercami in z zapahovanjem. Sčasoma ni ušla ušesom nobena več, ločil sem jih, staro in mladi dve.
Neko noč — mladi mesec je bil visoko med zvezdami, moralo je biti že sredi noči — sem zaslišal Toplečko. Zaslišale so se počasne in coklaste stopinje na prazno nataknjenih šolnov, najprej po peščenih dvoriščnih tleh, znenada pa po pocjah. Koraki so bili sila oprezni. Predramil sem se, hipoma in docela, sedel in nastavil ušesa. Da, bile so Toplečkine stopinje — sem proti gumni se je napotila! Otrpnil sem, tako sem se ves napel, hkrati pa se tudi že ves vznemiril. Srce mi je začelo nabijati, brada sama od sebe migetati.
Te previdne stopinje je zdajci presekal rahel tresk — bila je vštric hleva, zadela je v jarem — zatem domala strahovito glasen padec jarma, ki se je sesedel in zarožljal z verigasto gožjo1). Pes je bevsknil, zacvilil in dva ali trikrat zalajal. Še tisti trenutek so se stopinje, ki so obstale z mojo pametjo vred, obrnile in odšle po pocjah nazaj, ko da bi se jim kdo ve kam mudilo.
Planil sem, se nekako spotoma poza-pel ter se bolj spustil ko odstopical po lestvi, da sem zdrsnil z dlanmi po nji in si iih vse pozaskalil. Hotel sem jo dohiteti, jo poklicati, toda dverce so zacvilile, že-
1) gož — vez za oje na jarmu
lezni zapah je votlo podrsnil in padel.
»Zefa!« sem naglo siknil, zatem pa sedel na prag od gumne in požrl slino.
Poslušal sem, kdaj se bo' zapah znova odrinil, kdaj bodo’ zacvilile dverce, čeprav ... čeprav sem koj vedel, da je vse to norija.
Streslo me je; da, zazeblo me je — noč je bila hladna, vse zvezde so bile na ne-besu, med njimi mesec, tenak kakor srpec in sam — daleč okoli njega ni bilo nobene zvezde. Zapel sem si suknjič, se dvignil, da bi se zavlekel nazaj na hram, ko je znenada padla luč skozi križe na hiši in po drevju v okolu.
Strahovito me je zamikalo, da bi jo vsaj za trenutek zagledal. Odplazil sem se po prstih, čeprav sem bil bos, pred okni pa poskočil, da bi videl skozi, v izbo. Zagledal sem jo in se še enkrat pognal. Stala je sredi izbe, v jopci in v rdeči kiklasti spodnjici, ogrnjena čez ramena z volneno ruto — da, k meni na hram je bila namenjena, me je spreletelo! — z rokami dvignjenimi nazaj, ko da bi jih nameravala zdaj zdaj skleniti v zatilju, da so se ji pri-dvignjene prsi napenjale, ter nepremično zrla predse, nekam na mizo in proti luči. Pomaknil sem se nazaj, do okola, in se zadenski povzpel na rante. Tako sem bil višje in sem laže kaj videl. Ženska je po vsej priliki stala in poslušala Topleka iz hiške. Videl sem jo, kako je stisnila ustnice, da se je videla kar surova; videl sem,
kako je prijela s tistimi dvignjenimi rokami ruto na ramenih, jo potegnila čez razoglave lase, nanaglo in skorajda jezno, povedala pa na moč počasi in brez brige, da me je spreletelo:
»Oh-jezus, v hlevu je nekaj zarožljalo, k živini sem pogledala!«
Njo sem slišal, bolnika iz zadnje hiške nič. Ali najbrž jo je znova nadlegoval, kajti vnovič je stala in poslušala, ustnice še tesneje stisnila, potresla jezno z glavo, da so se ji kite spustile po plečih, stopila k mizi, vzela luč, zagnala spotoma volneno ruto na svojo posteljo v izbi in odšla počasi in skoraj sklonjena v hiško.
Spustil sem se z rant in stekel pred hram, kjer je bilo okno iz hiške — tudi zavoljo nje, da bi jo videl v sami jopci. Oknice so bile priprte, vendar pa spuščene, da sem videl, ko sem se vzpel na brajdo, vse skoznje. Luč z zakajenim cilindrom je bila postavljena na sredi police na oknu, ona sama pa je sedela na skrinji, z rokami v krilih, kakor sem jo kdaj že videl, ter z razprtimi očmi zrla preko postelje in bolnika, ko da bi poslušala steno.
Če sem prej slišal samo Toplečko, sem tu pred hramom slišal oba. Bolnik je po-hlipaval, zakrilil nekajkrat s tisto pre-klasto in do lakti razgaljeno roko, ko da bi kaj lovil, da je bilo grozno videti, zatem pa jo je spustil ko mrtvo na odejo.
(Se nadaljuje)
ZA GOSPODINJO IN DOM
Sočivje za dojenčka
Dojenček, ki je ob rojstvu normalno težak, v šestih mesecih izčrpa zaloge železa, ki ga je dobil od matere, vtem ko njegove potrebe po drugih mineralnih soleh naglo naraščajo. S šestim mesecem zraste dojenčku navadno prvi zob; mineralne soli pa so važne ne le za rast zob, temveč tudi za razvoj kosti. V sočivju so prav tiste mineralne soli, ki jih je premalo v mleku, moki itd. in ki jih je dojenček dotlej dobival. Ker se dojenček zelo težko privadi novi hrani, mu moramo že prej, v četrtem in petem mesecu, primešati v hrano nekaj sočivja. Tako se ognemo po-
Idioviine rastline
Bazilika
Bazilika (Basi-lienkraut), bažil-ka ali bosiljek, bosilj, božiljek, božilek ali bažu-ljek je do 50 cm visoka, enoletna rastlina s pokončnim, močno vej-natim (štirioglatim), zgoraj dlakavim steblom, sv edozel enimi nasprotnimi, pecljatimi, jajčasto podolgovatimi, drobno napiljenimi listi in belimi ali rdečimi, v šesterocvetne, 20 do 25 cm dolge grozde zbranimi ustnatimi cveti.
Rastlina cveti od junija do septembra, doma je v Prednji Indijk Gojimo jo zaradi prijetno dišečega hlapnega olja po vrtovih ter jo sejemo že v marcu v tople grede, koncem maja pa jo presadimo na vrt, in sicer v rahlo in mastno zemljo. Rastlina zahteva veliko toplote.
Nabiramo vso rastlino, ko so se pokazali prvi cveti, sicer izgubi na vrednosti. Sušimo jo v senci, posušeno pa zapremo v neprodušno se zapirajoče posode. Razen čreslovine vsebuje rastlina precej hlapnega olja, ki pospešuje izločanje vode (seča in potu), topi sluzi, odvaja, pospešuje tek, miri živce, razkužuje itd. Ima torej lastnosti, ki jih imajo rastline s hlapnimi olji sploh.
Navedene Ustnosti baziliko priporočajo kot zdravilo pri raznih, zlasti kroničnih boleznih želodca, črevesja, mehurja, jeter in sečevoda, pri slabotnih živcih, omedlevici in glavobolu vsled slabe prebave ali živcev. Nadalje se uporablja pri kašlju, katarju dihal, celo pri jetiki itd.
Zdravilo pripravljamo kot čaj in sicer vzamemo 5 gr. drobno narezane rastline na skodelico vode. Tinkturo pa vzamemo 10 do 20 kapljic po trikrat na dan. Sok iz sveže rastline pa rabimo pri vnetju ušes, vodo pa za grgranje pri vnetih dlesnih, gnitju v ustih itd.
znejšim težavam pri pravilni prehrani dojenčka s sočivjem.
Glede pravilnega pripravljanja sočivja moramo vedeti, da pri čiščenju ne smemo odstraniti s sočivja kožico predebelega sloja, ker je večina vitaminov tik pod kožico. Če stoji sesekljano sočivje dalje časa na zraku, izgubi mnogo vitaminov. Zato mora voda v trenutku, ko je sočivje pripravljeno za kuhanje, že vreti. Sočivje ne smemo kuhati v bakrenih ali kositrnih loncih, ker se v njih večina vitaminov izgubi. Kuhati ga tudi ne smemo dalje, kakor je potrebno, ker z dolgim kuhanjem večino vitaminov uničimo. Že kuhano sočivje naj ne stoji predolgo, ker izgubi okus in vitamine. Dojenčku je treba dajati sočivje z žličkami takoj, ko ga skuhamo.
Prve žličke sočivja je treba pasirati. S tem odstranimo iz sočivja celulozo in
Mlada dekleta so rada lepa, toda nesreča pa je, da so ravno ta mlada dekleta tista, pri katerih najčešče opazimo grde rdečkaste* mogoče na vrhu celo gnojne mozolje na obrazu, čelu, često celo po hrbtu in prsih nad prsnico. Med takimi rdečimi mozolji se šopirijo večje in manjše črne pike — ogrci. Pogosto je z gnojem obdan ogrc prav v sredini mozolja. Največkrat vidimo take mozolje po čelu, licih in bradi, na nosu jih navadno ni. Ognoje se prav grdo, ko pridejo na kožo še klice, ki povzročajo gnojenje.
Vsaka teh deklet bo lahko povedala, da v otroški dobi mozoljev ni imela in da so se pričeli pojavljati šele v puberteti, ko se je razvijala iz otroka v dekle. Potožila bo tudi, da ima med menstruacijo več mozoljev po obrazu in da dobi grdo kožo po pikantnih, slanih in mastnih jedeh. Vse to je res, ker mozoljavosti ne povzroča samo eno nenormalno stanje v organizmu, ampak je vzrokov vedno več.
Dognano je, da je velikega pomena spolni organ, to so jajčniki s svojo notranjo sekretorno funkcijo, ki v puberteti še niso tako razviti, da bi proizvajali dovolj hormona. Vemo pa tudi, da je prav tako važna prehrana in prebava. Da preprečimo doselitev in delovanje gnojnih klic, je treba paziti tudi na čistočo kože.
Dekle, ki ima mozoljasto kožo, naj si umije obraz vsako jutro in vsak večer s toplo vodo in milom, ki mu je primešanega nekoliko žvepla. Posebno skrb naj posveti ogrcem. Ti morajo proč, iztisniti jih mora iz kože. To ji bo najlaže uspelo, ako si najprej napravi soparo s kamiličnim čajem. V velik lonec naj da približno pol litra vode in slabo pest kamilic in ko čaj zavre, naj drži obraz nad soparo. Glavo naj si prekrije z brisačo, s katero naj ovije tudi rob lonca, da ji sopara ne
druge trde dele, ki jih dojenček ne mofe prebaviti, hranljive dele pa zdrobimo tako, da ne obremene dojenčkovih prebavil. V devetem mesecu pa sočivja ni treba več pasirati. Tedaj zadostuje skuhano sočivje stlačiti z vilicami. V enajstem mesecu lahko pustimo v žlički stlačenega sočivja tudi nekaj koščkov. Tako se dojenček polagoma navadi žvečiti, njegova prebavila pa pripravljamo in razvijamo za normalno prehrano.
Že v četrtem mesecu lahko primešamo dojenčku v hrano eno do tri kavne žličke sočivja dnevno. Med četrtim in šestim mesecem povečamo količino sočivja na 1 do 2 običajni žlici, med sedmim in dvanajstim mesecem pa na 4 do 8. Ko kuhamo sočivje, je bolje dolivati vodo med kuhanjem, kakor pa odliti odvečno vodo, v kateri se je kuhalo sočivje. V prvih mesecih, ko dajemo dojenčku le neznat-
bo uhajala. Po petih do desetih minutah bodo izvodila žlez v koži, kjer se je nabrala kožna mast v obliki ogrcev, toliko široka, da bo ogrce lahko iztisnila brez posebnega truda. Na nekaj pa pri tem iztiskanju ne sme pozabiti, namreč na čistočo rok. Dobro naj si opere roke s toplo vodo, milom in ščetko za nohte! Prav je tudi, ako si pred to malo »operacijo« z alkoholom umije prste. Ogrc, ki smo ga pričeli iztiskati, pa ga nismo iztisnili, se bo prav gotovo ognojil. Iztiskati moramo tako dolgo, dokler res ne izskoči rumenkast črviček s črno, oziroma rjavo glavico. Ogrcev, ki sede v sredi rdečih mozoljev, rajši ne iztiskajmo, dokler niso ognojeni. Po iztiskanju naj si dekle umije obraz s kosmičem vate, namočenim v 2 °/o salicilnem alkoholu.
Kdaj se človek najlaže prehladi?
S tem vprašanjem se je ukvarjal neki ameriški zdravnik, ki je prišel pri tem do zanimive ugotovitve: največ ljudi se prehladi v ponedeljek. Trditev zveni malo čudno, toda zdravnik je utemeljil ta pojav takole: V nedeljo navadno ljudje jedo več in teže prebavljive jedi kot med tednom, povrhu pa še običajno ves dan bolj ali manj lenarijo doma na toplem. Zvečer namesto da bi se razgibali, gredo sedet v gostilno ali podobne zakajene lokale. Prenapete želodčne mišice, polenje-no črevesje, slab zrak in cigaretni dim oslabijo telesno odpornost proti prehladu.
Zato priporoča zdravnik proti ponedeljkovim prehladom kratek sprehod ob nedeljah popoldne ali po kosilu, zvečer pa raje v posteljo kot v gostilno.
Z D RAVSTVE N I KOT1ČE K
Kaj z mozolji na obrazu?
! RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah In nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja — 6.00 Glasbeni pozdrav — 7 00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav naite — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 1100 Šolska oddaja — 11.20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila im objave — 14.25 Specialno za Vas — 15 00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17.30 Popoldanski koncert
—	18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00.05 Nočna oddaja.
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19 45, 22 00, 00.00.
j ,	Sobota, 28. maj:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.30 Otroške pesmi — 11.00 Za dobro voljo — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Kulturno zrcalo tedna — 16.20 Kličemo mladino — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.05 Vedra oddaja
—	22.15 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 29. maj:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Kmečka oddaja — 11.30 Kako je bilo doma — 12.45 Zrcalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Otroški oder — 15.00 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba — 18.30 Lepe melodije — 18.55 šport od nedelje — 21.45 Dunajska glasba.
Ponedeljek, 30. maj:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.30 Pozdrav iz Dunaja — 13.45 Iz domovine — 14.30 Otroški oder 15.00 Pozdrav nate — 16.30 Igra godba na pihala
—	17.00 Plesna glasba — 18.30 Lepe melodije
—	20.00 Slušna igra.	'
Torek, 31. maj:
14.00	Zdravniški vedež. Zvoki harmonike (slov.) — 15.45 O, moj papa... — 20.00 Opereta.
Sreda, 1. junij:
14.00	Iz domačih logov: Obisk pri najmlajših v Št. Jakobu (slov.) — 15.45 Otroška ura
—	18.45 Okno v svet: Mesto pod ledom — 19.45 Aktualnosti iz Avstrije — 20.15 Španski ples št. 2 — 20.20 Orkestralni koncert.
Četrtek, 2. junij:
14.00	Solisti pojejo in igrajo (slov.) —
16.00	Glasba iz Japonske — 18.30 Tukaj govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 20.20 Pri nas doma.
Petek, 3. junij:
14.00	Od pravljice do pravljice (slov.) — 15.30 Glasba iz operet — 15.45 Otroška ura
—	17.25 Teden dni deželne politike — 18.45 K‘k je bou pa k‘k je še kej (slov.) — 19.45 Aktualnosti iz Avstrije — 20.15 Intermezzo iz operete — 21.35 Glasba iz vsega sveta.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled tdBka — 7.10 Jutranji orkestralni spored —
7.30	Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba —- 11.00 Radijski koledar —	12.00
Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 14.10 Melodije za razvedrilo —
15.15	Lahka glasba — 16.10 Utrinki fe literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte! —
19.00	Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino.
Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 28. maj:
11.15	Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Pohorski fantje pojo in igrajo — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Glasbeni mozaik — 16.20 Zaigrajmo in zapojmo — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Okno v svet —
20.00	120 pisanih minut.
Nedelja, 29. maj:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavne melodije — 20.00 Večerni operni koncert —
21.15	V svetu ritmov in melodij.
Ponedeljek, 30. maj:
11.15	Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00
ne količine sočivja, popravimo okus ka-šice tako, da primešamo vodi, v kateri se je sočivje kuhalo, malo soli. V četrtem in petem mesecu znatne količine sočivja, ki jih dajemo dojenčku, da se razvije njegov okus, razredčimo z vodo, v kateri se je kuhalo. Pozneje, ko postane sočivje važen sestavni del dojenčkove prehrane, ga je treba kuhati v količini vode, določeni za en obrok. Če kuhamo sočivje v večjih količinah vode, kakor je potrebno, se znaten del važnih sestavin sočivja izgubi v vodi, ki jo odlijemo. Kuhano sočivje je treba vzeti iz lonca, ga sesekljati in pasirati. Potem ga položimo spet nazaj v vodo, v kateri se je kuhalo, in mu dodamo kavno žličko moke. Količina moke postopoma narašča. V enajstem mesecu začnemo dodajati sočivju tudi nekaj masla.
Ni določenih pravil, ki bi se jih bilo treba brezpogojno držati, ko hranimo dojenčka z raznim sočivjem. Kašico iz korenja pripravimo na pr. tako, da položimo v 250 gr vode 125 gr mladega korenja in gram soli, potem pa skuhano korenje pasiramo in- znova skuhamo. To sočivje lahko dajemo dojenčku že v prvih mesecih. Če dojenček rad je kuhano ih pasirano korenje, je lahko to podlaga zzi drugo sočivje.
Dojenčku je treba dajati sočivje po žličkah, previdno. Količine in izbiro sočivja, ki ga uporabljamo za prehrano dojenčka, določi zdravnik. Vsak dojenček namreč reagira na razne vrste sočivja različno. Če mati nima priložnosti, da bi se posvetovala z zdravnikom, lahko daje dojenčku v prvih mesecih po žličko kuhanega korenja dnevno, po četrtem mesecu tudi že špinačo, peso in repo, v petem mesecu pa dojenček že dobro prebavlja mlad zelen grah, paradižnik in zeleno, po šestem mesecu tudi krompir in karfijolo, v osmem mesecu zelje in čebulo, po prvem letu pa tudi zrnasto suho sočivje.
Brž ko se dojenček navadi jesti več vrst sočivja, mu je treba zmeraj primešati v hrano razen ene brezbarvne tudi dve vrsti barvnega sočivia, tako da dobiva njegov organizem najboljšo izbiro sestavin sočivja, nujno potrebnih za njegovo rast in razvoj.
JfLoihi
Če je oblekca za našo rastočo mladino postala premajhna ali ob robu oguljena, jo lahko popravimo s pletenjem ali ribs-trakom.
Želeli ste — poslušajte! — 14.30 Nove knjige
__ 15.15 Igra Češka godba — 15.30 Šolska
ura za nižjo stopnjo — 16.30 Zdravstveni nasveti — 17.15 Lahka glasba — 18.45 Partizanski pozdravi — 20.00 Kulturni pregled — 20.15 Simfonični koncert.
Torek, 31. maj:
11.15	Cicibanom dober dan —	12.10-
20 minut z Veselimi godci — 13.30 Glasbeni mozaik — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.15 Šopek znanih zabavnih melodij — 15.30 Jezikovni pogovori — 18.30 Športni tednik — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 1. junij:
11.15	Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.45 Mladinski zbori pojo — 12.10 Pisan spored slovenskih narodnih — 15.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 16.30 Modni kotiček — 20.00 Opera.
Četrtek, 2. junij:
11.15	Za mlade pevce in godce — 12.10 Zbori pojo slovenske narodne — 14.30 Ljud-sko-prosvetni obzornik — 16.20 Iz baletov in oper — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Glasbeni razgledi — 20.15 „Četrtkov večer".
Petek, 3. junij:
11.15	Cicibanom dober dan — 15.15 Zabavni zvoki — 16.00 Dve zgodbi za pionirje
—	16.20 Pisan spored pesmi — 18.00 Domače aktualnosti — 18.30 Spoznavajmo človeka
—	20.15 „Prekmurje v narodni pesmi“-
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
‘Računska plat zalivanja plevela
»Ko bi ne bilo tega plevela,« godrnja v teh dneh marsikateri kmetovalec, ko vidi, kako se bohoti plevel med žitom in kako zamudno je ročno okopavanje in pletev krompirja in koruze. Ta in oni morebiti tudi ocenjuje stroške okopavanja in škodo na pridelku žita vsled plevela. Oglejmo si jih tudi mi na kratko:
Za ročno okopavanje 1 ha krompirja in koruze je potrebno 40—50 delovnih ur, na trdi in močno zapleveljeni zemlji pa še mnogo več. Računajoč uro okopavanja samo s 5,— šil., nas stane ročno okopavanje v najboljšem primeru 200 do
250 šil. Pri tem pa plevela takorekoč nismo nič uničili. Kvečjemu smo ga zavrli v rasti. Razvija se naprej in slabi rastline, da čedalje bolj pešajo, vsled česar potem pade pridelek. Ako vsled plevela pade n. pr. pridelek krompirja samo za 10 %, je to pri 200 q pričakovanega donosa po hektarju 20 q, kar po ceni 50,— šil. za q predstavlja znesek 1.000,— šil. Koliko višja pa je zguba na pridelku vsled plevela, ki ni pravočasno uničen, lahko vsak sam presodi.
Pri žitu je po 250 danskih eksaktnih primerjavah zguba na pridelku vsled plevela naslednja:
na 100 rastlin Kita plevelnih rastlin
8 — 15 19 — 25 30 — 40
zguba na pridelku po ha
1,4-2,3 q 1,6-2,5 q 3,0 - 4,3 q
drugi škod-
Ker poleg plevela tudi še Ijivci in bolezni rastlin povzročajo zgube na pridelku, je škoda vsled nepravilne borbe proti plevelu še mnogo večja, kakor pa smo jo ravnokar zaznamovali.
Navedene številke nazorno kažejo pomen borbe proti plevelu, naslednje številke pa naj pokažejo rentabilnost uporabe pripomočkov za uničevanje plevela.
Kot neposredni pripomočki pridejo v poštev: mrežna brana, ki stane ca. 1.200-— šil., kompleten ogrodnik, ki stane 3.860,— šil. ter poljska in sadna škropilnica, ki stane na motorni pogon ca. 13.000,— šil., na vprežni pa 5.500,— šil., skupno torej okroglo 10.560 oz. 18.060,— šil. Taka investicija je za posameznika jasno predraga. Vsi ti pripomočki pa se dajo od-
Pomen varstva rastlin v državnem merilu
Važnost borbe proti rastlinskim škodljivcem kažejo tudi naslednje številke:
Rastlinska proizvodnja avstrijskega kmetijstva predstavlja vrednost ca. 10 do 15 milijard šil. na leto. To je takorekoč vrednost pridelka, ki ga pustijo rastlinski škodljivci, zaradi katerih trpi v prvi vrsti rast in razvoj rastlin, s tem pa tudi pridelek in njegova vrednost.
Preračunano je, da pri nas rastlinski škodljivci uničijo 20 in več odstotkov celotnega pridelka. V državnem merilu pomeni to letno zgubo 2—3 milijard šil. Če ta znesek preračunamo na kmetijske stroje, bi zanj letno lahko nabavili 75.000 traktorjev.
Zgornja Avstrijska je v preteklem letu porabila ca. 7.000 ton sredstev za uničevanje škodljivcev, to je za približno 20 milijonov šilingov. Za ta izdatek pa so imeli višje donose v vrednosti 1 milijarde šilingov.	Hobel
Krediti za kmetijstvo
Lanska akcija kreditov za produktivne investicije v kmetijstvu pod imenom »Agrarsonderkreditaktion« se letos nadaljuje. Kmetijsko ministrstvo je letos v ta namen odobrilo nadaljnjih 100 milijonov šilingov. Obrestna mera za te kredite znaša samo 5 %>. Kredit mora biti vrnjen najpozneje do 30. septembra 1959 in sicer v obrokih, ki jih določi kreditna ustanova.
Krediti se smejo dodeliti za nakup kmetijskih strojev, orodja in naprav, ki znatno prihranijo ročno delovno silo, ki delo znatna olajšajo in pomagajo dvigniti proizvodnjo. V prvi vrsti so to: pralni stroji, pralne centrifuge, napeljave vodovoda v hišo, poljedelski stroji in orodje za konjsko vprego, nadalje traktor s hidravliko in priključki kakor tudi priključki sami, trosilniki gnoja, siloreznice, pihala in dvigala za seno, razsipalci umetnih gnojil ter naprave za gnojako. Nadalje se smejo krediti dodeliti za nakup plemenske živine ter za gradnjo silosov za zeleno krmo in krompir.
Prošnje za kredit je treba vložiti pri okrajni kmečki zbornici, kjer so na razpolago tudi potrebni formularji. S seboj je treba na okrajno kmečko zbornico prinesti zcmljiškoposestniško polo (Grund-besitzbogen) ter podatke o enotni vrednosti posestva (Einheitswert) in o znesku, 2a katerega je posestvo zavarovano proti Požaru.
primer vrednosti pri pšenici
350 — 575 šil.
400— 625 šil.
750 — 1.075 šil.
/
lično uporabljati v skupnosti. V enem dnevu obdelamo z mrežno brano 7—10 ha, z ogrodnikom okopljemo ali obsujemo 2,5—3,5 ha, s škropilnico pa poškropimo 3—6 ha. V obdobju 10 dni, ko je povprečno treba zatiranje plevela ponavljati, obvladamo delo z mrežno brano na 70—100 ha, z ogrodnikom na 25—35 ha in s škropilnico na 30—60 ha. Ti pripomočki so torej odlični za nakup in upo-
rabo v soseščini, ker z njimi lahko obvlada delo 10 naših povprečnih kmetij. To pa pomeni, da se tudi investicija za vse tri pripomočke lahko zmanjša na eno desetino zgornjega zneska, to je na 1.056—1.800 šil. Torej investicija ne obremeni kmetije niti toliko, kolikor znaša na naši povprečni kmetiji letna škoda vsled plevela.
Poleg tega je pa tudi delo silno olajšano in gre hitreje od rok. Za znesek 200—250 šil., kar nas najmanj stane enkratno ročno okopavanje na enem hektarju, obdelamo ta hektar lahko 3 krat z mrežno brano, poleg tega pa še lahko dvakrat okopavamo in osipamo. Tako bo polje čisto in zemlja stalno rahla kar je za uspešen razvoj rastlin1 in njihov obilen pridelek odločilnega pomena.
Kar se pa tiče zatiranja plevela v žitu s škropljenjem, so stroški tudi očitno nižji od zgube na pridelku, ki jo plevel povzroči. Dvakratno škropljenje enega hektarja stane s škropilom vred 200—240 šil., torej polovico tega, kar znese vrednost pridelka, ki gre tudi ob najmanjši zaple-veljenosti v zgubo.
Po vsem tem lahko pribijemo: Zatiranje plevela s sodobnimi pripomočki je tudi ob upoštevanju investicije za te pripomočke rentabilno.	Blaž Singer
želena delel/a pri pitanju prašičev
Na kmetijskem posestvu Gaisbiihl pri Bregenzu so imeli v letu 1954 poskusno pitanje prašičev s silirano zmečkano črno deteljo (Rotkleemussilage). 65 dni stare pujske so razdelili v 4 skupine, od katerih je vsaka dobivala različno krmno mešanico.
Prva skupina je dobivala kot glavno krmo silirano zmečkano deteljo in parjen krompir v razmerju 1:1.
Druga skupina je dobivala isto mešanico, vendar v razmerju 3 : 7.
Tretja skupina je dobivala samo silirano zmečkano deteljo.
Četrta skupina pa je dobivala pomije.
Vsaka skupina je poleg tega dobila 90 kg žitnega zdroba in 25 kg beljakovinskih koncentratov, in sicer so dnevne obroke stopnjevali.
V 162 dneh pitanja so pitanci dosegli naslednji povprečni dnevni prirastek:
I.	skupina	499	gramov
II.	„	530
IH-	„	411
IV.	»	.	593	„
Poskus torej kaže, da detelja kot glavna pitovna krma za prašiče ne odgovarja in potrjuje pravilo, da je ne smemo vzeti v krmno mešanico več kot peti del celokupne krme.
Mtrvavujmo posevlte pz»ofi leči J
Marsikateri kmetovalec je bil v zadnjih letih razočaran, ko je po toči iskal pri Kmetijski zbornici podpore ali odškodnine. Odgovor se je vedno glasil: »Za škodo po toči ne damo odškodnine, ker vaše posevke proti tej škodi lahko zavarujete«. Ta odgovor je spravil že veliko kmetov do spoznanja, da je tudi v tem primeru »bolje se varovati, kot pa zdraviti«.
Zavarovanje proti škodi po toči je posebno važno v krajih, kjer je toča precej reden pojav, drugod pa v primerih, kjer imamo posejano posebno drago plemenito seme za razmnoževanje.
Zavarovanje proti toči podpira sedaj tudi država. Pred kratkim je državni zbor sklenil zakon, po katerem prispeva država k premiji v koroškem primeru 25 °/o premijskega zneska. Vsled tega se je zavarovanje proti toči znatno pocenilo.
Pogodbo za zavarovanje je mogoče skleniti za stalno ali pa samo za gotove primere. Pri stalnem zavarovanju je premija znatno nižja od premije za zavarovanje posameznih posevkov.
Vsak kmetovalec naj zavaruje svoje po-
sevke proti toči. Tozadevna pojasnila dajejo načelniki krajevnih kmečkih odborov in okrajne kmetijske zbornice.
Kjer močno gnojijo, lam je blagostanje
Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi je pred kratkim izdala poročilo, iz katerega je razvidna potrošnja gnojil v nekaterih evropskih državah. Po tem poročilu je v gospodarskem letu 1951/52 znašala potrošnja gnojil povprečno po hektarju:
Holandska Nemčija Anglija Avstrija Italija
Primerjava
državah s temi številkami kaže, da je pot k blagostanju kmečkih ljudi v prvi vrsti v izdatnem gnojenju.
21 °/onih	17 °/0nih	40 o/onih
dušičnih	fosfornih	kalijevih
gnojil	gnojil	gnojil
355	708	322
137	567	128
83	380	34
50	241	34
39	244	3
položaja	kmetijstva v teh	
Med hormonskimi preparati za vanje najtrdovratnejših plevelov se je v zadnjem letu izkazal kot zelo dober »He-dapur M 52«. Zato v letošnji pomladi za ta preparat delajo precej reklame in bo verjetno prišel tudi pri nas na trg.
Kolikor smemo verjeti reklami, je Hedapur M 52 boljši od preparatov, ki imata pri nas že svojo veljavo, namreč Dicopur in Dillex-gelb. Po poročilih iz Nemčije, Danske, Holandske in Švedske pripisujejo Hedapuru M 52 naslednje lastnosti:
1.	izredno zanesljiv in popoln učinek;
2.	za rastline je zelo blag in jim ne povzroča nobene škode, tudi ne, če se ga škropi v premočni koncentraciji;
njegov učinek na rastline je blag, kljub temu pa učinek proti plevelu popoln;
MedapuvM 25
uniče-
3.
4.	uporaben je tudi za škropljenje po deteljiščih, posebno dobro pa učinkuje na travnikih;
5.	škropljenje je tudi tehnično lahko, ker je Hedapur M 52 tekočina in vsled tega ni nevarnosti, da bi se zamašili ventili ali pa šoba škropilnice.
Pravijo, da se učinek tega preparata še poveča, ako se ga meša z Dillex-gelb in sicer 2 kg Hedapur M 52 in 3 kg Dillex-gelb. Čistega Hedapura M 52 računajo na Hektar 4—6 litrov.
Dicopur sedaj tudi kot tekočina
Hormonski preparat za uničevanje plevela »Dicopur« je bil doslej v prometu samo kot prašek. Letos pa prodajajo ta preparat tudi v tekočini in sicer pod imenom Dicopur M. Uporaben je tudi proti plevelu v detelji, koruzi in na travnikih,
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Kaj je dolžni delež in kdo ima pravico nanj ?
II.
Zadnjič smo se seznanili z zakonitimi določbami o nujnih dedičih in dolžnem deležu. Te določbe varujejo otroke in starše, če bi na podlagi oporoke ne dobili ničesar iz zapuščine ali pa premalo.
Določbe o nujnih dedičih imajo seveda različne podobe, kakor pač življenje ustvarja različne možnosti. Tako se n. pr. zgodi, da hoče zapustnik ali oporočnik, ki dela oporoko, komu zapustiti samo toliko kolikor mora, pa mu potem vendar še kaj primakne, kako njivico ali kako pravico. Kaj je potem s to pravico?
Nujni delež mora, kakor smo že povedali, potem ko se izračuna po odbitku vseh dolgov, pravic in preddaril, ostati nujnim dedičem čist.
Drugače pa je stvar z volili. Valilo je tista vrednost iz zapuščine, ki jo zapustnik določi ali voli drugim osebam, ki jim po zakonu ni treba nič zapustiti. V zakoniku se volilo običajno imenuje »legat«. Če se izkaže, da zapuščina ni dovolj velika, morajo tisti, ki dobijo volila, to so vo-lilojemalci, od svojih volil razmeroma toliko popustiti, da se krije primanjkljaj za nujne dediče. Nasprotno se pa, kar je prav-tako v korist nujnim dedičem, pri določanju dolžnega deleža vse to, kar je zapustnik pred smrtjo že dal kaki hčeri ali vnukinji kot doto oziroma svojemu sinu ali vnuku kot opremo ali kaj za nastop kake službe ali obrti, vračuna v nujni delež tako, da se s tem zapuščina in delež nujnega dediča povečata. Če je pa nujni dedič dobil kaj takega že prej, se mu to odtegne.
Tudi če je zapustnik pred smrtjo dajal drugim razna darila, sme tisti nujni dedič, ki ne dobi celega dolžnega deleža, zahtevati, da se to pri izračunavanju upošteva. Tega pa ne more zahtevati, če je dajal zapustnik darila le iz svojih stalnih dohodkov, če je dajal za dobre namene, ali če je dve leti pred svojo smrtjo kaj dal takim osebam, ki ne pridejo v poštev kot nujni dediči. V vseh primerih pa, ko se nujnemu dediču ni prisodil dolžni delež ali pa le prikrajšano, morajo drugi dediči in volilojemalci od svojih deležev toliko popustiti, da je nujni delež po-polen.
V primeru, da je nujni dedič po zakonu nevreden dedovanja in izključen iz dedne pravice sploh, mora vseeno1 dobiti vsaj potrebno preskrbo. Zgodi se tudi, da nujni dedič umrje pred smrtjo zapustnika. V tem primeru dobijo njegov nujni delež njegovi otroci. Sedaj pa me vpraša žena takega sina, ki ima pravico na dolžni delež, ali pa mož žene, ki ima to pravico: »Kaj pa potem z nami, ali mi ničesar ne dobimo?« Odgovorim: Zakonskemu dru-gu pristoji tudi neka pomoč, toda samo, dokler ne stopi v novi zakon ali pa, če zakon ni bil ločen po njegovi krivdi. Dobi pa dovoljno preskrbo, če ni že na drug način primerno preskrbljen.
Zgodilo se je pa tudi že, da je zapustnik, ko je delal oporoko, živel v prepričanju, da njegov edini sin, njegov oče ali njegova mati res ne živi več. Tak dedič pa ne spada pod nujne dediče, ampak med prave! On dobi svoj pravi del iz zapuščine, to se pravi kot edini dedič celo zapuščino; odbijejo se samo volila zapustnika, ki so namenjena javnim ustanovam, pobožnim namenom, ali pa za plačilo raznih uslug, toda samo do višine ene četrtine cele zapuščine, če je zapustnik celo zapuščino razdelil samo za take namene.
To je nekaj glavnih določb, podrobnosti za vse primere pa je na kratko nemogoče opisati.
ter ne škoduje podsevkom v žitu. Na hektar je treba poškropiti 2—3 1 tega v vodi raztopljenega preparata.
Dicopur M je že na razpolago pri Kmetijskih zadrugah in sicer stane liter 56,— šil., dočim prodajajo Dicopur v prahu po 70,— šil. za kg. Ker je Dicopura v prahu potrebno na Hektar le 1—1,5 kg, pride škropljenje s tekočim Dicopurom sicer nekoliko dražje, vendar je bolj učinkovito in tudi tehnično laže in Hitreje izvedljivo.
Vrata v novo sezono odpira povečani hotel KOROTAN V
Vabimo
vse cenjene goste in znance na
otvoritev
bara in hotela »Korotan” v Sekiri v soboto, dne 28. 5. 1955 ob 19. uri zvečer
Vodstvo hotela »Korotan”
GRADBENO PODJETJE za stavbena in inženirska dela
Dipl. ing. RUDOLF MOSER
CELOVEC — KLAGENFURT Ehrenhausnerstrasse 7, tel. 56-28
HANS HARLANDER & SINOVI
CEN T R A L N E KURJAVE / SANITARNE NAPRAVE
POREČE — PORTSCHACH, HauptstraBe 228 / telefon 224 CELOVEC — KLAGENFURT, VillacherstraBe 4 / telefon 26-62
Izdelujemo skodle (šintlne), stopnice in strešne konstrukcije ter izvajamo vsa druga v tesarsko stroko spadajoča dela.
Z dvema prevoznima žagama ustrežemo po potrebi in na željo kjer koli.
FRANC GASSER bilčovs
TESARSKO PODJETJE
V reprezentativnem hotelu »Korotan" v Sekiri ob Vrbskem jezeru so letos končali nekatere dogradnje, ki so jih imeli v načrtu. Stavbo so razširili za 11 metrov proti zapa-du in s tem povečali jedilnico. Pod jedilnico je pokrita garaža za vozila, nad jedilnico pa so v obeh nadstropjih komfortne tujske sobe z apartmaji in deloma s kopalnicami. Povečali so tudi bar in ga opremili še lepše in udobnejše, da lahko odgovarja vsem željam najzahtevnejših gostov.
Pri gradbenih delih po osnutku spretnega in priznanega arhitekta Janeza Osvalda so tvrdke, ki so sodelovale, izvedle vsa v njihovo stroko spadajoča dela precizno in zelo zadovoljivo. Gradbeni mojster M o s e r je oskrbel vsa zidarska dela. Kovinska in kleparska dela ter obloge za umivalnike je izvedla tvrdka Fleischmann. Tvrdka Harlander in sinovi je uredila instalacijske in sanitarne naprave; mizarska dela, vse pohištvo in vzidane omare, gradbena mi-
zarska dela in opremo bara sta pa izvedli podjetji Mlečnik in Perdacher. Ključavničarska dela, vsi balkoni in kovinska okna so bila v rokah firme W u n d e r 1 e . Podjetje C a v i o 1 a je opremilo prostore s tapetnimi deli, kavči za hotel, fotelji za bar in klobučevinastim podom. Hladilne naprave in ventilacije je naredila tvrdka R i v a , par-kete pa tvrdka Orasch-nasledniki. Neonska razsvetljava je delo tvrdke R u d e-1 i c s. Vsa tesarska dela, strešno konstrukcijo je izvedlo tesarsko podjetje G a s s e r . Elektrotehnik Schlapper je izvedel električno napeljavo in mojster K i c k 1 slikarska in pleskarska dela. Tvrdka M e r 1 u z z i pa je opremila z umetnimi kamni pode in teraso. Z modernimi zavesami in pohištvenim blagom je prostore okusno opremila tvrdka Haas & sinovi.
Navedene tvrdke so vsaka na svojem področju izvedle svoja dela vestno, točno in solidno.
Preproge
Zavese
Blago za pohištvo
Wl E N
Philipp Haas & Sohne
ZASTOPSTVO
Celovec-Klagenfurt, Damaschkestr. 2
Dipl. trg. Otto Frank
VZORČNO SKLADIŠČE
V. A. G. GRAZ
Telefon 33-70
Linolej
Tapete
Tekstilne notranje oprave
NEON - AUSTRIA
A. RUDALICS, Klagenfurt
Villacher StraBe 3 / Telefon 30-03
Neon-Lichtreklame / Raumausleuchtungen / Laboratoriumsbedarf
Er ste und einzige Glasblaserei Kdrntens
Gradbeno in pohištveno mizarstvo
MARKUŠ PERDACHER
Ravne-Raunach / P. Ribnica-Reifnitz a. S.
Telefon 223
Parketna tla
Gumijasta tla
Talne obloge
Orasch’ Erben
Celovec-Klagenfurt, i. Maistrasse S / tel. 56-31
ELEKTRO-PODJETJE
Ing. A. SCHLAPPER
BOROVLJE— DOLLICHGASSE 4
Izvedba vseh električnih instalacij — Mo d e rn e st i kal n e naprave
Kullnigg - Mletschnig
Tischlerei — Mizarstvo
Kirschentheuer — Kožentavra 38
SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER
HERMAN KICKL
GRABŠTANJ
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela
HANS WUNDERLE
BAU- UND MASCHI NENSCHLOSSEREI
KLAGENFURT
FERD. SEELAND-STRASSE 16
Iši FRANZ FLEISCHMANN
Hladilne omare in hladilne naprave, točilne omare, naprave za sladoled, najbolje pri
lil ^ n 11/ A Celovec — Klagenfurt, RosentalerstraBe 17
S S# Lil SJ	I W Brezplačna posvetovanja in načrtovanja
		
MERLUZZI & CO Beljak — Spittal Gradnje Iz naravnega kamna Terazzo- in ciklopni tlak *		Alois Caviola tapetnik in dekorater CELOVEC — KLAGENFURT Karfreitstrasse 13	tel. 32-04
k t um		DRVA — bukev, brezo, smreko,
od strokovne trgovine		bor kupi trgovina za premog
Kobler & Co. Beljak — Villach		Kahlhofer, Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 5, telefon 55-62