Ilev. 251 V MIlani, V lott dne lojovemuro 1925. Posamezna Sevllka slane 2 Din. Leio LIH. Naročnina za državo SHS: /ia mesec......Din 30 za pol leta..... . 120 ga celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji . v Inozemstva. Din «0 . 80 prilocfo wIlustrirani Slovenec Cene Inseraiom: Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnino Mm v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava fe v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797. Pred češkoslovaškimi volitvami. Praga, 6. novembra. Vsi vodilni evropski katoliški in svobodomiselni krogi pričakujejo z veliko napetostjo izida češkoslovaških volitev, ki se vrše dne 15. t. m. Zanimivo je, kako sodbo bo izreklo nad posameznimi političnimi strankami ljudstvo, ki je imelo priložnost opazovati njihovo delovanje pet let, ne da bi ga stranke v volitvah vprašale za svet. Kljub temu, da je vladna večina skušala onemogočiti obstoj malih strank s spremembo volilnega zakona, ki uničuje glasove vseh tistih strank, ki ne dobe 2 odstotka glasov od celokupnih volil-cev, se je vendar spustilo v volilni boj 31 strank. Te volitve bodo odločilne važnosti ne samo za bodočo češkoslovaško zunanjo, trgovsko in carinsko politiko, temveč bodo dale tudi smer bodoči kulturni in verski politiki, Volitve se vrše namreč v znamenju kulturnega boja pod vtisom odhoda papeževega nuncija iz Prage vsled Husove slavnosti, ki se jih je oficijelno udeležila vlada, čeravno so imele izrazito protikatoliški značaj, v teh volitvah skuša svobodomiselstvo moč in zavednost katoličanov. Rešeno je vprašanje konsolidacije Slovaške in Podkarpatske Rusije, pa zadene na problem verskih šol, ki so sc tamkaj še ohranile. Svobodomiselstvo hoče po volitvah postaviti na dnevni red boj proti katoliški cerkvi, če volitve izpadejo njim v korist. Izid čeških volitev bo imel brez dvoma veliki vpliv na ostale države, kjer žive katoliki, zlasti na Jugoslavijo. Saj je srbsko časopisje po odhodu praškega nuncija izjavilo, da lahko izhaja brez zvez z Vatikanom tudi SHS, če more Češkoslovaška, ki ima 70 odstotkov katolikov. Srbsko časopisje, ki je bilo prej zmerno, od spora češke vlade z Rimom ljuto napada katoliške škofe in katoli-čaastvo. Ker še tudi pri zadnjih volitvah 1. 1920. Tešinjsko in Podkarpatska Rusija nista volila, so pravzaprav te volitve prve v rednih razmerah. Po prvih volitvah v svobodni češkoslovaški republiki 1. 1919. je odstopila koalicijska vlada vseh češkoslovaških strank pod predsedstvom narodnega demokrata dr. Kra-mara, ki je bil za časa vojske obsojen na smrt in dolgo časa zaprt. Ker so si priborili zmago socialni demokrati in republikanska agrarna (kmetijska) stranka, je sestavil vlado bivši trg. sotrudnik, soc. demokrat Tusar, ki je umrl 1. 1924. kot poslanik v Berlinu. Ahilova peta te vlade je bilo nasprotstvo med socialno demokratsko in češko narodno socialistično stranko. Padla pa je radi spora med agrarci in socialisti. Pri volitvah 1. 1920. so dobili socialni demokrati 82 poslancev, agrarci 42, češkoslovaška Lidova (ljudska) stanka 32, narodni socialisti 24, narodni demokrati 22 poslancev, dočim so narodne manjšine dobile zastopstvo 83 Nemcev in Mažarov. Enako razmerje je vladalo tudi v senatu. V senat ima pravico voliti vsak državljan moškega ali ženskega spola, ki je dopolnil 25 let, dočim je za volilno pravico v poslansko zbornico predpisana starost 21 let. Ministrski svet je sestavil po teh volitvah zopet Tusar. Podpirali so ga tudi nemški socialni demokratje. Ta režim bi se lahko dalje vzdržal, če sc nc bi odcepilo od češke socialno demokratske stranke 27 poslancev, ki so osnovali komunistični klub. Tako je vlada izgubila večino. Zamenjala jo jc nevtralna uradniška vlada pod predsedstvom Jr. Černy-ja. Ta je sprejela prvi aktivni proučim in likvidirala komunistični poskus prevrata. Odstopila jc septembra 1921. Krmilo je vzel v roke sedanji zunanji minister, narodni socialist dr. Beneš. Ministre je vzel deloma iz poslanskih deloma iz uradniških krogov. A tudi ta vlada je imela kratko življenje. Spomladi 1. 1922. je prišlo namreč do koalicije petih češkoslovaških strank pod predsedstvom agrarca Švchle, ki bo odstopila, ko se sestane nov parlament. Tej vladi t. z. »petke« se je posrečilo ozdraviti državo v finančnem oziru, rešiti vprašanje drž. dolgov in sprejeti veliko šlevilo socialno-korislnih zakonov. V vlado »petke« so poslale vse združene stranke svoje najboljše može. Agraree med drugimi zastopata predsednik stranke Švchla in Slovak dr. Hodža, soc. demokrate dr. Win-'cr, prosvetni minister, narodne socialiste Stfbrny in Beneš, narodne demokrate dr. Ra-šin kot finančni minister, po njegovem umoru pa ing. Bečka, dočim predsednik stranke dr. Kramar ni minister. Češkoslovaško Lidovo stranko zastopata sedaj samo njen predsednik msg. Šramek in odvetnik dr. Dolanski. V vseh strankah, ki so zastopane v vladi, je prišlo do kriz. Od soc. demokratov se je odcepilo levo krilo, ki se je kot komunistični klub zopet dalje razcepil v dve skupini. Precejšnji del pristašev je zapustil narodne demokrate, Agrarni klub je dobil svoje disidente v desnem krilu pod vodstvom poslancev Praška in Richterja, ki izdajata tudi glasilo »Napravo« (Na desno!«) in sta postavila tudi svoje kandidate. Narodni socialisti so z disciplinarnimi ukrepi komaj ohranili edinost. Od češkoslovaške Lidove stranke se je pod vodstvom Hlinkc odcepilo 11 slovaških poslancev. Bili so nezadovoljni s taktiko češkoslovaške Lidove stranke, zlasti pa se niso mogli sprijazniti z oficijelno teorijo vodstva Lidove stranke o enem češkoslovaškem narodu. Velike nade stavijo vladajoče svobodomiselne stranke na Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Vsled zaostalosti tamkajšnjega prebivalstva in vsled starih tradicij iz časov ogrske vlade se tam volitve v veliki meri lahko »delajo«, Zlasti agrarci in narodni socialisti, ki imajo tam veliko oporo v višjem uradništvu, upajo doseči uspehe. Pod krinko raznih uradnih obiskov in nadzorovanj vabi poljedelski minister dr. Hodža skupaj uraclništvo in ljudstvo, da govori o volitvah. Kako upajo vsi v kalnem ribariti, nam je dokaz dejstvo, da se bori za 61 slovaških mandatov 20 strank s 1600 kandidati! Vse stranke, tudi najbolj svobodomiselne in kullurnobcjne, razen komunistov, si prizadevajo dobiti na svojo stran vplivno slovaško katoliško duhovščino, pa tudi protestantsko. Ker so razmere med slovaško kat. duhovščino v marsičem podobne hrvatskim, se jim je to tudi deloma posrečilo. Tako kandidira na listi kulturnobojne agrarne stranke več kat. duhovnikov, seveda nc na sigurnih mestih. Protestantska duhovščina pa jo je začela zapuščati. Veliki udarec ji je prizadel protestantski škof Zoch, ki se je odpovedal kandidature. Gotovo bodo pri teh volitvah nazadovali narodni demokrati, ki so zastopniki kapitalistov. Kakor v Jugoslaviji tudi na Češkem ne vlečejo več fraze o nacionalizmu, posebno če se z njimi hočejo zakriti razne nečedne kupčije. Največ glasov jim bodo dale »narodne dame«, ki žive še vedno v dobi »živio-patrio-tizma«. Zgubili pa so večino glasov obrtnikov. Najbolj besno kampanjo vodijo narodni socialisti. Oni so najizrazitejši kullurnoboj-neži. V borbi proti katolicizmu prekašajo celo narodne demokrate. Napenjajo vse sile, da bi vsaj oslabili Lidovo tranko, čc že nc morejo pomnožiti svojih mandatov. Na vsak način bi radi izpodrinili Lidovo stranko po volitvah iz vlade ter jo zamenjali s kako drugo svobodomiselno stranko. Nato bi se izvedla ločitev cerkve od države v svobodomiselnem smislu. Ukinile bi se verske šole na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, v vseh šolah bi se odpravil veronauk ter uvedel izrazito protikatoliški duh. Duhovnikom bi sc odvzele plače, verske ustanove razlastile in zaprli samostani. Na ta način bi se rad maščeval nad Vatikanom sedanji minister dr. Beneš, brezkonfesionalec, za blamaže, ki jih jc doživel v borbi z Rimom. Izmed 31 strank, ki so sc spustile v volilni boj, so vse ostale stranke razen nemške in mažarsko kršč. socialne stranke edine v boju zoper Lidovo stranko. Zelo verjetno pa jc, da bo postala Lidova stranka po volilvah šc močnejši jeziček na tehtnici, ki brez njega ne bo mogoče sestaviti vlade. Če pa bode obrtna stranka znatno napredovala, pa bo ona vrgla narodne socialiste v tisto jamo, ki so jo oni izkopali za Lidovo stranko. Tudi čš. narodna cerkev ni mogla ostati ravnodušna, čeravno poudarja, da se ne briga za politiko in očita kat. cerkvi zlorabljanje vere v politiko. Izdala jc uradni proglas, da naj njeni verniki volijo samo napr. stranke. Češkoslovaška Lidova stranka pa gre z mirno vestjo na volišče. Saj ima zavest, da se je vedno borila za izvedbo kršč. socialnega programa in za prostost in svobodo Cerkve. Dočim so vsi drugi ministri pri nastavljanju in odpuščanju uradništva gledali skoraj samo na strankarsko pripadnost, sta sc msgr. šramek in dr. Dolanskv ozirala samo na sposob- nost in poštenost. Msgr. Šramek niti ni izpre-menil šefa kabineta svojega prednika, čeravno je to zaupna služba, ki se vedno menjuje z vsako vlado. Ona je »edina stranka čistih rok«, kakor je priznal v »Pritomnosti« svobodomiselni poslanec Peroutka. Njeno časopisje stoji tudi v volilnem boju na višini ter se ne da zavesti v osebne napade in v mržnjo. Ker Kaj bo odgovoril Ninčič? — Belgrad, 9. nov. (Izv.) V političnih krogih se še vedno komentirajo dogodki v Trstu. Z ozirom na to, ker je zunanji minister obljubil, da bo jutri odgovoril na vprašanje Jugoslovanskega, samostojnodemokratskega in muslimanskega kluba, se v političnih krogih začasno vzdržujejo kritike vladnega ■ postopanja, ki je več kakor čudno. Menijo, da bo vlada na jutrišnji seji zavzela energično stališče, da se z merodajnega mesta vendar sliši beseda in kritika, kakor jo zasluži tako brutalno dejanje. V javnosti se pričakuje, da bo vlada energično nastopila. Javnost z velikim zanimanjem gleda na razvoj dogodkov. Italijanska vlada je s svoje strani začela z diplomatično akcijo, da bi zadevo na miren način spravila s sveta. Belgrad, 9. nov. (Izv.) »Večernje Vreme« piše: »Na drnašnji seji narodne skupščine bi moral dr. Ninčič odgovoriti in pojasniti stališče naše vlade glede dogodkov v Trstu. Do tega ni prišlo radi tega, ker se še ni zbral ves material o nekaterih podrobnostih, ki so pri tem napadu imeli odločilen pomen. Radi tega bo dr. Ninčič lahko odgovoril šele jutri. Tako se je danes trdilo v poučenih krogih. Sicer je vlada sklenila, da bo energično nastopila proti vsaki akciji onih elementov, ki bi hoteli dogodke v Trstu izkoristiti v stran- Za slovensko industrijo. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Na seji odseka fin. odbora se je poslanec Pušenjak zavzemal za znižanje carinskih postavk za parafin, milo, sveče, nafto, petrolej, bencin in kolomaz. Sklenilo so je soglasno, da se surova nafta in petrolej uvažata brez carine. Znižala se je carina za bencin. Določil se je carine prost uvoz ko- je opustila teorijo enega čš. naroda, se je začela širiti tudi izven mej češkega naroda. Njen razmah na Slovaško in v Podkarpatsko Rusijo, kjer izdaja grško-kat. duhovnik in nosilec Lidove liste Vološin ukrajinski list v cirilici, jo prepričuje, da na koncu vedno zmagata poštenost in pravica. Zato trdno pričakujejo zmago. Tudi o. Bcrdrero protestira! Tekom današnjega dne je poslrnik Bor-drero dvakrat obiskal zunanjega ministra Ninčiča ter ga obvestil o korakih, ki jih namerava storiti italijanska vlada. Izjavil je. da bo italijanska vlada uvedla strogo preiskavo. Kakor se trdi, je Bordrero poleg tega protestiral proti demonstracijam in napadom na italijanske konzulate. Dejul je, da bo njegova vlada storila potrebne korake v svrho zaščite prestiža Italije v Jugoslaviji. Tako postopanje italijanskega zastopnika je naletelo na oster odpor in obsodbo v vseh političnih krogih. Smatra se, da zunanji minister ne bi smel v popuščanju napram Italiji iti tako daleč, kakor se ie dosedaj rado dogajalo. karske namene in privesti vlado in državo v težaven položaj. Davi se je vršil sestanek med Ninčičem in Maksimovičem, ter Pašičem in Maksimovičem. V zvezi s temi sestanki se pričakujejo strogi ukrepi proti vsem, ki bi uprizarjali v Zagrebu demonstracije pn ti Italiji. Protestni shod, ki so ga napovedali za četrtek dijaki in meščani, bo prepovedan. Policijski organi, ki so dovolili, da se demonstracije širijo, bodo poklicani na odgovor. V vsakem slučaju želi vlada, da se javnost ne alarmira.* lomaza, znižala se je carina za ličilo za ubo-valo. Posl. Pušenjak je odločno reagiral na izjave načelnika Savica, da iz razlogov narodne obrambe ne sme obstojati tovarna v Mariboru in na meji, in poudarjal, da ne gre za vsako tovarno jemati ta razlog. V Sloveniji so tovarne potrebne, da morejo revni ljudje delati, da neknj zaslužijo in da morejo plačati ogromne davke, ki jih vlada nalaga Sloveniji. V pričakovanju energičnega koraka ylode zoper fašisMa barbarstva. čuslen oficllazen komunike. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Po poročilih »Vremena« sta bila poslanca Slovenec Pucelj in dalmatinski Hrvat Bačinič pod vodstvom predsednika radikalnega kluba Kovačeviča v soboto pri zunanjem ministru Ninčiču, da bi dobila službeno poročilo o dogodkih v Trstu. O izidu teh razgovorov prinaša današnje >Vreme« zelo čudno poročilo: »Ugotovljeno je, da obstoja glede na dogodke v Trstu soglasje med obema vladnima strankama. Dokazano je, da napadi, izvršeni od neodgovornih činileljev (od oficijelne fašistične stranke. Op. ur.) v prvi vrsti niso bili naperjeni samo proti Slovencem, da niso bili inspirirani od mržnje proti naši državi, marveč da so bili, četudi neopravičeno, represalije proti vsem opozicionalnim strankam, represa-I i je zaradi poskušenoga atentata ua voditelja fašistične stranke, na ljudi, ki pripadajo opoziciji.« Ta vest, ki je očividno inspirirana, ie vzbudila veliko začudenje. Slovenci v Italiji niso po dragi volji v opoziciji. Napadi nanje niso nič manj obsodbe vredni, ako niso bili naperjeni | proti njim. Pucelj in Bačinič se ne bi smela zadovoljiti s lakim naziranjem zunanjega ministra, ker to ne odgovarja mišljenju, katero vlada po celi Sloveniji in Hrvatski o tržaških dogodkih. Protest nemškiSi poslancev zoper nekulturne čine fašizma. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Povodom napadov fašistov na tiskarno »Edinost« v Trstu so poslanci nemške stranke v kraljevini SHS imeli sejo, o kateri so izdali sledeče obvestilo: »Težki izgredi proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu v Italiji, posebno uničenje tiskarne »Edinosti«, s čemer je uničen tudi poslednji ostanek svobode tiska in izra-ževanja misli, so vzbudili v nemški narodni manjšini v kraljevini SHS najglobokejše ogorčenje. Pred celim kulturnim svetom vlagamo protest proti takemu surovemu nasilju proti narodni manjšini, ki ni nič zakrivila. Njena usoda nam leži tembolj na srcu, ker je vezana s krvnim sorodništvom z našim državnim narodom. Po takih izgredih se mora vzbuditi kulturna zavest celega človeštva, da bodo narodne manjšine v vseh državah dosegle vsaj najelementarnejše življenjske pravice, s čemer bi bil zasiguran resnični in trajni mir. Poslanci dr. Kraft, dr. Moser, dr. Grassel, Neuner, Schumaehcr.« Obenem so sklenili v svojem imenu in v imenu narodne manjšine v kraljevini SHS, da piše namestnik predsednika kluba dr. Moser pismo Vilfanu, v katerem najostreje obsoja dogodke v Trstu in izraža simpatije slovenski in hrvatski manjšini. Zagotavlja jih, da jih bodo Nemci moralno podpirali v težavni borbi in v težavnem položaju. Vlada želi, da se »javnost ne alarmira«, - iiroti Italiji se prepovejo. Demonstracije Bližnje spremembe v notranji politiki? RADIČA SE VEDNO NE SPREJMEJO V VLADO. Eelgrad, 9. nov. (Izv.) Danes od 12 do 1 je bil Nikola Pašič pri kralju v avdienci. Tej avdienci se pripisuje velika važnost, ker se misli, da je v zvezi z bližnjimi spremebami ne samo v vladi, temveč tudi v celokupni notranji politiki. O sami avdienci se seveda ne izvejo nobene podrobnosti, Politični krogi so mnenja, da Pašič ponovno hoče okrepiti svoje stališče in za svoje mišljenje in namere dobiti popolno cdobrenje, — Radičevci so po njegovi avdienci zopet raznesli vesti, da je kralj podpisal ukaz o Radičevem imenovanju za ministra za socialno politiko. Minister Pavle Radič je proti večeru iskal Pašiča, da bi se informiral o tej zadevi. Dobil je odgovor, da se 5e ne mudi z Radičevim vstopom v vlado in da so vesti o podpisu ukaza neresnične. Zanimanje za dr. Koroščevo potovanje. Belgrad, 9. nov. (Izv.) V Belgrad je prispel dr. Anton Korošec. Na klubovi seji je obzirno poročal o svojem uspešnem potovanju po Dalmaciji. O dr. Koroščevem potovanju po Dalmaciji se v političnih krogih še vedno govori. Razni politični krogi se zelo zanimajo za njegove vtise v Dalmaciji. Zan;mivo je, da so zemljoradniki pričeli proti dr. Korošcu s kampanjo, češ da je v Dalmaciji poskušal agi- tirati z vero. Brez dvoma mora zemljoradni-kom, ki so v Dalmaciji vodili deraagoško politiko, nastop iskrene in poštene politične stranke škodovati. Zato poskušajo na ta način obrniti pozornost na to, dasiravno je znano vsem, ki so zasledovali dr. Koroščeve govore v Dalmaciji, da je ravno dr. Korošec na teh shodih odločno govoril za verski mir v državi in svaril pred vsakim verskim bojem. Nedelavnost vlade. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Vlada nima nobenega zakonskega predloga pripravljenega, da bi ga predložila narodni skupščini v razpravo. Tudi zakonski predlog za obrtne kredite še ni dobil odobritve fin. ministra. Raditcga se namenoma zavlačuje razprava o invalidskem zakonu. Vsak dan se pričenjajo seje šele po 10. uri in se končajo kmalu po 12. Pri vseh parlamentarnih strankah vlada radi vladne nedelavnosti veliko nezadovoljstvo, ki se osredotočuje na predsednika Pašiča, kateremu se sploh odreka sposobnost za nadaljnjo vodstvo parlamenta in vlade. Posebno v parlamentu se glasno govori o potrebi, da je treba Pašiča zamenjati s sposobnejšo osebo. Najekstremnejši elementi napovedujejo za vlado velike spremembe za bližnjo bodočnost. Take napovedi pa so še prezgodnje. Prihodnji državni proračun bo znašal 15 m!!?ard. ZOPET NOVI DAVKI? — STALIŠČE FINANČNEGA MINISTRA OMAJANO. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Nekateri belgrajski listi so poročali, da je v najkrajšem času pričakovati odstopa vojnega ministra. Kolikor smo se poučili, so te vesti nastale vsled tega, ker je prišlo med vojnim in finančnim ministrom do nesporazuma radi nekaterih vojnih kreditov, katere zahteva vojni minister na podlagi sklepov takozvanga obrambnega sveta, ki naj bi jih finančni minister izplačal iz vsote, ki se je prihranila pri izvajanju proračuna. Fin. minister je v obrambnem svetu na predlog pristal, smatral pa je zahtevano vsoto za previsoko ter se branil jo izplačati. Raditega preti vojni minister z ostavko. Vendar se je zadeva poravnala. Mnogo nevarnejši je za finančnega ministra pokret v radikalnem klubu, ki je nezadovoljen s celo njegovo fin. politiko. Prihodnji proračun bo znašal po poročilih fin. ministrstva okrog 15 miljard. Finančni politiki v radikalnem klubu ne verujejo, da bi se mogli ti izdatki poravnati z normalnimi dohodki, ampak bo treba iskati novih davčnih virov, za kar pa tudi med radikali ne vlada pravo razpoloženje. Stališče finančnega ministra ni več trdno, kar se bo gotovo pokazalo ob priliki kake večje rekonstrukcije. III. člena tavali! GOVOR POSL. Š K ULJA - INVALIDI BODO MORALI BERAČITI - KAM GRE IVAL1D-SKI DAVEK? - PODPORE NAJ SE DOLOČIJO V ZLATI VALUTI. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela obravnava o pogl. III. invalidskega zakona, ki je z ozirom na finančni efekt zakona najvažnejše. Pred dnevnim redom so poslanci živahno protestirali proti temu, da minister Ninčič še vedno ni odgovoril na stavljena vprašanja glede napada na »Edinost« kljub temu, da je stvar zelo nujna in da ima tudi vlada brezdvoma že podrobna poročila. Pri razpravi o invalidskem zakonu je v Imenu Jugosl. kluba nastopil kot glavni govornik posl. Kari Škulj. V dolgem govoru je kritiziral zakonski načrt. Vsa teža zakona, je dejal, se nahaja v pogl. III., kajti to poglavje obravnava materialno pomoč, ki jo naj da država. Poslanec navaja nekatere podatke o tem, kako se invalidi podpirajo v drugih državah, n. pr. v Italiji, Nemški Avstriji in drugod, in kako beraško sedanji zakonski načrt določa to pomoč invalidom v naši državi. Dejal je, da ni nič bolj žalostnega, kakor videti invalide, ki hodijo od hiše do hiše, in morajo beračiti, ker delati ne morejo. Zato je sveta dolžnost države, da jim preskrbi vsak dan kruha, ne pa da jih pošilja od hiše do hiše, dokler ne umrjejo pozabljeni in izmučeni. Zakonski načrt je tudi nekoliko upošteval ta psihološki moment v čl. 56., ki naravnost prepoveduje beračenje. To je lepo! Toda, dočim se v čl. 56. zabranjuje prosjačenje, se iz drugih členov naravnost vidi, da morajo beračiti. To, kar jim vlada nudi, namreč ne zadostuje za življenje. Zakon teoretično ne dopušča beračenja, dejansko pa sili invalide hoditi od hiše do hiše, ako bodo hoteli živeti! Čudno, da se ni upošteval ta moment. Zavest lastnega dostojanstva ima vsak človek, vsak se čuti užaljenega, če se ta njegova zavest ne upošteva v zadostni meri. Če hoče država preprečiti prosjačenje. potem j naj plača invalide tako, da bodo mogli živeti! i Poslanec razlaga veliko razliko med moštvom in častništvom. Častniki dobivajo poleg inva-| lidnine pokojnino za sebe in za družino. Ne i gre tega častnikom jemati, ne gre pa tudi med častništvom in moštvom delali prevelikih razlik in je treba tukaj pravičnih določil. Nato prehaja poslanec na invalidski davek, katerega je samo Slovenija plačala v osmih mesecih t. 1. 11 milijonov dinarjev. Poslanec vprašuje, kam gre ta denar? Zahteva pojasnila od ministra, da naj se natančno obračuna o vsotah, ki so prišle tekom časa, odkar se ta davek pobira, v državne blagajne. Vse kaže, da so invalidi od teh vsot zelo malo dobili. Poslanec se nadalje zavzema zato. da se podrore zvišajo in da se višina podpor določi v zlati valuti. To je potrebno pri sedanji nestabilnosti valute. Ugovore vladne večine, da opozicija kritizira ta zadnji zakonski načrt samo radi tega, ker je to njena dolžnost kot opozicijo, poslanec pobija. Če opozicija kritizira, tudi citira resolucije, katere so bile sprejete na invalidskih skupščinah in so bile poslane parlamentu. Med drugim navaja brzojav, ki je prišel na skupščino ip v katerem se pravi: »Dajte nam zakon, da ne bo sram države, da ne brrh-o živi beraški mrtveci!« Takih in sličnih brzojavov je bilo zadnje dni poslanih nebroj. Zato je jasno, da ima opozicija pravico zahtevati, da se zakon umakne in predloži drugi. Tega mnenja je tudi poslanec Škulj in zato predlaga k posameznim členom svoje predloge. Izjavlja, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu. Pripravljen pa je on, kakor njegovi tovariši glasovati za vsak invalidski zakoti, ki bi vseboval vse predloge, Ivi jih predlaga opozicija. Pri glasovanju je bilo pogl. III, sprejeto, kakor je bilo predloženo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Fi pič zahteva od radičevcev i ovračilo za svojo podporo. Belgrad, 0. novembra. (Izv.) V Radičevem klv.' u se je vršila seja, na kateri so razpravljali o sporu ministra šume in rude z vf k industrijalcem Prpičem v Zagrebu. Ta boga'n je namreč dosedaj podpiral Radičevo stranko in vzdrževal njene liste. Sedaj pa, ko i > stranka prešla v vlado, zahteva, da se mu to povrne. Med drugim zahteva različne kon-cc j ■ od ministra za šume in rude. Med raui-(V vri je zaradi tega zavladalo veliko ogorčenje, ko so spoznali šele sedaj, kdo vodi njihovo politiko in za kaj se vodi: ne za koristi kmetov, marveč za korist bankirjev in vele-industrijalcev. Na seji je prišlo do zelo burnih prizorov. FRANCOSKI PRORAČUN. Pariz, 9. nov. (Izv) Po proračunu Pain-levčja bi se imela uvesti cela vrsta novih davkov. Po načrtu bi se v 14 letih nabral amortizacijski fond v znesku 85 milijard. Med davki se nahaja tudi glavarina. Plačeval bi jo vsak Francoz in vsak v Franciji živeč tujec od 21. leta dalje. Odmera glavarine bi znašala letno 20 frankov. V načrtu je tudi delna oddaja premičnih in nepremičnih vrednot, ki bi se izvršila v 14., 3. in v 1. letu. Intervencija za zvezo Slovenije z morjem. Belgrad, 9. nov. (Izv.) V Belgrad je prispela velika deputacija gospodarskih zastopnikov, da intervenira pri merodajnib činite-ljih za čimprejšnjo izgotovitev programa, ki naj bi vezal Slovenijo z morjem. V tej deputa-ciji se nahajajo med drugimi: dr. Šuklje, Fr. Šuklje, dr. Sajovic, Kajfež, Leitgeb in suša-ški župan Kučič. Deputacija je tekom današnjega dne obiskala vse klube, bila je tudi v Jugosl. klubu. Jutri jo bo sprejel ministrski predsednik Pašič, nato pa železniški minister Radojevič. Interpelacija radi brezposelnih v Mariboru. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Poslanec Z e b o t in tovariši so stavili na ministra za socialno politiko vprašanje v zadevi brezposelnosti v Mariboru. Po naredbi ministrstva z dne 7. dec. bi moral zavod za zavarovanje delavcev posredovalnici za delo izplačati 5%. Ta vsota leži pri Hipotekami banki neobrestovana, tako da brezposelni zaman čakajo na podporo. In-terpelant zahteva ustmen odgovor v skupščini. ZA NAŠE ZADRUGE. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Posl. Pušenjak je vložil na fin. ministra vprašanje, v katerem ugotavlja, da naredba o oprostitvi zadrug od taks ne odgovarja čl. 95. in 98. srbskega zakona o kmetijskih zadrugah in zahteva, da se naredba od 15. 12. 1923 izpelje v smislu predložene spomenice, katero je Zadružna zveza 1. 9. 1924 poslala fin. ministrstvu. ODMEVI PROCESA CIHLAR-STANOJEVIO Zagreb, 9. nov. (Izv.) Več v procesu Cih. lar-Stanojevič zaslišanih prič je obdolžila zagrebška »Riječ«, da so po krivem prisegli. Ob-dolžene priče so vložile proti »Riječi« tožbo, tako da bo vsa zadeva še enkrat prišla pred sodišče. SEJA HRVATSKEGA FED. KLUBA. Zagreb, 9. nov. (Izv.) V prostorih Hrvatske Zajednice je imel hrvatski federalistični klub sejo, na kateri je dr. Polič ostro napadal Radiča in obsodil njegovo politiko. Klub je tudi sprejel ostro resolucijo proti fašistovskiui izgredom v Trstu. Boji v Siriji. Pariz, 9. nov. (Izv.) Painleve in Briand sta v komisiji za vnanje zadeve poročala o položaju v Siriji. Painleve je poročal o franc. izgubah. O okolnostih odpoklica generala Saraila ni hotel nič povedati. Rekel je le, da se Sa-rail v Sirijo ne bo več vrnil. Na opazko nekega komunističnega poslanca, naj bi Francija (Sirijo zapustila, je Briand živahno protestiral proti temu, da bi se Francija odrekla svojemu mandatu. Končno je več poslancev protestiralo, zakaj vlada ne pojasni položaja v Siriji javno. London, 9. nov. (Izv.) Vstaši oblegajo mesto Homs, 120 km severno od Damaska. ~ FAŠISTI V ANGLIJI. London, 9. nov. (Izv.) Vodstvo angleških fašistov je prevzel lord Rolhermere, lastnik lista »Daily Mail«. Ta list je bil prvi v Angliji, ki je že od vsega početka zagovarjal Mussolinija in branil njegovo politiko, češ da je Mussolini v Italiji korektno zatrl komunizem. pop jugoslovanske jav fašistovsko m V soboto zvečer so zborovali zastopniki vseh slovenskih akademskih in kulturnih društev v dvorani ljubljanskega magistrata, da se dogovore o pripravah za učinkovit protest in dostojno manifestacijo proti nasilstvu, ; ki so ga zakrivili italijanski fašisti proti Slovencem in slovenskim napravam v Trstu. Sklenili so sklicati za nedeljo dne 8. t. m. velik javen shod na prostoru pred magistratom, za slučaj slabega vremena pa v veliki dvorani hotela »Union«. Kljub skrajno slabemu vremenu se je nabralo včeraj dopoldne okoli »Uniona« na tisoče ljudstva. Velika dvorana je bila nabito polna in mnogo ljudi sploh v dvorano ni več moglo. Shod je otvoril točno ob 11 dop. sklicatelj shoda akademik Jože L i k o v i č. Govornik je kratko in jedrnato pojasnil vzrok in namen zborovanja. Opisal je divjanje fašistov-skih divjakov nad našim življem na Primorskem. Fašistovski barbari se niso zadovoljili le z napadom na tiskarno »Edinosti«, ampak so onečastili tudi spomenik pesnika Vilharja, ki je proroško klical Krasu: »Sreča sladka ni ti dana, dan ti strah je in hudo, nikdar več ne upaj sreče, več pokoja ti ne bo.« Naše prosvetne hrame hočejo uničiti z ognjem in mečem. Te strašne dogodke gleda jugoslovanska mladina z velikim gnjevom v srcu in se z vso svojo mladeniško močjo pripravlja na veliki dan osvobojenja, ki mora zasijati tudi našim zasužnjenim bratom. Temu velikemu cilju bo služilo vse naše kulturno delo. Zaničuje pa slovenska akademska omladina izgrednike, ki so izvršili tržaško na-silstvo. Naše ljudstvo pa živo veruje v veliki čas in v veliki dan, ki mora napočiti tudi za naše neodrešene brate. Takrat se bo vse nasilje maščevalo nad onimi, ki so ga zakrivili. V temperamentnem govoru je akademik Matija Primus ožigosal zločinsko početje izgrednikov v Trstu in sc prav malo laskavo izrazil o popustljivosti naše diplomacije napram Italiji, ki brani manjšinske pravice našega naroda pod Italijo samo s papirnatimi notami. Naše ljudi Italijani s silo odtujujejo svojemu narodu, učiti se morajo italijanskega jezika, ne smejo se zbirati v svojih društvih, ker so jim prepovedana, naš tisk pa preganjajo ne samo s strogo cenzuro, ampak cclo s požiganjem. Govornik poziva pristojno drž. oblast, da zaščiti pravice našega ljudstva pod Italijo z nekaj več energije, ker mera krivic in nasilstev je polna. Največ pa je odvisno od nas samih in od naše moči, ali bodo naši zasužnjeni bratje mogli grenko borbo za svoj obstanek ozdržati ali ne. Svoj cilj bomo dosegli, če bomo složni v delu za narod. Govornik konča s zatrdilom, da jugoslovanska mladina ne bo prej mirovala, dokler ne zašije solnee svobode vsem Slovenccm, ki še danes zdihujejo pod tujim jarmom. V imenu narodnih socialistov je govoril g. Kozinc, za njim pa akademik Vato-v e c , ki ie približno izvajal; Ljubljana, 8. novembra, Bog sam nam je priča, da nismo nikdar iskali sporov in nesporazuma s soseščino, ampak da nam je bilo vedno do mirnega razvoja in prijateljskega sožitja s soseščino. Ali tam onstran tega nočejo. 12. julija 1920 so požgali tržaški Narodni dom; ob binkoštnih volitvah 1922. so nasuli po naših selih raz-strelivne snovi v obliki cigaretnih doz, vii-galičnih škatljic in vsega mogočega, da naši niso mogli na volitve; izzvali so krnske dogodke, da so lahko storili, kar se jim je zlju-bilo; vrgli na naše fante očitek oskrunitve vojaških grobišč na vrtojbskem pokopališču, da so se lahko na barbarski način maščevali; zažgali in uničili so vse knjižnice, kjer se je našla znana Jelenčeva kniiga: 1914—1918, ki riše Golgato srbskega naroda v najtežjih dneh njegove zgodovine; ukovali so junija meseca našega vseučiliškega profesorja dr. F. Vebra ter ga vlačili iz ječe v ječo kakor kakšnega razbojnika, hudodelca ali zločinca; uprizorili so velik pretep naših fantov v Košani, ker se jim je tako zahotelo. Zamrla je slovenska beseda od drugega razreda naprej; naslovi na poštnih pošiljkah, pismih itd. smejo biti samo italijanski: tako se glasi zapoved italijanskega ministra za pošte; službeni jezik na sodišču more biti samo italijanski, s čimer se uničuje poslednja volja vseh onih naših kmetov, ki nosijo na sebi edinole krivdo, da ne znajo italijanskega jezika: takšen je odlok italijanskega ministra pravosodja. Že od vsega početka pa so se Italijani bili zbali vrhovnih predstavnikov naše zavedne duhovščine. Zato so vlačili velikega škofa Mahniča semtertja in ga trpinčili kakor kakšnega razbojnika, ek-sportirali so zaclrskega škofa Pulišiča; pregnali so našega tržaškega škofa Karlina. Na drugi strani pa jih je obšel strah pred idejno silo naše srednješolske kakor akademske mladine. Zato so preprečili soc. tečaj našega dijaštva na Pečinah in so karabinerji udrli v cerkcv, kjer je naše dijaštvo hotelo prisostvovati slovenski propovedi; zabranili so tečaj našega dijaštva na Gorah pri Idriji; onemogočili vsako delovanje slovenskemu feri-jalnemu akad. društvu »Balkan«. In v zadnjem času plenijo številko za številko našega dnevnega časopisja in so prepovedali kmečko-delavski zvezi izdajanje publikacij. Pred pai dnevi pa je zopet zaječala domovina obeli velikih Gregorčičev: v temni noči so sc dvignili divji plameni in pogoltnili nekaj, kar je bilo last vsega naroda. Trije zavodi so bili pred vojno v Iržaško-goriškem Primorju, odkoder se je vršila politična izobrazba ter kulturno napredovanje med naše ljudstvo: Goriška tiskarna v Gorici, tiskarna »Edinosti« v Trstu ter Narodna tiskarna v Gorici; prva je prešla žalibog v tuje roke; druga je danes še samo pogorišče — samo ena nam je šc ostala. Lahko jc, znašati se nad maloštcvil nejšim in slabotnejšim; a moč Italije ni tolik; kakor izgleda! Naj bo danes položaj za naš' brate kakršenkoli! Mi vemo, da bodo nckeg dne kakor strela z jasnega treščili v zgod<" vino Italije dogodki, ki bodo porušili vse, k jc bilo zgrajeno na krivici in nasilju. Takr bo merodajno samo eno: izrabiti političn1 konjunkturo in doseči meje, ki nam gredo pc božejm in prirodnem pravu. Nnjsibo danes situacija kakršnakoli; naša vera je silna in velika slutnja nam pravi, da ne bo za nas nič izgubljenega, kar je onstran Triglava, Javor-nika, Snežnika in Nanosa pa tja do bistre Soče, zakaj naš mora biti Zader, naša lepa Reka, naš bogati Trst in naša solnčna Goriška! Govor g. Vatovca je bil sprejet z gromovi-tim odobravanjem in vzkliki, katerih se je tresla dvorana. Po kratkih govorih inženerja Kranjca in srbskega akademika Karadjole se je oglasil k besedi predsednik Zveze slovenskih vojakov major v p. g. C o 1 a r i č. »Nisem mislil danes govoriti,« je rekel govornik, »toda današnje zborovanje me je tako navdušilo, da moram dati izraza svojim čustvom.« Govornik je primerjal naš današnji položaj s položajem Srbije 1. 1908. in 1. 1912., ko je malo Srbijo tudi stiskala za tilnik velika in mogočna Avstrija, toda mala Srbija je kljubovala in s pomočjo velike slovanske Rusije, ki se danes zopet dviga, si je Srbija zagotovila svojo svobodo. Tudi naš krepki narod ne sme obupati, ampak se mora pripravljati na svoje vstajenje, da se bo zopet razlegala slovenska pesem ob vrbskem jezeru in daleč tja preko Soče. Govornik ima zavest, da bo še sam doživel oni veliki in srečni dan. Po sklepnih besedah akademika Primusa je množica med živahnimi klici »Živela Jugoslavija, živelo naše Primorje« mirno zapustila dvorano. • Zunaj pa se je za časa zborovanja razvilo živo gibanje po vseh ulicah, ki vodijo do italijanskega konzulata. Konzulat je stražil močan oddelek policije in orožništva, ki ni dovolil nikomur preveč približati se konzulatu. Lilo je kot iz škafa, toda ljudje so vztrajali na svojem mestu in dajali z glasnimi klici izraza svojemu ogorčenju nad fašistovskim divjaštvom. Cestna železnica je le s težavo vzdržala promet. V hudi gneči je prišlo do malih incidentov med varnostnimi organi in občinstvom. Nekaj oseb so odpeljali tudi na policijo, kjer so jih legitimirali, nato pa izpustili. Množica se je okoli 1. ure polagoma razšla. Demonstracije so se v manjšem obsegu ponavljale tudi še zvečer tja do pozne noči. V Zagrebu, Dubrovniku in Splitu. Poročila o fašistovskem nasilju proti »Edinosti« so našla globok odmev pio vseh mestih naše države. V Zagrebu se je vršilo včeraj dopoldne pred vseučiliščem veliko protestno zborovanje akademske mladine, kateremu je prisostvovalo tudi številno občinstvo. Protestno resolucijo proti fašistovskemu nasilju so soglasno sprejeli. Po zborovanju se je razvil velik manifestacijskih sprevod po mestu, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi. Na Jelačičevem trgu je policija sprevod razdelila, da so se morali posamezni oddelki raziti v več ulic. En oddelek manifestantov pa je ostal precej daleč zadaj in pri tem oddelku so zažgali italijansko zastavo. Nato so demonstrantje poskušali prodreti do poslopja italijanskega kon- zulata, toda policija je vse dohode zastražila. Demonstrantje so odšli kasneje pred stanovanje italijanskega konzula in pobili na stanovanju več šip. Neki drugi oddelek pa je sežgal še eno italijansko zastavo. Tudi pred mestnim vojaškim povelji vom se je zbrala gruča demonstrantov, ki je živahno klicala kralju in armadi. Demonstracije so se končale v pozni popoldanski uri. Včeraj je dobila policija v Zagrebu nalog, da izsledi one demonstrante, ki so sežigali italijanske zastave. Policija je zaprla 7 oseb, 6 dijakov in enega uradnika. Velike protiitalijanske demonstracije so se vršile tudi v Dubrovniku in v Splitu, kjer so demonstrantje razbili šipe na italijanskih trgovinah. Rim, 9. nov. Generala Capello, ki so ga kot Zanibonijevega zaveznika za izvršitev zarote aretirali v Turinu, so prepeljali v Rim in zaprli v Regina Coeli. Baje je imel general Capello nalogo, da po atentatu prevzame poveljstvo nad italijanskimi legijami za svobodo, ki jih je organiziralo italijansko prostozidar-stvo s pomočjo francoskega Velikega Orienta, in z njimi vrže fašistovski režim, se polasti oblasti v državi in proglasi republiko. V petek so tu aretirali tajnika organizacije >Italia Li-bera« — Uliksa Ducci-ja. Česa ga dolže še ni znanb. — V soboto zvečer so izvršili hišno preiskavo pri znanem generalu Bencivengi, ki so ga povabili na kvesturo. Po daljšem zasliševanju so generala izpustili. — Časnikarja Quaglio, ki so ga bili 4. t. m. aretirali obenem s Zanibonijein, so v soboto izpustili na svobodo, nato pa zastražili hišo, v kateri stanuje. ZANIBONI IN GENERAL CAPELLO. Vito Zaniboni ,ki je obdolžen nameravanega napada, je po poklicu agronom. Od mladih let je bil goreč pristaš socialne demokracije in znan njen organizator. Vojne se je vdeležil kot alpinski častnik in bil opetovano ranjen in večkrat odlikovan. Pri volitvah leta 1921. je bil izvoljen v videmskem in mantov-skem volivnem okrožju ter je ohranil man-tovski mandat. Ob zadnjih volitvah ni bil izvoljen, a je veliko občeval na Montecitoriju. Posebno delaven je bil po Matteottijevem umoru, da bi se našlo truplo umorjenega poslanca. Sploh je bil eden najagilnejših članov opozicije. — Ob aretaciji se je obnašal Zaniboni popolnoma mirno; smehljal se je in rekel, da se ne zaveda nobene krivde. Drugi aretiranec — general Capello — je bil v vojni eden najodličnejših italijanskih poveljnikov na soški fronti. Prejel je številna visoka odlikovanja. Po vojni je bil nekaj časa v fašistovskih vrstah, kasneje je izstopil. — Tudi gen. Capello zanika vsako krivdo in je popolnoma miren. . Fr. žebota. Poslanec Franjo Z e b o t je od 20. oktobra naprej vložil naslednja vprašanja oziroma interpelacije: na ministra financ v zadevi sta-ropenzijonistov (zahteva, da se spremenijo kronske penzije v dinarske); na ministra notranjih zadev radi protizakonitega razpusta okrajnega zastopa, občinskega odbora, uprave okrajne hranilnice in požarne brainbe pri Sv. Lenartu; radi doklad za čezurno službo policijskih nameščencev; na ministra financ radi "tihotapske afere Grauer na železnici med Špi-Ijem in Zagrebom; na ministra za promet v zadevi potovanja železniškega delavskega osobja z brzimi vlaki in izdajanja vizumov za potovanje v Avstrijo; na ministra vojne in mornarice v zadevi dolgov, ki jih je napravil na škodo obrtnikov komandant vojne realke v Mariboru Jakovljevič; na ministra za promet v zadevi odkupa zemlje za premikalni kolodvot na Teznu; na ministra financ, notranjih zadev in vojne v zadevi izenačenja drag. doklad vpo-kojenim orožnikom; na ministra za promet v zadevi neenakega reševanja prošenj za priznanje spričeval višjerazrednih ljudskih šol za železniško osobje v Sloveniji; radi zboljšanja žalostnih razmer miloščinarjem bivše južne železnice; na ministra za trgovino in promet v zadevi ustanovitve obmejnega kolodvora v Mariboru; na ministra za notranje zadeve radi potrebe novega zakona za državljanstvo; na ministra za soc. politiko in promet radi zavlačevanja izplačevanja nezgodnih rent ponesrečenim železničarjem v Sloveniji; na predsednika min. sveta v zadevi penzij orožniških pen-zijonistov; na ministra za soc. politiko radi sprememb zakona o stanovanjih z ozirom na stanovanjsko bedo nižjih slojev in radi odpovedi obrtnih lokalov malih obrtnikov; na ministra financ radi šikaniranja vinogradnikov po finančnih organih; na ministra financ radi ustavljenega izplačevanja občinskih doklad kmetskim občinam. Politična bistroumnost. Bistroumni ljudje spadajo brez dvoma na odgovorna mesta. In če razumemo to merilo za presojanje oseb in njihovega dostojanstva, ki ga zavzemajo v državni hierarhiji, moramo žai'ioog priznati, da ima vse te lastnosti naš prosvetni šef v ljubljanski oblasti, g. dr. Pe-stotnik. Kljub § 103. in 104. s. kz. je on izredno bistroumen, poslušen in ekspeditiven. To so lastnosti, ki ga priporočajo, da obdrži to važno mesto do svoje smrti v svejih rokah. Delal bo čast prosveti, upravi in nesebični državotvorni prosvetni politiki SDS, ki jo je pretekli teden tako sijajno in dc':umentarično obsodilo zagrebško -jcdišče. Tudi naš prosvetni šef se je zatekel k. sodišču in išče tam pravice zase in za slovensko prosveto, ki je v rokah zastopnika državotvorne SDS. Pa ni naš namen, da bi govorili o tej križarski vojski g. Pestotnika za pravico in resnico, naš namen je le, da podčrtamo brezprimerno bistroumnost in logično izurjenost g. dr. Pestotnika. Kajti za slovenski svet bi pomen alo kulturno zgubo, če ne bi za vse to zvedel in to tudi primerno ocenil. Začnimo torej, ^..u ni to naravnost divno, kako razlaga g. dr. Pestotnik sledeči brzojav prosvetnega mir.istra v Ljubljano? Brzojav se glasi: »Gospod minister je odredil, da se mu takoj dostavi ves spis v zadevi g. Gnidovca, veroučitelja na Dvoru, in da se brez njegovega dovoljenja v zadevi ničesar ne ukrene.« ■— Tak se glasi brzojav g. ministra v zadevi, ki bo brez dvoma nekoč še dovclj živahna priča za abderitska naziranja, ki so vladala anno Domini 1925 v prosvetljeni in svobodomiselni demokratski stranki. Ali naj zadevo, o kateri brzojav govori, slovenskemu svetu ši-še pepišemo? Dekan Gnidovec je bil 1. 1921. za lapalijo po volivnem zakonu obsojen na malenkostno kazen. In 1. 1925., toraj štiri leta kasneje, v | eri slavnega P. P. režima, je veliki župan ljub-1 ljanski dr. Baltič repovedal g. Gnidovcu, da ne sme več v šolo na Dvor poučevat verouka. V oktebru je novomeški okrajni glavar na podlagi tega dekreta znova zabičal, da mu bo s silo zabranil vstop v šolo, če bi to še naprej poskušal. 31. oktobra letošnjega leta, ko je stvar postajala vedno bolj kritična, je prosvetno ministrstvo na ljubljansko oblast poslalo brzojavko v obliki, kakor smo jo zgoraj podali. Brzojavko je dobil v roke g. dr, Pestotnik. Ta brzojavka je brez dvoma zagonetna. Govori o neki zadevi in pa zopet o neki zadevi, v kateri ne sme veliko županstvo v Ljubljani brez ministrovega dovoljenja ničesar ukreniti. Katera pa je ta zadeva? Treba je najmanj kompendija Aristotelove logike, da bi z njeno pomočjo inteligenten človek razbral kaj vsebuje ta zadeva in kaj se ne sme v tej zadevi brez ministrovega dovoljenja ukreniti. G. dr. Pestotnik je to sijajno pogrun-tal. Ta zadeva je zadeva in zato ostane brzojav ministrov v njegovi miznici, novomeški okrajni glavar je pa dal 7. novembra s silo po svojii žandarmeriji v Dvoru dekanu Gni- dovcu zapreti pot v dvorsko šolo. G. dr. Pestotnik izjavlja, da je on brzojav tako razumel. Seveda radi tega tudi ni obvestil o tem ne velikega župana, še manj pa novomeškega okr, glavarja. Če bi novomeški okrajni glavar dobil ta brzojav v roke, bi micgoče prišel v neprijeten položaj, da bi zagrabil ne po Aristote-. lovi logiki, nego po kaki drugi logiki in bi morda ministrov brzojav tako razlagal, da zaenkrat še ne sme g. dekana Gnidovca * silo vreči iz šole, nego da čaka in pusti g. dekana d'o nadaljnega še naprej učiti. Če bi g. okrajni glavar novomeški ministrov brzojav tako razlagal, potem dvorski samostalni demokratje ne bi prišli na svoj račun in ne b:, videli zanje brezdvomno epohalnega čina, da zabra-njujejo žandarski bajoneti vstop v šolo možu, ki sfccji 25 let v službi ljudstva in je za ljudstvo toliko storil, da vsi ti Pudje tega niso mogli podreti. Če bi se to riogodilo, potem bi bilo to v diretnem naspro'.stvu z naravnim razumom, ki vsakemu pametiemu človeku govori in sicer tak® razumljiva, da to celo vsak otrok razume, da namreč ministrov brzojav govori o prepovedi velik'.ga župana, da ne sme g. Gnidovec v šolo ii dalje o grožnji, da mu bo dal vstop s silo zabraniti. To je zadeva. In tako jo razum< va normalna pa tudi otroška pamet. Normah in dal odhajajočim poslušalcem vsaj >ih zvokov v uho. Današnji večer '« na laiiški recitaciji. Fr. K, SRPSKA KNJIŽEVNA ZADRUGA. Prejeli smo 18. številko »Glasnika Srpske književne zadruge v Belgradu«. »Glasnik< poroča, da izide novo — XXVIII. kolo zadruginih knjig koncem tek. meseca. Kolo obsega sledeča dela: »Pesrne« Vladimira Nazora; »Pripovedke« Milo-vana Glišiča, II. del; »Pripovetke« Veljka Petroviča; »Moj život«, avtobiografija Vlaha Bukovca; »Usporaene« Imbre Tkalca; Bomarše, književna študija Bogdana Popoviča; »Figarova Zenidba« od Bomaršea, v prevodu Milana Grola. — Cena celemu kolu 100 Din. Letošnja serija zadruginih izdaj obsega poleg »Zabavnika« in »Poučnika« dve knjigi: »Bosna i Hercegovina« od dr. Vladimira čaroviča in »Plemeniti minerali i drago kamenje« od Save Uroše-viča. »Glasnik« prinaša dalje okrožnico sv. arhie-rejskega sinoda, v kateri priporoča svetni in redovni duhovščini ter cerkvenim upravam, da naročajo in razširjajo knjige SKZ. Okrožnica naglaša, da bo SKZ v svrho medsebojnega spoznavanja izdajala spise o jugoslovanskih plemenih in pokrajinah. Prvi spis te vrste je »Bosna i Hercegovina«, ki izide v najnovejšem kolu, nato sledi delo o Sloveniji, potem pride na vrsto Vojvodina in nato še druge pokrajine. — SKZ se v svojih izda-njih precej ozira na Hrvate in njihovo književnost; o Slovencih dosedaj še ni sledu. Kakor sledi iz gornje opazke v sinodini okrožnici, imamo v tem pogledu v bodoče pričakovati preobrata na boljše. — Želeti bi le še bilo, da bi notranje ministrstvo, ki je s posebnim razpisom naročilo vsem podrejenim oblastem in organom, da se zavzamejo za razširjanje knjig SKZ po šolah, vojašnicah itd., na enak način podprlo tudi razširjanje naše Mohorjeve družbe in hrvatske Družbe sv. Jeronima, ki imata s SKZ enake cilje, da širita med ljudstvom dobro, pošteno člivo. Na ta način bi »e prav posebno pospešilo medsebojno spoznavanje naših književnosti Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 10. nov.: Zaprto (generalka). Sreda, 11. nov.: »Za narodov blagor«. Red A. Četrtek, 12. nov.: »Zimska pravljica«. Red B Petek, 13. nov.: »Za narodov blagor«. Red E. Sobota, 14. nov.: ob 5 pop. »Ifigenija na Tavridi. Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 15. nov.: ob 3 pop. »Krpan mlajši«. Izven, Ob 8 zvečer »Periferija«. Izven. Pondeljek, 16 nov.: Zaprto. Torek, 17. nov.: »Zapeljivka«, premijera Petin-dvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 10. nov.: »Aida«. Red R. Sreda, 11. nov.: »Manon«. Hed C. Četrtek, 12. nov.: Zaprto. Petek, 13. nov.: »Mrtve oči«. Red D. Sobota, 14. nov.: »Povratek«. Red F. Nedelja, 15. nov.: Ob 3 pop. »Netopir«. LjudsKa predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 10. nov.: »Don Juan«. Red A. Torek, 17. nov.: Zaprto. Premijera Cankarjeve komediji« »Za narodov blagor«, ki je bila zaradi obolelosti g. PeČka, odložena, bo definitivno v sredo dne 11 t. m. ob 8 zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču Re-žira g. Skrbinšek. Igrajo p. n. gg.: Sčuko-Skibin-šek, Gornik-Levar, dr. Grozd-Ce ar, Katarinn-Ju-vanova, Matilda-šaričeva, dr. Gruden-Peče!;. Hele-na-Medvedova, Mrmolja-Gregorin, Klander-Plul, Mrmolievka-Rakarjeva, Siratka-Jermnn, Kn ivoc-Jan, Kremžar-Lipah, Stebelce- Drenovec, mlad člo-vair-Sono.in. hišna-Gorjupova, 1. svelnik-Dnnilo, Dnevne novice Prijateljem kat. dijaštva. Velika kulturna in gospodarska borba, ki jo v naših dneh bije slovensko ljudstvo, za liteva bolj kakor kdaj neustrašenih in poštenih kulturnih in gospodarskih delavcev. Ravno katoliška akademska mladina pa, ki ji je v bodočih desetletjih namenjeno to visoko ter častno poslanstvo in ki je vsekdar izpričala, da je uresničevanje njenega programa v popolnem skladu s težnjami slovenskega ljudstva, doživlja dandanes trdo preizkušnjo. Vsled splošne naše gmotne krize je namreč študij najrevnejšim izmed akademikov, sinovom kmetov in delavcev zelo otežkočen. Trikrat se je bila obrnila katoliška akademska mladina na slovensko javnost za pomoč in trikrat je bilo slovensko ljudstvo v svoji ljubezni dokazalo, da zna lajšati življen-ske težave svojih najzvestejših sinov in je s prispevki omogočila obstoj akademske menze v Ljubljani, ki je navzlic raznim nasprotstvom skozi tri leta vzdrževala do 150 revnih katoliških akademikov. Tekom le* pa so se draginjske razmere poslabšale , zato in pa da se obstoj akademske menze zasigura za več let, se je izkazala potreba, da se letos poleg vsakoletne običajne nabiralne akcije izvede tudi efektna loterija v prid akademski menzi. V težki zavesti odgovornosti stopajo začetkom letošnjega študijskega leta podpisani pred slovensko javnost s tem naznanilom in pa v trdnem prepričanju, da bo slovensko ljudstvo tudi ob tej velikopotezni akciji stalo naši katoliški akademski mladini ob strani z materijalno in moralno podporo, z dobro voljo in odprtim srcem. t Andrej Karlin, škof lavantinski. t Ant. Bon. Jeglič, škof ljubljanski. Dr. Ant. Korošec, nar. poslanec. Andrej Kalan, stolni prošt. Dr. Mat. Slavič, univer. profesor. Dr. Jt sip Leskovar, odvetnik; dr. Ivan Slokar, bančni ravnatelj; Ivan Rrodar, nar. poslanec; Franc Časi, stolni kanonik; Karel Čeč, rav-uatelj; Jan. Goleč, gl. urednik; Adolf Dostal, uradnik; dr. Ant. Jerovšek, ravnatelj; M. Kranjc, tajnik; Jože Stabej, vodja borznega urada; dr. Ivan Stanovnik, odvetnik; dr. Ivan Tomažič, stolni dekan; Cilka Krekova, prof. Dolenčeva, dr. Kodretova, Mara Vrtovčeva. Poslanec Dušan Sernec je imel v nedeljo 8. t. m. shoda na Brezjah in v Gorjah. Četudi je lilo ves dopoldan, vendar je bila zlasti v Gorjah udeležba zelo zadovoljiva. V obeh krajih so vsi zborovalci odobrili delo jugoslovanskega kluba in sklenili vztrajati v boju za pravice slovenskega naroda in za njegovo avtonomijo. Vseslovanska zveza časnikarjev se v kratkem zopet ustanovi. Pravila so že potrjena. Priglase sprejema predsednik zveze g. Josip H-leček, Praga I., Skorepka č. 7. Ustanovni občni zbor zveze bo najbrže julija 1926 v Pragi. Ob tej priliki se bo vršil istotam tudi vseslovanski časnikarski kongres. Upokojeni duhovniki. Zadnje dni oktobra je bilo pisano v »Slovencu«, da so največji reveži upokojeni orožniki. Poznam pa še neko drugo vrsto upokojencev, ki lahko tekmujejo z orožniki za žalostno prvenstvo v revščini. To so upokojeni duhovniki. — Ne vem sicer, koliko imajo dnevno upokojeni orožniki, a dvomim, da bi imeli manj, kakor duhovniki upokojenci ki imajo dnevno 12 dinarjev draginjske doklade in približno 2 dinarja pokojnine, ker se še vedno plačuje v kronah. To je vse, kar imajo, ker darila za maše so popolnoma prenehala. S to sijajno pokojnino naj si pa upokojenec oskrbi: stanovanje, drva, postrežbo, hrano, obleko i. dr., kar je neobhodno potrebno. Ako se obeta po-Višek za 2 (dva) dinarja dnevno, se to pravi, kar naravnost norčevati se iz teh zapuščenih nesrečnežev. Skrajni čas bi že bil, da se vla- da resno loti tega vpraSanja. Ako imajo v Belgradu le še količkaj človeškega čuta, ne morejo ostati že nadalje tako zakrknjeni. — Vi aktivni gospodje, pozor! V pokoj nikar! Za duhovna je upokojitev — stradanje, smrt od lakote. — Expertus. »Revolucija v SLS.« O tej zadevi nam pišejo iz Grosuplja: Če misli »Jutro« s svojim otročjim dopisom v št. 258, da bo premotilo in razklalo naše značajne može, se hudo moti. Predlog, ki ga je stavil pristaš SDS, g. Gor-šič, ni zrasel na njegovem zelniku, ampak je bil importiran od drugod s prozornim namenom, da bi si SDS, ki že zdavna med našim ljudstvom ničesar ne pomeni, vsaj nekoliko ohladila svojo jezico nad katastrofalnim porazom pri zadnjih občinskih volitvah. Odborniki SLS, ki ima,o v občinskem odboru dve-tretjinsko večino, so z molčanjem šle preko te naivne igre. Če bo »Jutro« še kaj dregalo, smo pripravljeni zaveso dvigniti nekoliko višje. — Občan. Iz prosvetnega ministrstva, V prosvetnem ministrstvu gresta v pokoj načelnik drugega personalnega odseka za osnovno šolstvo Rajko St. Mičič in načelnik odseka za ljudsko prosveto Gjorgje Koič. Iz veterinarske službe. Za veterinarja v mariborskem okiaju — desni breg je imenovan Peter Miklavčič, doslej vet. referent v Valjevu. Iz poštne službe. Premeščen je iz Maribora v Ljubno poštni uradnik Franjo Ivanuša. Imenovanja v poštno - hranilnični službi. Inšpektor Andria Kovačevič, uslužben pri pcštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, je imenovan za inšpektorja pri poštni hranilnici v Belgradu. Josip Simončič, inšpektor poštne hranilnice istotam, je imenovan za inšpektorja pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. Osebna vest. Ravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani gosp. Alojzij Gregorič, je napredoval iz 4. v 3. skupino I. kategorije. V dveh številkah našega lista, v februarju in marcu smo objavili pod zaglavjem članek »Orjunci od žensk opljuvani in z gnilimi jajci obmetani« iz Logatca, v katerem se nahaja mdid drugim tudi g, Veljka Marolija, poslovodje tvrdke Marije Antičevič v Logatcu tikajoča obdolžitev, češ da je »med Orjunaši bil tudi Maroli, o katerem govore, da je bil baje med fašisti, ko so požigali tržaški Narodni dom, da so ga ženske z gnilimi ajci ob-metale in opljuvale in da se je dal najeti z drugimi vred od političnih desperadov za razbijanje shodov, da ni plačal voza in grozil s streljanjem«, — Te obdolžitve preti g. V. Ma-roliju ne moremo vzdržati in jih s tem lojalno popravljamo. Umrla je dne 4. novembra Marija F u r a r iz Javorovice pri Št. Jerneu. Zapušča štiri nedoletne ctroke. Eden je star komaj 1 teden. Bila je dobra krščanska žena. Upokojitve v armadi. Temeljem čl. 1. zakona o odstranitvi iz armade nesprejet h bivših avstroogrskih častnikov so upokejeni: peh. major Rudolf S. Matičevič, peh. kanetan Oton Florschatz, konj. kapetan Edmund E. Kovačič, art. po očnika Vil em Dj. Baberer in Leopold Babcrer, štabni zdravnik dr. Dezider Papp in art. teh. podpolkovnik Alojzij Vrečer. Potres v okolici Višnje gore. Dne 7. novembra ob 4 zjutraj so čutili v okolici Višnje gore do Kočevja potres s precej močn:m bobnenjem, ki je posameznike zbudilo iz spanja. Ta potres je zabeležil tudi potresomer v zavodu za meteorologijo. Ako so ga oni, ki imajo potresne tiskovine, čutili, naj javijo to zavodu. Protestni shod davkoplačevalcev vseh strank se je vršil v nedeljo 8. t. m. v Domžalah. Poročal je stvarno o veliki davčni preobremenitvi Slovenije dr. Val. Rožič. Zborovalci so soglasno obsodili sedanjo davčno prakso ter se pridružili resolurjam ljubljanskega protestnega shoda. Zborovalci so tudi zahtevali, da se odpravi ročni davek ter da vlada čimprej predloži skupščini zakonski predlog za izenačenje davkov po vsej državi. Shod, kateremu sta predsedovala gg. Vrečar in Menart, je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan — nad 300 — in se je izvrSil v najlepšem redu in slogi. Državna kmetijska Sola na Grmu je dne 31. oktobra t. 1. zaključila svoj 52. letnik, Šolo je tega dne zapustilo 28 absolventov celoletnega oddelka, ki so prestali izpite večinoma s prav dobrim in dobrim uspehom. Priznalna diploma se je podelila Ivanu Vrabiču iz Jelše pri Litiji kot najboljšemu učencu. Dne 5. novembra t. 1. se je otvoril 53. letnik tega zavoda. Za vstop v šolo se (e priglasilo 86 prosilcev, ki jiih pa radi pomanjkanja prostorov žal ni bilo mogoče vseh sprejeti. Sprejelo se je le 62 učencev v starosti od 16 do 26 let. Od teh obiskuje letno šolo, to je celoletni oddelek, 34 učencev, zimsko šolo, to je zimski oddelek, pa 28 učencev in sicer prvi letnik zimske šole 15, drugi 13 učencev, Le en učenec je slavonski Hrvat, vsi ostali pa so Slovenci in sicer je 6 italijanskih državljanov, 4 avstrijski državl ani, ostali so državljani naše kraljevine. Učenoi so iz raznih pokrajin slovenske zemlje in sicer je Dolenjcev 18, od teh 1 Belokranjec, Gorenjcev je 19, Notranjcev 11, Štajercev 5, Primorci 3, 1 Vipavec, 4 Korošci in en Slavonec, skupaj 62. Kmetijska šola na Grmu bo v prihodnjem letu obhajala štiridesetletnico svoje premestitve iz vipavske doline na Grm na Dolenjskem. V tem času je ta najstarejši slovenski zavod te vrste vzgo'il lepo število zavednih in naprednih slovenskih kmetovalcev. Sava je vsled zadnjega deževja zelo na-rastla ter je včeraj že preplavila veliko polja od Zaloga pa do Kresnic. Tudi v Litiji je bila Sava sinoči že vis>:ko nad normalo — tako, da se je bati poplave — če ne bo takoj prenehalo deževati. — Savinja že od petka močno narašča. Vsi dotoki, zlasti pa levi, so močno narastli ter preplavljajo že mnogo polja. Voglajna je dosegla že v petek na večer r:bove struge. Denarni promet s položnicami je zelo praktična iznajdba, ki prihrani čas in denar. Na položnico je treba napisati le nekaj besedi, jo oddati z denarjem vred na pošti, in račun je plačan, ne da bi stalo pošiljanje le paro. Tako si n, pr. preskbiš položnico Dijaškega podpornega društva. Nanjo napišeš recimo 30 dinarjev in jo oddaš na pošti. Nekaj dni zatem Ti že pošlje društvo brez vsakih Tvojih stroškov 3 srečke svoje loterije, ki boš z njimi gotovo zadel Fordov avto, sobno opravo in kolo, ali pa vsaj konja s kočijo, slamoreznico in radioaparat. Pri tem Ti ni treba vedeti niti za naslov D. P. D., ki je Miklošičeva cesta 5, Akad. dom, ker je ta natisnjen že na položnici. Velika tatvina. Pretekli teden se je izvršila v Makolah velika tatvina. Vlomljeno je bilo namreč v prodajalno podružnice konzumnega društva in pokradenega različnega sukna, čevljev, nadalje 120 do 130 komadov srebrnih dvo- in petkronskih novcev in dva dolarja. Skupne škode so povzročili neznani vlomilci za 33.467 Din. Ker je ta vlom izvršen slično onemu v trgovini Boranič v Majšbergu, se sumi, da so bili tu in tam isti vlomilci na delu. Dražba lova. Z ozirom na dejstvo, da je bila v smislu § 35 lovskega zakona z dne 21. septembra 1906, zakupodaja lovišča občine Sevnica z od'okom z dne 8. oktobra 1925 št. 2424/3 Sp. razveljavljena, bo v smislu § 36 cit. zakona lovišče občine Sevnica za preostalo najemninsko dobo, to je do 31. maja 1930, oddano potom javne dražbe v najem. Javna dražba se vrši dne 26. novembra 1925 s pričetkom ob osmih v pisarni občinskega urada v Sevnici. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri okrajnem glavarju v Brežicah. TipograPki štrajk. Ker je s 1. t. m. potekla po nekaterih mestih delovna pogodba med tipografi in delodajalci in nov ta- if še ni sklenjen, so tipografi prnekod začeli štraj-kati. Tako počiva delo v 12 tiskarnah v Bel- II. svetnik-Medven, III. svetnik-Smerkolj, sluga- Košič. i'' t>ndvajsotIctnica umetniškega delovanja gospo Folonirc Juvanove bo v ljubljrn ki drami v torek !ne 17. t. m. ob 8 zvečer. Jubilantka n .s opi o'u i?j priliki v glavni vlogi nove Golarjeve štiride-janjske drame »Zapeljivka«. Prosvetna zveza v Mariboru, Gradivo pri proslavah Slomšek-Krekovih ro sinih ohletnic najdejo društva v naslednjih virih: o Slomšku je zbranega največ gradiva v dr. Ant. Medvedovi spominski knjigi: »Anton Martin Slomšek . ki jo je založila 1. 1900. Družba sv. Mohorja. V nji je najti snovi za govor ali predavanje in za rr./.ne deklamacije. Osnutek za predavanje o Slomšku jo prinesel tudi »Vestnik« in »Naš dom«; za dramatične prizore ima Prosvetna zveza na razpo-iago zelo primemo igro »Veseli god«, ki stane komad 5 Din in jo društvom, ki jo naroče. takoj pošlje. Primerno za odre je nadalje Mihael Lendov-škovo Slomškovo rojstvo«, ki ga pa v knjigotrštvu ni več dobiti in tudi Prosvetna zveza z njim ne more ustreči; najti pa bo omenjeno knjižnico po raznih knjižnicah. Deklamacije in pesmi o Slomšku '..... ;-> društva poljubno iz zgoraj nave- deniti , Gradivo za proslavo Krekove rojstne obefnice pa nudi 1. zvezek njegovih »Izbranih spisov«, ki ga je dobiti v vsaki knjigarni, nakup pa posreduje tudi Prosvetna zveza. Osnutek za povor je dobiti v 9. štev. »Vcstnika slovenske krščanske socialne zveze« iz 1. 1923., lažje pa še v Koledarju Družbe gv. Mohorja za 1. 1919. Za odre so na razpolago dr. Krekove igre, in sicer priporočamo najbolj njegov »Turški križ«, kjer pa tega ne bi mog.i uprizoriti, pa »Sv Lucijo« in »Ob vojski«:, ali pa »Tri scsiie«. Za deklamacijo je zelo pripravna O.on Župančičeva »Naša beseda* (natisnjena v knjigi »V zarje Vidove«), ki jo je dobiti v vsaki knjigarni, izmed Krekovih pesmi pa njegova »Mladim dnemi (na.is-lijena v I. zvezku IzLrauih spisov), »Sloven komu katoliškemu shodu« (natisnjena v »Mladosti« 1. 1923., str. 97). Pevski zbori naj zapojo katero Slomškovih pesmi, ki so dovolj znane (»Preljubo ve e je«, »Glejte, že solnce zahaja...«, »Zvezde« itd.). Od Krekovih pesmi pa bi bila primerna »Vrbica« za mešan zbor, ki je natisnjena v 29. zvezku Glasbene Ma ice v Ljubljani 1. 1898, ali pa katera iz Kie.o-vih iger, n. pr. »Marija je krancl spletala« (»Turški kraž?), »Pesem od selške faret, »Pesem ujetnika na Laškem« iz igre »Ob vojski«. S tem smo nanizali društvom za letošnji Slom-šek-Krekovo proslavo dovolj gradiva, in društva naj izbirajo po svojih močeh in krajevnih prilikah. Proslave Slomšek-Krekovih rojstnih obietnic se lahko vrše še na ta način, da se priredi likruti v ta namen ena prireditev, ali pa posebna prireditev o Slomšku in posebna o Kreku. Naj pa ne bo nobenega društva, ki te proslave ne bi imelo! Knjige in revije. Dr. Miroslav Brumat: Pota Marijina. Kratka šola lepega življenja za družbenice. 1925 Izdalo: Osrednje vodslvo Marijinih družb za goriško nadškof ijo. Str. 182. Cena 18 Din. — Človek, ki se zamisli v katoliško Cerkev, pos'ane navdušen zaradi vrednot, ki jih krije Cerkev v sebi. Za vse KJerkol sem hodil, kjer sem bil povsod sem nezadovoljen odšel; najboljše in najcenejše- sem pa vselej bil postrežen pri tvrdki DRAGO SCHVVAB - Ljubljana. Mnogo jih je, ki tako vil likajo. gradu in po vseh tiskarnah v Novem Sadu, Tiskarnarji v Novem Sadu so štraikujoče delavstvo odpustili. Delavska zbornica je sklicala konferenco za ureditev spora. Prvi letošnji cerkveni koncert v Zagrebu. Učiteljica petja ga. Lila Musatova v Zagrebu je priredila te dni v tamk. jezuitski cerkvi prvi letošnji duhovni koncert. Sodelovali so poleg Musatove Bjelina-Skupjevskij, barito-nist Milivoj Bogdanovič, čelist St. Žepič in kot organist Fr. Dugan. Na programu so bili Cherubini, Čajkovski, Handel, Adam, Bach in Boccherini. Zagrebški listi naglašajo, da je občinstvo tudi to pet pokazalo, kako zelo so mu dobrodošle te vrste glasbenih prireditev, Zagrebška mestna občina proti analfabe. tizmu. V Zagrebu je tačas približno še 8000 analfabetov, po večini osebe, ki so se doselile z dežele. Mestni magistrat je sklenil, da otvori letos po vseh zagrebških šolah na lastne stroške tečaje za analfabete. Organiziral bo tečaje tajnik Prosvjetnega Saveza. — Novljan. Nova ženska organizacija. V Splitu se je vršil te dni ženski sestanek, na katerem »o razpravljali o ustanovitvi ženske organizacije. Sklenili so, da se društvo ustanovi in da bo nosilo ime »Ženski pokret«. Izvolili so pripravljalni odbor. Organizacija se bo borila za državljanske pravicc ženstva, posebno tudi za žensko volivno pravico. Spopad med vojnimi obvezanci in policijo v Sisku. Povodom polaganja prisege vojnih obvezancev v Sisku je došlo v gostilni Mikšič do težkih izgredov. Fantje so se najprej med sebej sprli, ko pa je prišla policija mirit, so složno padli po njej. Policija je streljala in tri fante lahko, enega pa težko ranila. Javna knjižnica in čitalnica v Osjeku. V Osjeku so uvedli veliko akcijo za ustanovitev javne in ljudske oblastne knjižnice in čitalnice. Stvar podpirajo tudi javne oblasti in veliki župan je razposlal občinam obrožnico, v kateri jih spodbuja, da po možnosti prispevajo v navedeno svrho. Osješka občinska vprašanja. Osješki mestni občini nedostaje sredstev za izvedbo elektrifikacije, Sedaj je ponudila državi v nakup tri svoje vojašnice, da tako pride do potrebnega denarja. Vojno ministrstvo uvede pogajanja. Težave osješkega gledališča, V Belgrad je dos, ela deputacija iz Osjeka, da izposluje nujne kredite za osješko ^'-idališče, kjer osobje še ni dobilo plač niti za oktober, . Zgradba železničarskih stanovanj v Belgradu. V Belgradu so oddali dela za zgradbo treh železničarskih hiš, ki mora'o biti getove do novembra meseca prih. leta. Stroški so bili proračunjeni na 17,600.000 Din, a na dražbi je najnižji ponudnik prevzel dela za 11,800.000 dinarjev. Hiše bodo obsegale 80 družinskih in 17 samskih sianovanj s kopalnicami. Aerodrom v Belgradu. Vojno ministrsko je odobrilo kredit 3 milijonov dinariev za zgradbo letališča v Bežaniji pri Belgradu. Uniforme za srednješolke. V Dubrovniku i so uvedli uniforme za učiteljiščnice. Isto hočejo storiti v Sarajevu za srednješolke sploh. S tem hočejo poostriti nadzorstvo nad dijakinjami. Angleži, narod mirnih živcev, zmernosti, agilnosti in žiiavosti, pijo večkrat na dan čaj. Če hočeš ostati zmeren, a<1ilen in žilav, se ubraniti nervozn sti, posnemaj Angleže. Priporočamo čajne mešanice znamke »Buddha« Dobiš jih povsod. Najboljše m no'crneiše kupite ir,a>, volne, trikotažo, ro'- avice, nogavice, nabrbt' n.lte za fol*r'e n turiste, potrebščine za šivilje-k:c'ače čevliarie In sedlarje r>ri JOSIP PETEUta-U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika l°o na oknu njegovega stanovanja. Vsekakor bo potrebno povzročiteljem razbijanja šip posvetiti večjo pažnjo, da jih bo minulo veselje, povzročati škodo tuji lastnini. Zopet vlom. V noči 7. na 8. t. m. je bilo po neznanih storilcih vlomljeno v zidano barako kluba »Primorje« na igrišču »A. S. K. Primorje« na Dunajski cesti. Vlomilci so od-aesli trinajst belih športnih hlač, deset novih belih srajc, deset kratkih hlač iz klota, enajst hlač na zadrgo, deset parov čevljev za nogomet, eno kompletno žogo, deset parov doko-Icnlc, tri maje in še druge malenkosti. Poškodovali so tudi eno petrolejko in okno, skozi katero so udrli. Skupne škode so vlomilci povzročili okoli 7000 Din. Tatrina. Ignaciju Finku, davčnemu izterjevalcu, je nekdo na glavnem kolodvoni na stopnicah vlaka izmaknil 400 Din. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja sc pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Breifu 20. Iz Maribora. Značilno. Italijanski generalni konzulat je poslal na tukajšnje stolno župnišče prošnjo, da se izstavi za nekega Bacher Viktorja krstni list. Prošnja je bila pisana v italijanskem jeziku. Višek je pa, da se v naši državi zahteva od slovenskega urada, da izstavi krstni list v italijanskem jeziku! Naravno, da je sledil molk v odgovor in se je nato konzulat potrudil pisati slovensko prošnjo in je seveda dobil tudi slovenski odgovor. Tretjega prosvetnega večera v petek, dne 6. t. m. se je med drugim odličnim občinstvom udeležil tudi mariborski škof dr. Kari in. Prihodnji prosvetni večer v petek 13. t. m. bo nadaljeval g. prof. Majcen svoje predavanje o starem Mariboru. Za protest proti fašistovskemu divjaštvu v Trstu se je sklicalo v nedeljo 8. t. m. ob 10 dopoldne protestno zborovanje v Narodni dom. Govorili so dr. Pivko, dr. Šnuderl, Rehar in Dalmatinec Jurišič. Občni zbor profesorskega društva — sekcija Maribor — se je vršil v nedeljo 8. t. m. na državni gimnaziji. Mesto odsfopivšega gosp. predsednika Adolfa Pečovnika, je bil izvoljen za predsednika gimnazijski ravnatelj g. Fr. Tominšek. Občni zber je naslovil na mlajše gg. kolege vabilo na pristop. Ulica X. oktobra. Kakor znano, je mestni občinski svet v svoji seji 10. oktobra t. 1. sklenil, da se, v vzpodbudo, da ne pozabimo koroških Slovencev, prekrsti Šolska ulica v »Ulico 10. oktobra«. V smislu tega sklepa so se v j soboto 7. t. m. nabile na hiše v tej ulici črno- i bele obrobljene tablice. — »Tiskarski škrat« je pa zopet pokazal svoje neznanje slovenščine, da je na velikih tablah oktober pisal z veliko začetnico. Manj poznana zanimivost je pa ta, da so tudi v Celovcu prekrstili že leta 1920. bivšo šolsko ulico v »ulico 10. oktobra« — in to je ravno ulica, kjer je tiskarna, v kateri je bila Mohorjeva družba, ki je natisnila 19 milijonov slovenskih knjig. Zanimiv shod. Mariborski natakarji so sklicali v noči od 9, na 10. t. m. ob 2 strokovni shod v gostilno Kosovo radi volitev v delavsko zbornico in stanovskih zadev. Redek primer stanovske zavednosti in požrtvovalnosti. Iz Celja, Soja občinskega sveta okoliške občine se je vršila v petek, dne 6. t. m. Razpoloženje, ki je vladalo pred sejo, je kazalo na to, da bo seja mirno potekla in da ne bo nikakih težkoč radi parceliranja občinskega sveta, ker je to vprašanje bilo rešeno po ponudbi ge. Ježov-nikove. Vendar je bila seja precej burna in kazalo je celo, da proračun ne bo prišel pod streho. Sejo je otvoril župan Glinšek in se je kot prva točka obravnavalo vprašanje parcelacije. Občinski svet je vzel na znanje ponudbo ge. Ježovnikove, ki odstopi brezplačno 3000 kvadratnih metrov, in sicer v svrho zidanja malih delavskih hišic. G Mihelčič stavi nato predlog, da se lakoj sparcelira la svet in naj se seže tudi po občinskem svetu, ako bi Je-žovnikov svet za to ne zadostoval. Socialni demokrati, ki so v odsekovni seji prvotno glasovali za ta predlog, so pa slavili pri javni seji predlog, da noj se obenem z Ježovniknvim svetom parceli ra tudi obenem in istem času občinski svet pri Jazbinšeku, in sicer ob cesti. Ta predlog je povzročil v seji veliko debato in razburjenje posebno radi tega, ker so socialni demokrati bili mišljenja, da jih hoče večina voditi za nos in celo zadevo zavlačevati. Kljub pojasnilom in zatrdilom večine, da to ni res in da se bo poseglo tudi po občinskem svetu, ako ne bo zadostoval Ježovnikov, se socialni demokrati niso dali prepričati o dobri veri in so po odrejenem odmoru hoteli zapustiti sejo. Končno pa je vendarle prišlo do sporazuma in je bil sprejet tudi predlog socialnih demokratov z dodatnim predlogom obč. svetnika Jelena, ki je meril za tem, da se nameravana prodaja občinskega sveta proda tudi majhnim obrtnikom in trgovcem. Nato pride v pretres občinski proračun. V tem proračunu je pa bila sedaj postavka za šolo izločena, ker se bo vprašanje kritja rešilo v najkrajšem času na drug način. Proračun kaže sedaj primanjkljaja 428.600 Din. dohodkov je pa 139 tisoč 500 Din. Primanjkljaj se bo kril: s 25% doklado na hišno najemnino, 300% doklado na direktne davke razen osebne dohodnine, 260% doklado na užitnino na vino in vinski mošt, 20 Din za eno govedo, 10 Din za tele, 10 Din za enega prašiča, 5 Din od drobnic, 20 Din od 100 kg svežega, preka.ienega mesa, na pivo 25 Din, na žganje špirita 6 Din. na posla-jeno žganje 3 Din, na sadjevec 10 Din, na eno-vprežno kočijo 200 t)in, na dvoprežno kočijo 400 Din, na osebne avtomobile 1500 Din, oz. 2250 Din, na tovorne avtomobile 100 Din oz. 1500 Din, na motocikle 100 Din, na motorne biclkle 50 Din in na navadna dvokolesa 5 Din. Proračun za leto 1926. je bil sprejet z vsemi glasovi razen glasov zastopnikov gospodarske stranke. ločila po ogledu teh članov in ko bo posestnik svoje hleve že preuredil. Nagrada se bo vsakemu podelila po uieri popravka. Po možnosti hoče podružnica tudi drugo leto prirediti razstavo goveje živine, na katero se bo sprejela samo plemenska živina, to so: krave, bikci in telice. Pripoznati se mora odboru, ki je bil izvoljen pred nekaj meseci, da je delaven in se zaveda svoje naloge. Koncert »Zvona«. Nedeljska proslava tridesetletnega obstoja pevskega društva »Zvon« in v čast g. Emilu Adamiču ob petiudvajset-letnici njegovega skladateljskega delovanja, se je vršila v polni dvorani Sokolskega doma. Sodelovala so še društva »Zvon« iz Šmartna in Litije pod vodstvom pevovodje Prenirlčem, »Slavec« iz Ljubljane in »Ljubljanski Zvon«. Zadnji dve društvi sta poklonili trboveljskemu pevskemu društvu »Zvon« dva venca. Skladatelj g. Adamič je bil navdušeno pozdravljen. Na sporedu je bilo petnajst Adamičevih skladb. Vse pevske točke je občinstvo živo aplavdi-ralo. Za evangeličanskega župnijskega administratorja v Gornjih Slavečah na Goričanskem je murskosoboški evang. senjorat imenoval evang. kaplana g. Kovatsa Karolyja, sina g. murskosoboškega evang. senjorja. Novoimeno-vani g. administrator je preteklo leto odslužil v Zagrebu svoj vojaški rok; po odslužitvi pa je bil nekaj časa kaplan med Švabi v Červen-ki, odkoder se je pa pred nedavnim časom vrnil v Mursko Soboto. Na svoje novo mesto je odšel 31. pr. m. — Pretekli petek pa je odšel na svoje prvo mesto v Dolnjo Lendavo kot murskosoboški kaplan g. Hari Leopold, o katerem je že »Slovenec«- poročal, da je letos dovršil evang. teološke študije ter da je bit 18. pr. m. v Szombathelyju na Ogrskem posvečen za evang. duhovnika. — Obe evang. župniji i gornjeslaveška i dolnjelendavska se pripravljata, da zgradita za svoja duhovnika župnišče in cerkev ter cerkveni stolp. — Radi svoje zanimivosti priobčujemo po zadnji številki »Duševnega liszta« iz uradnega razpisa, kaj vse bo dobil novi evang. župnik v dolnje-lendavski župniji, če se bo oglasil seveda. Radi lažjega čitanja navajamo vseh devet ugodnosti v slovenskem pravopisu: 1. Vu faroli pošteno stanye — z bluzi 800 kv. klaftrov k —gmanj-skomi hrami slihšečim ogradčekoni. 2. Gotovi penez letno 600 koron v- zldtoj valute (zdil oOOO din), štero de vsigdar poleg tekoče vrednosti valute plačiivano. 3. 20 q čiste pšenice. 4. 12 k. m. trdi drv na farofa dvorišče pripe-lano. 5. Dva pluga (vogrskiva) oratje zemle, štero gmajna obdela. 6. Za dv5 govedi pašnika juš. 7. Na velke svetke prvi den i na novo leto mošnye dohotek. 8. Štola poleg senioratne določbe. 9. Za potrebno spovedno vino de se gmajna skrbela. — Je že nekaj! — V Ameriki pa je bil posvečen za evang. duhovnika, kakor poroča ravnokar izišli »Evangelicsanszki ka-lendari« za 1. 1926., prekmurski ro.iak g Smodiš Štefan, ld je že tudi prevzel dušno pastir-stvo Perth-Amboyske evang. župnije. Imenovani je vnet razširjevalec prekmurskega slovenskega tiska in neutrudljiv podpiratel] »Evang. diaškega doma« v Murski Soboti. — V murskosobeški evang. senjoriji je bilo v 1. 1924. rojenih 523 otrok, umrlo pa jo 421 oseb; v zakon je stopilo 216 parov; birmanih je bilo 375 otrok; v šolo pa je hodilo 2859 otrok. Dohodek evang. verskih občin je v preteklem letu znašal 688.786 Din, izdatek pa 630.929 dinarjev, preostanek je tedaj znašal 57.857 Din. Sovraštvo še po smrti. Pod naslovom »Pa-lim vojakom« piše belgr. »Politika« v svoji stalni rubriki »Medju nama« sledeče: »Ilu-strovani (!) Slovenec«, organ g. Korošca stalno prinaša slike spomenikov, ki jih postavljajo v Sloveniji »palim vojakom« na bivši italijanski fronti. Znano je, da odkrivajo te spomenike v navzočnosti lokalnih in ognjegas-nih (!) oblasti. — Nimamo nič proti temu, če rodovine umrlih, ki so izgubili »ludo (neumno) glavu« — po nesreči, nezgodi ali ne-spameti — iz pijetete ohranjujejo njihove grobove, toda »zbunjeni« smo, kako naj kvalificiramo one pogoste svečane manifestacije, s katerimi časte in poveličujejo one, ki so se borili proti splošni zavezniški in jugoslovanski stvari v prid Karla Habsburškega. Kajti jasno in nesporno je, da so se »pali vojaki:: borili proti osvoboditvi in ujedinjenju te države — morebiti proti svoji volji ali pa ne vedoč, kaj to pomeni. Naj bodo bratje Slovenci prepričani, da bodo vsi Srbi brez razlike zakričali, če bi se kdo predrznil — v duhu iste ideje — postaviti spomenik srbskemu renegatu feld-maršalu Borojeviču, poveljniku avstrijskih čet na Soči.« Posebne časti ta pisava »Politiki« ne dela. Ker pa je »Politika« sicer dostojen list, smatramo, da je to surovost vtihotapila v njeno predale zagrizenost kakšnega denunei-janta iz Slovenije, ki bi se rad Srbom prikupil na račun slovenske pijetete do mrtvih. Damske plašče najnovejših modelov iz najfinejšega volnenega velourja, fina podlaga z vatelinom v vseh barvah nudi v Ljubljani najceneje tvrdka F. & L GORIČAR — Sv. Petra cesta 29. Oglejte si, preden kupite drugje ! iz Trbovelj. Delovanje Kmetijske podružnice. Na nedeljski odborovni seji te podružnice se je sklenilo, da se izvolijo na prihodnji seji štirje člani, da bodo posestnikom, ki se oglase, dali navodila za zboljšanje hlevskih prostorov in greznic. Tem posestnikom se bo podelila od podružnice primerna nagrada, ki se pa bo do- Kočevarji, klerikalci, učitelji, poslanec Škulj in »Siichsisch-Allerlei«. — Na češko-saksovski meji jako čislajo neko jed, kj se imenuje »Sachsisch-Allerlei«. To jed pripravljajo po nemškem receptu takole: Man ninunt ii bissl Kalbernes, ii bissl Scliopseines, ii bissl Schvve nernes und ii Zwiebel, und ilber alles kommt 'ne Universalbriihe. Das vvird ge-rostet und verzehrt. — Po tem receptu je zvaril »Slovenski Narod« svoj uvodnik, v katerem kliče ogenj in žveplo na poslanca Škulja, ker je zagrešil strahovit greh. Nesrečni g. poslanec se je namreč potegnil pri prosvetnem ministru za primitivne pravice onih šolarčkov v Kočevju, ki ne znajo še govoriti drugače kakor v svojem narečju, in je zahteval od. g. ministra, naj uče tistih par otrok učitelji domačini, ki znajo dotično narečje. Včasih so živeli veliki vzgojitelji, ki so zahtevali tako pravico za vse otroke na svetu, ker so bili mnenja, da ni glavna stvar, da se otrok v zgodnji mladosti nauči kakšnega tujega mu jezika, ampak da se mora otrok učiti lo, kar za življenje potrebuje, v jeziku, ki ga zna in razume. Samo na to in na prav nič drugega je opozoril posl. Škulj g. prosvetnega ministra. Iz tega opozorila pa je skoval »Narod ; strahovito »pangermansko nevarnost«, ki se bo iz Kočevja razlila po celi Sloveniji, če sc bodo mali Kočevarčki učili računati v svojem narečju! Kar je »Narod« tozadevno napisal, je skrajno nepatrijotično, kajti trditev, da nas bo tistih par šolarčkov vse skupaj spravilo pod Hindenburga, je za moč in silo naše države jako ponesrečen poklon. Če pa hoče »Narod« tujerodccm s silo jemati njihove jezikovne pravice, naj se ne pritožuje, če naš dober zgled posnemajo tudi drugod. Zalo naj »Narod« s svoio »Unhersalbriilie« bolj varčuje. DVAJSETLETNICA GRAŠKE URE Z GODBO NA ZVONCE. Občinski svet graški je 1. 1903. poveril Gcltirieda Maurerja z nalogo, da zgradi uro z godbo na zvonce. Dela, ki so trajala od leta 1903. do leta 1905., je vodil profesor arhitekt Friedrich Sigmunt. Vse naprave, uro, zvonce in ves mehanizem za premikanje figur je izdelal tovarnar Eduard Kapfhage v Hanovru. Godbeni aparat sestoji iz 24 zvoncev, ki tehtajo skupaj 1057 kg. Najmanjši zvonec tehta 5.5 kg, največji 170 kg. Ulil jih je li-varnar Peter Hilzer v Dunajskem Novem mestu. Ta godbeni aparat goni in vodi 400 kg težka stolpna ura. Četrt ure bije v akordih, ure pa z udarci na največji zvon. Uro gonijo uteži, kateri se avtomatično z elektriko navijajo. Ravno tako tudi godbeni aparat, katerega gonita dve po 200 kg težki uteži. Kolesje ure premika obenem kroglo, ki predstavlja luno. V zvezi z godbenim aparatom sta dva Štajerca v naravni velikosti. Med godbo plešeta, potem se pa avtomatično skri-jeta v posebna okna. Godbeni valjar je dolg 2.20 m. Premer meri 1 meter. Težak je 800 kg. V njeni je 22.500 lukenj, ki veljajo kot note. Vanje se pritrdijo posebni vzvodi, ki dvigujejo klaviaturo, to je kladivca, ki udarjajo na zvonik. S prestavljanjem vzvodov je mogoče doseči, da igra aparat več pesmi. Dnevno ob 11. in 6. uri (razen po zimi) zaigra po dve pesmi. Vsake tri mesece se vzvodi prestavijo za novo pesem. Prošlo nedeljo je poteklo 20 let, odkar stoji ta ura z godbo na zvonce. Pri tej priliki so program pesmi popolnoma spremenili. STRAŠNE ŠTEVILKE O NEMORALNOSTI ŠOLSKIH OTROK. V Ameriki je zadnjič ljudem pri branju časopisov zastajala sapa. Neki zdravstveni komisar je priobčil podatke o neki šoli, ki jo je imenoval »gnezdo nemcralnosti«. Eden od učencev je zbolel, poslali so ga k zdravniku, ugotovil je spolno bolezen. Tako je prišlo vsa na dan. Pokvarjeni «o bili dečki od 5. do 11, leta in deklice od 7. do 12. leta. Nič dosti bolje je drugod. Nemški strokovni zdravniki, pedagogi i. dr. prosijo vlado že več let, naj vendar kaj ukrene proti strašni pomnožitvi spolnih bolezni pri otrokih. Vojna pokvarjenost, stanovanjska beda, nesnažnost, zločini, vsi ti najnovejši sovražniki otrok zastrupljajo clomove, šole in zavode ter vtihotapljajo najhujše bolezni tudi v družino. V bolnišnici Vir-chow v Berlinu je bilo že leta 1923. 133 splono bolnih otrok, lani pa 250; v neko bolnišnico v Hannoveru so pred vojsko pripeljali na dan 5 do 6 takih otrok, v zadnjem vojnem letu pa 40 na dan! V neki bolnišnici na Dunaju je ležalo nekoč 130 takih revežev, 60 s podedovano boleznijo, 70 pa s pridobljeno. Večina slučajev je posledica pomanjkanja postelj, ne-snažnosti stranišč in umivalnikov, pa tudi ko-\ palne vode. Koliko je že zbolelo otrok, ki so se kopali v isti vodi kakor prej njih bolni tovariši! Paziti je treba v domovih in zavodih ludi na igrače, na brisače itd. Strogo je treba pazili na služinčad. Omenimo tale tragičen slučaj; Stari oče in stara mati sta obolela na lucs, on 80 let star, ona 70. Nalezla sta bolezen od vnuka dojenčka, ta pa od inficiranc dojilje! Veliko je pa tudi slučajev, ko ni kriva samo kopalna voda itd., temveč tudi marsikaj drugega, zlasti pa slaba vzgoja. Ne moremo na tem mestu pisati o tem. V mestih se množijo nravstveni zločini v grozni izmeri, v Berlinu so narasli v enem letu za 60 odstotkov! Itd, To so zares žalostni znaki »kulturne zgodovin« ■ naših dni«. Prvo zborovanje evropskih narodnih manjšin. Med evropskimi narodnimi manjšinami se vedno bolj uveljavlja misel samopomoči na pacifistični podlagi: manjšine naj si v solidnem boju izvojujejo svoje pravice v okviru sedanjih držav brez vmešavanja malernih dežela. Namesto da bi gojile iredento in tvorile vedno nevarnost za nove zapletljaje in nove vojne, naj postanejo narodne manjšine most za sporazum med narodi. Na tej podlagi je bila sklicana tudi prva mednarodna konferenca evropskih narodnih manjšin v Ženevi ter so v tem duhu izzvenele vse njene razprave in njeni sklepi. Na tej konferenci so imeli Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini dva zastopnika: posl. di\ NVilfana (ki je konferenci predsedoval) in dr. Besednjaka, koroški Slovenci pa dež. posl. dr. Petka. Slovenski zastopniki so si pridobili s svojim resnim nastopom splošno uvaževanje. V razpravi o resolucijah, ki jih bomo navedli spodaj, se je oglasil dr. Besednjak; rekel je med drugim: Zavedamo se pa pri tem prav dobro, da bo treba premagati neizrekljive težave, preden se bodo mogla v resoluciji izrečena načela izvesti po vsej Evropi. Ideja, ki jo ozna-nujemo tukaj v Ženevi, bo tirjala kakor vsaka velika ideja svoje mučenike. Toda zavest, da ta ideja ni več želja posameznikov, temveč da se je v nekaterih državah vzhodne Evrope že čeloma uresničila in da jo bodo na tem zborovanju sprejeli enodušno zastopniki 30 milijonov ljudi, to je že sedaj tolika moralna in politična sila, da moramo s polno zavestjo izjaviti: narodna avtonomija ljudstev je ena izmed tistih zahtev, ki jih vsa materijelna premoč sveta ne bo zamogla ustaviti na potu do njihovega splošnega in popolnega priznanja in uresničenja. Trajalo bo brez dvoma dolgo, kajti delo, katerega smo vzeli nase, je silno težavno. Gre za nič manj in nič več nego za duševno revolucijo v pojmovanju države med vladajočimi sloji skoro vseh evropskih držav. Politično mišljenje in čustvovanje vodilnih slojev naše dobe obožuje državo in snacijo« ter dovoljuje lastnemu narodu, da pohodi vse prirodne pravice drugih narodov: saj se ne spoštujejo niti naravne svoboščine lastnih sorojakov.« Dr. Besednjakov govor so s priznanjem navajali mnogi listi. — Celokupno delo konference je povzeto v sledečih rezolucijah, ki so bile soglasno sprejete: I. »Odposlanci 27 organiziranih narodnih skupin, pripadajoči 12 državam iu 10 narodnostim in zastopajoči 30 milijonov duš, ki so se sestali 15. oktobra 1925 v Ženevi v dvorani .vSalle des amis de 14 Instructions« na kongres organiziranih narodnih skupin evropskih držav, se priznavajo slovesno k nastopnim na-čeloin: narodno-kulturna svoboda je kakor verska svoboda duševna dobrina omikanega človešt/a. Ta princip se mora priznati kot moralno načelo v odnošajih med narodi in in mora priti do uresničevanja v pozitivnih zakonih in v postavnih ukrepih. Zalo mora vsaka država, v kateri se nahajajo skupine druge narodnosti, biti obvezana, da zajamči tem narodnim enotam prostost kulturnega in gospodarskega razvoja in njihovim članom neomejen užitek vseh državljanskih pravic. Priznavanje in oživotvorjenje teh načel sta bistvena pogoja sporazumu med narodi in že vsled tega jamstvo za evropski mir.« II. »V državah Evrope, v katerih žive dru-gorodne narodne skupine, mora imeti slednja narodna skupina pravico, da ohrani in razvija svoje narodno svojstvenost v lastnih jeziko-pravnih ustanovah, ki se po prilikah osnujejo na krajevnih ali na osebni podlagi. V tej pravici do avtonomije vidijo odposlanci pot, po kateri se more v dStičnih državah vršiti brez vsakih sporov lojalno sodelovanje vseh, manjšin in večin, in po kateri se morajo zboljšati odnošaji med narodi Evrope.« III. »Ker je trajen mir v Evropi mogoč le pod pogojem, da obstoji resnična volja za sporazum med vsemi narodnostmi, se bo morala Zveza narodov v smislu svoje jasno določene naloge in svoje izjave od 21. septembra 1922 pečati v prav obsežni meri z narodnim vprašanjem, ki se da rešiti z uresničenjem manjšinskih pravic, izraženih v gornjih resolucijah. Organizirane narodne skupščine Evrope imajo trdno voljo pomagati po svojih močeh Zvezi narodov, da bi mogla doseči ta cilj. Pred-sedništvo mora poskrbeti, da se dostavijo te resolucije članom Zveze narodov. IV. >Kongres izrazi toplo zahvalo vsem mednarodnim organizacijam, ki se bavijo z rešitvijo manjšinskega vprašanja in jih naproša, naj v smislu svojih vzvišenih ciljev, nadaljuje to delo.« Konferenco je zaključil predsednik dr. VVilfan, ki je v svojem govoru naglasil: »V tej nekoliko nervozni Evropi se ni smel vprizorili nov kongres tlačenih narodov z vsemi neskladnostmi, ki so s tem združene, treba je bilo izvršiti res stvarno, praktično, politično delo. Udeleženci naj bi ne bili kakršnikoli zastopniki. temveč zakoniti, v najožjem nomenu • besede odgovorni zastopniki. Mi smo tukaj pred Evropo in pred državami vzdignili svoj glas kot odgovorni zastopniki naših rojakov, kot državljani, ki so podvrženi postavam in jamčijo za svoje delovanje in nehanje s svojimi osebami. Če smo si naložili radi tega gotovo zmernost, se mora naš glas tembolj upoštevati, tem višje ceniti.« Izplačevanje pokojnin v inozemstvo. Pravilnik, ki ga je izdala generalna direkcija državnega računovodstva, določa med drugim tudi, da morajo politične oblasti vsakega upokojenca, kateri dobi potni list, veljaven dalj kot 3 mesece, prijaviti oni blagajni, kjer se mu pokojnina izplačuje, da mu nadaljuje izplačevanje pokojninskih prejemkov ustavijo. Tak upokojenec je dolžan zaprositi pri finančnem ministrstvu, da se mu pokojnina izplačuje v inozemstvu. Prošnji je priložiti 1. domovinski list, 2. overovljen prepis dekreta o odmerjeni pokojnini in 3. potrdilo o že izplačanih pokojninskih prejemkih (do kdaj in pri kateri blagajni). Prošnjo in priloge je treba kolkovati in oddati pri velikem županu pristojne oblasti. Ker nekateri uradi sedaj izdajajo potne liste, veljavne za 6 mesecev, naj upokojenci vedno izrečno naprosijo, da naj se veljavnost glasi največ za 3 mesece, ker se jim drugače pokojnina ustavi in nastanejo za nje velike neprilike. Bol. blagajna pri ml direkciji Kaj je z volitvijo upravnega odbora? Kmalu bosta pretekla 2 meseca, kar so se izvršile volitve, a od tistega časa je postalo vse tiho. Direkcija ni objavila niti izvoljenih skupščinarjev, niti imenovanih. Tudi letna skupščina do danes še ni sklicana, na kateri bi se izvolil upravni odbor. Tako se je namen prometnega ministra, da bi potom volitev prišlo do rednega poslovanja in da bi prenehalo ex lex stanje, ki omogoča birokratično gospodarstvo s fondovskim premoženjem brez sodelovanja legalno izvoljenih članov, povsem ponesrečil. Naprošamo poslance, da bi se pri gospodu prometnem ministru zavzeli za izvedbo njegovih odredb do konca. Krivce, ki zavlačujejo ministrove odredbe, naj bi se pa poklicalo na odgovor. Železničarji. Kupujte srečke Dij. podp. društva v Ljubljani! ♦♦♦♦♦« »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O ».♦♦♦«♦»♦<<>< ^ ♦«♦<><.<./ Služtaa of3leka~zšTpoštne"" I! Prvosednik Zveze poštnih organizacij je nedavno tega s prvosednikom zagrebške organizacije odpotoval v Belgrad, da intervenirata v ministrstvu za ugodno rešitev najvažnejših vprašanj, ki zadevajo poštne uslužbence. Glede službene obleke za nižje uslužbence se jima je reklo, da je ministrstvo pravočasno izdalo naročila za službeno obleko in čevlje, ampak te nabave se, kakor vse kaže, tudi letos ne bodo izvršile v redu kakor se doslej še nikoli niso. Blago za plašče in hlače v množini 20.000 metrov, je dobavila neka tvornica iz Leskove«. To obleko bodo dobili nižji uslužbenci po zatrdilu načelnika Birniča v poldrugem mesecu. Bluze in pa čepice bi morala dobaviti neka tvornica v Šibeniku, kateri pa se je baje pokvaril stroj. Tako bo dobavila tvornica samo 1500 in blaga za bluze in čepice; kdaj pride ostalo, ne more danes nihče povedati. Na pripomnjo g. prvo-sednika, naj bi se že vendar ustreglo večletni zahtevi poštnih uslužbencev ter izdelovala službena obleka zanje v Ljubljani, je zavzelo ministrstvo odklonilno stališče, češ, da obleka po meri sploh ni izvedljiva in da bi bila v tem primeru obleka v vsakejn ravnateljstvu drugačna. Ta ministrski odgovor pa nikakor ne drži, saj so imeli poštni uslužbenci v rajni Avstriji vsepovsod enako obleko, dasi se je izdelovala na sedežu vseh poštnih ravnateljstev širom prostrane države. Pravi vzrok vsakoletnim zakesnitvam teh nabav je pač to, da ne pridemo nikoli do rednega proračuna. Ministrstvo je navezano na kredit treh ali štirih dvanajstin, vsled česar ne more zaradi prenizke postavke nabaviti obleke oziroma obutal v smislu pravilnika. Gospodarstvo. Gospodarska propaganda v inozemstvu. Ljubljana, 9. novembra 1925. Glasila javnosti so se že večkrat pečala z vprašanjem gospodarske propagande v inozemstvu. Vrstile so se ostre kritike o pomanjkljivosti naše propagande v inozemstvu. Ravno radi te ničvredne propagande, ki je prav za prav ni bilo, moramo beležiti ne samo neuspeh zunanji politiki, pač pa tudi v gospodarskih zvezah z inozemstvom. Tako mislim, da je tudi neuspeh Bleerovega posojila pripisovati pre-malemu zanimanju Amerike za nas, čemur je ravno kriva slaba propaganda. Različni publicisti in drugi so objavili nebroj svojih predlogov za boljšo organizacijo gospodarske propagande v inozemstvu, toda brez uspeha. V svetovnem časopisju ima država SHS le malo orijateljev, ki se dajo sešteti na prste. Ogromna večina listov je neprijateljsko, da ne rečem, skoro sovražno razpoložena proti državi SHS. Zlasti se v tem odlikuje neka ve-leuplivna skupina časopisja, v kateri ima odločilno besedo znana finančna skupina, ki igra rudi pri nas posebno v Sloveniji veliko vlogo. Pisanje te skupine časopisja je sistematično organizirano. Vsi poizkusi domačih podjetnikov privabiti tuji kapital v državo, so imeli eno največjih ovir ravno v tej skupini. Razlog za to je v dejstvu, da si hoče pač ta skupina zagotoviti naš trg in zato s sistematičnim delom odbija proč konkurenco, kateri riše neprilike v državi, da jo pač odstraši od delovanja pri nas. Tu ne pomaga nobeno sredstvo, kajti borba s tako mogočno finančno skupino bi bila za državo naravnost katastrofalna. T oda zaenkrat pustimo na stran nadaljnje razmotrivanje o tem dejstvu. Te dni snu prejeli od belgrajske »Revue <§conomique et financiere de Belgrade« okto-bersko številko s prilogo, ki vsebuje seznam glavnih izvoznih tvrdk v kraljevini SHS. Pri pregledovanju seznama pade takoj v oči dejstvo, da v celem seznamu ni niti ene tvrdke iz Slovenije. Znano je, da finansira to revijo belgrajska vlada. Nikakor ne gre, da Slovenijo tako omalovažujejo. Knjižica bi morala nositi naslov »seznam glavnih izvoznih tvrdk iz kraljevine Srbov in Hrvatov«, ker ni niti ene tvrdke iz Slovenije. Če se delajo tako kardi-nalne napake — ne vemo zakaj —, potem je razumljivo, zakaj Slovenijo in njeno gospodarstvo tako malo poznajo in da se zanio nikdo ne interesira. Taka propaganda jo za nas — škodljiva. Če je naša propaganda taka, potem so razumljivi neuspehi v inozemstvu. Kakor čuje-mo, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vložila pri pristojnem ministrstvu v Belgradu energičen protest. S tem imenom, žilnica, se morejo ponašati le one dežele, ki morejo trajno producirati tolike množine, da morejo z njim zalagati tudi druge dežele. Nujno potrebno je, da so dotične dežele izredno rodovitne in da je gostota prebivalstva tako majhna, da se za domačo potrebo ne porabi dosti žita. Vendar pa imajo trajno hiperprodukcijo samo one dežele, v katerih raste produkcija žita sorazmerno z gostoto prebivalstva. Od vseh držav in kolonij je samo 18 takih, ki izvažajo žito, vse druge ga uvažajo. Vse te pokrajine lahko opredelimo na 3 velike in 3 manjše žitnice. Od žetve teh pokrajin zavisi življenje mnogo miljonov ljudi v Evropi. Prva velika žitnica se nahaja v Evropi iu zavzema pokrajine v jugovzhodnem delu. Ker prevladuje v tem delu pontska kontinentalna klima (vroča poletja in hude mrzle zime), imenujemo radi tega to žitnico pontsko. Razteza se čez južno Rusijo, Romunijo, Ogrsko in deloma tudi čez Srbijo in Bulgarijo. V severnem delu tega ozemlja pridelujejo predvsem oves in rž, ki se izvažata potom ruskih in baltiških luk v Vzhodnem morju. V južnem delu se goji zlasti pšenica in koruza, ki se deloma po Donavi deloma po Črnem morju izvaža v srednjo in za. hodno Evropo. V letih 1909—1913 je znašala produkcija pontske žitnice nad polovico cele svetovne produkcije, ako pri tem seveda iz-vzamemo produkcijo riža. Od vsega tega je pred vojno samo Rusija izvažala 10 milijonov ton vsega žita, oziroma 4 milijone samo pšenice. Po vojni se je ruska produkcija vsled vednih nemirov izdatno znižala — saj smo brali, kako je pred nekaj leti razsajala po onih pokrajinah strašna lakota. Radi tega deficita je zlasti Amerika pomnožila svojo produkcijo, da je zamogla zadovoljiti potrebe srednje in zahodne Evrope. Druga velika svetovna žitnica je severo. amerikanska. Ta zavzema pokrajine zahodne Kanade in porečje Mississippija. Glavni produkt v tem ozemlju je pšenica, ki se večinoma iz Newyorka eksportira v Evropo. V južnih pristaniščih Severne Amerike pa izvažajo večji del samo koruzo. V ostali Kanadi goje najbolj intenzivno ječmen in oves, ker je v teh pokrajinah za pšenico že premrzlo podnebje, ako-ravno je zemlja zelo rodovitna. Ta svetovna žitnica zalaga zahodno Evropo, predvsem Angleško. Nadalje imamo še južnoameriško svetovno žitnico, ki se razprostira po Argentiniji, Chile in Uruguay Sprva je Argentinija izvažala samo govejo živino oziroma meso, v zadnjih letih pa se je v njej poljedelstvo tako razvilo, da je v zadnjih predvojnih letih njena produkcija pšenice in koruze prekašala celo ono Združenih držav. Poleg teh velikih svetovnih žitnic imamo tudi še manjše žitnice, ki so že bolj lokalnega značaja. Semkaj spada ozemlje severne Afrike, predvsem Algir in Tunis, ki sta bila že v rimski dobi zalagala Rim in njegovo okolico z žitom. Ponajveč izvažajo sedaj ječmen in oves, v manjši meri tudi pšenico. Ni še dolgo temu, ko se je tudi Egipt prišteval med najvažnejše žitnice posebno v rimski dobi. Toda Angleži so upeljali gojenje bombaža, ki se je tako izplačalo, da je prebitalstvo polagoma popolnoma opustilo produkcijo žita. Sedaj ga morajo še celo za domače prebivalstvo uvažati. Lokalno žitnico predstavlja dalje tudi Prednja Indija, kjer goje posebno pšenico. To kulturo je tu vpeljala zopet Angleška, da bi ne bila več odjemalka Združenih držav. Produkcija pšenice v Indiji je jako velika, ker se domačini hranijo pretežno samo z rižem in kašo. V zadnjih desetletjih se je začelo poljedelstvo tud;i v Avstraliji bujno razvijati, zlasti v državicah New South Wales, Vicloria in South Austral. Ta lokalna žitnica zalaga predvsem južni del Afrike, med svetovno vojno pa je izdatno pomagala tudi Angleški. Med vsemi vrstami žita pogrešamo v naših krajih še najlažje riž, kar se je izkazalo med vojno, dočim služi rebivalcem južne in vzhodne Azije kot glavna hrana. Žitnica za riž pa še nahaja prav v tem teritoriju, v britski Barmi, Siamu in Conchinchini. Vendar pa je izvoz riža iz teh dežel tako velik, da zalaga skoraj vso Evropo, čeravno porabi domače prebivalstvo mnogo za svojo prehrano. V Evropi porabita med vsemi državami Velika Britanija in Nemčija največ žita, ki ga dobita ponajveč iz Severne in Južne Amerike. Nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije pa se zalagajo z žitom iz pontske žitnice. Za našo državo je to toliko bolj ugodno, ker sama predstavlja del te žitnice in ji radi tega — pri dobri letini seveda — ni treba uvažati žita. * * * Izkaz o stanju Narodne banke z dne 31'. oktobra 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 22. oktobra 1925.) Aktiva: kovinska podloga 509.8 (— 2.3), posojila na menice 1051.8, na vrednostne papirje 163.9, skupaj 1215.7 (+ 17.2), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne zamenjave 368.0 (+ 0.2), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 1091.7 (— 19.0), skupaj 9476.3; pasiva: glavnica in rezervni fond 34.5, bankovci v obtoku 6158 (-j- 69.4), račnu začasne zamenjave 368.0 (+ 0.2), državne terjatve 47.8 (— 74.6), razne obveznosti: po žiru 491.7, o raznih računih J63.3, skupaj 655.0 (+ 1.1), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.6, obrestna mera je ostala neizpremenjena. Dostava naročenih praznih vagonov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da se je stanje razpoložljivih praznih vagonov na progah v Sloveniji zadnje dni tako izboljšalo, da je bilo vozovno vodstvo ljubljanske železniške direkcije v stanju kriti celokupno potrebo naročenih vagonov. Ker pa so naročila vagonov v zadnjem času zelo padla, je ostal še znaten del voznega parka, na primer v Savinjski dolini, neizkoriščen, ker je bilo na vseh postajah od Otiškega vrha do Žalca naročenih samo 8 vagonov. Interesentom je torej zopet nudena možnost ck ■ porta lesa in drugih proizvodov v polnem < segu. Carinski dohodki. V prvi desetini mosr oktobra so znašali dohodki glavnih carinan ■ 75.602.531 dinarjev. Anketa o udeležbi naše države na razstavi v Filadelliji. Sredi leta 1926. se vrši v Filadel-fiji ob priliki proslave 150 letnice ameriške neodvisnosti velika svetovna razstava, na katero je povabljena tudi Jugoslavija. Da zve za mnenje gospodarskih krogov, je ministrstvo trgovine iu industrije pozvalo trgovske zbornice v državi, da skličejo ankete, na katerih bi razpravljali o načinu udeležbe naše države na tej razatavi. V nedeljo ob 10 dopoldne se je vršila tudi v Ljubljani taka anketa v Zbornici zn trgovino, obrt in industrijo. Anketi je prisostvoval tujnik ministrstva g. Jaša Grgaševič. V teku ankete je zastopnik ministrstva mogel slišati mnenje gospodarskih in umetniških krogov, ki so grajali dosedanje razstave v Ly-onu in Milanu in podajali svoja mnenja o fila-delfski razstavi. Borze. Dne 9. novembra. tfeiiar. Zagreb. Budimpešta 7.12—8.02, Berlin 18 4150 —18.5150. Italija 222.56-224.06 (228.125—223.875), London 278.18—275.18 (273 625—274.125), Ne\vyork 50.18—56.78 (56.48-56.4755, Pariz 224.50-228.50 (228-228.50), Praga 166.70-108.70 (167.50— 167.625), Dunaj 7.9250-8.0250 (7.965—7.97), Curih 10.86- 10.94 (10.895—10.90). Curih. Belgrad 9.20 (9 20), Budimpešta 72.70 (72.70), Berlin 128.50 (123.50), Italija 20.50 ( 20.55), London 25.1525 (25.1525), Ne\vyork 519 (518.75). Pariz 20.60 (20.95), Praga 15.3750 (15.375). Dunaj 73.15 (72.15), Hukarešt 2.45 (2.45), Sofija 3.7750 (8.775), Varšava 86 (86), Amsterdam 208.75 (208.75), Oslo 105. Dunaj. Devize: Belgrad 12.545, Kodanj 176.05, London 34.35, Milan 28.03, Ne\vyork 708 45, Pariz 28.12, Varšava 117.06. Valute: dolarji 707. angleški funt 84.28, francoski frank 28.10, lira 27.90, dinar 12.51, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 134, Zagreb 00.025, London 168.60, Newyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 76 bL. vojna odškodnina za uit. dec. 313 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska -'00—202, zaklj. 202, Ljublj. kreditna 220 den., Merkantilna 100— 104, Praštediona 965 bi., Kred. zavod 175—185, Strojne 120 den.. Vevče 120—126. Nihag 39 bi., Stavbna 100-110, šešir 145 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 313—314, nov. 313-314. dec. 316-318, Hrv. esk. 123—125, Kred. 133-135, Hipoba"ka 69—69.50, Jugobanka 110—111, Pi aštedinuna 960-965, Ljublj. kreditna 220 zaklj., Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Eksploataeija 51—53. Šečerana 490—495, Nihag 40 bl„ Gutmann 400—415. Slavex 145—155, Slavonija 45-46, Trbovlje 330 den., Vevče 120—130. Dunaj. Don.-savska-jadr. 671.500, Alpine 288, Greinitz 134, Kranjska industrijska 350, Trbovlje 417, Hrv. esk. 154, Leykam 164, Hipobanka 77. Avstrijske tvornice za dušik —, Mundus 945, Slavonija 57. Blago. Ljubljana. Les: Traini 24-29, 13-16, 9 m, fco meja 7 vag. 390—396, zaklj. 390, 100 m3 hrastovih hlodov, mon'.e 480 bi., jelovina 600 m3, fco nakl. pošt. 225 bi., bukova drva, suha, fco nakl. post. 19 den., brzojavni drogi (smreka, jelka, bor), od 8 do 10 m, fco vag. nakl. post. Štajersko 230 bi., breza, od 10—30 cm, od 2.50—6 m, fco vag nakl. post. Štajersko 275 bl„ jelove deske, 18. 20, 24, 30. 35, 40, 45, 50 mm, 4 m, od 17 cm napr., III. konično 445 bi., III. paralelno 480 bi., fco vag. nakl. post. Štajersko, remeljni, 4 m, od 40-40—120-120 mm, ostrorobi, fco vag. nakl. post. Štajersko 520 bi. — Žito in poljski pridelki: Ajda domačar-par. slov. post. 1 vag. 270—270, zaklj. 270, proso domače, fco prekm. post. 215 bi., koruza stara, par. Novi Sad 172.50 bi., koruza stara, fco sremska post. 185 bi., koruza umetno sušena, fco Vinkovci 160 bi., koruza umetno suha, par. Novi Sad 152.50 bi., oves, dvojnorešetani, fco slav. post. 170 bi., oves rešetani, fco Postojna tranz. 200— 205 hI., otrobi, drobni, par. Postojna 170 bl„ fižol, beli, banatsld, v egal. vrečah ii 100 kg, b/n, par. Postojna 280 bi., fižol, rjavi, v egal. vrečah k 100 kg, b/n, par Postojna 260 bi., fižol ribničan, fco Ljubljana 300 den., fi£ol prepeličar, fco Ljubljana 800 den., fižol mandolon, fco Ljubljana 850 den., konopno seme, v vrečah, b/n, par. Postojna 560 bi., krompir, beli, lepi, fco prekm. post. 75 bi., laneno olje, fco nakl. post., fco sod 1650—1750, laneno seme fco nakl. post. 500 —520, želod, fco nakl. post. 180 bi., jezice, fco nakl. post. 200 den., kostanj, divja, fco nakl. post. 50 den. — Seno, slama: Seno sladko, stisnjeno, fco Staj. post. 75 bi., seno polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. 60 bi., slama, stisnjena, fco štaj. post. 50 bi. Sanje mažarskih legitimistov. Pred nekaj dnevi je govoril grof Ap-ponyi, prvak mažarskih legitimistov, v podeželskem mestu svojega volivnega okraja. Dokazoval je, da Mažarska mora ostati članica Društva narodov (med Mažari je namreč zelo razširjeno mnenje, naj Mažarski iz Društva narodov izstopi), ker ji je s tem dana možnost, da vsaj enkrat na leto izjavi pred vsem svetom, da mažarsko vprašanje še ni rešeno. Društvo narodov za Mažarsko v resnici ni ničesar storilo, razen da ji je gospodarsko pomagalo. Vendar bodo Mažari v tej instituciji lahko delali za upostavitev nekdanje Mažarske od Karpatov do Adrije. — Gospod grof ni nič novega povedal, saj dobro vemo, da imajo Mažari morda še večje skomine po naši zemlji kakor Nemci ali Italijani. A kako si Apponyi predstavlja, da bo Društvo narodov pomagalo Mažarom uresničiti njihove sanje, to nam je nerazumljivo. Zadnja ura »Junaka iz Like«. Kakor smo že poročali, je bil pretekli torek ob 7. uri zjutraj na dvorišču novomeškega okrožnega sodišča obešen 25 let stari delavec Milan Esapovič iz Primišlja v Liki — >Junak iz Like«, kakor se je sam proglasil. Esapovič je 12. oktobra 1924 v Vrbinski vasi pri Ratečah umoril s sekiro zakonska Jakoba in Marijo Verdelj, oropal hišo, vzel več denarja; tudi je bil dvakrat oženjen, čeprav je prva žena še živela, ukradel pa je tudi sodelavcu Kla-siču več denarja in delavsko knjižico ter živel delj časa na njegovo ime. Za svoj zločin je bil obsojen na smrt na vešalih. O njegovi ju-stifikaciji nam poročajo še sledeče podrobnosti : Obsojeni je bil v preiskovalnem zaporu od obsodbe dalje in čakal, če bo pomiloščen. Na 2. nov. okrog pol 11. ure dopoldne pa mu je senat pod predsedstvom dvor. svetnika Ku-dra objavil, da bo moral drugi dan ob 7. uri umreti. Obsojeni je močno prebledel in se mu je obraz ves spremenil. Edina njegova želja je bila, da mu dajo duhovnika. Odvzeli, so mu okove, v katere je bil radi nasilnega vedenja uklenjen, in ga odpeljali v posebno celico, ki je bila stalno zastražena od paznikov in orožnikov, vrata pa so bila odprta. Tekom dneva se je dal fotografirati, napisal na svojce zadnje pozdrave. Tako kosilo, kakor tudi večerjo, je povžil mirno, kad>I cigarete, vina pa ni veliko pil, češ, da se boji, da se ne bi napil. Prečul je noč, deloma sede, deloma pa je hodil po svoji celici, ne da bi kazal kakega posebnega razburjenja. Že dan preje ga je obiskal duhovnik, pravoslavni prota iz Ljrfb-ljane, obsojeni je bil namreč pravoslavne vere, ki mu je nudil do zadnjega trenutka tolažbo. Točno ob 7. uri zjutraj so obsojenca pripeljali na prostor, kjer so kaznjenci prejšnji dan po navodilih krvnika Mausnerja postavili vislice. Senatni predsednik mu je vpričo viš. drž. pravdnika g. dr. Kremžarja, drž. pravdni- LEONHARD! JEVA ČRNILA ruS LEPILA. BARVE 2A 21(36 ITD PROIZVAJA po starim« prEiskuSenimi izvirnimi recepti TOVARNA ..PENKALA- SOMUNO MOSTER I ORUO O O ZAGREB ka g. Barleta ter ostalega senata pojasnil, da se bo nad njim izvršila smrtna obsodba, na kar ga je izročil krvniku. Esapovič je šel, kakor da bi vsega sploh ne slišal, naravnost proti vislicam in je sam stopil na pristavljeni podstavek, nakar je krvnik s pomočnikom opravil svoje delo, kar se je zgodilo v 4 minutah. Navzoči zdravnik primarij g. dr. Pavlič pa je po 12 in pol minuti javil, da je nastopila smrt. K izvršitvi smrtne obsodbe je bilo pripu-ščenih okrog 100 ljudi. Malo čudno je dirnilo opazovalca njihovo obnašanje; kajti ko je službujoči paznik začel deliti pismeno sodbo, kakršno je po predpisih razdeliti, so zagnali navzoči precejšen krik, kakršen se za tak kraj ne spodobi, in je šele g. svetnik Kuder napravil temu konec s tem, da je prepovedal delitev sodbe do končanega akta. Zanimivo je, da je to prva smrtna obsodba v prostorih nove stavbe; zadnja smrtna obsodba se je izvršila 5. marca 1900, ko je bil obešen cigan Simon Held, pravtako radi roparskega umora, vendar se je to zgodilo še v stari Križatiji. Held je pri obešanju močno kričal, dočim je Esapovič bil povsem tih. Tako je krvnik Mausner izvršil že 51. obešanje. Skrivnost črva p^Solo. Na otokih Velikega ali Tihega oceana, med Azijo in Ameriko, se vrši vsako leto točno dan pred zadnjim luninim krajcem v oktobru in novembru za prebivalce vesel, a za učenjake zanimiv in še nerešen pojav. Tisti čas namreč sc pojavijo od koralnega obrež,'a pa daleč tja v morje, velikanske množine črvu podobne živalice. In to na otočjih GiLbert, Fidžii, Tonga ter Samsa. Prva tri so v angleški posesti, Samsa pa je bila preje nemška koLcnija. Prebivalci teh otočij pričakujejo pojav črva palolo ali mblalo v gos'.ih trumah na obrežju, ker je palolo dobra in okusna jed bodisi surova ali pražena. Čim se pojavi palolo, ga hite zajemati z rešetasto pripravo, ker palolo v par urah zgine v globočine. Kar i Jih ne pojedo, jili takoj spravio in prodajajo. Kakor je spoznal Nemec Friedlander, je mblalo samo zadnji del črva in predstavlja jajca in semena. Jajca so temnejše, seme pa svetlejše barve. Cela žival j j spredaj pod ia deževniku (glisti), zadaj pa na vrvici nabra- napetosti zračne elektrike. Italijani pravijo palolu makaroni viventi — živi makaroni.,, Cerkveni vestnik. Duhovne vaje za gg. duhovnike v »Domu za d. v.« so od 23. do 27. novembra. Vodstvo prosi za pravočasno priglasitev. Škofijsko vodstvo »Dejanja sv. Detinstva Jezusovega« sporoča gg. poverjenikom, ki še niso poslali nahirk za 1. 1925., da bo te dni izročen v natisek novi »Vestnik« z misijonskimi sporočili in z izkazom darov. Na razpolago bo potem vsem poverjenikom v primernem številu izvodov v prodajalni K. T D. (Ničman) okrog srede decembra. Učiteljski vestnik. Podružnica »Slomškovo zveze« za okraj Kamnik zboruje v sobo dne 14. t. m. ob 10. uri v Kanv-niku. Na dnevnem redu je praktični tečaj za cepljenje. Pri tečaju bomo rabili škarjice; prinesite jih s seboj. Maznanlla. Seja Krščanske ženske zveze bo v sredo pop. ob petih v Jugoslovanski tiskarni. Taborniki! V torek dne 10. t. m. se vrši ob 7 zvečer v društvenem prostoru v Narodnem domu predavanje o alkoholu. Predava g. dr Fedor Mi-kif. Predavanje pojasnjuje film. Vabljeni vsi člani, starši članov in prijatelji tabornikov. — Beli Medved. Poizvedovanja. Ključ se je našel na Zaloški cesti pred državno bolnišnico. Dobi se pri vraiarju bolnišnice. Izgubila se je dne 9. t. m. okolu 9. ure dopoldne od Miklošičeve ceste do Ma.verjeve trgovine v Stritarjevi ulici usnjata denarnica s približno 200 , Din. Ker je izgubiteljica družinska mati, ki se ino-! ra ukvarjati s težkim delom, da pomaga preživeti i družino, se najditelj njenega denarja lepo prosi, da istega izroči v mlekarni Velkavrh v Kopitarjevi ; ulici. Nohti in lasjo. Prof. Berthold je dognal, da nohti pri otrocih hitreje rastejo nego pri odraslih in poleti zopet hitreje nego pozimi. Da en noht zraste, je treba poleti 116 dni za rast, pozimi pa 132. Na desni roki pa zopet hitreje rastejo kakor na levi, ker prenaša desnica več napora. In končno nohti ene roke tudi ne rastejo na vseh prstih enako hitro, ampak je to odvisno od dolžine prsta: na sredincu najhitreje, a na palcu najpočasneje. Enako opažamo tudi pri laseh. Čim večkrat so ostriženi, tem hitreje rastejo. Dalje rastejo podnevi hitreje nego ponoči in zopet poleti hitreje kakor pozimi. Da opazil je celo, da je nim krcglicam. 'ban pred zadnjim luninim \ rast nohtov in las v nekem razmerju z ostalimi izločevinami človeškega telesa (pot, seč itd.). To je pa radi tega, ker noliti in lasje niso nič drugega, kakor izločevanje po- krajcem se zadnji del odloči, pravi črv pa ostane vedno v luknjah obrežja. V vodi se jajca oplode, na kar se zopet potopijo v globino, Palolo je torej podoben kaviaru, ki je iz ribjih jajc. Kaka je zveza med črvom palolo in zadnjim krajcem lune, zakaj se pojavi le ob določenih časih, to še ni dognano. Na vsak način potrjuje palolo, da upliva luna, ali ai ekt-nio ali indirektno, na živa bitja. Švedski kemik Arrhenius si razlaga, da upliva zvišanje rabljenih substanc. Tako je torej najlepši kras telesa samo otrdeli pot. Tu vidimo, kako narava iz najpriprostejših snovi napravj najlepšo stvari, iz gnusne izločevine nastane kras glave. ponos deklet, iz gnoja pa zrastejo najlepše cvetlice in najboljše sadje. Sfarofa^te .Slovenca'! Barvne trakove, ogf eni-, povoščeni-, kopirni papir, heklografstm zvitki in druge potrebščine pri Šctenburfjova Mllca 6/1 TeSelon->tev. SISO Otroka kapitana Granta. 121 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. —- Poslovenil A. B. — Imam, bratec moj,« je odgovoril Toline in pomolil roko mlademu Grantu, ki je bil vidno ganjen, ko je slišal, da mu divjaček pravi bratec. Objel je Tolineja in kmalu sta si bila najboljša prijatelja. Med tem so potniki, ki jih je mladi divjak zelo zanimal, polagoma posedli drug za drugim okrog njega. Solnce se je že nagibalo k zatonu. Ker je bil prostor kakor nalašč za taborišče in ker ni imelo pomena, da bi prehod;li še par milj do noči, je dal Glenarvan povelje, da si pripravijo prenočišče. Ayrtou je :zpregel vole. Z Wilsonovo in Mulrady-jevo pomočjo jim je nateknil na noge spone in jih izpustil, da so se mogli prosto pasti. Postavili so šotor. Olbinett je pripravil večerjo. Toline se je dal prositi, čeprav je bil lačen. Slednjič je le prisedel. Dali so ga k Robertu, saj veste, da prijateljev ne smete ločiti. Robert je izbiral za novega prijatelja najboljše koščke, in Toline jih je jemal s strahom in veseljem, v katerem je bilo nekaj izredno ljubkega. Seveda tudi razgovor ni zastal. Vsakdo se je zanimal za dečka in ga spraševal. Hoteli so poznati njegovo preteklost. Povest je bila kaj kratka. Njegova preteklost je bila preteklost vseh ubogih div-jačkov, ki so jih izročili bližnji rodovi v oskrbo dobrodelnim ustanovam. Avstralci so zelo miroljuben narod. Do svojih osvajalcev nimajo tistega sovraštva, ki je značilno za Novega Zelandca in mogoče še za nekatere rodove v severni Avstraliji. Vidite iih, kako prehajajo v velika mesta, v Adelajdo, Sidney in Melbourne in se tam sprehajajo v obleki,^ ki je skoraj ni. Tamkaj trgujejo z drobnarijami domačega izdelka, s pripravami za lov in ribji lov in z orožjem. Nekateri glavarji rodov dajejo svojim otrokom angleško vzeroio — ker jih tako ni treba rediti. Tako so naredili tudi Tolinejevi starši, pravi divjaki iz Lachlanda, velike dežele za Murrayem. Otrok je b'l že pet let v Melbournu in ni ves čas videl ne staršev, ne znancev. Vseeno pa je tlela v mladem srcu še vedno ljubezen do domačih. Napotil se je po težavnih pustinjskih potih, da vidi zopet svoj rod, ki je mogoče že razkropljen, in družino, ki se je brez dvoma že znatno skrčila. »In ko boš pozdravil starše, ali se potem vrneš v Melbourne, otrok moj? ga je vprašala gospa Gle-narvanova. — Povrnem se, gospa, je odgovoril Toline in pogledal mlado ženo s pogledom, v katerem se je zrcalila resnična hvaležnost. — Kaj pa hočeš postati? — Iztrgati hočem brate iz revščine in nevednosti I Poučiti jih hočem, pripeljati na pravo pot, da spoznajo in vzljubijo Boga! Postati hočem misijonar!« Besede, ki jih je s takim navdušenjem izrekel osemletni otrok, bi lahkomiselnežu in posmehliivcu izvabile nasmešek, naši resni Škotje pa so jih razumeli in znali ceniti. Občudovali so živo vero in pogum mladega učenčka, ki se je že pripravljal na Hoj. Paganel je bil ganjen do solz. V resnici je vzljubil divjačka. Ali naj povemo čisto resnico? Doslej mu Avstral-ček v evropejski obleki ni bil kar nič po misli. Paganel pač ni prišel v Avstralijo zato, da vidi Avstralce v površniku 1 Raje bi jih gledal, kako so tetovirani. Ta salonska obleka mu je čisto zmešala pojme. Od trenotka pa, ko je sličal iskreni govor Tolinejev, od tistega trenotka pa se mu je zdelo, da je vendar prišel na svoj račun, ker ga je lahko občudoval. Konec pogovora pa je moral narediti dobrega gospoda Jakoba za najboljšega prijatelja malega Avstralca. Ko ga je lady Helena nekaj vprašala, je Toline odgovoril, da se je učil na srednji šoli v Melbournu, ki jo vodi orečastiti gospod Pa.vtor »In česa se učiš v šoli? ga je vprašala gospa Glenarvanova. — Verouka, računstva, zemljepisja ... — Aha, zemljepisja! je poskočil Paganel, zadet na najbolj občutljivem mestu. — Da, gospod, je odgovoril Toline. Imel sem celo prvo darilo iz zemljepisja pred velikimi počitnicami v januarju. — Praviš, da si dobil darilo iz zemljepisja? — Saj je imam celo pri sebi,« je odgovoril Toline in privlekel iz žepa knjižico. Bilo je lično vezano sv. pismo v obliki masnih bukvic. Na prvi strani je bilo citati to-le pripombo: Srednja šola v Melbourne, I. nagrada iz zemljepisja, Toline iz L a c h -1 a n d a. Paganel malo da ni zavriskal. Avstralec, pa dober zemljepisec, tega skoro ni mogel verjeti. Poljubil je Tolineja na desno in na levo lice, nič manj kakor da je sam prečastiti Paxton na zadnji dan šolskega leta, ko se delijo nagrade. Vendar bi bil Paganel moral vedeti, da to v avstralskih šolah ni prav nič nenavadnega, Mladi divjački kažejo izredno zanimanje in nadarjenost za zemljepisje, zato se ga tudi radi uče. Nasprotno pa jim računstvo ne gre ne v glavo, ne v pete. Toline si ni mogel misliti, zakaj ga imajo gospod Jakob naenkrat tako radi. Lad.v Helena mu je morala razložiti, da je Paganel imeniten zemljepisec in, če je treba, tudi izvrsten učitelj. _ Učitelj zemljepisja! se je razveselil Toline. Oh, daite me kaj vprašati! Da"naj te vprašam, dečko! se je nasmehnil Paganel. Saj si »<č drugega ne želim. Vprašal bi te b:' 'tudi brez tvojega dovoljenja. Rad bi vedel, kako uče zemljepisje na srednji šoli v Melbournu. __j »a pa vas bo Toline posekal. Paganel? se je nasmehnil Mac Nabbs. -- Kako9! se jo zavzel "oogrnf. posekati tajnika Zcmliei>sincua druiUa v Parizu! Ta bi bila ua lepak ilSIHIII O 03 », O 'N 'C k © 'i 6. "J -S 11 v c a "3 .. o . 0Q > N 0> a e ■ C—1 c S « Os e s CC (O " C ■ H I I 'M P •'C. O +J e (-. co - . ® »so P> 5. fti ^ iT T O i) 9 « t- 'D "S co - « u a. R •; O iri L" o S 03 >« O fc, ^ O. § O O* 03 i!l=li!~ Vsaka drobna vrstica Dfn 1'SO ali vseka Snesett« £»0 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Trgovski UČENEC Icrcp.ik, poštenih staršev, z dežole s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe, katere je pisati lastnoročno, je poslati na: ALOJZIJ REMIC, trgovec, Dravograd. 7459 Perfektno strojepisko (uradnico), išče dr. IVAN MAZEK, odvetnik v Litiji. Zglasiti se je osebno v Litiji. 7526 Išče se perfektna kuharica in hišna po možnosti vzgojeni v Ma-rijanišču, za dobro in veliko kršč. hišo na Hrvaškem. — Karbidne gorilce - Kar-Ponudbe_ pod »Dobra plača, j ^se ;td_ na vejjko Dobra SOBARICA išče takojšnjega mesta v Ljubljani. Naslov se izve v upravi lista pod štev. 7574, SOBICO (separirano) išče gospod. Ponudbe pod: »November« na upravo. Dva GOSPODA iščeta separirano sobo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Opremljena«. s IIIŠO, 8 minut od železn. postaje Ptuj; pripravno za vrtnarstvo, kakor tudi za vsako drugo rokodelsko obrt. — Naslov se izve pri tvrdki MARTIN VRABL -PTUJ. 7512 Učenko s primerno šol. naobrazbo sprejme modna trgovina KETTE, Aleksandrova cesta. Predstaviti se je opoldne od ene do dveh. 7530 se ali meblovana. — se v upravi »Slo- prazna Poizve venca« pod štev. 7557. Rabljena DVOKOLESA motorji, nutomobili, šivalni in pisalni stroji, se kupijo proti izkazu lastnine. Franc Batjcl, Ljubljana, Zvonarska ulica št. 1. 6906 NAPRODAJ JE nova, lično izdelana, polkrita Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod Stev. 7535. Dve sestri iščeta SOBO pri dobri družini. Ponudbe pod: »Mirni« upravi lista. Elektr. žepne svetiljke - Baterije - Vžigalnike stalna služba, 7563 upravi. 2 i ucenca prSa;nr" pekovsko obrt, se takoj sprejmeta. Oskrba v hiši. -Natančnejše s poizve pri g. ¥ran Piškur, Stari trg št. 6. POST REŽNIC A Išče dela za čez dan. Naslov v upravi pod št. 7573. NAJBOLJŠA "REKLAMA so cflssi v »Slovencu«. I. WIPPLINGER - Maribor, Jurčičeva ulica 6. Nove steSaže in pult za manufaktur. trgovino, pult iz trdega lesa s politirano, javorjevo ploščo — po izredno nizki ceni naprodaj. Vprašati pr upravi lista pod: 7525. žil si zavarujte s patentirano ANTIV AMIX obvezo. — Cena: Din 150"— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2 m n pf ii lil a zahtevo Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v SLgubiijani Kopitarjeva ulica 6. II. UP' i i fe! Lil i Akademično izobražen gospod želi prim. službe. -Naslov v upravi pod št. 7550. Kuhinjsko emajlirano _______ vseh vrst in druge potrebščine naitrpežnejše trr najcenejše dobite pri tvrdki A. VICKM — MARIBOR Glavni