• 3 s ^^SSK *:'

' ' f, , • " ,
_,_t____._____- - -

LETO X. - VOL. %
CLEVELAND, OHIO WEDNESDAY, JUNE 87th, 19x7.
CENE MORAJO PASTI, SE GLASI ULTIMATUM VLADE
Prepoved pijače odvisno od Wilsona
---
Rudniki bodejo zaplenjeni.
Nevtralcl m dobijo nič iz Amerike. Eksport v nevtralna dežela ustavljen
potem ljudstvo godrnjalo. Prepovedano bo torej izvažati vsakovrstni živež v nevtralne dežele, poleg tega pa tudi železo, baker, jeklo, les, premog m sploh vse, kar lahko *luži v vojne namene. Vlada je začela najprvo sumiti onevir*ii»ih le-želah, ko je Nizozemska <u,;ila I v Ameriki 10,000,000 bušljev pšenice. Tako mala debela kot je Nizozemska ne potrebuje to liko žita, in je ži^o gotovo prodajala Nemčiji. Govori se nadalje, da bodejo zavezniki dobili vsega v obilici, ker z iz-ključenjem nevtralnih dežel, bo tu dovolj pridelkov. Govori se tudi, da namerava vlada Zjed. držav zapleniti premo-\ govnike za čas vojne, da pre-mogarski baroni ne bodejo neprestano dvigali cene.
Washington, 26. junija. Tu se je zbral koncil za eksport. V" ta koncil spadajo državni tajnik, poljedelski in trgovski ter .kontrolor živeža v Zjed. državah. Predsednik Wilson je imenoval ta odbor, da uredi vse potrebno, da se nemudoma prepove izvoz ameriškega živeža nevtrajnlm deželam. Predsednik je odločen, da Zjedinjene države v tem pogledu niti trenutka ne smejo zgubiti. Zanje čase se je pričelo iz Zjed. držav izvažati ogromne množine živeža v ^nevtralne dežele. Mcč-no sumi, da nevtralne dežele kupujejo v Zjed. državah živež, katerega potem vozijo v Nemčijo. Nevtralne dežele so ponujale nalašč višje £ene 2* živež po naročilu Nemčije, ki je hotela, da je cena živežu visoka v Ameriki v nadi, da bo
ksiki in na Japonskem, da na-hujskajo Je dežele proti Ameriki. Le malo je manjkalo, da se ni posrečil načrt nemškim diplomatičnim vohunom. 2e tedaj je hotel predsednik napovedati vojno .Nemčiji, toda s t jc «e vedno zadrževal, doklei ni Nemčija uradno začela sub-marintke kampanje z vsem
■ ...........h " ***mmm
predsednik uradne dokaze 1 roke, da bi Mfekstlcanci v nek«;
tednih udarili preko meje pa«
Ameriko pod vodstvom nem škrh častnikov. Nadalje se go vori v pamfWtu o pravičnost ameriškega vzroka« za katere ga smo se podali v vojno in j< jasno dokazano, da je bila A merilca aktualno od Nemčiji prisiljena iti v vojno.
lakaj je sla Amerika v vojno.
Wasihiington, 26. junija. — Ameriška vlada je. včeraj razkrila skrivnost, ki je vladala glede korakov predsednika1 Wilsona lansko leto meseca decembra, ko se je predsednik obrnil na vse države v vojni, da mu naznanijo namen njih bojevanja. Vlada je sedaj izdala pamflet, naslovljen "Kako je! Anini*« pi>Ml i. njiiiimijli kor znano je naatala meseca decembra lanskega leta ogromna panika po Ameriki radi nenadnega predsednikovega na stopa. Predsednik je zvedel, da se Nemčija rte namerava držati svojih obljub danih Ameriki. Nadalje je predsednik že tedai zvedel, da skrivni nemški diplomatični agentje kujejo zaroto v južni Ameriki, Me-
Ogromna kupčija z belini sužnji.
šest in šest. Te fante pošljejo v Zjed. države pod varstvom" starega, častitljivega "strijca^ Ta "strijc" se nastani v New Yorku v najboljšem hotelu, obiskuje posamezne trgovine in si notira^ dekleta, katera bi bila dobra *ža prodajo. Fantje dobijo potetji naslove teh deklet, s katerimi začnejo Ijube-zensko razmerje. Tekom dveh tednov takega znanja, ponudijo zakon, nakar razodenejo dekletom, da je stara navada v njih deželi, da se mora poroka vršiti v ceikvi njih rojstnega kraja. Zdajci ^e prikaže *'strijc", ki je pri volji peljati ljubimce v južno Ameriko. Z dekleti se jako lepo postopa, dokler ne pridejo v Buenos Ayres, kjer ljubimec zgine, in dekletu ne ostane druzega kot sramota v sramotnih hišah.
Duhoven v Cocchi aferi New York, 26. junija. Časopisje poroča, da je v Cocchi je-vo afero zapleten tudi neki italijanski katoliški duhoven po imenu "Fatiher Morretto", ki je kaplan v zavodu za dekleta Policija je pronašla, da se je morilec Cocchi mudil dva dni po umoru v farovžu tega du-1 hovna. Ko so Rev. Morretta vprišali, kaj je na tem resnice, se je izjavil, da je Cocchi v resnici k njemu prišel in se je baje spovedal, nakar je zopet šet Mesec pozneje je prišla k meni sestra umorjene Ruth Crn* ger, katero je Cocchi umoril in me, vprašala, če je bil Cocchi tam. Jaz sem dejal, da ga ni ;■ bilo, in ker sestra ni imela po-
New York, 26. junija. Mrs. Grace Huminston, ženska odvetnica, ki je v New Yorku razkrila strašni zločin 17 letne kuth Cruger, katero je Italijan Cocchi zaklal in v kleti zakopal, je dala informacije, da obstoji v Bu^nOs Ayres ,v južni, Ameriki organizacija bogatih lopovov, ki vsako leto pripelje-s jo -do 7000 mladih deklet iz severne Amerike v južno Ameri-,ko v svrho nemoralnosti. Mlada žena Louise La Rue je dala policiji v New Yorku senza-cijonelno sporočilo, ki bo prineslo na dan velikanske škandale, kadar bo preiskava gpto-va. ;Mjls Le Rue pravi, da sta jo dva detektiva v neki hiši na W. 80. cesti v New Yorku napadla, ker jeizdala ,Mfs. Grace Humiston, ženski odvetnici podrobnosti o umoru Ruth Cruger j eve.
Senor Jose Del Campo, biv-!i chilenski. konzul v Mobile, Ala, je potrdil gorejšno izjavo in se izrazil: V Buenoa Ayres , obstoji klub milijonarjev, Jci trgujejo po celem svetu z dekleti. Prodajo jih na leto do 7000. Dekleta se prodajajo od $1000 do $11500. Predno se je vojna začela je prihajalo 10 procentov teh deklet iz severne Amerike, toda odkar se vrei
■	vojna jih prihaja najmanj 65
■	procentov iz sA'rne (Amerike.
, Način kako se pridobivajo dekleta je sledeč, kakor ga je i opisal seiior Del Campo:
"Glavni stan bande je' v Bu-
■	enos AyrCs. Ta sindikat dobi-
canadske čete včeraj precej 11 raztegnile svojo fronto pri * Lensu. Na obeh straneh reke ^ Suohez so canadske čete po- 1 tisnile sovražnika za poldrugo * miljo nazaj. Poleg teh bojev ni I bilo druzih pomembnih bitk na *] oeli fronti. Boji v zraku so ste- J vilnj. Sest nemških zrakoplo- 1 vov so včeraj Angleži uničili, ' 5 so jih zajeli, dočim so jih sa- \ mi zgubili pet.
Francoske čete zasedejo Atene 1
London, 26. junija. Brzojav- 1 ka iz Aten gaznanja, da so ' francoske čete se izkrcale v ' Atenah in so zasedle vse važne točke grškega glavnega mesta. 1 Začasna vladarje pregnala Štiri kraljeve bra t e\z Grške. Nada- . Ij£ se je odpovedal ministerski predsednik iZaimios, in najbrž bo stopil Venizelos na njegovo krmHo.
Bulgarske patrole aktivne.
Pariz, 26. junija. Francosko vojno ministerstvo poroča: Ob jezeru Doiran in ob jezeru Presba so postali Bulgari nenavadno aktivni, in proti večeru so nastopili s strojnimi puškami proti našim strelnim jarkom, toda njih napad je bil od našega artilerijskega ognja nemudoma ustavljen. MaomulUm ainnmi »Franrjji. ,
New York, 26. junija. Roo-seveltova sinova iKermit in Archie sta odpotovala na fronto v Franciji.
Kako je na ruski fronti
Petrograd, 26. junija. Rusko vojno ministerstvo poroča o jako živahnih bojih med Rusi in Avstrijci v Galiciji. V Galiciji pri Grabkovciih je avstrijska patrola skušala dobiti informacije o naših postojankah, toda je bila z bajoneti pognana nazaj. V okolici Preskovca je avstrijska stotnija obkolila našo predstražo. Toda, poročnik sti^aže, Mihael Moravčev je zbral svoje moštvo in s pomočjo bajonetov in ročnih granat se je posrečilo vojakom pobegniti obkoljenj\i, ne da bi zgubili enega samega v moža. Le poročnik 'Moravčev je dobil sedem ran. Na rumunski fronti je vse mirno. Na kavkaški fron ti se je začelo živahno streljanje.	•
Bitka v katedrali
Hejsingfors, Finska, 26. junija. To mesto je konečno rešeno anarhistične sodrge pod vodstvom Jean Boldta,. ki je zbral okoli sebe tatove, morilce, verske fanatike in druge zločinoe, s katerimi je vodil strahovlado v mestu. Po mnogih govorih, s katerimi je Boldt podžigal svoje pristaše, je s 400 zločinci napadel katedralo v Helsingforsu v sredi službe božje in jo proglasil za osvojeno, Eden izmed pomagačev Boldta, nekdanji duhoven, je ' stopil na prUnico ' in pridigal proti veri. Proti večeru pa je - katedralo napadalo 100 ruskih vojakov, ki so pobili ali pregnali zločince, dočim se je : Boldt rešil z begom. :---- .	o	——
L
► Se je bal ameriške policije.
Petrograd, 26. junija. Naj-1 večji prekucuhi v Rusiji so da-
•	nes oni anarhisti, ki so pred re-
•	volucijo v' Rusiji bivali v Zjed. 1 državah. Ko so vprašali neke-s ga anarhista, ki se je šele pred , kratkim vrnil v Rusijo iz Ame-. rike, zakaj ni prakticiral anar-
»r^t1 ne Sale iLriike
70,000 prostovoljcev, ca
Washington, 2^ junija. Ge- rj neralni adjutant ameriške ar- L made McCain je poslSd sledeči S razglas vsem lojalnim Amen- ti kancem: "Zapišite se med»vo- n jake sedaj 1 Vaš predsednifc b vas kliče 1 Armada vas leli! De- o žela vafe potrebuje! Pridite, lo- v jalni Amerikanci, oprostite v svet, da bodejo naši otroci la- 5 hko živeli v miru!" Redna ar- n mada Zjedinjenih držav potre- I buje 70.000 prostovoljcev.
Red Cross ima uspeh. k Washington, 26. junija. • Po f vseh Zjediftjenih državah se I / je podpisalo skoro $110,000.000 t za Rudeči Križ. Uspeih darov 2 za Rudeči Križ je nadkrilil vsa k pričakovanj^. Ti darovi zado- 1_ stujejo za 8 mesecev.	p
Submarin potooljen. h (Angleško pristanišče, 26. ju- A nija. 'Sem je dospel ameriški potniški pamik, ki je 400 milj od irskega ohrežja imel boj z \ nem&kim submarinom. Subma- j rin se je pokazal kakih 3000 ] sežnj^v pred potniških parni- r kom in spustil torpedo, ki pa r ni zadel, nakar je ameriška la- s dija oddala 5 strelov, ki so vsi j zadeli, prebili submarin na < dvoje, nakar se je ta||pj poto- 1
J
Zrakoplovci v Angliji.
London, junija. Prvi od- « delek ameriških zrakoplovcev j je dospel včeraj v London. 1 , Vsega skupaj je 450 izkušenih zrakoplovcev. 'Ljudstvo jih je 1 z neizmernim navdušenjem po- i zdravljalo. Zrakojplovci odidejo j na francosko fronto.	j
General Pershing na fronti. < Pariz, 26. junija. Prvi oddel- « , ki ameriške armade so prispeli j na francosko fronto zaeno z 1 generalom Pershingom- Persh- 1 ingov pobočnik kapitan Mar- ; getts je nagovoril francoske 1 . vojake v strelnih jarkih slede- j
če: "Tovariši svohpdef Prina-, šam vam dobre novice iz Ame-• rike. Amerika nas je poslala, 1 : da se borimo skupno z vami za I syobodo. Povem vam, da čuti cela Amerika z vami. Prišli sm6, da se skupno z vami bori-i mo, da potisnemo in vržemo , skupnega sovražnika iz Franci-
>	je. Vi morate zdržati fronto, dokler ne pride velika ameriška armada za nami. Če bodete
-	zdržali, tedaj bodemo gotovo i popolnoma uničili nemško ar-i mado. Tovariši, zmaga bo na-
-	ša-" Francoskim vojakom so ■ stopile solze v oči, ko so se bra-
-	tili z ameriškimi vojaki.
Francoski napad. Pariz, 26. junija. Francozje l so včeraj pri Hurtebisu tiapad-
-	li nenadoma nemške postojan-
>	ke, po kratkih artilerijskih ; predpripravah. Vojni urad na-
-	znanja, da so Francozje zajeli
-	vse prve strelne jarke nemške
-	posadke in so jih obdržali kljub
-	vsem despieratnim napadom. 5 Več kot 300 Nemcev so Fran-
-	cozje ujeli.
Bitka za Lens.
>	London, 26. junija. Canadske čete se zopet nahajajo v največji bitki za posest važnega
-	mesta Lens. Od 14- ®o 1 se nahajali Canadci v predme-
-	stj»i tega silno važnega mesta » francoske industrije, - odkoder e dobivajo Nemci premog in £e-d lezo za svoje industrije. Kos za r kosom so trgali Nemcem iz r rok, dokler ni -wvpet prišel čas, a da Nemci mislijo namnikanje.
1 Angleško poročilo.
Proti draginji
Washington, 26. junija. Mogočna roka strica Sama je da- < nes zopet drzovito posegla v r sredo manipulantov i^žive- r žetn in drugimi potrebščini™. J Vse gre na bolje. VlacUpina j v rokah moč in bo v kratkem ^ izsilila iz veliekapitala hajnrž- 2 je cene alf pa bo uresničila svo- j jo grožnjo s tem, <la bo zaple- s nila živež in rudnike. Sest 1 glavnih točk se je včeraj do- ! ločilo glede narodne kontrole * življenjskih potrebščin. >	Premog.
Prvi udarec je padel na pre- ] mogarje. V Washington ti so J se zbrali lastniki premogovni- J kov, in vlada jih je takoj za- 3 slišala. iSkazalo se je, da imajo I ti lastniki $2.50 pri toni pre- i moga čistega dobičke. Na leto se nakoplje okoli 700,000.000 ton premoga, torej imajo nad 1 $1,700,000.000 dobička. Na pri- 1 tisk vlade se premogarski ba- ( roni se odločili, da bodejo od- 1 sedaj zadovoljni z $1 dobička pri toni, toda vlada jim tega 1 ne pusti ampak jim ponuja le ' 50c pri toni. Ce se ne udajo, (jim bo zaplenjeno.
Prohibiciu diidliciie
I	,	'"JI
absolutno prepovedala izdelovati kakoršnjekoli žganje -tekom vojne, toda vino in pivo bo ostalo, in to je odvisno od predsednika. Prepovedano bo importirati in izdelovati žganje, in predsednik irria pravico žganje zapleniti.
Vladna kontrola. Vlada bo kontrolirala železne in jeklen^ izdelke kakor tudi petrolej in mnogo manjših, toda potrebnih predmetov. -Nobene špekulacije ne bo dovoljeno. .
Jeklo in les. četrti udarec je padel na jekleni trust in trgovce z lesom, a materijal se danes rabi za gradnjo nQvih parmikov, in ker se vladi zdi cena previsoka% je predsednik Wilson zapovedal pemudoma preiskavo.
Nevtralci ne dobijo nič. Prepovedalo se je izvažati ameriške pridelke nevtralcem, ki so osumljeni, da prodajajo ameriško blago Nemcem. Blago v kangljah.
■	Zvezina komisija je dogna-I la, da so trgovci z živežem, let . se preservira, zaslužili letos
mnogo nad sto procentov. Vlada je namignila, da bo 25 pro-
■	centov dovolj, če ne pride vlad-
•	na zaplemba.
Prohibicija pride. , Washington, 26, junija. Od s zbornice senatorjev je sedaj od-> visno ali sprejmejo prohibicijo 1 ali ne> Večina senatorjev se je izjavila,, da bo glasovala za do-5 tični zakonski predlog, ki pre-
■	poveduje rabo živil v izdelova-
-	tnje opojne pijače. Stranka mo-
-	krih v senatu se trudi na vse
-	načine, da prepreči sprejem do-: ticne postave, toda kakor ka-i žejo znamenja, bo postava o
•	prohibiciji gajbrž sprejeta.—
Kardinal proti prohibiciji 1 Baltimore, 26. junija. Karcji-
-	nal Gibbons se je včeraj izjavil
•	da je prohibicija največja nes-1 miselnost v Ameriki. Vsaka ) postava, ki sili človeka, da se e vzdrži neoesa, kar niu ni po
-	godu, ni pravična postava. Pro-ihibicijo naj ima oni, ki se pro-
-1 .»mixtion /*<1 rviv* niiairt trtrla. I StOVOljnO oupovc p'Jw^'i 'uul
cije. Bil je ves Razrezan. Dva moia sta ga napadla na 851 E-63rd St. z železnimi koli. Frank Spario, 62 let star, je bil nevarno zaboden od neznanih lum-poV na W. 33rd St 'Mrs. iShul- * te, 7806 Superior a ve. je bilo 1 ukradenih nekaj ur, zlatnine in * $100 od roparjev. iLizzi Smith j je bila napadena na £. 116. cesti in oropana vsega, kar je ' nosila s seboj, ravriotako Mrs. 1 Gertrude Kanisky, ravno tako J Mjrs. McKerney, Mrs. ;Mummel Mrs. Mary Marks, Mrs. Mary 1 Fabry. Vsi ti zločini so se pri- j petili v pondeljek zvečer v Čle-velandu. '
—Policija je aretirala pet mladih fantov, .obtoženih, da so kradli blago iz železniških kar. Njih imena so: John Pierce, 3994 E- 9ist St. John 'Sto-'<par, Andersonville, Anton Mi-klauc, 8005 'Marble ave. Anton Yaklic, 7912 Marble aye. in Tho. Janowski, ABC Line. *
—Vlada je prepovedala listu "The Socialist News" nadalj-no izhajanje. List je tiskan v Clevelandu. Tri izdaje te številke so bile na pošti zaplenjene. W. H. Lamah, solicitor poštnega odde&a se je izjavil, da je list tiskal veleizdajniške stvari, v škodo Ameriki, v ko-
Amerike, kako morajo vHeti časihxravnati z živežem in hrano: 1. Kupujte premišljeno. 2. Kuhajte jako skrbno. 3. Denote toliko na mizo, da bo za vse I dovolj, toda ne preveč. 4. Prihranite, kar se da prihranili, ne ( mečljite proč 1 5. Pojejte takoj, kar se pokvari 6. Najboljši je domač pridelek.
—V tovarni Standard Car Wheel Co. na 6400 Bessemer ave. je nastala v pondeljek zvečer razstrelba, ki je močno ranila tri delavce. Eden izmed prizadetih, Emmerson bo najbrž umrl.
—V soboto, 30. junija je pri-četek ogromnega bazarja za Narodni Dom. Pričakuje se udeležbe celega slovenskega Clevelanda, tudi iz Newburga in Coljinwooda. Ogromne pred priprave za bazar so skoro go-gotove. Bazar se bo vršil na Glass ave. vogal 6.1. ceste na Sokolskem vrtu; Dne 4. jnlija pa korakajo slovenska društva mesta Cleveland po naselbini, da pokažejo koliko jih je, ki želijo Narodni Dom. Natančni program bazarja dobite v prihodnji številki tega. lista.
—The Baltimore & Ohio železnica želi poleg Central via-. dtikta zgraditi ogrortinO posta-, jo za tovorni promet, ki bo ve-, ljala $2,500.000. Predložila je mestu svoje načrte. Postaja bo i zgrajena po najbolj modernih • načrtih.
—Councilman Kadlecek je : llozil pri pondeljkovi seji mest-s ne zbornice predlog, da se od-
■	pravi modra- policijska nnifor-
■	m a in dbbijo policisti enako uni-. formo kot vojaki, namreč iste
■	barve. Modre obleke so danes ir jako drage, in policisti se pn-
-	tožujejo.
—•Dan 4. julija je namenjen i od vojne komisije v Clevelan-. du za "amerikamzacijski dan". 1 V Hippodromu se bo priredila ; ogromna slavn9st, na katero l so vabljeni vsi tujci, ki niso še
-	državljani, da izjavijo svojo lo-
■	jalnost napram Americi.
1	A,	. _ _ * 1' J _
—Cleveland je ' posekal vsa c druga mesta glede prispevkov n |ža Rudeči Križ. Ko so se pri- 6 i spev ki zaceli nabirati v ponde- S t ljek pretečenega tedna, se je n I splošno mislilo, da se bo z naj- p [ večjo težavo nabralo $2,000.- t 000. Toda navdušenje Cleve- u I landčanovs je preseglo vse me- $ je in v Clevelandu se ^je nabra- ji Bo skoro $300.000 prispevkov s H'več kot v Chicagi, k}er je tri- n ».krat toliko prebivalcev. Do ( I srede zjutraj je znašal skupni fl f rfond Rudečega Križa v Cleve- I l landu $4,619.576, dočim je Chi- I fceago nabrala le $4,472.000, in F i Detroit, ki je enako mesto kot \ B^Čleveland, le nekaj nad dva milijona. V pondeljek večer se je r ||taršilo velikansko ljudsko slav- s je na Public Square. Nad. 50.- 1 Bpoooseb je bilo na square, kjer c Ko pra,znovali slovesni dogo- f Bek. Časopisje cele Amerike l Kaže na Cleveland kot na naj- " Kolj lojalno mesto, $2,000.000 Kd nabranega denarja dobi Na-Bodni Krjž v Washingtonu, ' ■^50.000 dobi na razpolago voj- r Ba komisija v Clevelandu, $250. ( ftoo dobijo siromaki mesta Cle- 1 Bslelanda, $1,000.000 se dene a Ka stran za podporo družin \ ■padlih vojakov, ostala svota se < ^^Krioži na banki kot podlaga t h 2 p i ihodnjc rift^u i isS^ ^^fŽaJj
f v pond, popoldne po Square, .
I ko ga srečate dve deklici v uni- i feformj bolniških strežnic, ki re- 1 čete: Oh, kako lepo srajco imal ! ■p. In fant , odvrne; Vama*jo 1 Idam, če hočete!— Nikar, od-j < i vrnete deklici sramežljivo, daj 1 Rjo Rudečemu križu 1 — In mož j i Kje slekel srajco ter jo začel na 1 I javnem trgu licitirati.- Dobil je < llzanjo $i,is kateri denar je dal Pptudečemu Križu.
i—Sirotna ženica, slabo oprav j I ljena je prišla v glavni urad ; IpRiidečega,Križa in položila de- i |m set centov za » Rudeči'Križ. "Sli 1 Elala sem, da je vsak dar dobro- ! U došel," je dejala ženica, "tu v? imate deset centov, več ni- , I? mam." Uradniki niso hoteli B vzeti denarja, toda ženica je ^pustila denar v uradu in odšla. . I "Za svobodo sveta," je mrmra-r la ženica, ko je odhajala.
I —Glide A. Weider je Ne Lmec, državljan in brzojavni [j operator v Clevelandu. Toda to ga ni zadržalo, da ni udaril ||po obrazu nekega moškega na square, ker se ni odkril, ko je I godba igrala ameriško himno, j- "Jaz sem Nemec," je dejal ' Weider; "toda kir se tiče te , dvojne, sem popolen Amerika-
»: —Naznanja se nam,
da je
Iglavni urad Kranjsko iSloven-|ske Katoliške Jednote kupil za t $10.000 Liberty .posojila! Ta p glavni urad slovenske jednote I se je zavedal svojih dolžnosti v tem času. Naše častitke odbo-
s —David Thompson je bil z B noižem zaboden v trebuh, ko se I je ustavil napadu cestnih ro-V parjev na W. 91st St. in Es-p mond av£: v pondeljek ponoči. [ Umira v bolnišnici; Dva ropar-[A,ja; oborožena z revolverji sta llnela v pondeljek ponoči Fran-| ku Crone $49 na E. 146th. ce-i'? »ti blizu St. Clair ave. Charles I Poltus je bil na Central ave. t napaden od dveh zamorcev in l|»mrtno ranjen. Thomas Mc I Garry je bil oropan za $54 od dveh roparjev na 15008 Sira-I nac Rd. Dva zamorca sta ukra-
Sijajen uspeh Red Cross daril, ClevelaRd j» prvo mesto v Ameriki
pj rv/ci a NrmiC A AMFRIICA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
qfc......... i ■- i 1	"'■
V NAROČNINA:
LBa Amiriko - 0 O \ M,a CMd. po poHif+.OO
J£a Exiropo - £4-.00\1*o*am9sna Jtt9H)ilKa - Jc
> * uutr.cuihavi. m.k.. clbyhjuid, omo. mja'uo«tout. rmwcrro* im_
EDWARD KAUSH, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
ft	issued monday, wednesday and friday,
R«d^250M Slovenians in the Oy tf fletd^i and tewierc; Advertising rates oi request. American in spirit Foreign in language only
* Entered as second-chss maitotfanuary 5th 1909, at the post ojfiot at Oev&rfy Ohio umkr the Act tf March 3rd, 1879.___
ill______No. 7*. Wed. Tune 27th. 1017.

notwithstanding K. Eiigel-bre^ht who , Writes «1 his nolo me: VDw >Detftsotte «rml <He*er KHeg*
the following sentence remarkable for its hypo-
ctiw\.r:' as- thli
'/We will not conceal from ourselves that
tHese victories for which pur bells ring amd our flags wave, and for jyhich we thank our, God, may become a danger to us, s>hould they make us	ir^MlMt!
Cod forbid! We will lipid fast to Our old modesty, with''which we lfyve «o pffen	reproached, and \vhich has indeed cjften on dug h degen era ted into jAe undeiValttin^ of oir selves *lmd overvaluing ofthat,\vhich is foreign and despicable."'
Well, of all things, that goes the limit! /f
But Attains also lack eyery sense' of
c*>frim<>n decency and are fipt onljr n9tj aih*med
or the greatest col3l>loodea crime in?* history, tJie sinking of the Lusitania, but boastfully take pr^le in this achievement of German Kultur as we will prow fawn an address by the German pastor ft Baurrtgarten 6n the Sermon on the Mount who made the following statement:
"Whoever cannot prevail upon himself to approve from the bottom of his feart tfhe sinking of flhe Lusitania.. .and -give himself up to honest delight ot this victorious exploit of German defensive power — him we judge to be no true German.
And yet Profesor W. Kahl in "Deutsche, Reden in Schwerer Zeit" has the temerity to express on behalf of the German people their thank to their German army that'as he puts is — "it has kept spotless tihe shield of humanity and chivalry. It is true we believe that every bone of a German soldier, with his heroic heart and immortal soul, is worth more than a cath-j edral."
After all this, civilization has to cover ,its and turn with despair from a nation which has lost all sense of honor and propriety to such an extent that by common consense of opinion Germany will remain isolated even far after the war and will not be admitted into the concert of civilized nations unless the Germans renounce once forever the principle of frighf-ulness*and of might before right which at the present time are up*rmost in their minds.
We ought to be thankful that this war has brought out all this moral deficiencies of the Germans and has exposed them to the world in their true form, inasmuch as otherwise Germany would have had infected gradually with its moral philosophy the entire Universe.
t i A. N. W.
- ft ^^^ ^^ ^ ^ ^ ^^ ^^^^ ^
sift?od iačetka. V Avstriji pomenja za nas proklftstvo, ker nismo Nemci ali vsaj Madjari.
Lepa se naih obeta- Njegov stric nas je z bi£i — on nas hoče tepsti z škorpijoni. ^ Vsa^upravna^^str^a j^ danes^v <-okah pru-
D vogla vi orel se umiva pred svetom, toda za nas, ki ga poznamo in vemo, kdo je, ostane večno umazan.,^ L	hilS f^iktf $
Mi, ki ,pis*rt*>ida(te3 di> Stanejo zapisana, ne smemo tudi ^amolčati tistih, ki 'ptoma-gajo npsitj našo krj, našef^neso dvOglaVemu or-W} Mtfli; 'Ba 'seW 'Kj&fcAHjih* Najdete, oglejte isi jih zapomnite si —r„kdor pomaga kopati grob svojemu narodu, kdor pita s svojimi simpatijami dvoglavega orla — orla gorja in solza in krvi — tisti zasluži, da mu postavimo primeren spomenik.
"CAS"

'.J	f , .	. .	■	?;
Pozor rojaki v Lorainuj!
Lorain Ohio.- — Počasi, a sigurno se razširja slovenska naselbina v Lorainu. Prodrli smo že skoro do Lake Erie. Ne "samo prebivalstvo se množi, ampak tudi posestva prihajajo v slovenske rdke. Imamo tudi dobrega slovenskega kon-traktorja Anton Ulleta, ki v splošno zadovoljnost gradi ja-ko lepa poslopja. Povoljen je .tudi razvoj društev zadnje čase. V <Lorainu imahio devet podpornih društev raznih Jed-not in Zvez, ppleg tega pa pevsko društvo Adrija.in Politični tftlub.
In pri tako velikem številu društev in taki množici Jugoslovanov se moramo pa v resnici čuditi, da nismo imeli in še danes nimamo svojega društvenega doma, ampak igre bodisi šolskih otrok ali drugih se^itiorajo vršiti po tujih dvoranah. Ena dvorana pa, ki je edino slovenska, je samo za društvene seje.
Mnogo se je že govorilo v društvenih narodnih domovih, tudi veliko se že zgodilo in žrtvovalo, stvar se lepo razvija, le žal, da nekaterniki še vedno dvomijo, da celo pobijajo stvar. In je jako napačno od teh, ljudi.#-Skušnje imamo ie iz preteklosti, da se moremo zanesti le na svoje, nikdar pa na tuje. Kar imamo sami, to je naše, o tem mi gospodarimo,-kar pa ni naše, nimamo mi zraven ničesar odločevati. Jugoslovanski Narodni Dom, za katerega se sedaj deluje v naši naselbini, bo v korist in na razpolago vsem slovenskim, hrvatskim in srbskim društvom in njih lastnina, če se pa pri'talkem blagem podjetju začno nasprotovanja in politika, tedaj se pa vse neha. To mora izostati in sicer na vsak način! Vsi moramo Skupno delovati, da 'Ju£°" slovani v Lorainu postavimo svoj narodni dom. Narodni Domeni delo fiekaterih oseb, narodni domovi so ideja mase naroda, ki se zaveda, »da ni treba ravno slovenskim društvom neprestano plačevati Mažarom ali Nemcem za dvorane, ampak da imajo Slovenci lahkp nekaj svojega. In kdor odgovarja in napada to idejo, ta je sam v službi naših narodnih narodnih nasprotnikov ali pa čuti, da mu bo v škodo, ker ne bo mogel več naroda izkoriščati v svoje lastne sebične namene. Če verujemo, da se bodejo naša društva razvijala, jim moramo preskrbeti „ potrebne prostore, kjer bodejo dani vsi
Sogoji, da se skrbi za napre-
ek. čaka nas torej še mnogo dela in žrtev, in prepričap sem da pridejo vsi do tega spoznanja, ker razmere se spreminjajo-r ~
iDne 27. maja pri redni seji J. S. Narodnega Doma se je sklenilo, da se napravi 1. julija skupni piknik na Pearl ave. v hosti nasproti starega prostora. Čisti dobiček, je namenjen v -korist Narodnega Doma. Tem potom vabimo vsa slovenska, hrvatska in srbska društva, mo&a kaikor ženska in še vse posameznike, da se tega piknika udeležijo v največ-
I .	» *1 f J"	1 1
J	—	^
'Šitvo "Adrija" se udeleži pik-* nika, in nam bo zapelo nekaj mičnih pesmic, kakor^ "Napitninah!" P. H. Sattner. "Ljubezen in pomlad" A. NedVed. Slovenec, Srb, Hrvat," F. S. Vilhar. Igrala bo slovenska godba pod vodstvom g. Toma-žina.
Ne pozabite torej rojaki v Lorainu in okolici, da >e vsi do zadnjega udeležite tega* piknika. Za vsaTcogar bo mnogo najbolj raznovrstne zabave^ in razvedrila, kot krepke hra-ii ne, da tejo ostane zdravo, dobre pijače, da se grlo ne izsušM poleg tega je pa glavno, tudU duševne hrane ne bo zmanjka-^ lo. Dobri govori in poduk, vse *bo na vrsti.
Ako pomislimo na življenj*! trpinov, tedaj vemo, da je tenrj stvariteljem svetovnega boga-J stva odmerjene prav malo za-j bave in razvedrila, ker od zortJ do mraka garamo in se trudi-, mo, da preživimo sebe in svoi*j ce. Nekateri ki vidijo delavca popiti kozarec pive, ga že ob-metujejo, da so pijanci, da se v narodnih domihi samo popiva, itd. Takim napadalcem delavcev bi rad povedal, naj si raje sami zabašejo čik v usta,, šavflo v roke in pik, pa iti na delo med smeti m prah, med vročino in razbeljeno železo od zjutraj do večera, potem pa bodejo vedeli, kaj se pravi za delavca -kozarec.pive si privoščiti.
Zato pa delavec želi, da pride ikdaj ven na prosto naravo, komaj čaka nedelje, da se deloma odpočije od tedenskega trpljenja. Kako prijetno-je zunaj v naravi med poljskimi cvetlicami ali pa v senci -košatih dreves, in kako si želimo, da bi si mogli večkrat kaj ena|| cega privoščiti. In v nedeljo 1. julija »bo lep izlet v Lorainu, kakor ga že dolgo nismo imeli. Pripravljalni odbor je odredil vse, da se piknik vrši v najboljšem redu, da vzbudimo pozornost tudi med drugimi, da se bo vedelo, da iživimo Slovenci, Hrvati in Srbi v Lorainu v edinosti in sporazuinu. Zato še enlkrat apeliram na vse, da se vsi udeležijo tega piknika, saj »e gre za občno korist in napredek vseh.
Važna opomba: V slučaju deževnega vremena, se piknik prestavi na 8. julija.
218. maja se' je vršila veselica dr. Cirila in iMetoda, čisti dobiček je bil namenjen za Jugoslovanski Narodni Dom. ►Dolžnost naša je, da poročamo javnosti o uspehu. Uspeh je bil jako dober, in še bolje bi bilo, da ni deževalo, kar je enega ali druzega zadrževalo. V prvi vrsti se moramo v imenu odbora dr. sv. Cirila in Mietoda zahvaliti vsem tistim, ki so kaj darovali, in to so: Frank Justin, Al. Virant, Jos. Svete, John Piškur, John ISvet, Louis Liikeižič in Anton Dobrovski. Zahvaliti se moramo za javni rjastop pevskega društva Adri-ja, ki ima sledeče pevce: Geo. Petkovtšek, Frank Posavec, Geo. Strozak, Karol Dolenc, John Kotnik, Matija Ostanek, Andrej Bombay, Fr. Ziherle,
Pod dvoglavim cesarskim orlom.
I To je le del vsega, kar se je godilo. Drugo j seje izvemo, ko pride mir. Ali vas ni sram vseh
! tistih, ki ste požrli "kn6f" iz vojaške kape in ga še danes nosite kot dragoceno svetinjo po svetu? Ali vidite, kako deluje dvoglavi orel, kako pospravlja vse, kar je slovansko da napravtja prostor za svoje ljubljence r~ Nemce in Madja-re-	1
j Čitajte zapisnike padlih vojakov — tri četr-j tine samih "Slovencev in Slovanov. Pobrali so i po naših deželah vaše očete, brate, sinove, vaše I sorodnike, pobrali so vse in pustili doma bolan narod, ki umira lakote. Nemce varujejo, da pridejo po vojski in zasedejo vaše domove —.potem boste pa upili z vladnimi listi: Slovenijo Slovencem.
A kljub vsem grozotam gre dvoglavemu orlu danes slaba. Trebi si krvaveče kljune in trga slovansko meso iz svojih krempelj. Žre ga vest radi storjenih zločinov in bil bi "rad zopet lep in čist v ogledalu sveta.
V takozvani ustavni Avstriji iso po treh letih sklicali zoptet parlament. Spisali so po božji volji izbranemu cesarčku Korlnu prestolni nagovor in ga potem razširili po celem svetu. Kdor je upal na kako izpremembo, mora obesiti ali postrelfti svoje upe tako, kot so pobesili in postreljali naše brate. Prestolni govor poveličuje pred vsem z izrazi kot "presvetli" tistega, v katerega imenu se je delalo grozodejstva. Po-klada iovorjeve vence spominu tistega, ki je nad šestdeset let vigajal svoje narode samo zato, da se pred svojo smrtjo dodobra napije krvi, da po-veliča svoje ime, da vniči ne samo milijone, ampak cele narode.
Ce bi bil Korl kaj boljši, bi (bil proklel tistega, ki mu je .zapustil gorje in isolze. Toda on ga (poveličuje —• in to je jasen dokaz, da ne bo nič boljši, kot je bil oni, ki je prelil' toliko krvi, da bi bil lahko pobarval vse vodovje svojega cesar- ( stva.	'	✓
In dvoglavi orel v rokah Korlna je pokazal hinavsko dobrovoljni izraz svojim narodom in svetu«. Svoj program je očrtal s tem, da je obljubil nekaj revizije v ustavi. Prosimo, sam« obljubil, saj ni še rečeno s tem, da <se bo res kaj zgodilo. No pa tudi če se zgodi — kaj pa pomaga? Za časa njegovega prednika smd tudi imeli paragraf 19, ki je jamčil enakopravnost v^em narodom. Ampak tiste listine so rabili on in njegovi ministri za cesarsko kraljeva dvorna strani-»»
ica.	.• „
Ne, pravica je nemogoča v • Avstro-Otfrski, pa naj se dvoglavi orel Še toliko pere. Avstrijska diplomacija dela Korlnu sicer precej reklame ; s tem seveda javno in jasno obsoja starega Francjožefa in hoče nekako dopovedovati, da ta ni tak. Pa je. Kdor poveličuje lopove, ni sam prav ničiboljši.	t<	v-f
Medtem, ko namiguje Kojl na nekake spre-
če «bt preko Avstro-Ogr^e razgrnil! fcdvo- j glavatega orla, (bi takoj rešili celo tastavico. j Glavi prideti na Češflco — ta najbolj bogata av-, strijska dežela je dajala največ bogastva, največ hrane cesarskemu orlu. Tam je zobal in se sitil zato, xla je lahko senčil s svojimi perutmi na eni strani avstrijske Nemce, na drugi Madjare. Mo- | gočni kremplji so segali na jug in držali krepko : južne Slovane. Trgali so njih meso in kri pitali j večno odprta kljuna, da so lahko mirno živeli j v zavetju mogočnih perutnic Nemci in Madjari.
. In nima zastonj • dveh glav — z eno se je smejal, se lizal in kazal svojo dobroto, kadar je kaj iskal, z drugo stražil, pretil, klal. V eni je j bila sama ljubezen, dobrota za Nemce in Madja-1 re, da so lahko izrabljali slovansiko kri in meso, ! v drugi je bila sama krivica in nasilje. Ta je bila-od vselej za nas.
Da, dve glavi — dvojna mesa. Danes Sti obe glavi krvavi od silnega žretja Slovanov in po njegovih kremljih vise ostanki poklanih narodov — Jugoslovanskih. Pa naj navedemo nekaj primer, ne vseh, ne od povsod, samo iz krajev, odkoder se do idaj še največ in najlažje kaj izve.
Krasna angleška ilustrovana revija The Minnesotan prinaša sledeče podrobnosti iz ozemlja dvoglavnega orla:	j
Do leta 1915 so zaprli, internirali ali pregnali v Avstro-Ogrski nad dvestotisoč prebivalstva — moških, žensk in otrok — ki so bili vsi avstro-ogrski podaniki. Njih premoženja so zaplenili in jih porabili za svoje namene. Okrog štiriindvajset tisoG ljudi so pobesili in postrelili brez vsake razsodbe. Dovolj je bilo, da se je koga sumilo, da je prišel ob svoje življenje. Veliko ljudi je bilo tako očitno nedolžnih, da so to še sodnije priznale, pozneje seveda, ko so bili do-tičniki pobešeni in postreljeni. Pobijali so jih kar s sekirami in jih zažigali žive. žene in otroci «0 morali biti v več slučajih priče smrti svojega moža oziroma očeta. Usmrtitve so se vršile povsod na najbolj barbarski način.
' In to se je godilo doma, v ozemlju Avstro-Ogrske, godilo se je po vsenemškem načrtu, da se iztrebi Slovane in napravi prostor za Nemce 1 Zaprli so slovanske šole in prepovedali slovansko službo božjo. V Bosni, kjer živi nad 825 tisoč ljudi, ni danes nobenega pravoslavnega duhovnika več živega. Na »totine milijonov kron so vzeli s silo iz raznih zavodov. . , V Trebinju, kj^r živi devet tisc^Č ljudi, so moral ljudje plačati nad šest milijonov in pol kron. Poleg tega so obesili oseminsedemdeset ljudi- Da se Slovane 'bolj iztrebi, so vzeli po slovanskih krajih štirikrat toliko ljudi v vojake kot drugod. — Pomislite, ljudje, da se zatre Slovence in (Slovane sploh, so porabili vse, da pade, pogine, da napravi prostor za Nemce in MJadjare. V škofiji sarajevski so obesili sedeminšestdpset duhovnikov in dinamitirali njih cerkve. Poslali «0 doli Nemce in Madjare, da so ja dodobra opravili svoj* delo. -
•
gando. V resnici se je silno čuditi ruskim socijalistom, ki so sedli na nemški lim.
Do danes pa seveda še ni jasno, kaj se je godilo pet dni pred carjevo odpovedjo v Pe-trogradu. Dvoje stvari je bilo pred vsem na površju: Začasna vlada, pri kateri so bili možje, katerim je zaupal ves svet, in drugič danaJŠnji odbor vojakov in delavcev, ki je tekom revolucije že parkrat pripeljal Rusijo na rob propada in razpada. Ne more se še danes popolnoma dognati, kako energično in vztrajno se je delovalo od strani nemških zarotnikov, da pridobijo uplivne člane tega koncila na svojo stran.
Toda nekaj trikov je poznanih. Bili so nesramno predrzni. Tak trik je bila dvakrat ponovljena "proklamacija", ki je dozdevno prišla i/, koncila vojakov in delavcev, v resnici pa je bila "made in Germany". Prva proklamacija, katero so priobčili 'takoj potem, ko se je car odpovedal, je bila namenjena in naslovljena vojakom in je nosila napis: Povelje št- 1. Ta proklamacija je zahtevala od navadnih vojakov, da ignorirajo svoje častnike, da izberejo odbore za vsako kompanijo, bataljon in regiment, kateri odbor vodi akcijo stotnije, bataljona in regimenta. Z eno besedo: to povelje je imelo namen, da uniči vojaško disciplino, ki je neobhodno potrebna za ofenzivo. To povelje je bilo tiskano v nemšfcih skrivnih tiskarnah, katerih kar mrgoli v Petrogradu. In koncil vojakov in delavcev se je menda bal svojega dela ali pa sramoval, kajti plakate so nabili ponoči po vsem Petrogradu, in prihodnji dan je bila vsa ruska armada brez moči, hroma in kru-Ijeva, kajti vojaki niso hoteli več poslušati povelj. Nemci so od veselja vriskali, kajti Rusov se ni treba bati več. Izdajalci so dobro naredili svoje delo.
Druga proklamacija v istem sinislu, je prišla nekoliko pozneje. Ta proklamacija se je pojavila tekom časa, ko je anarhistični socijalist Lenine najbolj napadal začasno rusko revolucionarno vlado. Ker so pričakovali proti-demonstraci-je so bili Nemci pripravljeni. Sklicali so skupaj vse anarhistične organizacije, da treščijo začasno "kapitalistično" vlado, in v ta namen so se oborožili. Napravili so podžigalne napise in transparente, in ko je skupina ruskih veterancev v Petrogradu, ki so bili ranjeni v bojih z Nemci, protestirala proti tej demonstraciji v korist Nemcev, so ruski anarhisti pod vodstvom radikalnega socijali-sta Lenine streljali na te lojalne ruske vojake. Ubili in ranili so jih precej. Tako je ruski delavec, podžgan od kajzerje-vih agentov streljal svoje lastne brate po krvi v svojih lastnih mestih.
Konec prihodnjič.
NaTjaponskem so našli neki star narodni pregovor, ki pravi : "Kadar bodejo možje letali kot ptice, tedaj se bo deset kraljev med seboj borilo." No, žal nam je, ker pregovor ničesar ne omeni, kakšen bo konec
tega boja.	\
* * * ■
1 Pe/ki nam prigovarjajo, naj se naučimo uživati star kruh. Bojimo se le, da ne pridejo na-. zadnje še drugi trgovci in nam priporočajo uživanje starih jajc*
"New York Times" prinaša sledeči izvanredni članek izpod peresa Charles Johnstona, ki opisuje razmere v današnji, revolucionarni Rusiji. Vidi se. da revolucionarna ruska vlada ne naredi prav ničesar, da uniči in zatre nemško propagando v Rusiji, ampak ta propaganda zarotnikov v korist kajzerja danes ravno tako uspeva kot pod carjevo vlado-
Mr. Johnston piše: Albert Thonias, francoski municijski minister, ki ^e je mudil meseca marca in aprila v Rusiji, prav tedaj, ko je zbruhnila revolucija, in je tudi satn pomagal revoluciji proti carju, se je sedaj vrnil v Pariz. V Stodcholmu ■ še je izjavil: Največja nevarnost za svobodno Rusijo je skrivna nemška propaganda.
Poglejmo nekoliko kako deluje nemška propaganda. Delavnost teh nemških vohunov v Rusiji tekom prvih dveh let vojne je precej dobro ftiana. I Bivši ruski car Nikolaj je bil I slabič prve vrsta. Udal se je nasvetu in sugestiji vsakogar, itd je imel močnejšo Voljo od tC fejegove, brez ozira« ali je bil to I pruski kajzer Viljem ali pa mednih Rasputin. C#r Nikolaj je bil glavno orodje nemške propagande. Ruski ministerski I* predsednik Sturmer, rodom I Nemec in popolnoma nemške-iiia .miilienia. ie 'bil lahka irtev f Berolinu. Njega so Nemci lah-
obvladali. Toda fiie do danes Piti pojasnjeno, kako so mogli jptfemci dobiti Protopopova na I svojo stran. Ta mož, eden naj-I |»olj ostudnih značajev v ruski Bigodovitij, je bil podpredsed-| nik ruske Dume, in posrečilo se mu je celo, da je vodil rusko r komisijo v Francijo pred enim
, Ko se je Protopopov vračal f iz Francije,se mu je približal v , Stockholmu neki nemški "diplomat", ki mu je predložil na-• črte separatnega miru z Rusi-jo in seveda ob tej priliki je tu--K di denar igral silovito ulogo.
Denar bi plačala Avstrija, tako I se je gjlasil načrt. Rusija bi dobila nazaj Poljsko in Kurlandi-jo, ki je sedaj v nemški oblasti, poleg tega bi Rusija pobila'Galicijo in Carigrad, dočim bi Nemčija pomagala "Rusiji utrditi se v Perziji in v centralni Aziji proti "verolomnim Angležem". iNa kratko povedano: Rusiji je bilo ponujanega nekaj takega kot je ponujal nemški minister Zimmerman Me-ksiki, če napove vojno Zjedi-njenim državam. Protopopov se je delal, kakor bi nemške ponudbe popolnoma zavrgel, da celo ne volj en je bil, ker se z njim sploh kaj enacega govori. Oznanil je te nemške ponudbe miru v Dumi in predsednik Dume Rodzianko ga je toplo podpiral. Toda v nekaterih tednih je bil že na strani kajzerja in se je z vso toploto zavzemal za mir.
Potem pa je prišel mesec marec, v katerem se je moral Nikolaj II. odpovedati ruskemu prestolu, katerega je tako lil-no sramotil, poleg tega da je bil skrajno nezmožen za Radarja ruskemu narodu. Cesarska ma-'šinerija, katero so nemški agentje tako skrbno mazali z l nemškim oljem, je bila vržena v kot in razbita- To^la v trenutku so nemški propagandist in zarotniki skovali in vlili novo mašinerijo za svoje namene v Rusiji. To pot so se poslužili socijalistov in človekoljubnih fraz,toda imeli so isti namen, namreč pan-germanako propa-
- „	",.,(For the World will
be different alter the.stortn" In "Ceml (i) of German Thought" we.lSnd
' the best illustration of Germany's war aims furnished byjG««*nan autffor4'*#d l^aderB(pf thought themselves. We of course, never did entertain any * doubts in regard to these aims or had any illusions as to that end, but th?re are still quite a few gullible people among us. who do qpt seem to see why we a*« at war and why /\ pričati soldiers s»boulj|' £ojo the trenches across the sea. It wjll, th«»rejore |>e amiss to jidvote 'a fetv Words to the a^jofre mentioned tfl|p1fj[ ISy^pifr^act t&&German pilblic opr inion considers those utterances as gems of German thought, ought to be sufficient to turn the balance of the s^alef against them and to deprive tljem »evitn Of the .scant remainder of sympathy if there {& any left for, then*5 in the outside world. * T
In fllneir utterances the German intellectuals reveal an amazing lack ctf all human qualities which constitute civtfizajion in its essence and show that they still are possessed of a spirit of untolerable arrogance which always was es-sentialy German, and which'.found its sinthesis in the w(ell»known German song: "Deutsčhland, Deutschland ueber alles". A great deal of the ex-crisy can easly be detected in many of the extracts from German speeches and sermons compiled by William Archer and published by Doublday, Page & Co. But the prevailing spirit is the firm belief in the divine mission of Germans to become a beacon of achievement and a leader among the nation of the earth, as can be seen from what H. S. Chamberlain (who despite (his English name is a prominent Qerman publicist) says in Die Zuversicht:
"He who does not believe in the divine mission of Germamy has better ihang himself, and rather today than »tomorrow."
To talk about the divine mission of any one nation in the twentieth century, when democracy finally has triumphantly to come into its own, and already has arrived in the leading civilized countries to stay, is to put it piildly, ridiculous. Modern thought'has done away with right of Kings and has discarted the doctrine of the divine mission of any person or nation to the scrap-heap. It takes a lot of nerve and inborn impertinence to dish up ai^ew this theory and it serves as a fair measure of the mental state in which the Germans are moving and living, proving that the Teutons of to-day are still the same bloncf barbarian^ as they were when their fcordes overran »he ancient Roman and Greek civilization in cental Europa. (Modesty'is a virtue by
Nemški zarotniki v Rusiji.
>' , -------
1300 regrutow v Btetonu.
Boston, 26. junija. Angleški naborni uradniki so potrdili v tem mestu 1300 vojaških no-, vmoev za angleško armado Vsi so angleški državljani. Kot znano imajo zavezniki pravico v Zjed. državah nabirati regru-te.
14 sufragetk zaprtih.
(Washington, 26. junija. Policija v Washigntonu je včeraj zaprla 14 nadaljnih sufragetk, ki so hotele razviti svoje zastave pred predsednikovo hišo. Vse so obtožene nedostojnega obnašanja in so članice najbolj bogatih hiš.
* * *
Avstrija je poklicala vse fantiče 17 let stare v vojno. Ubogi otroci! Radi enega kajzerja in cesarja, mora trpeti vsa nedolžna mladina. Da, imejmo simpatije s temi otroci, toda smrt vladi, ki pošilja take otroke v vojno radi cesarskega blišča.
V najem se da velika »n čedna soba za 1 ali dva fanla, pripravna tudi za piečlarja, plin, elektrika in blizu na vse strani. 14517 Saranac Rd. Coll-invvood.	(80)
Naprodaj je bara za saloon z ogledalom, ledenica, ice box, peč na plin velika, se proda ali zamenja z manjšo, dve mizi za saloon, nekaj stoloV in postelj. sVse to se mora prodati talkoj. Vprašajte pri J. Benči-na. 1009 E. 62nd St. ^
Išče ae ženska, četudi stara, da bi pomagala na farmi bolehni ženski.» Katera hoče imeti dober dom za več let, naj se oglasi. Eno uro od Clevelanda s karo. Vpraša se pri Jim Speticlu, stop 34. Main Line, Willough-by, Ohio. '	(76)
NAZNANILO. , ,
Članicam dr. "Napredne Slovenke," št. 137. SNPJ se tem potom naznaja, da se prihodnje seje, ki se ima vršiti v četrtek, 5. julija v navadnih prostorih mnogo številno udeleže. Kakor vam je znano, imamo 12. avgusta vrtno veselico, raditega se jndta voliti veselič-ni odbor, zraven je pa volitev nove tajnice. Pridite vse, posebno one, katere veseli ta posel. Začetek točno ob 8. uri zvečer. S sestrskim pozdravom
; Fanny iPristov, tajnica.
1 ■ ~ ll ' _ Dr. LE
SIEGELSTEIN
' •'	j'"- Nt! v	J
3. NADS. PERMANENT BLDC. 746 EUCLID AVE.
bliau e. 9th st.
I	.';
" r,	,,,
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI
u*r»dne ure:
9.	^j. do 4. pop.
7. ct«£. do 8. «toc.
10.	do 12 dop. ob nedelj ali.
I -
i	11;
Ixreiite ta o£las, da nt pozabit* n&slo%)a
Mi imate želodčne neprilikc ? 1
vz«nit« pravo adrmvilo	j
Devet evropskih i zelSc.
Noben* bolečina n« provzro . ve6 eltnoati kot bolečina v želodou. Kamen, rak tn mehurji ! v Želodcu, neprebavnoat, «amrt-le, dltpepaia, iguba apetlta pri-haja od tega. Devet evropskih ! zelišč zdravilno npllva na ielo-iec,' In bolečine eginejo. Ce ftnata »labg, aapo v vetih, »lah ape tit, sto leaf «1! vam povzroča sitnosti neprebavljena hrana, rablts
DEVET EVROPSKIH ZELIftC.
Tisoče jih je rabilo in so bili zdravi, to je naravno zdravilo, ki dno upliva na želodec, kri ln jetra. Cena zdravila je $1.00.
Naprodaj pri
Guenther Slovenska Lekarna
Addison Rd. a 8t. Clalr ave.
Slovensko Lovsko samostojno podporno di^štvo naznanja, da je bilo pri Zadnji društveni seji fkWnjenb, da se zniža vstopnina ntfvlfiri kandidatom, in sicer 1 je to veljavno do 15 julija: Prošeni so vsi člani, da 'Je prihodnje seje v obilnem številu udeleže,	(76)
A. Šipelj, predsednik.
Front sofca, opremljena, za eno
ali dve osebi, brez brane, se odda. 6223 Glass ave.	(76)
Dve čedni sobi za štiri fante se oddajo v najem. 1453 53*d Street.	(79)
garantirano. Govori se sloyeŽ sko in nemško- 5402 Sifperi$S?
SOLA ZA GODBO.
je otročke v našo solo, da senf? učijo godbe. Naša je ena naj-boljših šol za godbo v mestu
McNutt & McCall Co.
Veliki M, nitke cene na Bliss Rj & St. Clair našel-bini. Jako široke ceste. Tlak ^^ po cestah. Električna Inč, vodovod, fina drevesa. Blizu novih tovaren.
OGLASITE SE PRI
LOUIS RECHER,
ALi PRI
DAN GARAPIČ,
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
■ 3222 LAKESIDE AVE.
Se priporoča šiovencem t • obilen oblak. Točna postrežba. Vedno svete pijače.
luiummnnniiiiiiimininnnmiiiii
FRANK WAHtiC,
Slovenska Modna Trgoriaa
74« E. l*2nd STREET colunwood, ^hio
JOS. ŽOKALJ
**	6408 ST. CLAIR AVE.	9
SB priporočam rojakom v. obilen poset moje trgovine.
Velika zaloga finih meških klobukov, kap, hlač, H.
«r VSA MOSKA oprava. -m
NAJSTAREJŠA SLOVEWSKO-HRVATSKA TRGOVINA V AMERIKI.
Mi vam nndimo našo zalogo najboljših likerjev po slededk I
cenah:
Brinjevec C 1 R Afl 12 steklenic......................y I VsUU
Brinjevec CQ ftfl 6 steklenic.........................^OaUU
Tropinjevec 4 A A I 12 steklenic......................I iUU
Tropinjevec CC Af) % 6 steklenic........... .............^OaUU
Tropinjevec (O OC (O CA M 7C tO AA za galono..	<pL.O\J9 «JJLi.ltJ, »p J. V V
Slivovika , t9 7C CH Aft za galono....... ..........I v ^piUU
Naš slavni "66" Pure Rye whiskey, 7 let star #4 4 zaboj 12 steklenic..........................^ I
^steklenic...........................$6-00
.Concord vino, rdeče, CQR Afl berel...............................^VWivll
Concord vino rdeče, €9fl flfl pol berel........................... ^CUiUU
Pri odjem« 5 in 10 galon, dj 4 AA stane galona..........................^ I aUU
.........................$40.00
Belo vino, Afl pol berel........................... fbLiUU
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona.........$1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3,4, in 4H gtlone sodčke 50c, za 5, 6, in 10 galon sodčke $1.00, in za 25 galon (pol berel) $1.50. Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni check. Za vse blago jamči: '
♦THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. i
6102-6 ST. CLAIR ATE_ CLEVELAND, OHIO
Vaincl Ixreift* ta ojflas in /faspra-
SLOVENSKA
GOSTILNA
* s » JAKM IIQIIMB
SET PnSil
SfMdo faSCde todisodeMČopo-Irebe nasteldoMee
SiS^L
.	✓ I]
VABILO V DRUŠTVO!
j
Kranjsko Katoliško Podporno društvo "Fresv. Srca Jezusa" je na svoji redni seji dne 13- maja 1917 sklenilo, da za ' prihodnje tri mesece, t. j. junij, : julij in avgust odpravi vse vstopninske stroške za kandidate med 16 in 35. letom. Cenjenim rojakom, tki niso še v nobenem društvu, ali iki žele vstopiti še v eno društvo, se torej nudi lepa prilika, da z majhnfimi stroški lalilko vstopijo v na"se društvo.
Dr. Srca Jezusa, ustanovljeno 19. avgusta 1899, je danes največje samostojno društvo v Clevelandu. Šteje nad 300 članov iin ima bliizu $8000 gotovine, in zlasti v zadnjih dveh le-trh je jako napredovalo.
Clan iplata $1.00 mesečno in je zavarovan za $300 in v -slučaju bolezni dobi $6.00 na teden bolniike podpre. Oženje-ni člani pa lahko zavarujejo tudi svoje žene za $150 usmrt-nine, ako plačajo še na mesec zraven svojega asesmenta.
Seje ae vrše vsako drugo nedeljo popoldne v Knausovi dvorani. Natančneje podatke lahko vsak dobi pri predsedniku: John Levstku, 1121 66th St. ali pa pri I. tajniku: Frank Zupančič, 1362 E. 36th 'St. ter pri vsakem društvenem članu/ Rojaiki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Žglasite se tri dni pred sejo pri društvenem zdravniku dr. J. M. Seliškarju, da vas preišče.	(Wed. Au.gi. 25)
t	Odbor.
KDAJ? KJE? KAM? ZAKAJ?
t *
Kdaj? 8. julija. Kje? na St
»Clair je tista kara, ki ji pravijo "ta rudeča". Kacn? V Euclid, Ohio, k Kastelicu. Zakaj? Zato ker imajo "Slovenske Soko-lice" št 62. SDPZ vrtno veselico z jako finim programom. Kdor si prijatelj krasne narave, bo pohitel 8. julija ven na plan. Nudilo se ti bo dovolj zabave kot n. pr. zbijanje lončenega piakra. Ta dan ae tudi lahko skaie, kdo je najmočnejši. Isti dobi krasen dobitek, vreden $5.db. Tud! za ženske isto darilo, katera najhitreje te-če, karole tudi ne bo zmanjkalo. Godba pod vodstvom harmonike "Mozolj". Ža čaio mrzle pijače ter sladoled kakor tudi za okusni prigrizek bo skrbel za to vodeči	(78) i.
Odbor Sokolic.
Soba se odda za dva fanta in
za majhno družino. Pozve «e
na 1159 E. 58th St* (76) -------— ..
Dober krojač dobi dobro in
•stalno delo. Vpraša se na 4015
Sit. Clair ave. (75) -*-r
Hiša se odda v najem ima dober prostor za trgdvinp, 5 sob spodaj, 5 sob zgorej in kopališče Hiša ie na 1000 E. 62nd
I * # J .
NAZNANILO.
Opozarjam vse člane dr. Clev. Slovenci, št. 14. SDZ, da se ikorporativno, udeležite parade, ki se vrši 4. juiija za Slovenski Narodni Dom. Sedaj smo tudi zastavo dobili od popravila, torej ni nobenega izgovora. Kar sklenete, morate tudi izpolniti. Z braskim pozdravom
Anton Abram, tajnik.
Izurjen" bartender dobi takoj delo. (Znati mora dobro angleško. J. Nosse, 1226 E. 55th Street	(77)
1 i , S 1 I	1 1
Dr.-Slovenski Dom, št 6. SDZ priredi 1. julija piknik in bla-goslovljenje drulštvene zastave, zatorej društvo uljudno vabi na to slavnost. Društvo je sklenilo, da gre ena tretina dobička za Slovenski Narodni Dom v Clevelandu. Zatorej uljudno vabimo vse Slovence jn Slovenke iz Collinwooda in Clevelanda, da se v obilnem številu udeležijo. Društva bodejo korakala ob 2. uri popoldne od John Fabca na L. Recherjeve prostore. Društva se zbinyo ob pol dveh popoldne na stop 126 na 200. cesti pri John Fabec. Igrala bo slovenska godba iz Collinwooda. Bratje na plan, za Slovenski Dom. Vsem se obeta. lepa zabava.	(76)
Dr. Slovenski Dom, it 6. SDZ.
.........*.............
Opremljena soba za 2 fanta se
odda; J>rez hrane. 1101 E. 66th Street!	w (77)
POZOR SLOVENCI
v Clevelandu in okolici. Kdor si želi farme kupiti, mu ni treba daleič hoditi, ker so blizu Clevelanda dobre farme po nizkih cenah. Zemlja je fina, kar pridelate lahko drago pro-daste doma ali pa peljete v mesto. Tukaj se lahko kupi ali pa zamenja za hišo. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri touis
I _ ,	t> tf n \r
I Erjavec, R.r.U, No. 2. i homp-
I Johji Lozuka in W m. 'Sitter. — i Po $5.00 Princ <5* Kmet, Wm. j
Friedberg, Fr. Butala/Fr. Per-, me, And. Jarc, Matt Stefsar, I
Jernej Knaus, Fr.! Stuhadolnik, Jtihn Smrekar, Sam J. Krieg-I mont, Jos. Jiershey, Dr. Zup-jnilv, Ig. , Jerič, Nick Vidmar, ins. Nosse, And. La^arski, Geo Powors, Fred Siebold, ' imn! Ci^perman, Jdhn'Marvar John Blatnik, 1T. S. Distributing Dr, J. • M), feeliakar, Anton AnižjS a^, F. .M: Jakšic, Mary Kmef, Jakob Bonea, CleVe-lahdska Amerika, S. Lieber-man, F. f. Lausche, Nick Koli-baba, Phillip Jacobs, John Zu-llč, Jos. Princ, New York £ry-Cleaning, vFrank ISkok, Jos. Klenček. — Po $3 00 Dr. iSchott, Fr. Skerjanc in John J. Grdina^ — Po $2.00 Thom Ve-licac, John Go&gniach, Jolili FleiŠman, John Zgoijc, Atrt-Lušin, Fr. Lunka, Louis Kra-šovec, Louis Wilensky John Virant, Wm. Walters, Steve WilemosJky, F. Riedmatter, J. ' Birk, A. Band, Jdin Centa, W. Binckley, Dorothy Binkky, Betty Binkley, John Binkley, I Evanly Binkley, John Princ, John* Fifolt, — Po $1,00 Fr.' dric, John Rostan, Jos. Vosjak, ! Louis Dojcic, Mrs. Aug. Kau-šek, Mrs. Rud. Zakrajšek, Phil-1 lip Opper, Fr. Berkopec, John ; Kolban, John Wenzel, Mrs. A. Kaušek, Louis Muren, Fr. Russ, Jos. Kalan, Fr. Kraoker, Jos. 'Mlilavec, John iMihelich, Jernej I^rašovec, Mrt. Scbuller j Geo. Boston, A. Fisher, M. Ha-dadd, M. Froihlick, Geo. Bishop John Gerovič, Jos. MPrhelič, Jos Volk, National Drug Store, [ Jennie Novak, Jos- Deeb, Jos. Marinčič, Jos. Meltich, Jakob Feniger, Dora Cohn, Fr. ^.Pirc, John Linvison,, Chas Abrams, ( Grace Caldwell, John Bernadic ' F. J. Saris, »Mrs. ;Sam Klein, John Jamnik, Max Lenardi, John Konchon, Još. Pograjc, , Mfett Glavič, Maria Zakrajšek, L. Kapperer, Jos. Okorn, Jos. ( Ivanetich, Ant. Sturin, Geo.
Gardevesca, Miha Cyelbar, Mi-' ha Zura, Fr. Hočevar, Rokus iSintič, Bajo Dovidovic,/ Miha Luknar, Petar Dobrinčič, John 1 Hosta, Jos. Zakrajšek, Geo I Kormos, Ant. KauSeJc, Geo. ; Predrago vie, Fr. Gornik, Paul §4hneller, Mike. Bulon, Fred 1 Duff, Steve Lus'in, Paul Vuk-1 sančič Louis Zakrkjšeflc, Mike 1 Toma, John Rakovec, Fp. G^ vič, G/so. Sschabo, Steve Ber-nadiz, Jos. 2okalj, Fr, Mole-ckar, John iStrencheck, Robt. St rman, Jos. Malenček, Ho-1 wank Shurk. — Po 50c. Steve ' Žele, Steve Lučič, Mart Šorn, » R. Koses, John Jemk, Paul Ca-gn, Fr. M^horčič, Fr. Makovec ' John, Tekavc, Louis Ben gel, ; Jos. Perko, Fr. • Brcjan, Ferd-' Misič, Jos. Petek, Jos. Fabjan,
►	Pr. Resar, Ad. lAkus, Mike Win L ters, Slovko Bremovič Mich. ' F'lichis, Jak. Mauser, Mike No-' v^k, Fr. Okesky, 'Mrs. Paul Go-
zdanovič John Škufca, Johii
►	Oros, Anton Longar, John Go-: denjavec, James Mišmaš, Nik » Ivanovič, Louis Ivanovic, Tom : Goladovič Ant. Jalovec, Jos.
■	Modic, Amelia iSoma, Johan i Mledvis, Ant. Kostelic, Ant. 1 Smolic Louis Zupančič, Frank ^ Malnar, Mike Busič Ignac
■	Smuk, Wm. J. Brengenler, Ie-ster Schoenfield, Doc. Harden,
1 Jos. Perko, Jolin Posniack in ' Leo Urban^
I t -—---
' —Avtomobil, ki bo izžreban na ogromnem bazarju Narodnega Doma dne 4. julija je v torefk dospel v Cleveland in je I sedaj v varstvu g. Jos. 2eleta, vrhovnega maršala parade slot ' venskih društev. Pred njegovo, j izložbo si avtomobil lahko ' ogledate in kupite sreoko, da bodtte srečni.
—Oevelandska pošta je tekom dveh dni zaplenila že drugi časopis. Prvi je bil "Socialist News" sedaj pa je poštar Murphy zaplenil laški list "L' I Appello" radi veleizdajndške pisav«.
—-Boljši vrste krompir je • zopet padel v ceni. Najboljši 1 krompir je danes <9.00 barel . ali trije bušlji, in krompir niž-. je vrste se prodaja po $7.50 za t tri bušlje na tržnici v mestu.
—V sredo; 4. julija, na praz-
. i Am.t+MgtAf m 1 n«v" na| ijat. m«
so'nam na veselici pomagali Zahvala pa 'tiuii Slovencem in Slovenkam, ki so se zabave! u dražili zadnjih požrt1rbvŽl|4 ti os t in vztrajnost. cisti preo-1 sianeik veselice je bil stotak in' društvo! lefvi&p dvajseti delnic Ju^o?loVattskega Na^clne-ga Doma.
Konečno naj še omenim, da kdor rriisli kaj darovitl ža piknik 1. julija, naj izroči denar
odboru.-...... '"......... ............ '
L. Balant, tdjnik Doma.
. a:
•f-.i,	1 o " .......... iwagiy^fe••
Rusk« amazfonke.
[IWt:"' / ■
I \-:
Ne samo moški ampak tudi ženske imajo velike dolžnosti v vojni. Številna so dela na Tažpolago ženskam. V prvi vrsti so 'bolniške strežnice, nadalje pripravljanje obvez in bolniških inštrumentov, pravo gospodinjstvo doma, itd>"Nikdar ni imelo žen stvo še toliko ape-^ lov patrijotizma in humanitete kot ravno danes.
In zdi se, da se ruske ženske najbolj zavedajo današnjega položaja. Ruske ženske so dale najbolj originalni in lojalni način patrijotizma. Glasom poročil iz Petrograda je ruska amazonka, Vera Buvičekereva ki je bila že dvakrat ranjena v bitki zbrala en cel polk ženskih amazonk. Med njimi so hčerke učiteljev; delavke v tovarnah, služkinji: in druge. Nekaj je omoženih žensk v tem regimentu, toda nobene matere. Ženske so bile od vfade izurjene v vojaški pra|tsi, dobile so uniformo in orožje. Pričakuje se, da zapustijo Petrograd v nekaterih dnevih, da se pokažejo na fronti. Zadnji četrtek jih je nadzoroval Kerenski, ruski vojni minister, in prihodnjo nedeljo bodejo prvič j^vno nastopile pri paradi v Petro-gradu.
Njih vežbanje je bilo jako strogo', kajti čas je omejen, in prej pridejo na fronto, boljše je. '^Mi imamo ostro disciplino," se je izjavila poveljnica Vera, "ker smo prepričane, da Če bi imela vsaka svojo Aroljo, da ne more biti enotnega nastopa. In me tudi pričakujepio, da bodemo nadkriljevale moške na fronti."
Nekako čudno se glasi ta izjava, da morajo v Rusiji ženske na fronto, ker se moško prebivalstvo menda boji Nemcev. Toda jasno je, da v Rusiji duh domoljubja še ni izumrl, vsaj med ženskami ne, ,in prvi regiment žensk, ki šteje 4500 delavk in drtlgih oseb ženskega spola, je jasno znamenje, da živi v Rusiji tudi v revolucionarni dobi zvesto domoljubje.
Žalostno pa je, da gredo ženske na fronto, ker možje nimajo poguma. Žalostno je, da morajo ženske voditi može v pogumu v boju proti militarizmu. žalostno je, da ruski svobodni državljani indirektno in direktno podpirajo kajzerja s tem, da pustijo boje na fronti in počenjajo doma orgije. Ali bodejo morale v resnici ženske naučiti može, da je treba najprvo »uničiti splošnega sovražnika, to je militaristični moloh, in šele potem pridejo na vrsto notranje reforme. Današnja vojna bo itak spremenila ves gospodarski položaj sveta, toda v prvi Vrsti je treba uničiti in izruvati korenine in 2I0 militarizma in prusko jun-krstvo. Zal, da morajo Rtise ženske učiti, kaj je potrabno za svobodno Rusijo. B|Mpp.u :'•	. i* '
t1 '"O i1'11 ■ '
DAROVI ZA RUDEČI KRIŽ.
Po $25.00. — Adam Damm, Jos. Demshar, John Hueter, (August Kaušek, Loe. Schwalb, Harr^. Gjienther, Anton Kaušek, Alex Aurbach, Paul .Gus-danovič, Anton Grdina, John Kracker, Beno 'B. Leustig, Slovenska Dobrodelna Zveza, — John Gornik, $12.30. — po $10 I*1"« Kalfleisoh, John ^lozma Tomšič & Stamofel Dr *Neu-
National Drug 8tore I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. In 61. ceite. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške pre opis«, V zalogi imamo vse, kar j« treba v najboljši lekarni.	(45)
Delo dobijo delavci, $talno delo, svetla, čista tovarna. Dobre plače. Oglasite se na H 70 Ivan hoe Rd- blizu Nickel Plate. St. Clair ali E, Cleveland kara. (75
POZOR I
Priredi se četrti plesni tečaf in plesna šola, ki se vrši vsako sredo in petek zvdčer. Rojaki, sedaj imate priliko, da se naučite American Dance, katere-iga veseli. Pouk se začne 27. junija v John Grdinovi dvorani. Se priporočam v obilno ude-ležho.	(76)
John škufca,
V/no/ ~
o| SLOVENSKA \$ I GOSTILNA, g'
To&ui po<tr«šbt, po- ^ iiifu^iadUa.
I J. Kozely, I
^ 4734 HumUton-av. ®
Mmmmm——mm-rmmmmmmm
Vino/
(We«, mi
f 11 ^^ v 9
■ J _ *	, ■ ^sm^M^A ^^ ——
iiiff ill i nmiMimv
I' V.,mi fc 1 .nil!Ml "U'i;; 1 "mi i liljl'r i; i ■ (Cr/Vnw of Germany)
" UrtdM ineitje firucMk bdgjjske ii ucriikt kt-misije o žiriMlrib delih letnike armide.
^^^^^ LAHKO DELO. v
i Sl^«	Yakor
; Vat trg^rcc Tam poksls to pet.
. The Nem Perfection da najboljši uspeh * Rayoiigkt petrolejem. |	CENE.
thije plameni st. u. ,	štirje plameni st. m
I	f" 55 E*4 . ,	$l7.3tS
1 Trni • k*Ua*tma	»t«.00 tU «hsUaatsM	«23.00
P«4 ■ ksUa« taai (a »al*Ual*ai 111.79 F«« * kaMaatwa i« tJkHvakai $M.ri
THE STANDARD OIL COMPANY
_ UBOMICmimHIM)
NEWP^ECTION -v
I m	I	~ (ML O0OEITOV1	I
s Kredo zapisanh nekaj nem-
'clfih hfseHi ki tn nnm^mf^ rta Ai au f/uiiivdiiv,
ljudje, ki se nahajajo v vodnjaku, se morajo umiti.
'Belgijski vojak K-3 spričuje: V Haelenu sem se nahajal s svojim Tegimetom dkoli 20 avgusta. Bili smo v strelnih jarkih. Prihodnji dan po bitki smo se nahajali na patrolni straži, in ko sem prišel v gozd, sem videl na drevesu Viseče truplo nekega'karabinerja.-želodec je imel ves razrezan, prša so bila široko odprta in srce je bilo vzeto ven. To je bilo kakih 300 metrov za nemško linijo.
Dalj« prihodnjič.
Soba se odda v najem za dva
fanta, vsak svojo postelj. 1158 E. 61 st St. zgorej.
M la duhovna- * Du h oven je se
l I j	-	. .	• T> taB
Sta g°a priUnilan^ertcven°emu
I tem, ko ie foirduhoven ud^r-( jen na glavo. Slišal sem duhovna, da je vprašal vojake, če se I sme z glavo nasloniti na zid. I Govoril je flemsko. Odgdvori-li mu niso in duhoven je sku-I šal obrniti se. (Nemci so ga ia-I koj ustavili, potem so ga pa z obrazom obrnili proti zidu, in roke je moral držati nad glavo. Dve ienski, ki sta bili poleg mene, ste videli ves ta prizor. Njih imena so mi neznana. Videl sem duhovna stati tako eno minuto ali več, odkar sem bil izven cerkve. Čez eno uro sem prišel iz cerkve in sem videl duhovna še vedno tam stati* nakar so ^prišli vojaki in ga odpeljali. Sedem vojakov ga je peljalo v neko hišo 50 jardov proč. Z obrazom s<; je moral obrniti proti zJdti, nakar je pet vojakov streljalo na njega. Ubili so ga — videl sem, da se ni več premaknil.
V Bueknu. *
Ubežnik D-igp je povedal: V (Bueknu, v'Brabant provinciji sem videl mučenje nekega duhovna. ©il je že star mož, nad 75 let star. Pripeljali so ga drugimi ujetniki. Ker je bil že star, ni mogel hitro hoditi. Tolkli so po njem s puškinimi kopiti, in končno so ga podrli na tla. Zakričal je: "Jaz ne morem več naprej!" Na ta klic je neki nemški vojak zadri svoj bajonet v njegov vrat, in kri je •brizgnila ven v debelem curku. Stari mož je prosil naj ga ustrelijo, toda častnik mu je rekel:."Strel je predober za tebe!" Pozneje pa so ga peljali za neko hišo in ustrelili. Vrnil se ni več.
Belgijski vojak.
Belgijski vojak D-137 spričuje: Okoli 6 septembra smo zapustili Antwerp, da odidemo v Aerschote, in v bližini tega mesta sem videl ctkrogel vod1
Nickel$ateRoAd
Buiinssss is Business
in
počitnice važen del.
Kdaj vzamete vaše?
Ob črti Nickel Plate Road so maj. hue jezen, velika jezera, fini otoki kjer jo ribarst vo dobro in kopanje in razgledi.
SEDAJ JE ČAS.
Mi imamo knjiiico, ki jo pošljemo na ogled. Pišite na zastopnika
J E. A. AKER8,
73J Euclid Ave., Clwlaad. Oble Main 7MO C«atrs! 328
vprašajte za
4CU173O7cO*,
EAGLE
BRANO CONDENSED
MILK
*hb o m i o i nam
is «0 1st krasa sa otrak*. Mills sa pajeseils vSlsssaskass jssikaaa
BORDEN'S CONDENSED MBJC CO.
New Ysrfc, N. Y.	C.a
>	lisca. Mož je bil 70 let star r Inženir.
>	Inženir ©-,17 pripoveduje
■	Okoli 21. avgusta so Nemci \ Mbnceau-sur^Sambr« ustrelili
■	mladega fanta, starega 18 let , Ustrelili so ga v njegovem vr-i tu. Zgodilo se je na sledeči na-
čin: Nemci so ulomili v hišo pri prednjih vratih, fant pa je
>	pobegnil pri zadnjih vratih na vrt. Nemci so streljali pri zad-~*tjijht vratih na vrt, kjer so fanta ustih!^,, Takoj potem so Nemci zgraMff^^a^Qyega očeta in še enega sinaTlwega 22 let. Peljali so jih na dvorišči'ta ustrelili. Najprvo so sina ustrelili, potem so pa prisilili očeta, da se je postavil zraven nog padlega sina, in v tej poziciji so ga ustrelili.
Belgijski ubežnik. *
Belgijski ubežnik B-23 pripoveduje : Ko sem se vrnil, sem dobil nagega zdravnika v hiši. Zdravnik je najprvo skušal, da mi zabrani vhod v obednico. Toda jaz sem zahteval, da grem tja, in fko sem odprl vrata, sem dobil v obednici mrtva trupla mojega očeta, matere in mladega strijčnika. Moj oče je imel osem ran od puškinih kro-gelj, tri v glavi, pet v ostalem telesu. Mfoja mati je imela pet ran, štiri v firbtu. Moj strijčnik pa je bil ubit z bajonetom. Imel je štiri rane v glavi, eno v želodcu.
Belgijski ubežnik. >
Belgijski u/bežnik C-46 pripoveduje: Odbili, so konce steklenic in pili vino. Potjem so pa vprašali za mojega mojstra in gospodinjo. Ob tem času so bili vsi že jako pijani, in niso mogli več piti, ampak so razbijali steklenice, .katere fSem moral nositi iz (kleti. 'Medtem sta prišla po hodniku moj mojster in gospodinja, in moj mojster je potisnil gospodinjo pred seboj v sobo, ker ni »hotela iti svojevoljno. Mislil je, da mora ubogati, ker so Nemci zapovedali, da mora priti. Takoj ko je moja gospodinja vstopila, je neki častnik, ki je sedel na tleh, vstal, pritisnil svoj revolver na njeno čelo in jo ustrelil. Častnik je bil očividno pijan. Mišim, da je bil Častnik, kajti neprestano je dajal povelja. Nisem videl številke njegovega regimenta, toda nosili so rumene epaulette. Prav lahiko bi sjipznal moža, če bi ga zopet videl. Mislim, da je bil 40 let star. Ostali častniki so pa nadalje pili in peli in se prav nič niso zmenili, ker je bila moja gospodinja ustreljena. Častnik, ki je ustrelil mojo gospodinjo, je potem mojemu mojstru povedal, naj izkoplje grob, kamor bo vrgel gospodinjo. Častnik je zabičil, da mora mojster to delo sam opraviti. Mojster in častnik «ta odšla potem na dvorišče, in častnik je stal s pištolo zraven. Konečno je moral moj mojster pokopati truplo svoje umorjene gospodinje.
Belgijski vojak.
Belgijski vojak D-33 je izpovedal: Dne 26. avgusta sem bil na patrolni straži, potem ko so bili (Nemci pognani iz tega okraja med Hofstede in Willje-•broeOk. Ve£ hil je bilo v mpjt bližini. *Na stopnjicah ene izmed hiš, ki je bila last nekega živinozdravnika, sem opazil živinozdravniita ležati. Bil je mrtev. y trebuhiu je imel rano od bajoneta. Oh njegovi strani je ležal mlad fant, mogoče pet ah šesMet-siat ^ ofce roki-od*-sekani odtrupla, toda rpki sta še vedno viseli za kožo. Tudi deček je bil mrtev.
Belgijski ubežnik.
Belgijski ubežnik C-24 pripoveduje: Ko sem bil zaprt v cerkvi v Arschote ob priliki, ko sem šel na s. sem videl dva nemška vojaka, ki sta peljala nekega' duhovna. Duhoven je bU iz Gelrode. Prihajali so iz okolice pri Gelrode in korakali so proti cerkvi. Ko so prišli na cerkveno dvorišče sta voja-
^'ŠMi 1.' M^jl-v.i . h • j h .,:„ d '..	,- ■' 4. liki
•	Pierre Adama, katerega s<
•	nemški vojaki živega zagnali 1 : ogenj; in ker ni hitro zgorel, si > začeli s puškami streljati v nje
ga.	*
Drugi mož, z imenom Con rart, 72 let star reven delavec ki je moral biti v postelji zt zadnjih *osem let, je bil ubit j postelji od nemških vojakov. -- Blizu postaje pred gostilne g. Paul Marcusa sem vide mnogo nemških vojakov, ki St za šalo streljali na vsakogar kdor je šel mimo; ubili so nekega otroka, meni nepoznanega, ki ni mogel biti več kot dve leti star; videl sem tega otroka, oblečenega rudeče in belo. Revše se je takoj mrtvo zgrudilo. Videl sem tudi kako kako so ubili ndko žensko, 60 let staro, na njenem vrtu, stara bo-lehna ženska, ki je prišla na vrt, da dobi nekoliko svežega zraka^.
Po mojem računu je bilo izmed 1300 prebivalcev Nomeny ubitih od Nemcev 150. Samo dve hiši ste ostali celi. PRIPOVEDI OČIVIDCEV.
Belgijski vojak. " • Belgijski vojak A-31 pripoveduje: Belgijce so segnali skupaj in morali «0 korakati med dvema vrstoma nemških vojalkov proti Place de 1'Uni-verselle. Jaz sem sledil, korakajoč kakih 30 metrov zadaj. Ko so Belgijce prignali na trg, jih Nemci niso postavili v vrsto, ampak «0 kar začeli streljati v nje. Slišal sem nekega častnika nekaj zakričati v nemškem jeziku, in vsi vojaki so hfkrati streljali. Streljanje je trajalo kakih dvajset minut. Dočim se je to godilo na trgu, so šli drugi Nemci v ostale hiše in so gonili Belgijce iz njih. Tudi te so ustrelili. Vsega skupaj je bilo ustreljenih 32 mož, to dobro vem, ker sem pozneje trupla preštel. Vse to sem gledal od vogala ulice Rue Soefns de Hasse. Kadarkoli sem videl kakega Nemca, sem se -umaknil. Uniforme nisem imel, v žepu sem pa držal revolver.
Belgijski ubežnik.
Belgijski ubežnik B-2 pripoveduje : Več mitraljez je zače-o poslovati v raznih mestnih delih. Nekaj teh mitraljez je bilo položenih na to stran ceste, da so lahko streljali z njimi na drugo stran ceste. Nemci so bili večinoma vsi pijani, in s svojimi puškami so streljali v okna in v vrata raznih hiš. Okoli šeste ure zjutraj prilo-masti gruča Nemcev v hišo,kjer smo iskali zavetja. Bilo je to na glavnem trgu mesta Andonne. Peljali so nas na trg, kjer soi nas vse preiskali, mo&ke, ženske in otroke, stare ljudi, bolnike, celo .kruljevce so vlekli skupaj iz vseh krajev mesta. Može so uvrstili na eni strani trga, ženske na drugi. Tri može so ustrelili pred našimi očmi, četrtega so prebodli z bajonetom, in je zdihnil v naši sredini. Polkovnik, ki je poveljeval nemškemu regimentu, je najprvo nameraval nas vse skupaj postreliti. -No, neka mlada Nemka iz Berolina je pri polkovniku posredovala za naše življenje. Stanovala je nekaj dni v Andenne. Nato je polkovnik določil, da zbere 25 vojakov, ki naj streljajo v našo gručo, Nemka je zopet posredovala, nakar je zbral polkovnik 15 mož izmed nas, jih dal peljati k bregu reke Meuse, kjer so jih ustrelili,
Omožena Ženske.
Žena B-4 pripoveduje: Dne 23. v soboto zjutraj je bil mož bolan; šel je ven na sprehod. Srečal je 15 Nemcev, ki so ga začeli tepsti, razbili so mu ves 1 obraz, toda mrtev ni bil. Nosil , je « seboj dežnik, in Nemci sc 1 ga obdolžili, da nosi puško. Vle-■ kli so ga do gledališča v p^rku
•	kjer sa ga začeli ponovno tep
•	sti, nakar so mu 9 puškinim kopiti zlomili noge. Konečm so ga obesili na streho gleda
Francoska patrola dragon I cev je prihajala bližje po drugem koncu vasi, in pričela je Hjtreljati na ulance, ki se sc umikali. Ulanci so razglasili, da so civilisti v vasi streljali na nje, samo, da so imeli vzrok pleniti po vasi. Sprva so našli Samo žen&e in otroke, toda I pozneje so odkrili -noge treh mož, ki se so skrili v veliko cev, ki je vodila v neko pekarno naravnost v peč. Ne da bi rekli le besedo, so ulanci zabili odprti konec, cevi, na drugem fconcu so pa naredili ogenj v peči. Trije Francozi so bili kmalu mrtvi, ker jih je dim zadušil, nakar so ulanci njih trupla potegnili ven. Ti trije mož-g je »o bili pokopani blizu vasi,j in njih imena so: Eugene Bre-■; haut, Leon Coursy in Joseph tPollain. Njih sorodniki ki sta-, I najejo v vasi, lahko pričajo. Podpis: J. H. DaviJson,major, A. Huge t.
Masakre v Nomeny. * j Belgijski vojak. tPolicijsko poročilo z dne 24.
*|od 15. do 20. avgusta je bila vas Nomeny centrum vojaških operacij. Več nemških krogelj je padlo v vas, dasi tam ni bilo iMpcoskih čet. Več kot enkrat stfto bili prisiljeni iskati zavet-gja v kleteh, ker je bilo več pre-gbivaloev ubitih od padajočih l^rogelj. Kakor hitro je bom-bfrdiranje prenehalo, smo prišli iz kleti in šli za svojimi opra-fyjji. Po. 20. avgustu so ostali Ipftbivalci vasi živeli brez hra-tm5. Če se je kdo drznil ven iz skrivališča, so ga nemški voja-kf ubili. (Streljali so jih kar aa ijoit&i. Podnevu ali ponoči, kdor-k$)i se je drznil ven, je btl
Il Celo ored 20 avoustom SO pnei streljali mirnedvilirte v IHpeny m v okolici. Toda po M/avgustu je priSel ni dnevni IfCd požig in ropanje, najbrž zato, ker so se francoske patrole
|Hpomniti*je treba, da so Nem-fettbijali prebivalce v Nomeny K|fK»šigali 'njih hiše, ne da bi pi kdaj slišala kaka pritožba, ne Pil bi jim kdo kaj žugal, ne da bi kdaj koga posvarili, hladne wmfi kot da bi bilo to njih vsak-pa&je opravilo. Od 5. do*20. ||ffu8ta jim je občina Nomeny {lajala vso hrano,- kar so jo za-htevali, ne da bi kaj plačali za
ipMbogo prebivalcev je bilo jpbitih na cesti, nekateri pa no-BfjfV svojih hišah, nekaj v po-; ateljah, nekaj na poljih. Žrtve so bile večinoma starci, ženske |in otroci. Ker sem bil sam fosebno navzoč, so mi znana Jtnnoga imena ubitih, in jih tu pnekaj navedem:
Meunier, mesar v pokoju, 50 let star, Raymond, 55 let star, delavec, Schneider, trgovec, 40 |let ftar, Charvin, začasni župan, 50 let star, Humbert, 60 pet star, jaW»i notar. (Njegova ^čena in hči ste bili nevarno ra-. njeni). Killian, 70 let star, delavec, forgelet, 72 let star, ob-
Ko so ustrelili Forgeleta, so ga njegovi moriki na mestu začeli rezati z bajoneti, dokler mu niso odrezali glave. Drugi pastir, »ki je prišel na mesto Forgeleta, je bil ubit drugi dan & vse občinske ovce, last rev-nŠi ljudi, so Nemci odpeljali v svoj tabor. Bilo jih je od 500 do
Umorjen je bil Cahen, 45 let I star, trgovec z živino, gospa i Cousin, 56 >t stara, Vincent, I 57 let star, delavec, Kieffer^, I 36 let star, trgovec z živili, njegova žena in sin star 16 let so Ibili vsi umorjeni. \Menetrez, 55 f let star, delavec. Guillaume 58 I let star, pisar pri odvetniku, ^Vasse, let star, delavec. (Kc f, soiNemci ustrelili gospoda Cofe usin so zagnali njegovo trup-| pk» v gorečo hišo, kjer je trup-| Jo popolnoma do kosti zgorelo) gNaj še omenim slučaj Jean
- MAGNIFICENT STEAMERS - 3
The Greet Sh»HSAWD»l«MCnT OR MUf-^CTIT OS BUIFALO* CLEVELAND—Daily, Mayht'to Nor. IStta—BUFFALO
Lssve OLsrstJtes • tm F. M.) QmmAi, I •CTrAJU» intnlmus • MA.M.| KuMvTm } Awtrs Cvmt^m* liWA^L
Tfcs Oeyefand A Bnffslo	HUE IISBA
J* ■■•j'T^I^KB 1
pa»l»	w^Mm* I	^^Hy'
# Princeton 1044 W Psdruinicet S30S HALE AVE. Wood 7SS R
BRATA TTUNSTEL
new York Dry etcanUlg
PriporočaTs se cem^Sk^m občinstvu um CUCe^e, likanje bi popravUst^e
• | MOŠKIH IN 2EHSKIH OBLEK |
Vse dslo .TTihno t popolno ssdorotjnost. Fino delo! Niske cene. Pride-no tekst in priporom) ns <W	S220 ST. CLAIR AVENUE
Bodi sam svoj gospod
K. v cerkvi, na sestan-
prijatelji, ljubljenko ali dru-, Vozite se domov i« dela, do-drugi čakajo ali hodijo peš.
Iaberite izmed 44 Trst rasnih barv in velikosti "RAHOBR" kole«. Vsi so nsalikani v naravnih barvah v našem cenikn. Najpopolnejša izbira koles na svetn, vsi eb TOVARNIŠKO CENO, od $15.75
30 dni na poskušnjo
pošljemo "ftATOEB" kolo, ki ga izberete. MI PLAČAMO PREVOZ DO VAŠEGA KRAJA, sa trU deset dni na poskainjo da se vozite. Ves poiskus je na naše stro-
Jeposijlta denarja
danes za nal velik nov cenk, tovarniške ceneto^nudba, da ga ftrideAt dni
MEAD CYCLE COo CHICAGO, Dep.21-A
mttn ta eupoii m pošljite ga Se dahk | q^f^sto'^sjw
dchH vstUi c«nilt toraras sa koU>ar.ks csns In 30 aa n ifc nl»i*. Jss ss ■ tse> nič as ut i lllSi
i ms-'JJgiCTim .
■ / _■
—i---Malo---čxixn—,
Slovenska Društva
1 V '' ^ '■ I ' s,
po T«eh Zjedinjenih državah imajo M geslo, da kadar treba naročiti
| fl* BEaBfcKl B aH
društvene tiskovine, aav^akj obrnejo na aloTwsko nnijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mt lsdelojeao m drnitroM, trgtrike ia privatM tiokoria«. Naša tlikiru je aajbolj boMm oproiljia iaaod vadi alovoukik tbbra v Ameriki. PUUte aa cm« TMkt tiakoTia« mum, predao m obraote kam dm-«am. Pri BM doUto lopte, cnaM« hi boUi« tlckorine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PBVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. vCLAIR AVE. CLEVELAND, 0.
Ali vas veseli narava?
V	Tedaj ti preskrbite fotografska
/ aoarSt, i katerim laBko delate najlepše slike narave. Pa tudi tjlike vaših prijateljev in znancev.
Najboljia aparate dobite pri
^ F. B R A U N L I C H
LEKARNA. 1353 E. S5th ST.	MP
t
Slovenski
trgovina
s
'šivalnimi
STROJI
Vojaka Je ta, ln tedaj, ko Je vse tako d raco, moramo sami snati pomagati, da »i vsaj nekaj prihranimo. Zato pripore*—' t Cam, da «1 kupi vsaka gospodinja in dekla Uralal stroj. V zalogi t imam vsakovrotna Šivalne stroja od $5.00 naprej, toda najbolje priporočam, katera koče imeti dober stroj "81NOBJKJEV filVALr i NI STROJ". Zadovoljni bodete in ns trn treba dajati denarja sa večna popravila.
Ptldito k nam In govorite slovensko, ker to Je edina slaven- i ska trgovina s Šivalnimi stroji. Ce nimate denarja, da takoj itfa-Cate, vam zaupamo, da plačujete na meseca, ln plačano bo, da 1 sami na bodete vedeli kdaj. Be priporočam vam dobro znani
RUDOUFJMERDAN,!; I
^ _ '	Kdor kupi stroj, ml vte naučimo brezplačno «1- j
^	vanje m stroju, fit as znate. Prevzamemo v po. I
P^^	pravile pokvarjene stroje. '	(p\ 1