Bilo je 10. septembra. * J^ (Črtica, zapisal F. S. Pavlčtov.) Zy^mBf^jk>ti° Je desetega septembra letošnjega leta. Šola se še ni bila ^feiMfflSm za^ai vsaJ P" nas ne>t0 vem Prav dobro. Manjkalo je pa samo /jjzMJSsuffl borih pet dni do njenega začetka. In to je prav dobro vedel J~%SGS$&$^~ Bajtov Tonček, ki je hodil letos že drugo leto, torej že star, ISHBK/ izkušen ucenec, ki ne rabi nič več tablice in abecednika, ampak •xJEmBJ| že držalo in pisanke. Da je bil ponosen na to čast, je samo ob ^Li sebi umevno. Kdo neki pa nima vsaj nekoliko ponosa v svojem ^« O nikdo ni brez njega! Tudi oni mali, ki še skoro platno ^fa Pr°daJ3Jo, so ponosni na svoje prve hlačice, ponosni pa so tudi «^j| šolarčki, katerim visi na zamazani nitki že precej raztrgana gobica ~-^ iz torbice. Kdo bi torej zameril potem Bajtovemu Tončku, ko je mislil, da je nekaj višjega, bolj učenega kakor oni z abecedniki ? Toliko manj pa še, če vam povem, da ni imel Tonček ovsene slame ali pa plev pod svojimi razkuštranimi lasmi. O nikakor ne! Saj je bil v šoli med boljšimi. 1 ¦ : . . • 184 •» No vidite, sedaj poznate Bajtovega Tončka in veste približno vse, kar je potrebno vedeti o takem junaku. Sedaj pa vam moram pokazati še drugo osebico, ki je sicer še precej mlajša in manjša, pa za našo povestico enako imenitna ko Tonček In to je njegova sestrica Metka. A nikakor ne smete misliti, da ji je takd ime, ker je kaj rada lizala med — o nikakor ne. Za Margareto so jo krstili gospod župnik, domači pa so ji okrajšali dolgo ime v Metko. No, da se je pa ime tako lepo ujemalo z njeno sladkosnednostjo — je le slučaj. Guden slučaj! bodete rekli. Prav! — a slučaj je le. Vendar to prav nič ne dč, ta njena lastnost, saj je Iizala med le tedaj, če so ga mati dali, sicer pa ne. Mogoče pa tudi ga zato ni lizala, ker so ga mati — ki so poznali to njeno lastnost — prav dobro skrivali. A to vse je postranska stvar. Drugo, kar je imela Metka na sebi, pa je za nas vsaj tolikega pomena, da je vredno omeniti: Metka je bila prav rada nališpana. Vedno je hotela biti praznično oblečena in če je bilo njeno krilce kaj zamazano ali raztrgano, ga ni hotela obleči in naganjala je mater toliko časa, da so je morali oprati in zašiti. Taka sta bila Bajtova Tonček in Metka. Sedaj ju kolikortoliko lahko poznate. Ne, ju še ne poznate, pozabil sem namreč omeniti, da sta oba kaj rada nagajala domačemu kužku, ki je bil njun vedni spremljevalec. Tako vidite, še to sem moral omeniti, sicer bi ne bil njun opis dovolj podroben in natančen. Sedaj pa le: Bilo je, kakor sem omenil, desetega septembra. Mati Bajtova so bili sami doma, ko je prihitela Metka od sosedovih vsa zasopljena, rdečih ličk. Že od daleč jim je začela pripovedovati in go-voriti, a mati je niso kar nič umeli, kaj govori in kaj pravzaprav hoče. be le, ko je pritekla prav do njih, so jo umeli. ,,Mamica", je začela vpraševati, ko se je naslonila materi v naročje, ,,mamica, kaj niste včeraj rekli, da sem pridna?" ,,Ne vem." „0 ste, ste rekli!" ,,Kedaj!a so se zanalašč čudili mati, ki so že slutili, da bo zopet Metka hotela kaj dobiti od njih. Zakaj vedno jih je ob taki priliki vprašala na prej opisani način. *Vceraj, ko sem nanesla drv v podpeček." »A, tako. No, saj si bila res." Sedaj pa je videla Metka, da je prišel zanjo ugodni trenutek, zato je rekla: wPri sosedovih prodaja kramarica tako lepe slamnike. Kupite mi enega, mamica, in bom še bolj pridna." »Kajpak, še tega se manjka." . • „011, dajte no." Ne" ¦ • -- • ¦¦"''¦ ,,Glejte, saj gre že sem." ¦ ¦ -*S 185 &*- Mejtem je prišla ženska s slatnniki pred hišo in začela hvaliti blago. Mati so se^udali in kupili — saj drag tako in tako ni bil. Tisto popoldne je bila Metka od veselja vsa izven sebe. Kar že ni vedela, komu bi se pokazala. Obšla je s slamnikom na glavi vse svoje prijateljice —^ki so jo kar zavidale. In marsikako malo srčece si jetisto popoldne zaželelo imeti enak slamnik, kakor Bajtova lVbtka. A kaj hočemo, vsaki materi ni tako lahko kupiti hčerki klobuček, kakor Bajtovi. Metka je bila že povsodi — le tetke še ni obiskala, ki je stanovala v bližnji, komaj kakih deset minut oddaljeni vasici. In kako rada bi se po-kazala tudi njim. A sama se ni upala, predaleč je bilo — in kdo naj bi šel ž njo. Mati? — V delavnik jim je nemogoče, preveč dela je vedno, saj se še kakšno nedeljo komaj odtrgajo od doma. Spomnila se je Tončka. A kaj misiite, da ji je bilo lahko pregovoriti ga? Kaj še! Tonček ni hotel, pa ni hotel. Naposled, ko mu je obljubila, da mu bo dalaj ono muciko, ki zamijavka, če se pritisne na stojalce od spodaj -*5 186 &t- — to muciko je imela za slamnikom najrajše — tedaj, ko mu je obljubila to, potem sta šla. Kar po stezi sta jo mahnila. Tonček si je bil pokril mesto klobuka ono očetovo čepico s čopom na koncu in del — kakor je videl očeta, kadar so se odpravljali na semenj — dežnik pod pazduho Potem sta pa šla. Kužek je bil seveda tretji v družbi.. . Mati o vsem tem niso nic vedeli, ker jih ni bilo doma. Teta so bili doma. Skuhali so jima kave, dali kruha in — in . .. No, kar zmislite se na ime Metka in na ono, kar sem v začetku povedal o nji. Mej tem pa se je bilo zoblačilo in ko sta se Tonček in Metka gostila — se je ulil prav gost, težek dež. . . Vedno bolj in bolj je padal. V skrbeh sta bila obadva, in kako ne! Metko je skrbel siamnik, Tonoka pa očetova čepica. MHej, to bo joj! si je mislil in vsa zadovoljnost ga je minula. Mislil je samo na to, da bi bil prej doma. Silil je Metko, a tetka ju niso pustili. Zaman se je izgovarjal, da imata dežnik in da ni daleč. Nič pa nič . . . Udala sta se na videz v svojo usodo. Skrbelo pa ju je vendar-le — kaj bodo doma rekli, če ju ne bo domov. Nikomur nista ničesar povedala. Kaj bo, kaj bo! Teta so za trenotek odšli v skedenj po malo drv, da bi podkurili za večerjo. In to sta videla Tonček pa Metka. Komaj so se vrata zaprla za njimi — frk, Metka in Tonček sta že koračila pod dežnikom po mokri stezici. Kužek pa poleg njiju. Dokler sta bila še med drevjem, je še šlo. Prav skupaj sta se tiščala in korakala, kolikor sta mogla. A ko sta dospela na plano — o, joj! Veter je zapihal od strani, vprl se v dežnik ter ga obrnil narobe. In kaplje so padale, lile po Metkinem slamniku, po Tončkovi čepici in zopet po Tončkovi čepici in Metkinem slamniku. In to skozi do domače hiše. Dežnik pa je bil neraben, pokvarjen in potrt... Potrti in pobiti pa sta bili tudi še dve drugi stvarci — Tončkovo in Metkino srčece ... ' Zakaj?------- O tem bi vam naštel več vzrokov, a vem, da ste jih prav gotovo po-godili že sami. Ali pa morda ne? — Ej, to ste slabiči. In vi že hodite v šolo? — —