15. februar 2008
številka 61
2

Nagrajenci ob kulturnem prazniku
Županov kotiček
Svetniške pobude
14
18
28
Ureditev Slovenske ulice Proračun 2008 Pustovanje v Murski Soboti
38
42
Najboljši športniki v mestni občini
Nagradna križanka
NAGRAJENCI OB KULTURNEM PRAZNIKU
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Pokrajine
- izgubljena priložnost
Minister dr. Ivan Žagar je ob sprejemanju zakonov, potrebnih za ustanovitev pokrajin, dejal, da so se zakoni pripravljali in usklajevali več kot tri leta. Ves trud je pred kratkim padel v vodo, saj je državni zbor zavrnil najpo-membnejši pokrajinski zakon, Zakon o ustanovitvi pokrajin. Zanj je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27. Za sprejem je bilo potrebno soglasje dveh tretjih prisotnih poslancev. Kolikor mi je znano, so bili tudi pomurski poslanci prisotni, vendar sta se dva izmed njih (dr. Mitja Slavinec in Geza Džuban - pripadata isti poslanski skupini) pri glasovanju za prej naveden zakon vzdržala, kar praktično pomeni, da sta bila proti. Zaradi njunega glasovanja sem osebno zelo razočaran in tudi ogorčen. S svojim glasovanjem tako nista podprla soglasnega stališča murskosoboškega mestnega sveta, ki podpira ustanovitev pokrajin, torej vseh potrebnih zakonov. Pozitivno stališče glede pokrajinske zakonodaje je sprejelo kar 83 odstotkov vseh občinskih svetov iz celotne Slovenije. S tem, ko Zakon o ustanovitvi pokrajin ni bil izglasovan, ni bila omogočena niti nadaljnja obravnava tega zakona v 2. in 3. obravnavi, kjer so možne tudi spremembe osnovnega predloga. S strani poslancev, ki so glasovali proti ali so se pri glasovanju za pokrajinski zakon vzdržali, je torej šlo za zavestno nasprotovanje ustanovitvi pokrajin. Zavrnitev zakona pomeni, da pokrajin v tem mandatu praktično ni mogoče uzakoniti. In čemu s(m)o se odrekli ?
Država bi skupaj s pristojnostmi na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov, vsa kmetijska zemljišča, na občine pa vsa stavbna zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Manj razvite pokrajine bi od države dobivale finančno izravnavo, kar pomeni dodaten denar za dohitevanje razvitosti ostalih. Cilj uvedbe pokrajin je decentralizacija in približevanje samega odločanja ljudem v pokrajini. Po obsegu prenesenih finančnih sredstev največji delež pripada Ministrstvu zašolstvo in šport, kjer bi z države na pokrajine bile prenesene pristojnosti na področju srednjega in višjega šolstva, pri tem pa gre poleg denarja tudi za ustanoviteljstvo. Ze v letu 2009 naj bi na pokrajine prenesli 30,7-odstotni delež denarja, kar pomeni 375 milijonov evrov.
S padcem zakonodaje o pokrajinah smo se torej odrekli urejanju nekaterih zadev v cestnem prometu, izobra-ževanju, kulturi, športu, izvajanju prostorskega načrtovanja. Sedaj za vse to moramo pridobivati sredstva prek ministrstev in državnih organov. Če bi imeli zakone o pokrajinah, bi se za vse to dogovorili v pokrajini in to tudi tu izvajali. Za Pomurje to pomeni nadaljnji razkorak v razvitosti med osrednjeslovensko in našo regijo. Zgovoren je podatek ministra dr. Ivana Žagarja, da je razmerje med najbolj in najmanj razvitimi občinami 20:1 (indeks razvojne ogroženosti), in to razmerje se v našo škodo še povečuje. Brez ustanovitve pokrajin in decentralizacije se bo ta razlika težko ublažila, menijo tudi v Združenju občin Slovenije, ki vključuje okoli 120 malih in srednje velikih slovenskih občin, zato so se do pokrajinske zakonodaje pozitivno opredelili.
Čeprav imamo v Sloveniji visoko rast BDP, je porazdelitev te rasti izredno neenakomerna. Prepričan sem, da bi pokrajine poskrbele za enakomernejši, pravičnejši razvoj. Le-ta je sedaj onemogočen in posledic tega ne bo mogoče nadoknaditi še nekaj časa. Če bi pokrajine ustanovili, bi imeli možnost, da od začetka leta 2009 skušamo ta razkorak zmanjševati.
Na koncu naj povem še, da bi se s pokrajinami rešilo tudi večno vprašanje sofinanciranja projektov regionalnega pomena, saj bi financiranje le-teh prešlo na pokrajino kot institucijo. Sedaj pa je problematika financiranja le-teh v glavnem na plečih Mestne občine Murska Sobota. Kot primer naj navedem sofinanciranje visokošolskega programa management v agroživilstvu in razvoj podeželja, za katerega prispeva finančna sredstva od skupno 27 pomurskih občin edino mestna občina, medtem ko ostale občine ostajajo pri vprašanju preživetja visokošolskih programov v Pomurju, pasivne.
Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
3
MESTNI SVET
Na januarskih zasedanjih
proračun 2008
Brigita Bavčar
V prvi obravnavi je bil predlog od-loka o proračunu mestne občine za leto 2008 na 12. seji mestnega sve-ta v prvi polovici meseca januarja. Zajetno gradivo je bilo pripravljeno že v decembru minulega leta, iz dalj-šega uvoda Slavka Domjana, vodje Oddelka za proračun in finance v me-stni upravi, pa iz bilance povzemamo naslednji ključni številki letošnjega proračuna: 21.750.999 evrov prihod-kov in 24.502.299 evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je 2.751.300 evrov, razlika med prejetimi in danimi posojili ter spremembami kapitalskih deležev znaša 39.700 evrov, zadol-ževanja ni, stanje na računih 31.12. 2007 pa je bilo 3.000.000 evrov. V proračunsko rezervo je za tekoče leto predvidenih 17.174 evrov, tako da bo ob koncu proračunskega leta znašala 150.000,57 evrov.
Po podrobnejših obrazložitvah vo-dij posameznih oddelkov v mestni upravi so se do vsebine predloga odloka o proračunu pozitivno opredelili predstavniki pristoj-nih odborov, od nadzornega do Odbora za proračun in finance ter drugih. Izpostavili so kakovostno pripravo, naložbeno naravnanost ter udeležbo pri razpisih. Večjih pripomb niso imele niti svetniške skupine in večina svetnikov, ki so sodelovali v razpravi o proračunu v prvem branju.
V drugi obravnavi tudi ni bilo bistvenih pripomb na proračun, tudi tokrat so gradivo pohvalili vsi predsedniki pristojnih odbo-rov, vodja Oddelka za proračun in finance pa je pred razpravo in sprejetjem sklepov izpostavil spre-membe. Med njimi postavko za ureditev Noršinske ulice zaradi urgentnih zahtev po varnosti pri-stopa do nove ekonomske šole.
(Ne)varna pot do ekonom-ske šole
Ker je bilo takoj po preselitvi v prostore nove ekonomske šole v začetku januarja veliko govora o nevarni poti do nje zaradi ne-urejenih pločnikov ob prometni Noršinski cesti, je bila varna pot pomembna točka dnevnega reda prvega zasedanja in obravnave v mestnem svetu v tem letu. Študiji varne poti, ki jo je predstavil di-rektor ZEU Janez Ori, je namreč sledila ostra razprava, v kateri so svetniki zahtevali takojšnjo rešitev problema. Zupan se je v svojem kotičku na aktualno temo raz-pisal v prejšnji številki Soboških novin, tako da izčrpnemu opisu in datumski ponazoritvi dogajanja nimamo česa dodati. Priporočilo, da naj za varnost, dokler ni varne poti, poskrbijo vsi - tako vozniki in pešci kot prometna policija ter talne ovire in prometni znaki za upočasni-tev vožnje, je udejanjeno. Seveda
je to le kratkoročna rešitev, za dolgoročno pa je pogoj ureditev pločnika, da zaradi radoživosti in nepozornosti mladih, ki ho-dijo po cesti, ne bo prišlo do ne-sreče. Potem bo vse zapisano in izrečeno manj pomembno, kot je človeško življenje, zato naj ima tokrat prednost pred besednimi dvoboji učinkovitost. Zupan in mestna uprava sta s sprejetim sklepom dobila zeleno luč, da de-lata tudi na »črno«. Prepričajo ali razlastijo naj lastnike zemljišč, pridobijo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Noršinske ceste in postorijo vse, da bo postala pot do ekonomske šole varnejša, kot je zdaj. Tudi s položitvijo hitrostnih ovir, večjim nadzorom prometne policije, prometno signalizacijo za omejitev hitrosti in razsvetljavo. Kot je bilo slišati na drugem ja-nuarskem zasedanju, so vprašljivi le še trije lastniki, medtem ko je z ostalimi že dogovorjeno. Tako ne bo ovir za pričetek postopkov odkupa zemljišč ter ureditve ploč-nikov in varne poti.
Nagrade ob kulturnem prazniku
Pred kulturnim praznikom 8. februarjem je bil že na prvi janu-arski seji sprejet tudi sklep o tem, kdo bodo prejemniki občinskih nagrad. O njih je najprej na osno-vi pisnih predlogov institucij v kulturi razpravljala županova Komisija za kulturo in posredo-vala Občinski komisiji za nagra-de svoj predlog. Ta ga je nekoliko preoblikovala in mestnim svetni-kom predlagala, da naj nagrado za vrhunske dosežke in življenjsko delo dodeli mag. Slavku Šuklarju. Znan skladatelj, ki je bil med no-miniranci že lani, tudi letos ni dobil občinske nagrade, saj so po pojasnilu predsedujočega, ki je med 34 podpisniki, na tajnem glasovanju (po poprejšnjem do-govoru svetniških skupin v pre-
moru zasedanja) mestni svetniki izglasovali, da bo prvonagraje-na PREKMURSKA GODBA BAKOVCI. Med drugim zato, ker v letu 2008 slavi 80. obletni-co delovanja, ob svojem jubileju pa bo organizirala velik pomladni koncert, sicer pa sodeluje in pre-jema nagrade na različnih tekmo-vanjih. Udeležuje se tudi številnih gostovanj doma in v tujini, kjer promovira našo občino in pokra-jino. Prekmursko godbo Bakovci sestavljajo glasbeniki srednje in mlade generacije, njen vzpon pa se je pričel, ko je dirigentsko palico prevzel profesor Željko Ritlop. Prejemnik plakete Mestne obči-ne Murska Sobota za pomemb-ne dosežke na področju kulture je pisatelj in scenarist DUŠAN ŠAROTAR. Knjižni prvenec sa-mostojnega ustvarjalca je bil ro-man Potapljanje na dah, sledili pa sta zbirka kratke proze Mrtvi kot, novela Nočitev z zajtrkom, nato v soavtorstvu s Ferijem Lainščkom knjiga Občutek za veter in snema-nje istoimenskega igranega filma v režiji Maje Weiss ter pesniška zbirka Krajina v molu. Aktualni roman Biljard v Dobrayu je avtor-jev hommage rojstnemu mestu, sodeloval pa je na številnih bra-njih in predstavitvah sodobne slovenske književnosti po svetu. Občinski priznanji za uspešno delo na področju kulture sta bili dodeljeni likovnemu pedagogu Zlatku Jakovljeviču in Alfredu Šebjaniču, predsedniku Moškega pevskega zbora Društva vinogra-dnikov Goričko. Tudi tukaj se je predlog Komisije za kulturo raz-hajal s tistim, ki ga je svetnikom v pisni obliki posredovala Komisija za nagrade in priznanja, za mi-krofonom pa jo je v mestnem svetu predstavil njen predsednik Nikolaj Mitja Lanščak.
4
MESTNI SVET
Stanje in načrti razvoja družbe Mura
Pod gornjim naslovom se je po ugotovitvi prisotnosti 23 mestnih svetnikov in potrditvi zapisnika 12. seje 13. seja na zadnji januar-ski dan pričela z več kot dvourno obravnavo nekdanjega simbola pokrajine - tovarne Mura. Njeno konkurenčno prednost je pred-stavil predsednik uprave delniške družbe Aleš Kumperščak ter se vprašal, v čem bi le-ta ostala, če bi bil podpisan sporazum o preno-su tehnološkega znanja v Srbijo, o čemer je bilo v medijih veliko zapisanega. Po njegovem mnenju bi se zgodba lahko končala tragič-no, saj gre v primeru Mure za eko-nomsko-socialni projekt.
V odgovorih na uvodoma posta-vljena vprašanja je pobudnik uvr-stitve te točke dnevnega reda na zasedanja mestnega sveta Anton Slavic med Murine prednosti na-štel znanje, tradicijo, visoko pro-duktivnost, ugled in tehnologijo. Za govornico je podžupan Jože Casar s črno kravato opozarjal na žalostno stanje v Muri. Po nje-govih besedah nekdanji molzni kravi, ko je v krizi, ni posvečene toliko prednosti kot poprej, ko Murini delavci še niso bili fizično in psihično izčrpani. Čustveno obarvanim ugotovitvam je sle-dilo obdarovanje s kravato, pred mikrofonom so se z več ali manj tehtnimi ugotovitvami in analizo stanja v Muri ter zaskrbljenostjo za njeno bodočnost zvrstili mestni svetniki Bojan Korošec, Andrej Gerenčer, mag. Aleksandra Šiftar, mag. Marjan Gujt in Darko Rudaš. Vrhunec daljše razprave mestnega svetnika mag. Roberta Celca so bile njegove marketin-ške pobude kot pomoč v okviru promocije in internacionalizacije Mure. Mestnim svetnikom sta se v razpravi pridružila tudi poslanca v državnem zboru Geza Džuban in dr. Mitja Slavinec. Prvi je usme-ril svoj pogled nazaj in govoril o nekdanjem ugledu Mure v regiji ter o soodvisnosti in navezanosti v njej zaposlenih ter pomoči, ki jo je prejela od države. Drugi je
kot predsednik Kluba pomurskih poslancev seznanil prisotne z do-pisom, ki so ga naslovili na vlado in resorna ministrstva, da izkori-stijo vse razpoložljive možnosti v podporo njenega poslovanja.
Kot je povedal Aleš Kumperščak, je nadzorni svet dal upravi man-dat, da razdeli družbo na manjše poslovne enote, saj tako velika, kot je sedaj, ne obvladuje svojih stroškov. Reorganizacijo bodo natančneje dorekli v naslednjih mesecih, v tistih šestih, kar je v Muri, pa je njen predsednik uprave označil za čas »krpanja lukenj, ker je ta ladja naletela na mnogokatere čeri«. Tako so prejšnji vodilni naredili premalo za uveljavljanje lastnih blagovnih znamk, prodajna mesta niso bila donosna, provizije agentov previ-soke, je ocenil Kumperščak in na-vedel, da je dolgoročni cilj Mure selitev proizvodnje na rentabilne trge, kar bo zagotavljajo njeno bodočnost. Ponujajo lahko tudi storitve, kot so modeliranje, logi-stični podporni proces in seveda modne kolekcije. Kratkoročno pa je treba preživeti. Kot je dejal prvi mož Mure, delavce izredno ceni ter spoštuje in je prepričan, da bodo skupaj zmogli uresničiti začrtano razvojno pot. Prednostna naloga je tudi dogo-vor o načinu in višini dviga plač Murinih delavcev, vendar ne v to-likšni višini, da bi ogrozila ohrani-tev njihovih delovnih mest. Povedano v razpravi je predse-dujoči v mestnem svetu župan Anton Štihec strnil v poziv lastni-kom Mure, njenemu nadzornemu svetu in pristojnim ministrstvom, da storijo vse za njen obstoj, ohra-nijo dobro poslovanje Mure, od katere je odvisno veliko ljudi v re-giji, in da z ukrepi sproti obveščajo mestne svetnike.
Ponovoletno srečanje
župana m mestne
uprave z novinarji
Januarski sprejem župana Antona Štihca in vodij oddelkov v mestni upravi za novinarje v prostorih Murske republike je bil priložnost za izmenjavo informacij.
Po zagotovilu župana naj bi obnovili delovne zajtrke, na katerih bi bili novinarji sproti seznanjeni z dogajanjem v mestni občini.V 
njej za protokol od začetka tega leta skrbi Vida Lukač, ki ima nekaj tovrstnih delovnih izkušenj iz tujine, sicer pa diplomirana prevajalka obvlada tuje jezike in tako lahko komunicira z obiskovalci, poten-cialnimi investitorji, ki prihajajo na mestno občino iz tujine. Pred napovedano odsotnostjo županove svetovalke za pravne zadeve in stike z javnostjo Sabine Gutalj je njena zaposlitev vsekakor dobro-došla. »Protokolarka« se bo poleg dobrodelnih akcij z obdaritvijo družin, ki potrebujejo pomoč, gotovo lotila še kakšnih drugih v domeni mestne občine. Morda bo njena prisotnost vplivala tudi na bolj kulturni dialog na zasedanjih mestnega sveta, kje smo jo tudi prvič videli.
Informativna
srečanja
S prvim ponedeljkom v februarju je župan Mestne občine Murska Sobota obnovil delovne zajtrke z novinarji. Tokrat na novinarska vprašanja ni odgovarjal sam, ampak so nanje odgovarjali tudi vod-je oddelkov v mestni upravi in njen direktor. Uvodoma je Anton Štihec izpostavil sprejetje proračuna mestne občine za leto 2008, ki omogoča nemoteno delo. Zatem pa je Bojan Petrijan odgovarjal na novinarsko vprašanje o organizaciji sobotnega pustovanja v središču mesta na Trgu kulture, na katerem je nagovoril zbrane malčke in njihove starše ter druge. Župan je pojasnil, da je bil pobudnik za sobotno pustovanje Vrtec Murska Sobota, ki se je uspešno pred-stavil na otroškem karnevalu v Opatiji, tradicionalno pa so vrteške maškare na pohodu po mestu na pustni torek. Ker je pust delovni dan in imajo starši težave z udeležbo na pustovanjih svojih otrok, je bilo in bo po zagotovilu organizatorjev tudi v bodoče pustovanje na fašensko soboto in na pustni torek, ko srečanje organizira Društvo prijateljev mladine Murska Sobota.
Seveda pa so bile na informativnem srečanju župana in uprave mestne občine z novinarji tudi druge aktualne teme. Tako predaja glasbene šole svojemu namenu kot njenemu sofinanciranju iz naslova me-stne in občin na območju Upravne enote Murska Sobota. Glasbeni pouk se bo v novi šoli pričel z novim šolskim letom, Noršinska pa bo za varno pot do nove ekonomke šole urgentno urejena iz zato predvidenih proračunskih sredstev, ki jih je Slavko Domjan pojasnil že pred govornico na četrtkovi seji mestnega sveta, dodatno pa na ponedeljkovem srečanju. Proračunske številke je tudi podrobno za-pisal za objavo v Soboških novinah, tako kot je Nada Cvetko Török opisala ureditev, Slovenske ulice.
Izzvan, da komentira dogajanje v Muri in tisto, kar je bilo o tej delni-ški družbi povedano na mestnem svetu, je Anton Štihec povedal, da bi bilo bolje vedeti, kako potekajo trgovanja z delnicami in kdo od pomurskih »tajkunov« znižuje kredibilnost za pokrajino in njene ljudi še kako pomembni tekstilni tovarni.
5
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Svetniške pobude in županovi odgovori na januarskih sejah me-stnega sveta:
Anton Tonček KOS
Predlagal je, da naj se v Splošni bolnišnici Murska Sobota postavi več knjig oz. skrinjic za zbiranje predlogov in mnenj. Teh knjig oz. skrinjic je zelo malo, so pa lahko za bolnišni-co zelo koristne, saj se bolnišnica seznani z mnenji, kako so občani zadovoljni z njihovim
delom. Predlagal je še, da naj se določi komisija izven bolnišnice, ki bi za splošno bolnišnico pripravljala predloge, ki so jih podali občani, in jih prenesla upravi bolnišnice.
Odgovor župana Antona Štihca
Predlog g. Kosa, da bi se naj v bolnišnici povečalo število skrinjic za predloge in mnenja, bo posredovan bolnišnici. V mestnem svetuje tudi gospa Gomboc, kije tam zaposlena in lahko predlog prenese. Predlog glede komisije je treba uskladiti z vodstvom bol-nišnice; vprašljivaje pristojnost vpogleda v pripombe in predloge, ki jih bolnišnica zbere.
Brigita PERHAVEC
Postavila je vprašanji, zakaj drsališče doslej še ni pripravljeno za uporabo in kdaj bo, saj so temperature primerne, občani pa si drsališča želijo. Odgovor naj se poda javno.
Nada CVETKO TŐRŐK:
Kjer je bilo lani drsališče, je sedaj gradbišče BTC ja. Upravljavec drsališča je Javno podjetje Komunala. Direktor se je osebno anga-žiral pri direktorju BTC-ja in se dogovoril za nadomestno loka-cijo. Predvidenih je bilo več lokacij, in sicer pri teniških igriščih, pri Partizanu, vendar so bile vse daleč, nesprejemljive cenovno ter tudi kar se same izvedbe tiče. Zato je bilo dogovorjeno, da se drsališče preseli na severozahodni del parkirišča BTC, kjer je sedaj parkirišče tovornjakov. Pogoj BTC-ja je bil, da se ob severni dostopni cesti do drsališča zgradi novo parkirišče za tovornjake. Težave so se pojavljale pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno konec leta pred prazniki. Vzporedno je izva-jalska firma urejala nadomestno parkirišče, vendar po predpisih carinske uprave pač ni bilo v takšnih merah dokončano, da bi se tovornjaki lahko tja preselili. Sedaj je to urejeno in drsališče se bo preselilo, tudi kontejnerji so že nameščeni. Po zagotovilu direktorja Javnega podjetja Komunala bo drsališča v kratkem tudi obratovalo.
Zaprosila je za javni odgovor na vprašanja, kaj je z azilom za zapuščene živali, kako daleč je zadeva, kakšne variante so pred-videne in kdaj lahko azil za zapuščene živali v M. Soboti oziroma kje drugje pričakujemo?
Bojan PETRIJAN
Občina Moravske Toplice je pristopila k ureditvi azila za zapu-ščene živali za vse pomurske občine. K vključitvi v ta projekt je s podpisom obvezujoče predpogodbe povabila tudi murskosoboško občino. Iz predpogodbe je bilo razvidno, da predvideva drastično povišanje stroškov, ki jih je imela občina do sedaj, ter z bistveno razliko, saj bi že vnaprej morali plačevati rezervacijo boksov glede na število psov v Mestni občini Murska Sobota kar za skoraj enak strošek, kot ga imamo že sedaj. Ob podpisu predpogodbe bi, kar se same uporabe tiče, sicer pridobili določene nižje stroške, ko bi se pes izgubil na našem območju, vendar so tudi ti stroški bili precej višji, kot jih imamo v pogodbah sedaj. Županu je predstavil svoj pogled na ta azil. Azil je mesto, kjer psi prebivajo 30 dni, toliko tudi občina plača; če po 30-ih dneh ne najdejo lastnika oz. skrbnika, ki bi psa prevzel, gre pes v evtanazijo. Trend je, da se ljudje lahko s psi sprehajajo, kar je hkrati dobra rekreacija. Tudi v razvitih državah pse vse bolj uporabljajo za pridobitev lastne kondicije; tudi otrok, ki raste ob psu, je pozneje bolj strpen do drugih in bolj pozna meje. Z županom sta našla neko lokacijo in začela razgovore s pomurskim društvom za zaščito živali. Verjame, da ta projekt lahko uspe, tudi v obliki, ki jo je pred-stavil, in na lokaciji, ki jo občani že uporabljajo za sprehajanje. V letošnjem proračunu so rezervirana minimalna sredstva za izdelavo študije, ki bi ugotovila in pretehtala, kaj je za občino bolje: ali odločitev za Moravske Toplice (gradnja se bo začela v letu 2008) ali odločitev za drugo rešitev. Ker morajo biti že od leta 2002 vsi psi označeni s čipi, ima vsak izgubljen pes lastnika. Torej nikakor ne bi smelo prihajati do tega, da se v občini najde pes, ki nima lastnika.
Darko RUDAŠ
V prvi polovici decembra 2007 je bila s strani murskosoboške župnije na urad župana naslo-vljena prošnja o nameri gradnje bogoslužnega prostora v naselju Pušča. Zanima ga, kako se Mestna občina M. Sobota vidi v tem projektu, saj bi lahko mestna občina, krajevna skupnost
in župnija skupaj ustvarile projekt, ki bi prebivalcem Pušče veliko pomenil.
Odgovor župana Antona Štihca
O nameri gradnje bogoslužnega objekta na Pušči je bilo govora tudi na praznovanju obletnice KS Pušča. Že takrat je povedal, da sam nima nič proti, da občina kot taka da zemljišče, rimo-katoliška cerkev pa poskrbi za sredstva za gradnjo bogoslužnega objekta, vendar pa po prostorskem aktu, da se ne bo zgodilo tako, kot se je zgodilo z objektom bodočega sedeža krajevne skupnosti, ki je bil zgrajen na črno in ga je treba sedaj nekako legalizirati.
Dolga do Krajevne skupnosti Cernelavci se Krajevna skupnost Pušča zaveda. Predlagal je, da se naj čim prej skliče koordinacija in poišče rešitev.
6
MESTNI SVET
Odgovor župana Antona Štihca
Sklican bo sestanek med KS Pušča in KS Cernelavci glede dolga za pokopališče, specificirati oz. ločiti bo treba stroške za žarni zid, saj KS Pušča ne bo sofinancirala tega dela (pripadniki romske skupnosti se ne bodo pokopavali z žarami v žarni zid), kar je treba na sestanku dokončno urediti, eventualno v proračunu predvideti sredstva, da se zadeve dokončno zaključijo.
Marko MARTINUZZI
S spremembo prometne ureditve na cesti, ki povezuje Slomškovo in Stefana Kovača, je Mojstrska ulica postala obvoznica, po kateri se je možno izogniti mestnemu središču. Na tej cesti je na eni strani improvizirano skladi-
šče podjetja Gratel, na drugi strani pa nastajajo, sploh v dopol-danskem času, »parkirišča«. Prebivalce Mojstrske ulice najbolj moti hitrost prometa, ki je posledica spremenjene prometne ureditve. Na problematiko je na eni prejšnjih sej že opozoril svetnik Anton Tonček Kos. Zanima ga, glede na dane obljube, da se bo v tej smeri nekaj naredilo, kakšne ukrepe je občinska uprava v zvezi s tem sprejela.
Nada CVETKO TÖRÖK:
V predlogu proračuna za letošnje leto je predvidenih 8000 € za izdelavo projektne dokumentacije za pločnik in  javno razsvetljavo v Mojstrski ulici.
Anton SLAVIC
Na eni prejšnjih sej je dal pobudo, da se na sejo mestnega sveta povabi predsednika uprave Mure g. Kumperščaka. Pobuda je bila spre-jeta, časovno pa ni tako odmaknjena, da bi se že realizirala. Zaskrbljuje pa intervju z g.
Kumperščakom, objavljen v gospodarski prilogi Dela (gospo-darski finančni tednik) 10. 12. 2007 z naslovom »Usoda Mure bo znana čez 3 leta«. Navedel je del objavljenega odgovora, in sicer: »Že čez tri leta bo znano, ali nam je uspelo v Muri krivuljo poslovanja obrniti navzgor ali bo zdrvela navzdol. Če se bo zgodilo zadnje, se Muri ne piše nič dobrega. Zgodi se ji lahko tudi najhujše, da je preprosto ne bo več.« V nadaljevanju g. Kumperščak sicer navaja, da je optimist, saj ima Mura zara-di pozitivnih lastnosti možnosti, da preživi in da spet postane uspešna družba. Ker je to izjavil prvi človek Mure, jemlje zadevo izredno resno. Mura ima še vedno 4000 zaposlenih. Občina si prizadeva za nova delovna mesta, za nove investitorje, ampak na vsak način si prizadeva tudi ohranjati tisto, kar že ima. Svetniška skupina LDS zato ocenjuje za potrebno, da predlaga posebno sejo mestnega sveta na temo Mure, na katero se povabi sedanje vodstvo Mure, ki naj na posebni seji tudi javnosti razloži do-ločene načrte. Na sejo se povabi tudi nadzorni odbor Mure, ki spremlja rezultate dela uprave, ter ustrezna ministrstva: za delo, družino in socialne zadeve, gospodarstvo in finance, poslance iz Pomurja in še koga. Redna seja mestnega sveta o tem se naj skliče čim prej; če je situacija huda, se bo s tem vodstvu Mure pomagalo tako, da prisotni iz ustreznih ministrstev povedo, kako bodo sodelovali in pomagali. Pred leti je država dala Muri
10 milijonov evrov. Predlagal je, da mestni svet sprejme sklep, da se takšna seja mestnega sveta pripravi.
Odgovor župana Antona Štihca
Župan se je, od prejšnje seje, že dvakrat srečal s predsednikom uprave Mure: enkrat takoj po pobudi, da na seji mestnega sve-ta razloži vizijo razvoja Mure, enkrat pa po pisanju v časopisu Vestnik. Predsedniku uprave Mure je bila obrazložena želja sve-tnikov, da čim prej pride na sejo. Za današnjo sejo se je opravičil, prišel pa bo na sejo, ki bo 31. 1. 2008. Predsednik uprave Mure je želel pridobiti obrazložitev predloga, ki ga je takrat podal g. Gerenčer. Potekali so stiki tudi s predstavniki vlade na to temo. V kratkem bo Muro obiskala delegacija ministrov, ki bodo za-deve v tovarni Mura najprej preverili, razčistili, kajti s socialno zadevo, kar tovarna Mura je, se na političnem polju ne velja igrati. Tudi predsednik vlade se je strinjal z obiskom ministrov pri predsedniku uprave Mure.
Ce mestni svet sprejme predlog, ki ga je predlagal g. Slavic, se lah-ko opravi tudi posebna seja mestnega sveta na to temo, z upanjem, da se je udeležijo predstavniki ministrstev, poslanci in drugi, ki so bili predlagani. Ali je za obravnavo tega vprašanja potrebna posebna seja ali pa se lahko opravi v sklopu redne seje kot glavna točka, naj odloči mestni svet.
Pred glasovanjem o predlogu, da se skliče posebna seja mestnega sveta za obravnavo točke o tovarni Mura, je Anton SLAVIC povedal, da se strinja, da se obravnava točke o tovarni Mura, ki je obsežna, uvrsti na sejo 31.1.2008, če bo dnevni red seje krajši. V kolikor bo sejo treba prilagoditi vabljenim gostom, se naj pripravi posebna seja mestnega sveta. To naj oceni župan.
Odgovor župana Antona Štihca
Župan je povedal, da naj na seji, ki je planirana za 31. januar 2008, poleg proračuna in točke o tovarni Mura drugih točk ne bi bilo, tako da bo časa za razpravo na voljo dovolj.
Na sejo bodo vabljeni predstavniki ustreznih ministrstev, poslanci in drugi; v kolikor jim datum seje ne bo ustrezal, bo posebej pri-pravljena terminsko usklajena prilagojena seja mestnega sveta.
7
MESTNI SVET
Anton CAMPLIN
V imenu velikega števila prebivalk in prebi-valcev Murske Sobote je izrekel pohvalo za »Sobočanca« in predlagal, da naj občani mestni avtobus, iz več pozitivnih razlogov, še bolj koristijo.
Odgovor župana Antona  Štihca
V imenu občinske uprave se je župan zahvalil g. Camplinu za pohvalo.
Na eni prvih sej je že povedal, da ima v tem 26-članskem me-stnem svetu in vodstvu dober občutek, kljub temu da se včasih v razpravah pojavljajo argumenti »za« in »proti«. Opozoril in želel je, da naj bo nivo komuniciranja na korektni ravni; pri točki o varni poti do ekonomske šole je bil nivo komuniciranja na meji.
Odgovor župana Antona Štihca
Župan se bo poskušal držati nivoja komuniciranja, vendar ko bo ob raznih obtožbah ocenil, da ima prav, bo seveda ustrezno reagiral. Na prejšnji seji je pokazal pisanje časopisa Vestnik, ki je zapisal neresnice; potrebnih je bilo 14 dni, da je v današnji števil-ki Vestnika zapisano opravičilo odgovornega urednika Vestnika. Javnost ima pravico biti obveščena objektivno.
Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA:
Avtobusna postaja v Murski Soboti je skraj-no zapuščena, ni več niti table s prihodi in odhodi avtobusov, blagajna dela le takrat, ko prodajajo mesečne karte, informacij o voznih redih ni možno dobiti. Zanima jo, zakaj oz. kdo je odstranil tablo z voznimi redi avtobu-
sov. Potniki se ne morejo seznaniti s prihodi in odhodi avtobu-sov, saj ustnih informacij tako ali tako ni.
Na pokopališču v M. Soboti, ki je lepo urejeno, je črna lisa, ki kazi podobo, to so ob kapelici obstoječi grobovi družine gro-fov Szapary. Ker so zgodovino mesta krojili tudi člani družine Szapary, si zaslužijo vsaj obeležje, ali v obliki nagrobne plošče, ali plošče na kapelici, ali kakorkoli drugače. Predlagala je, da se to nekako obeleži.
Včasih je v Murski Soboti obstojalo kinološko društvo, ki je svoje prostore najprej imelo ob teniških igriščih na Razlagovi ulici, potem se je preselilo na Noršinsko ulico, nakar je vse sku-paj zamrlo. Menila je, da kinološkega društva v M. Soboti več ni. Lastnike psov zanima, ali se ne bi dalo dobiti in urediti kosa zemljišča za pse.
Štefan CIGAN:
Glede kinološkega društva: po začetku gradnje ekonomske šole, kjer je prej bil poligon murskosoboškega kinološkega društva, je na pomoč priskočil DARS, ki je kinološkemu društvu odsto-pil novo lokacijo med obvoznico in razbremenilnim kanalom. Dostop je možen po Tomšičevi ulici ali po cesti proti Agroservisu, kjer se pred mostom zavije levo. Vsak občan lahko na ta poligon pride peš. V zimskem času se člani kinološkega društva glede na vremenske razmere običajno srečujejo ob sobotah ob 15.00 uri in ko ie še svetlo.
Mag. Robert CELEC
Na decembrski seji je bila dana pobuda za pomoč socialno ogroženi družini. V so-delovanju s Centrom za socialno delo je bila izbrana petčlanska družina, v kateri sta oba starša brez zaposlitve, dve srednješol-ki in osnovnošolec. Družina živi v mestu
Murska Sobota. Veseli ga, da so se vsi svetniki in župan odločili za solidarnostno pomoč. Predlagal je, da v imenu mestnega sveta denar družini izroči skupina v sestavi Jože CASAR, Marjeta GOMBOC in Anton Tonček KOS.
13. seja mestnega sveta
Elizabeta ROŽMAN
Pred sejo mestnega sveta je oddala pisna vprašanja:
Vprašanje stanovalcev v zvezi s problemom parkirišča na lokaciji Staneta Romana 2,4,6 je v mestnem svetu že bilo izpostavljeno, zgodilo
pa se v zadnjih treh letih ni nič. Problem je postal akuten in gro-zno moreč za vse stanovalce v strogem centru mesta. Parkirišče je popolnoma neurejeno, celo zanemarjeno (polomljeni odtoki za vodo, popolnoma nevidne črte, na drevesih visijo polomljene veje, ki ob vetru grozijo, da bodo padle mimoidočim na glavo, in še kaj bi se našlo). Stanovalci na zboru stanovalcev od upravnika stanovanj (2, 6) Fisa ne zvedo konkretnega odgovora, niti ne vedo pojasniti, kdo je dolžan parkirišče vzdrževati oz. ga uredi-ti, da bo vredno lokacije v strogem centru mesta. Stanovalci so zahtevali tudi postavitev ramp in vzpostavitev krožnega prometa, saj tu vsak dan, in to po cel dan, vlada popoln kaos. Ko popol-dan stanovalci pridejo domov, za parkiranje ni prostora. Tudi intervencija gasilcev ali reševalcev bi bila zagotovo nemogoča. Na parkirišču od jutra in do poznih popoldanskih in večernih ur parkirajo uslužbenci raznih okoliških uradov, bank in žal tudi delavci iz občinske zgradbe. Kdo od teh, ki tu puščajo svoje avtomobile, bi bil zadovoljen, če bi na njihovem pragu kdo od prizadetih stanovalcev puščal avtomobil? Apelirajo na župana in mestni svet, da najdeta konkretno rešitev.
Odgovor župana Antona Štihca
Parkirišče (zemljišče pare. štev. 1315, k. o. M. Sobota) za Sopingom v M. Soboti (med objekti Ulica Staneta Rozmana 2, 4 in 6) ni javna površina in »pripada« navedenim objektom, saj je bilo v sklopu teh objektov, kot je znano Mestni upravi, tudi sfinancirano oziroma zgrajeno. Ker parkirišče ni javna površina, so le-tega dolžni vzdrževati etažni lastniki objektov, ki jim par-kirišče pripada. Na parkirišču so postavljeni prometni znaki, s katerim je parkiranje in ustavljanje na parkirišču prepovedano, razen za etažne lastnike.
Zemljišče, katerega zemljiškoknjižna lastnica je sicer Mestna občina Murska Sobota, je v katastru knjiženo pod vrsto rabe 211 - dvorišče, kar pomeni, da se po 217. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, štev. 110/2002) to zemljišče šteje med skupne dele stavb, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS,
8
MESTNI SVET
štev. 44/97) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stav-be v etažni lastnini in so v solastnini vseh etažnih lastnikov. Ce pravica uporabe ni bila vpisana, se gradbena parcela ugotavlja na podlagi dokumentacije za gradnjo objekta.
V predmetni zadevi je že posredovala komunalna inšpektorica in naložila etažnim lastnikom, oziroma upravnikom objektom, da zadevo uredijo.
Na mestno upravo ni bila vložena zahteva za postavitev za-pornic na parkirišču, v primeru, da bi zahteva bila podana, pa je potrebno poudariti, da je postavitev zapornice možna le ob soglasju vseh etažnih lastnikov. Ob izvedbi kakršnih koli del, tudi s postavitvijo zapornic, ki fizično omejujejo dostop do ta-kšnega zemljišča, se namreč morajo po zakonu strinjati vsi etažni lastniki kot dejanski lastniki na skupnem zemljišču (zemljišču etažnih lastnikov).
Občani sprašujejo župana in mestni svet, do kdaj se bo v centru mesta - parkirišče pred Ljubljansko banko, odvijal »prometni kriminal«, kajti nekateri vozniki (dnevno približno 50) zavijajo v levo čez dvojno polno črto, čeprav je dodatno postavljen pro-metni znak »prepovedano zavijanje v levo«.
Predlagajo dosledno kontrolo in kaznovanje stalnih prekrškarjev, dokler se ta prometna nedisciplina ne odpravi, ali pa odstranitev prometnih znakov in dovoljeno zavijanje.
Odgovor župana Antona Štihca
Sankcioniranje kršiteljev v zvezi s spoštovanjem prometne signa-lizacije, vzpostavljene prepovedi levega zavijanja s Trga zmage na parkirišče pred banko in pošto, je po Zakonu o varnosti cestne-ga prometa v izključni pristojnosti policije, zato Mestna občina M. Sobota oziroma njena redarska služba pri tem ne moreta ukrepati.
Glede nove prometne ureditve bo mestna uprava Direkcijo za ceste ponovno zaprosila za morebitno drugačno prometno ure-ditev na Ulici Štefana Kovača za zavijanje vozil na parkirni prostor pred banko in pošto, saj je Ulica Stefana Kovača državna cesta.
Občan je posredoval obsežno razmišljanje o Evropski prestolnici kulture in mali mestni galeriji v Murski Soboti. Meni, da mora Murska Sobota, ki se pripravlja za »satelitsko« mesto kultu-re, zaradi teh pozitivnih kulturnih ambicij iskati svoje mesto v skupini prijavljenih mest s svojo zunanjo in notranjo podobo in urejenostjo kakor tudi s kulturnimi bogatitvami. Murska Sobota mora imeti dovolj zelenih površin in cvetličnih nasadov v centru mesta in tudi v širšem prostoru, predvsem pa mora biti čista in urejena. Problematičen je, na žalost, Soboški park, ki je preveč zanemarjen, neurejen in prepuščen sam sebi. Marsikatero manjše mesto od M. Sobote ima svojo malo mestno galerijo, M. Sobota pa še tega ne premore. V preteklosti je bilo že več primernih prostorov v mestu, na malo galerijo pa se nihče ni spomnil. Tudi tu je skrit delček naše »namišljene« kulture. Murska Sobota se lahko »bohoti« s preštevilnimi bankami, bifeji, gostilnami, preobsežnimi trgovskimi centri, neurejenimi cvetličnimi koriti,
»nevidnim« vodometom v centru mesta. To ni prava podoba kulturnega mesta. Kje je v Murski Soboti kakšna umetniška skulptura, ki bi mimoidoče opominjala, da je v mestu že od leta 1970 (1972) mednarodni bienale, zdaj trienale male plastike. Za kaj takega v našem mestu nima nihče kulturne potrebe.
Odgovor župana Antona Štihca
Mestna občina Maribor kandidira za naslov Evropska prestol-nica kulture 2012. Mesto Maribor je skupaj s partnerskimi mesti Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje pri-pravilo in pojasnilo predlog kulturnega projekta, cilje, vsebinski koncept, pogoje za izvedbo ter pričakovane rezultate.
Po potrditvi prijave na seji vlade, dne 20.12.2007, je Ministrstvo za kulturo posredovalo angleško verzijo prijave na 16 zahtevanih naslovov organov EU. Pričakujemo, da bo projekt potrjen na evropski ravni v prvi polovici leta 2008.
Menimo, da je Evropska prestolnica kulture enkratna priložnost regije, da vzpodbudi svoje razvojne potenciale in vzpostavi skupno kulturno in gospodarsko platformo. S skupno programsko plat-formo nameravamo oplemenititi celotno regijo, izkoristiti njene pozitivne potenciale in ji s kulturo, izobraževanjem, obnovljivimi viri energije, informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami, kreativnimi industrijami, vzpodbujanjem inovativnosti, kultur-nim turizmom pripomoči do hitrejšega razvoja. S pridobljenim projektom EPK 2012 bi kohezijska regija Vzhodna Slovenija po našem mnenju pridobila razvojni zagon in bi hitreje prešla na raven razvitejših regij, saj bi z EPK pomagali k mednarodni prepoznavnosti prostora, ljudi in ustvarjalnih dosežkov gospo-darstva več kot polovice Slovenije.
EPK 2012 je velik projekt velikih možnosti in od nas samih je odvisno, kako bomo dano priložnost izkoristili. Kulturne insti-tucije, ki so se odzvale pozivu MOMS, ko smo jih zaprosili za mnenje, ali naj k projektu pristopimo in kako ga naj razvijamo, so redno obveščene o poteku dela na projektu in so bile pred vsakršno prelomnico pri pripravi projekta pozvane po e-pošti, naj gradivo dopolnijo oz. podajo svoje mnenje.
Res je, da se morda zdi, da do danes ni bilo narejenega veliko, saj se je moral projekt novelirati in se je komaj konec leta 2007 posredoval v presojo evropskim institucijam. V tem času pa je MOMS že večkrat pozval kulturne institucije in prebivalce k sodelovanju in posredovanju predvsem vsebinskih projektov. V okviru EPK 2012 se bo letos začela obnavljati kinodvorana v večnamensko dvorano. Sočasno pa smo že letos 150.000 evrov namenili vsebini. In prav tu si želimo projektov, ki bi pripomogli h kulturnemu razvoju mesta. Realne ideje, ki so nam bile podane do priprave proračuna, pa smo že upoštevali v letošnjem letu.
Daleč najboljši in pozitiven odziv smo imeli do danes s strani medijev, ki so nam tesno stali ob strani pri pripravi projekta in se jim za vso podporo še enkrat zahvaljujemo. Aktivno so se s pobudami in idejami vključili tudi posamezniki in ideje, skla-dno z možnostmi, ki jih imamo, skušamo realizirati že danes. Vsebinsko so veliko že lani naredili tudi v MIKK-u pri razvo-ju projektov, postavili so KRIK - kulturni portal Pomurja in vzpostavili tudi povezavo prek spletne strani KRI K-a do uradne spletne strani EPK 2012. Pobudo za kulturne projekte podaja aktivno tudi ZKD, ki je že lani s svojimi idejami in pobudami kulturno obogatilo poletje (Soboško poletje). Veliko pobud in idej
9
MESTNI SVET
pa smo že konec lanskega leta prejeli od Galerije Murska Sobota in jih bomo skušali še letos realizirati. Prek sodelovanja z O OZ M. Sobota pa se želimo lotiti, skupaj z gostinci, projekta, da bi našo gostinsko ponudbo obogatili in jo dolgoročno dvignili na vrhunsko raven.
Vsekakor nismo pozabili na Soboški park, ki je nujno potreben ce-lostne revitalizacije. V ta namen imamo že pripravljene projekte in partnerske dogovore ter čakamo na ustrezen razpis. Pozabili tudi nismo na kulturno dediščino, na oba gradova in zelene površine. Tudi v te namene so projekti v pripravi.
Projektov, ki se navezujejo na kulturni in družbeno-politični razvoj MOMS, je veliko, žal pa ne morejo biti udejanjeni vsi hkrati. Namesto kritik bi si želeli konkretnih pobud in projektov. Menimo, da kulturni razvoj mesta Murska Sobota ni odvisen samo od mestne uprave in župana. Nikakor pa se ne more priča-kovati, da bo mestna uprava generirala ideje na področju kulture in kulturnega razvoja mestne občine. Prav tu pričakujemo, da se bodo v projekt aktivno vključile kulturne institucije, gospodarstvo, ostale institucije in posamezniki. KEPK 2012 ne prispevajo samo projekti, kijihfinancirajo MOMS, MK ali EK, ampak k uspehu tega projekta prispevajo tudi projekti, ki niso direktno navezani na sam projekt kulturne prestolnice, a vseeno bistveno vplivajo na kulturni in tudi gospodarski razvoj mesta.
In tako verjamemo, da bi se z ustrezno pobudo in načrtom aktiv-nosti oz. poslovnim načrtom dalo realizirati tudi malo mestno galerijo.
Elizabeta ROŽMAN je na seji podala naslednji vprašanji oz. predloga:
Prebivalci Gajeve ulice v Cernelavcih so dobili odgovor glede ureditve prometa, pojavil pa se je drug problem, in sicer se bo sosednja ulica najbrž zaprla s cvetličnimi koriti. Tako se bo po Gajevi ulici promet povečal; ta cesta pa zaradi neutrjenih bankin zelo otežuje življenje tistim, ki tam živijo.
Odgovor župana Antona Štihca
V zvezi z ureditvijo prometnih razmer na Gajevi ulici v Cernelavcih je bil 1. februarja 2008 na sedežu mestne uprave organiziran razgovor s predstavniki Gajeve ulice ter Sercerjevega naselja, na katerem so bili sprejeti določeni zaključki za razrešitev navedene problematike, in sicer:
•	Za omejitev prometa po občinski cesti - javni poti JP 770190 (Gajeva, Kranjčeva ulica), ki ni grajena in nima elementov za prevzem »povezovalnega« prometa med državnima cestama M. Sobota-Gederovci (R 2 441) in Maribor-M. Sobota-Lendava (R 3 740), se naj na skrajnih odsekih javne poti obstoječa pro-metna signalizacija dopolni in popravi s postavitvijo prometne signalizacije - prometnih znakov za prepoved prometa v obeh smereh z dopolnilnima tablama »Dovoljeno za stanovalce, do-stavo in šolski avtobus«. Temu ustrezno se naj ob državni cesti R 2 441, obojestransko pred križiščem z JP 770190, postavi nova prometna signalizacija za prepoved zavijanja z dopolnilnima ta-blama »Dovoljeno za stanovalce, dostavo in šolski avtobus«.
•	Avtobusni promet (za šolski avtobus) se naj uredi tako, da bo le-ta potekal po Gajevi in v nadaljevanju po Kranjčevi ulici, izključno v smeri od Gederovske proti naselju Pušča, kjer lahko
odloži ali vkrca šolske otroke na edinem avtobusnem postajališču izven vozišča javne ceste, zgrajenem za to smer vožnje. Sicer pa naj v nadaljevanju svojo vožnjo nadaljuje izključno po lokalni cesti, ki poteka od R 3 740 (»Gaj«) prek naselja Pušča do R 2 441 (»Titan«) ali levo proti »Gaju« ali desno prek naselja Pušča na Gederovsko cesto.
•	Začasno - do izgradnje 5 novih stanovanjskih hiš, predvi-denih z zazidalnim načrtom, se naj za omejitev prometa po Šercerjevem naselju, ki se je bistveno povečal z ukinitvijo slepe ulice (s tem ko se je ob izgradnji trgovskega centra »Maximus« krak Sercerjeve ulice podaljšal do povezovalne ceste med Gajevo in trgovskim centrom), postavijo korita z ustrezno prometno signalizacijo na skrajni južni strani novozgrajene ceste. Po ak-tiviranju gradenj predvidenih hiš pa bodo občani Gajeve ulice podali pobudo za spremembo zazidalnega načrta v tem smislu, da bi imele nove hiše dostop prek nove povezovalne ceste iz smeri »Maximusa «.
•	O vzpostavitvi nove prometne ureditve na Gajevi ulici me-stna uprava obvesti javnost prek sredstevjavnega obveščanja ter še posebej vodstva KS Kupšinci, Peščica in Černelavci. Mestna uprava tudi zaprosi policijo za kontrolo vzpostavljenega prome-tnega režima.
Občani Kupšincev želijo odgovor na vprašanje, kako bo urejena cesta v »gornji vesi« Kupšincev. V Soboških novinah je bil ob-javljen samo odgovor, da bo zadeva razčiščena s predsednikom sveta KS Kupšinci, ne pa na kakšen način in kako.
Odgovor:
Lokalna cesta Černelavci-Veščica-Kupšinci (LC269011) zares nima enotne širine na celotnem odseku in je dejansko najožja v »gornjem« delu naselja Kupšinci. Za letošnje leto se s prora-čunom predvideva preplastitev prav tega dela ceste, tj. v nada-ljevanju prevleke, ki je bila izvedena v letu 2007 (le-ta je bila izvedena v širini 4,50 m). V fazi izvedbe bo tako posebej proučena možnost delne razširitve in bo tako tudi izvedena, tako da cesta v tem delu naselja ne bo ožja.
Brigita PERHAVEC
V zadnji številki Soboških novin je bila obja-vljena višina sejnin svetnikov Mestne občine M. Sobota. Pri tem pa mestna uprava ni v ce-loti upoštevala predloga mag. Celca, da se naj ob tem objavijo tudi višine sejnin drugih pri-merljivih občin, da bi občani imeli možnost
objektivne ocene, kakšne sejnine imajo svetniki Mestne občine Murska Sobota. To seveda ni bilo fer, kajti sejnine v primerljivih občinah v Sloveniji so tudi nekajkrat večje. Verjame, da je to tudi bil povod mag. Celcu, da je predlagal takšno objavo. Navedla je, da so sejnine višje: v Občini Krško skoraj trikrat, v Slovenj Gradcu in Izoli dva in polkrat, v Brežicah in na Jesenicah dvakrat, na Ptuju skoraj dvakrat, v Slovenski Bistrici, Grosupljem, Sevnici in Žalcu enainpolkrat itd. Menila je, da razen Ptuja niti ena od drugih občin ni mestna občina. Naštela je le tiste občine, katerih podatki so bili dostopni, in zahtevala objavo navedenih podatkov v naslednji številki Soboških občin.
10
MESTNI  SVET
Odgovor župana Antona Štihca
Člani občinskih svetov, ki so občinski funkcionarji, imajo za nepoklicno opravljanje občinskih funkcij pravico do sejnine.
Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15 odstotkov plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Višina sejnin je določena v Pravilnikih o plačah in plačilih za opravljanje funkcij občinskih funkcionarjev.
Primerjava višine sejnin:
Občina	Višine sejnin v EURO
Mestna občina Murska Sobota 152,64 bruto, 118,30 neto Krško - občina podatka ni dala;
izračun po pravilniku:	391,65 bruto, 293,73 neto
Mestna občina Slovenj Gradec 333 bruto, 249,75 neto Izola - občina podatka ni dala;
izračun po pravilniku:	330,14 bruto, 247,60 neto
Brežice	285 bruto, 193,5 neto
Jesenice	253,57bruto, 190,18 neto
Mestna občina Ptuj	248,86 bruto, 192,78 neto
Slovenska Bistrica	188,73 bruto, 141,54 neto
Grosuplje	225,83 bruto, 169,38 neto
Sevnica	179,98 neto
Žalec	183,94 bruto, 142,55 neto
Jože CASAR
Povedal je, da je tričlanska skupina članov mestnega sveta predala zbrane prostovoljne prispevke svetnikov izbrani družini. Družina je bila zelo presenečena, vsem se iz srca zahva-ljuje. Ne samo gesta, da je bil darovan denar, največ pomeni humanitarni namen. K huma-
nitarni dejavnosti je pozval tudi vse ostale, volivce, gledalce, poslušalce.
Miran FORJANIČ
Na zboru krajanov naselja Černelavci, ki je bil sklican na pobudo krajanov in v sodelovanju s svetom KS Cernelavci dne 26. januarja, so med obravnavo splošne problematike in smeri razvoja krajevne skupnosti bili s strani priso-tnih podani in nato tudi z absolutno večino

sprejeti nekateri sklepi, ki so sicer zavezujoči za nekatere druge ustanove, oz. Mestno občino Murska Sobota in Javno podjetje Komunala, in sicer:
takoj naj se pristopi k urejanju in izgradnji krožišča Gederovske in Goričke ulice v naselju Cernelavci, kjer naj se uredi krožni promet, seveda z izgradnjo krožišča. Izgradnja krožišča se prelaga že nekaj let, po navedbah nekaterih prisotnih okrog 10 let. Po asfaltiranju ceste v smeri naselja Pušča od navedenega križišča se je gostota prometa drastično povečala in navedeno križišče s sedanjo frekvenco prometa preobremenjuje, pretočnost ceste
je zelo slaba. V zadnjih letih se je povečalo število prometnih nesreč, tudi tistih s hujšimi posledicami.
Odgovor župana Antona Štihca
Izgradnja krožišča v območju križanja Gederovske in Goričke ulice v naselju Cernelavci je po že izdelanem idejnem načrtu vključena v območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN za območje OPLETER v Cernelavcih in Veščici.
Prostorski akt izdeluje družba ZEU-DNI, d. o. o., iz Murska Sobote, ki ima z občino sklenjeno pogodbo. Prostorski akt se mora še javno razgrniti za trideset dni, v tem obdobju pa se bo organi-zirala tudi javna obravnava. Potem se bo akt dvofazno sprejemal še v mestnem svetu.
Pri izdelavi tega prostorskega akta je pomembno, da se vsebine bistveno večne menjavajo, saj je z Ministrstva za okolje in prostor že pridobljena odločba št. 35409-273/2006-JL, da izdelava Celostne presoje vplivov na okolje (CPVO) ni potrebna.
Po sprejetju navedenega prostorskega akta se bo lahko tudi izved-ba navedenega krožišča vključila v občinski proračun oziroma izvedla kot del komunalne opreme tega območja.
Proga avtobusa za prevoz šolskih otrok, ki sedaj poteka iz M. Sobote po Stefana Kovača v smeri Černelavcev, kjer nato po-teka po Gajevi in Kranjčevi ulici v smeri naselja Pušča in obra-tno, se naj preusmeri, saj se je na Gajevi ulici in z asfaltiranjem Kranjčeve povečal promet, cesta oz. ulica pa je zelo ozka. Na eni prejšnjih sej je že bilo predlagano, da bi se naj ta ulica celo za promet zaprla. Predlaga se, da se progo preusmeri v M. Soboti na Ulico Mikloša Kuzmiča, nato na Tišinsko ulico in v smeri naselja Pušča, ker se prevoz uporablja predvsem za šoloobvezne otroke naselja Pušča.
Odgovor župana Antona Štihca
V	zvezi s preusmeritvijo avtobusne proge za prevoz šolskih otrok je mestna uprava zaprosila mnenje avtobusnega prevoznika, ki vrši avtobusne prevoze šolskih otrok v mestni občini.
Avtobusni promet Murska Sobota je posredoval naslednji odgovor:
»Preučili smo zahtevo oz. pobudo občanov glede preusme-ritve prevoza osnovnošolskih otrok na relaciji Pušča-Gajeva (Černelavci)-Kranjčeva ulica (Cernelavci)-Murska Sobota in nazaj.
Dne 4. februarja 2008 smo opravili ogled postajališča na Pušči in same okolice postajališča. Urejeno avtobusno postajališče se nahaja na Pušči v smeri Černelavci-Pušča približno 20 metrov pred ostrim slabo preglednim križiščem s prednostno cesto.
V	kolikor ne bi bil dopuščen prevoz otrok po Gajevi ulici v Černelavcih, bi to zahtevalo obračanje avtobusa na primerni varni lokaciji, česar pa v bližini ni. Obračanje avtobusa v nave-denem križišču, kije dokaj prometno in tudi deloma nepregledno, bi bilo izredno nevarno. Ne samo zaradi vozil, ki se lahko v tistem trenutku pripeljejo po prednostni cesti, ampak tudi zaradi staršev in ostalih otrok, ki se običajno nahajajo na postajališču in ob njem v času prihoda avtobusa.
Na relaciji Pušča-Černelavci (Gajeva ulica)-Murska Sobota pe-
11
MESTNI SVET
Ijejo le avtobusi, s katerimi se vozijo osnovnošolski otroci. Prevoz se opravi trikrat dnevno, in sicer enkrat zjutraj ob 7.25 uri in dvakrat popoldan (ob približno 13.10 in 15.10).
Predlagamo, da se prevoz še naprej opravlja po isti relaciji, saj obračanje avtobusa v križišču ne bi bilo varno, ker avtobus vozi v času šolskega pouka samo trikrat dnevno na navedeni relaciji.«
Takoj naj se reši prometna neurejenost na Dolgi ulici v Černelavcih, v križišču oz. z odcepom ceste za Liškovo ulico. To je med hišnima številkama Dolga ulica 16 ter Dolga ulica 21, kjer je ob vrtu hiše št. 16 postavljenih nekaj robnikov, ki pred-stavljajo oviro ob srečevanju nasproti si vozečih vozil. Že skoraj tedensko prihaja do sicer zaenkrat še manjših prometnih nesreč, trkov, vendar se vozili nimata kam umakniti. Prav tako pa sega ograja na cesto in je previsoka, saj se čez njo ne vidi. Prav tako ni nobene preglednosti, kar predstavlja še največjo nevarnost za pešce, saj se ti prav tako nimajo kam umakniti, niti v primeru, da se znajdejo na kraju pri srečevanju dveh vozil.
Odgovor župana Antona Štihca
V križišču občinskih cest Liškove ulice (javna pot J P 770151) in Dolge ulice (zbirna krajevna cesta LZ 269491) dejansko ni zagotovljeno varno odvijanje prometa, za kar obstajajo razlogi (zožitev ceste zaradi položenih robnikov in živa meja). Ker je lastnica in upravljavka navedenih cest Mestna občina M. Sobota, bo le-ta ukrepala v skladu z Odlokom o občinskih cestah v Mestni občini Murska Sobota (Ur. list RS, št. 16/200) tako, da bo za-gotovila potrebno preglednost na notranji strani krivine Dolge ulice (z vzpostavitvijo pregledne berme) in s tem tudi preglednost v samem križišču. Prav tako bo mestna uprava zagotovila odstra-nitev robnikov in drugih ureditev v območju cestnega sveta LZ 269490, ki so moteče za varno odvijanje prometa v navedenem križišču. V zvezi s tem bo tekom tega meseca opravljen ogled na kraju samem, na katerem bodo podrobneje določeni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.
Pristopi naj se k zamenjavi azbestnih cevi vodovodnega omrežja, ki potekajo iz Črnskih mej v smeri Černelavcev, nato po Gorički ulici v smeri naselja Polana in naprej, saj se voda za gospodinjstvo preliva pa že davno položenih azbestnih ceveh, kar je pa zdravju škodljivo. Sklep naj izvede Javno podjetje Komunala in obvesti krajevno skupnost, kdaj namerava pristopiti k zamenjavi cevi, saj zamenjava poteka po celotni Sloveniji, oz. je v večji meri že opravljena.
Odgovor župana Antona Štihca
V zvezi s sklepom, da se naj pristopi k zamenjavi azbestnih cevi vodcvodnega omrežja, ki poteka iz »Črnskih mej« v smeri Černelavcev s strani upravljavca vodovoda podjetja VODOVOD, Javno podjetje Murska Sobota je javno podjetje podalo pisni odgo-vor KS Černelavci. Odgovor je naslednji: »V letu 2001 smo na Inštitutu Jožef Stefan naročili analizo vsebnosti azbesta v pitni vodi na vodovodnem sistemu Murska Sobota. Iz mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota z dne 11.4. 2001 izhaja, da vsebnost azbestnih vlaken na vodovodu Murska Sobota ni
zdravju škodljiva.
Vsekakor se strinjamo z vami, da je na problematiko azbesta potrebno biti pozoren in je po načelu previdnosti bolje, da se azbestno-cementne cevi čim prej zamenjajo z ustreznejšimi ma-teriali. V sklopu izgradnje pomurskega vodovoda smo to tudi predlagali.«
Na sedežu podjetja VODOVOD, Javno podjetje Murska Sobota in v mestni upravi se nahaja tudi publikacija Inštituta za va-rovanje zdravja Republike Slovenije »Splošno o azbestu«, ki je na vpogled.
Tri seje nazaj je na seji mestnega sveta postavil vprašanje v zvezi s komunalnim podjetjem in Saubermacherjem, ki pa ni objavlje-no v Soboških novinah. Ima občutek, da se njegova vprašanja cenzurirajo. Zaprosil je za pisni odgovor, ali se je to zgodilo slučajno ali pomotoma. Če se to ni zgodilo pomotoma, zahteva javno opravičilo.
Odgovor župana Antona Štihca
Miran FORJANIČ je na 9. seji mestnega sveta, ki je bila 18. oktobra 2007, v razpravi o Predlogu odloka o rebalansu prora-čuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2007podal predlog, da pristojni v pisni obliki podajo določena pojasnila v zvezi s pokrivanjem izgube v podjetju Komunala: zakaj se Komunala ni prijavila na razpis za odvoz odpadkov, zakaj Komunala ne odvaža suhe snovi iz čistilne naprave. Svetniki naj dobijo v pisni obliki vsaj osnutek koncesijske pogodbe za čistilno napravo (kdo jo je podpisal, s kakšnimi priporočili, strokovnimi mnenji je bila ta pogodba podpisana), kajti ta pogodba odnaša vsako leto iz proračuna ogromno denarja.
Pojasnila oz. odgovor je bil v pisni obliki posredovan skupaj z gradivom za 10. sejo mestnega sveta, ki je bila dne 15. novembra 2007, in sicer v prilogi gradiva Odgovori na pobude in vprašanja članov mestnega sveta:
»Predlog odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2007 - skrajšani postopek
Pojasnila v zvezi s pokrivanjem izgube v podjetju Komunala, ki so bila zahtevana ob predlogu odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2007:
1. Zakaj se Komunala ni prijavila na razpis za odvoz od-padkov in zakaj Komunala ne odvaža suhe snovi iz čistilne naprave?
Odgovor s strani podjetja Komunala Murska Sobota je bil dan v pisni obliki - v prilogi, in se glasi:
» Čiščenje odpadnih in padavinskih voda se v mestni občini iz-vaja na podlagi koncesijske pogodbe. Podjetje Komunala, d. o. o., je vključeno le toliko, da izdaja fakture za storitveno pristojbino za čiščenje odpadnih vod končnim uporabnikom. S pobranim denarjem poravnava račune koncesionarju.
Koncendent Mestna občina Murska Sobota je odgovoren za pridobitev stalnega prostora za odlaganje in transport viškov blata.
Transport in odlaganje viškov blata je zelo zahtevna dejavnost.
12
MESTNI SVET
Odlaganje blaga je možno le pod posebnimi pogoji, zato to lahko izvedejo le za to usposobljeni izvajalci. Transport blaga zahteva posebno opremo (zato prirejeni kamioni), s katerimi pa podjetje Komunala, d. o. o., ne razpolaga.
Zaradi omenjenih dejstevje podjetje Komunala, d. o. o., skupaj z Mestno občino Murska Sobota izvedlo javni razpis za transport in odlaganje viškov blata iz čistilne naprave Murska Sobota. Delo je bilo oddano najcenejšemu izvajalcu, ki dela do sedaj tudi v redu izvaja.«
2. Svetniki naj dobijo v pisni obliki vsaj osnutek koncesijske pogodbe za čistilno napravo (kdo jo je podpisal, s kakšnimi pri-poročili, strokovnimi mnenji je bila ta pogodba podpisana?)
•	Sklenjena koncesijska pogodba za opravljanje gospodar-ske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor ter gospodarske javne službe pri vodji Oddelka in si jo lahko vsak svetnik ogleda.
•	Pogodbo je 9. 9. 2002 s strani koncendenta Mestne občine Murska Sobota podpisal župan g. Anton Slavic, s strani konce-sionarjev Petrol, d. d., g. Janez Lotrič in SGP Pomgrad g. Tadej Ružič.
•	Koncesijska pogodba je bila sklenjena na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja komunal-nih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne obči-ne Murska Sobota, izvedenega javnega razpisa in priporočili
komisije.
Predlog svetnika Mirana Forjaniča ni bil podan v okviru točke Predlogi in pobude članov mestnega sveta in zato tudi ni bil posredovan za objavo v javnem glasilu Soboške novine.
Anton Tonček KOS
Pozanimal se je, zakaj drsališče v Murski Soboti še ne obratuje. Dobil je odgovor, da temperature niso bile primerno nizke, da bi to zadevo uredili. Menil je, da je potrebno drsališče urediti. Tudi vremenske napovedi
so ugodne.
Odgovor:
Drsališče v Murski Soboti nemoteno obratuje od 15. januarja 2008, kljub temu da ima upravljavec drsališča — Komunala, javno podjetje Murska Sobota velike težave pri obratovanju za-radi visokih temperatur.
Odgovore so pripravili:
-	Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe
-	Oddelek za splošne zadeve
-	mag. Mojca Breščak, v. d. direktorice javnega zavoda Razvojni center
Ivanka Cifer
13
AKTUALNO
Ureditev Slovenske ulice
v Murski Soboti
Nada Cvetko -Törők
V letošnjem letu se nadaljuje fazna ureditev Slovenske ulice s komunalno infrastrukturo.
Po projektu, ki gaje izdelal Arhitekturni biro REMO - Zrinski in drugi, d. n. o., je predvidena nova urbanistično-arhi-tektonska ureditev celotne Slovenske ulice v Murski Soboti z ureditvijo peš-poti, kolesarske steze, prostorov za druženje, gostinskih letnih vrtov, ze-lenih površin, nove ulične razsvetljave ter drobne urbane opreme.
Z urbanistično-arhitektonsko ureditvijo ene najpomembnej-ših ulic v centru Murske Sobote želimo dati temu delu mesta bolj urbani, mestni značaj ter dvigniti kvaliteto bivanja v mestu.
Zaradi celovitega reševanja vseh načrtovanih gradbenih posegov na Slovenski ulici je urbanistično-arhitektonska ureditev reševanja na vseh področjih zastavljena z upoštevanjem že danih prome-tnih rešitev iz projektno-tehnične dokumentacije za ureditev eno-smernega prometa po Slovenski ulici. Tako se je v lanskem letu že izvedla I. faza ureditve Slovenske ulice od trgovine »Soping« do Cvetkove ulice s potrebno komu-nalno infrastrukturo (kanalizaci-ja, vodovod).
V letošnjem letu je predvide-na ureditev Slovenske ulice od Cvetkove ulice do Ulice Arhitekta
Novaka, in sicer je nadaljevanje ureditve iz prve faze, to je ure-ditev pešpoti, kolesarske steze, prostorov za druženje, novega drevoreda, gostinskih letnih vr-tov, nove ulične razsvetljave ter ostale urbane opreme. Tlakovana ureditev je prav tako kombinacija sivih granitnih plošč in granitnih kock, ki delujejo kot razmejitev med različnimi materiali, ter reč-nih krogel v betonu med letnimi vrtovi in paviljoni. Kolesarske ste-ze so od površin za pešce ločene s pasom granitnih kock, ki so hkrati talna označitev.
Po celotni dolžini tega območja se uredi tudi ulična razsvetljava z uličnimi svetilkami. Predviden je nov drevored s primerno drevesno vrsto, ki odgovarja vsem zahtevam za sodobno drevoredno drevo. Postavljene bodo klopi in koši za smeti. Vsak prostor za sedenje
ima svojo posebnost. Prostori so orientirani tako, da je možno opa-zovanje oziroma spremljanje pe-strosti določenega prostora. (OP: iz projekta št. P0-06/2005, junij 2006, projektant Arhitekturni biro Remo - Zrinski in drugi, Murska Sobota).
Po posebnem projektu so zasno-vani tudi večnamenski prodajni paviljoni v gostinske namene, ki pa bodo izvedeni in oddani zain-teresiranim zakupnikom na pod-lagi posebnega javnega razpisa. Vrednost gradbenih del druge faze izvedbe del od Cvetkove ulice do Ulice Arhitekta Novaka znaša 352.868,61 EUR. Dela iz-vaja izvajalec SGP Pomgrad, d. d., Murska Sobota. Rok izvedbe pa je 60 dni.
Kje bo stala
piramida?
Karlo Vratarič
Murska Sobota ostaja v igri za po-stavitev Evropskega letalskega mu-zeja, kar je z januarskim obiskom pri županu Antonu Stihcu potrdil Zmago Jelinčič Plemeniti. Čeprav je trenutno v igri več loka-cij na Primorskem, in sicer Nova Gorica, Vrtojba in Ajdovščina, bi postavitev aeronavtičnega mu-zeja lahko bila tudi na območju Mestne občine Murska Sobota. Zavod Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije je bil 6. decembra tudi uradno registriran, 23. januarja pa se je pri županu Antonu Stihcu mudil predsednik upravnega odbora zavoda Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je v razgovo-ru z županom povedal, da trenu-tno iščejo najboljšo lokacijo in da pričakuje čimprejšnjo ponudbo zemljišča z infrastrukturo. Župan je kot potencialne lokacije pred-stavil zemljišča v bližini avtoceste
in lokalnega športnega letališča, ki so trenutno v lasti države, in druge lokacije v občinski lasti.
Petsto milijonov evrov vreden projekt v obliki 150 metrov viso-ke piramide, s katero bi se vpisali na zemljevid svetovnih čudes, naj bi zaposloval blizu petsto ljudi, posredno pa še veliko več. Projekt bi se naj financiral iz sred-stev Evropske unije in zasebnega kapitala, zaradi velikih steklenih površin pa bi se izkoriščali sonč-ni žarki za pridobitev električne energije. Poleg samega muzeja predvidevajo načrti v piramidi tudi dve restavraciji s ponudbo lokalne kulinarike, energijsko sobo in adrenalinski park.
14
AKTUALNO
Na Svetu regije
o financiranju visokošolskih programov
Karlo Vratarič
Svet pomurske razvojne regije je na prvi letošnji seji razpravljal o visokošolskih programih in po-murskem vodovodu. V skladu z dogovorom je predsedovanje sve-tu od Kampuša, župana Gornje Radgone, prevzel župan Hodoša
Ludvik Orban.
Seja se je pričela z informacijo Orbana o morebitnih posledi-cah odprave meja, bolj zanimivo pa je postalo pri točki o težavah pri financiranju visokošolskih programov. Zaenkrat je tak pro-
gram v naši regiji le eden, in sicer management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki pa se sooča s finančnimi težavami, saj država ne pokriva vseh stroškov. Za zdaj je manjkajoča sredstva zagotavljala le Mestna občina Murska Sobota,
čeprav prihajajo študenti tudi iz drugih pomurskih občin in celo drugih regij, zato se je predlagalo, da bi se stroški razdelili po nekem ključu.
Ministri na obisku v tovarni Mura
Ker se je konec preteklega leta v medijih špekuliralo o možnem prevzemu družbe Mura s strani srbskega tajkuna Niceviča, so se o razmerah v največjem pomurskem gospodarskem subjektu na lastne
oči prepričali trije ministri.
Sredi januarja so se v Murski Soboti mudili minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za promet Radovan Žerjav in ministrica za delo, družino in socialne zadeve
Marjeta Cotman, ki so se sestali s člani uprave in bili po videnem in slišanem zadovoljni in pomirjeni. »Družba Mura je gotovo eden najpomembnejših slovenskih in pomurskih gospodarskih subjek-tov v zelo zahtevni panogi, ki vpli-va in sokreira življenje in podobo Pomurja. Zaradi tega je sleherna informacija, ki vibrira in povzroča negotovost v javnosti, skrb zbuja-joča tudi za vlado in najmanj dve resorni ministrstvi,« je povedal Vizjak.
Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, se je pred srečanjem z upravo se-stala tudi s predstavniki sindikata in sveta delavcev, pogovarjali pa so predvsem o ogroženosti delov-nih mest. Ti so ji zagotovili, da v Muri delovna mesta zaenkrat niso ogrožena. Predsedniku uprave Mure Kumperščaku je ministrica priporočila tesnejše sodelovanje z delavci in sindikatom ter prijave na razpise.
15
AKTUALNO
Dobrodelnost in ples
Brigita Bavčar
Ponovoletni ples, katerega gosti-telj je bil župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec, ki je zbranim za omizji v kavarni Hotela Diana izrekel dobrodošli-co, je bil priložnost za druženje in razgibavanje ob dobri glasbi ter predvsem za dobrodelnost. Nežnejši spol je bil ob vhodu obdarjen z belimi vrtnicami iz murskosoboške vrtnarije, družina Belec iz Šulincev pa z izkupičkom od prodaje trinajstih od devetnaj-stih razstavljenih del pomurskih likovnih umetnikov.
Drugi ponovoletni ples se je pri-čel z nastopom pianista Kristijana Borovška in pevke Nuše Derende, ki je kasneje s svojo glasbeno sku-pino navdušila tudi plesalce med obiskovalci. S pozornostjo smo prisluhnili tako županovi zahvali za sodelovanje z mestno občino kot njegovi obrazložitvi dobrodel-ne akcije. V organizaciji Galerije Murska Sobota in mestne občine
je potekala licitacija 19 umetni-ških slik, od 13 prodanih zbran denar pa je bil na pobudo Centra za socialno delo namenjen družini Belec iz Sulincev za zdravljenje se-demletne Natalije. Lani avgusta, le nekaj dni po povratku z morja, je ob domači cesti, kjer se je rolkala, v prometni nesreči obležala s hudo poškodbo glave. Srečanje s živah-no deklico, ki bi se po okrevanju spet rada vrnila med sošolke in so-šolce, ter obisk pri družini Belec je na prireditvi doživeto opisala miss Slovenije Tadeja Ternar. Ogledali ste si ga lahko tudi na Kanalu 10 ter prisluhnili pripovedi očeta Danila in mame Anite, v kakšni finančni stiski se je znašla družina po njegovi bolezni in zdravljenju hčerke Natalije. Oče je namreč šti-riurno invalidsko upokojen in pre-jema le 200 evrov plače, pomoč za nego otroka, ki ga prejema Murina modelarka, pa znaša 300 evrov. Zbranih 6700 evrov jim bo goto-
vo v pomoč in za kritje stroškov poti Natalijinega usposabljanja v ljubljanski Soči.
V	materinem naročju, ob očetu ter s sestrico Katjo je Natalija ob sobotnem obisku občinske dele-gacije z županom in njegovimi sodelavkami ter miss Slovenije zaživela. Razveselila se je tako ko-šarice dobrot kot podarjenih slik najlepše Slovenke iz Pomurja, tako kot se je družina Belec gotovo za-njo zbranih sredstev.
Ob plesu izkazana dobrodelnost se bo po zagotovili župana mestne občine nadaljevala.
Dobrodelna akcija odprodaje slik pomurskih umetnikov
V	organizaciji mestne občine in Galerije Murska Sobota je bilo ob pomoči Jelke Geder-Kosi pred-stavljenih 19 del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije: Nikolaja Beera, Igorja
Banfija, Iva Bošnjakoviča, Franca Bencaka, Irene Brunec-Tebi, Jožeta Denka, Endreja Gonterja, Marjana Gumilarja, Stefana Hauka, Zdenka Huzjana, Franca Mesariča, Roberta Černelča, Suzanne Kiraly-Moss, Ignaca Premoša, Vladimirja Potočnika, Mirka Rajnarja, Dubravka Baumgartnerja, Zlatka Gnezde in Sandija Červeka. Večina naštetih je dela podarila, njih uokvirjanje je proračunski strošek, nekaterim umetnikom pa bo izplačan priča-kovani polovični oziroma še nižji neto znesek.
Med kupci 13 slik iz dobrodel-ne avkcije, ki soglašajo z objavo, so: Matej Raščan, Marija Pangrc, Avtohiša Opel Kolmanič & Dokl, Geo Vrtnina, d. o. o., Megras, d. o. o., Vrtnarstvo, d. o. o., Miran Forjanič, Zdenko Maučec in Minicom, d. o. o. Donaciji pa sta prispevala tudi Anton Stihec in Andrej Sajnovič.
S Tadejo pri Nataliji
Z županom mestne občine Antonom Štihcem, njegovimi sodelavci iz občin-ske uprave in najlepšo Slovenko Tadejo Ternar smo se drugo januarsko soboto odpravili v Šulince. Tam živi družina Belec, ki so jo za donacijo izbrali na Centru za socialno delo.
S košem dobrot in napovedjo, da bodo prejeli izkupiček dobrodelne avkcije slik ponovoletnega plesa, smo prisluhnili pripovedi očeta Danila, kako je hčerka Natalija Belec lani avgusta utrpela prome-tno nesrečo in kako je to spreme-nilo življenje v njegove družine. Poškodbi navkljub živahna sede-
mletna deklica z mamo Anito, za-posleno v Muri, zdaj preživlja de-lavnike na rehabilitaciji v Soči, saj se je zaradi udarca v glavo morala ponovno učiti skoraj vsega. Ne le, da je izgubila lase, ki so jih ji pred operacijo postrigli in podarili v spomin, izgubila je prav spomin, zato je treba veliko truda, da bo lahko spet normalno hodila in go-vorila ter obiskovala šolo. Njeno in življenje družine, v kateri je bil dolgo zaradi težav s hrbtenico in neprimernega zdravljenja poškodb bobniča na bolniški tudi oče, je drago zdravljenje tudi finančno povsem izčrpalo. Tedenski prevozi z Goričkega na usposabljanje v lju-bljansko Sočo v lastni režiji, skro-mna bolniška Murine modelarke za nego otroka in štiriurna inva-lidska zaposlitev očeta so razlog, da je bila za obdaritev izbrana prav družina Belec.
V času obiska na njihovi domačiji v Sulincih sta se nam pridružila še
brat in teta, ves čas pa je bila ob svoji mlajši sestrici tiha Katja. Obe je navdušila slika, ki jima jo je po-darila in podpisala aktualna miss Slovenije Tadeja Ternar. Natalija pa je pozorno spremljala, kako je pred njenimi očmi nastajala risba, ki jo je zanjo risal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec.
S tesnobo smo si pred odhodom iz Sulincev ogledali cesto, ob ka-teri je nepozorna voznica podrla Natalijo na rolkah.
Od Belčevih pa odšli z vtisom, da je nesreča družini povzročila mnogo gorja, nam pa vzbudila občutek, da je treba pomagati.
16
AKTUALNO
IN MEMORIAM
V petek, 18. januarja, opoldne smo se na ra-kičanskem pokopališču poslovili od publici-sta, diplomata in politika Rudija Čačinoviča. Naš rojak, ki je bil rojen v Rakičanu 23. mar-ca 1914 in je častni občan občine Murska Sobota, je umrl v Ljubljani. Na Podrožniški 5 je zaspal v krogu družine, v 94. letu življenja. Njegov dobršen del je po upokojitvi preživljal v toplejših dneh na Kapeli, odkoder je gledal na njemu ljubo rojstno pokrajino in pisal ana-litične članke in komentarje ter knjige.
Svoj pisateljski opus je sklenil s Smehom in naključjem v diplomaciji, kakor je naslovil knjigo, ki jo je izdal v samozaložbi. Pred tem pa je Rudi Čačinovič napisal tudi zajetno knji-go spominov na svoja diplomatska udejstvo-vanja z naslovom Poslanstva in poslaništva.
Povzemamo jih od začetka, ko je po osvobo-ditvi delal v jugoslovanski misiji v Budimpešti, zatem je tam in v Buenos Airesu vodil trgovski predstavništvi, bil šef generalnega konzulata v Ziirichu in prvi sekretar v Bernu ter velepo-slanik, ki je oral ledino v Zahodni Nemčiji v Bonnu, zatem pa še v Španiji. Njegove avtobi-ografske zapise najdemo v knjigi o diplomaciji in diplomatih ter drugih delih. Med njimi izstopajo leta 1993 natisnjeni zapisi dvakrat razočaranega vernika v knjigi z naslovom Med dvema cerkvama.
Rudija Čačinoviča se spominjamo tudi kot politika: bil je predsednik občinskega ljudske-ga odbora v Murski Soboti in podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS. Tudi sveto-valec za mednarodne gospodarske odnose v
zveznem zunanjem ministrstvu ter republiški poslanec in predsednik komisije za zunanje zadeve.
Doajen slovenske diplomacije je predsedoval tudi Slovenskemu društvu za mednarodne odnose, vse do smrti pa je častitljivim letom navkljub analiziral aktualna dogajanja v Dnevniku in drugih časopisih. Nenazadnje je s svojimi izjavami veliko prispeval k doku-mentarnosti televizijskih filmov: O življenju prekmurskih Judov, skicah za potret Miška Kranjca, s katerim sta sodelovala pri nastaja-nju Ljudske pravice in drugih, ki so shranjeni v arhivu TV Idea in ste si jih lahko ogledali na Kanalu 10.
Rudi Čačinovič je nedvomno človek, ki je zaznamoval čas, v katerem je živel.
Murska Sobota nekoč in danes
Aleksandra Grah
V Pokrajinski in študijski knji-žnici Murska Sobota se je z zani-mivim predavanjem mag. Franc Kuzmič sprehodil skozi zgodovi-no Murske Sobote.
Murska Sobota je mesto, ki ima bogato zgodovino, uradno je po-znana že iz časa srednjega veka, ko se začne beležiti zgodovina mesta. Kuzmič je povzel po-membnejše dogodke v zgodovini mesta in tako izpostavil sledeče: »Za zgodovino Murske Sobote so bili pomembni dogodki, ko je
Murska Sobota dobila dvor Bel Mura, ki je bil upravno središče celotnega belmurskega ozemlja, in pa cerkev, ker se s tem začne tudi razvijati mesto kot tako. Zelo pomemben dogodek je bila pridobitev sejemskih pravic, po-memben je dogodek, ko Murska Sobota postane upravno središče in se začne razvijati. Mislim, da vsak meščan, prebivalec določe-nega mesta mora poznati svoje ko-renine, zgodovino nastanka, ker če se tega ne zaveda, nima nikjer obstanka in se prej ali slej posuši. Murska Sobota ima veliko pre-bivalcev, res je, da se jih je veliko napotilo sem, ampak dejansko do sem niso nikoli prišli, ker se niso kulturno vživeli, zato pa se stalno vračajo drugam.«

Anton Štihec daje
prednost županovanju
Župan mestne občine Anton Štihec od 15. januarja ni več predsednik mestnega odbora SDS Murska Sobota. V izjavi za javnost je zapisal, da odstopa s funkcije zaradi prezaposlenosti z vodenjem mestne občine. »Pred občino so pomembni veliki projekti, ki sem jih napo-vedal v svojem volilnem programu. Podoba Murske so-bote se že spreminja, največje spremembe pa se bodo zgodile v prihodnje. Vse to zahteva celega človeka, zato mi zmanjkuje časa za aktivno vodilno vlogo tudi v mestnem odboru SDS Murska Sobota. Ker sem po naravi člo-vek, ki ne mara polovičarskega
dela, sem se zaradi vedno večje-ga pomanjkanja časa odločil za odstop s funkcije predsednika mestnega odbora SDS Murska Sobota. Prednost sem dal žu-panski funkciji, kamor so me ljudje izvolili tudi zato, ker sem obljubil številne spremembe v občini. Ker za svojimi obljubami vedno stojim, je bila odločitev za posvečanje vse pozornosti le vodenju občine edina možna in racionalna.«
Anton Stihec je prepričan, da je svoje delo predsednika mestne-ga odbora SDS Murska Sobota opravljal vestno, pošteno in odgovorno. Ob koncu predse-dovanja se je zahvalil izvršnemu odboru in ostali ekipi, v katero verjame, da bo uspešno nadalje-vala začeto. Pri tem bo novemu vodstvu v pomoč s kakšnim na-svetom. Zapisal je tudi, da je nje-govo zaupanje v stranko visoko ter da ostaja aktiven član stranke SDS, katere član izvršnega od-bora je na državnem nivoju.
17
JAVNE OBJAVE
PRORAČUN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2008
Proračun Mestne občine Murska Sobota za leto 2008 v višini 24.884.557 EUR je bil sprejet 31. januarja 2008 na 13. seji mestnega sveta. Ob tem je predvidena dolgoročna zadolžitev v višini 400.000 EUR, vključen pa je tudi presežek iz preteklih let v višini 2.960.227 EUR.
PRIHODKI
Tabela 1:
Prikaz prihodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2008
% na vse v EUR prihodke
Tekoči prihodki	14.249.234	57,26
Kapitalski prihodki	4.772.570	19,18
Prejete donacije	2.630	0,01
Transferni prihodki (sredstva iz državnega
in občinskih proračunov)	2.482.896	9,98
Prejeta vračila danih posojil in prodaja
kapitalskih deležev	17.000	0,07
Najetje dolgoročnega kredita pri poslovnih
bankah	400.000	1,61
Presežek iz preteklih let	2.960.227	11,90
Skupaj vsi prihodki proračuna	24.884.557	100
Graf 1: Prikaz prihodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2008
Največji delež v strukturi prihodkov predstavljajo tekoči prihodki v višini 14.249.234 EUR. Najpomembnejši tekoči prihodek proračuna predstavlja do-hodnina, ki je za leto 2008 zagotovljena v višini 8.439.288 EUR, kar predsta-vlja 34 % vseh prihodkov proračuna in ki je tudi edini zagotovljen vir prihod-kov, ki jih država namenja za opravljanje nalog občine. Vse ostale prihodke si mora občina zagotoviti pretežno z lastno dejavnostjo in angažiranostjo.
Tabela 2:
Prikaz pomembnejših prihodkov, ki jih mora občina zagotoviti z lastno dejavnostjo
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - od pravnih oseb Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - od fizičnih oseb Prihodki od komunalnih prispevkov Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije
Prejeta sredstva iz občinskih proraču-nov za investicije
916.000
501.000 2.627.891 4.772.570
2.015.785
435.885
3,68
2,01
10,56
19,18
8,10
1,75
% na vse v EUR prihodke
ODHODKI
Tabela 3:
Prikaz odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2008
Tekoči odhodki Investicijski odhodki Dana posojila javnim skladom Povečanje kapitalskih deležev Odplačila dolgoročnih kreditov Skupaj vsi odhodki proračuna
11.533.383 13.087.474
21.000 33.700
209.000 24.884.557
v EUR% na vse odhodke
46,35
52,59
0,08
0,14
0,84
100
Tekoči odhodki so izkazani v višini 11.533.383 EUR in predstavljajo 46 %
vseh odhodkov proračuna za leto 2008.
Pomembnejše tekoče odhodke predstavljajo:
•	sredstva za dejavnost vrtcev (pokrivanje plač in drugih materialnih stroškov) v višini 2.537.773 EUR (10,20 % vseh odhodkov),
•	tekoča vzdrževanja občinskih cest v višini 579.000 EUR (2,33 % vseh odhodkov),
•	prispevek za zavarovanje občanov ZZZS po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v višini 344.000 EUR (1,38 % vseh odhodkov),
•	sofinanciranje delovanja PIŠK v višini 423.193 EUR (1,70 % vseh odhodkov),
18
JAVNE OBJAVE
•	sredstva za dotacije športnim društvom v višini 209.471 EUR (0,84 % vseh odhodkov),
•	financiranje stroškov mestnega avtobusa »Sobočanec« v višini 218.364 EUR (0,88 % vseh odhodkov),
•	sredstva za dejavnost osnovnih šol (plače in materialni stroški nadstandar-dnih storitev) v višini 572.407 EUR (2,30 % vseh odhodkov),
•	štipendije v višini 240.000 EUR (0,96 % vseh odhodkov),
•	sredstva za izvajanje socialnega varstva v višini 554.672 EUR (2,23 % vseh odhodkov),
•	plače in drugi izdatki zaposlenim v občinski upravi, mestnih četrtih in županu v višini 1.110.093 EUR (4,46 % vseh odhodkov),
•	transferji za delovanje KS in MČ v višini 187.771 EUR (0,75 % vseh od-hodkov) in za
•	dejavnost občinskega sveta v višini 100.150 EUR (0,41 % vseh odhodkov).
Za investicije je v proračunu za leto 2008 namenjenih 13.087.474 EUR, kar
predstavlja 52,59 % vseh odhodkov proračuna.
Pomembnejši investicijski odhodki v letu 2008 so:
•	rekonstrukcija Noršinske ceste od R1 -232 do vzhodne obvoznice in ureditev komunalne opreme v višini 1.182.456 EUR,
•	Severna obrtno-industrijska cona, II. Faza -1. del, v višini 937.000 EUR,
•	povezovalna cesta F2 (Severna obrtno-industrijska cona) v višini 679.971 EUR,
•	nakupi zemljišč v višini 532.400 EUR,
•	nadaljevanje gradnje Glasbene šola Murska Sobota v višini 1.410.605 EUR,
•	obnova Kinodvorane Murska Sobota (I. faza) v višini 283.458 EUR,
•	investicije v vodovodno omrežje v višini 596.295 EUR (Bakovci, Krog, Satahovci, Markišavci, Pušča, Ulica ob progi v Murski Soboti in Slomškova ul.),
•	prostorsko načrtovanje v višini 663.168 EUR,
•	novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije kanalizacijskega sistema v višini 424.000 EUR,
•	Center za ravnanje z odpadki Puconci v višini 417.743 EUR,
•	ureditev Slovenske ulice s komunalno infrastrukturo v Murski Soboti, II. faza, v višini 448.000 EUR,
•	ostala prometna ureditev mesta v višini 610.500 EUR,
•	kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota v višini 593.500 EUR,
•	investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest v višini 2.186.264 EUR in
•	investicije, ki jih vodijo KS samostojno v višini 373.500 EUR.
Tabela 4: Prikaz odhodkov proračuna po področjih proračunske porabe
Prostorsko planiranje in stanovanjsko-komu-
nalna dejavnost
Izobraževanje
Promet, prometna infrastruktura in komunikacije
Kultura, šport in nevladne organizacije Lokalna samouprava Varovanje okolja in naravne dediščine Krajevne skupnosti skupaj Socialno varstvo Zdravstveno varstvo
5.999.888
5.566.823
3.936.759
2.266.655
1.799.598
1.287.543
840.062
557.022
433.544
24,11
22,37
15,82
9,11
7.23 5,17 3,38
2.24 1,74
% na vse v EUR odhodke
% na vse v EUR odhodke
Skupne administrativne službe in splošne
javne storitve
Gospodarstvo
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Servisiranje javnega dolga Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih Politični sistem Trg dela in delovni pogoji Ekonomska in fiskalna administracija Intervencijski programi in obveznosti Znanost in tehnološki razvoj Zunanja politika in mednarodna pomoč Notranje zadeve in varnost Skupaj vsi odhodki proračuna
397.636
380.442
346.384
342.000
244.656
196.579
86.000
67.600
62.854
51.512
13.500
7.500
24.884.557
1,60
1,53
1,39
1,37
0,98
0,79
0,35
0,27
0,25
0,21
0,05
0,03
100
Področja proračunske porabe, na katerih občina deluje.
Politični sistem
Zajema dejavnost občinskega sveta in župana. Za stroške delovanje občin-skega sveta je predvidenih 100.150 EUR, za dejavnost župana in podžupanov 89.429 EUR in za materialne stroške volitev 7.000 EUR.
Ekonomska in fiskalna administracija
Zajema stroške plačilnega prometa (plačila bančnih storitev) v višini 7.100 EUR, dana posojila za nova delovna mesta v višini 21.000 EUR in povečanje kapitalskih deležev v višini 33.700 EUR.
Zunanja politika in mednarodna pomoč
Predstavlja mednarodno sodelovanje občine s partnerskimi mesti v višini 13.500 EUR.
Skupne administrativne službe in splošne javne storitve Zajema predvsem sredstva za stroške denacionalizacijskih vračanj v višini 100.000 EUR, vodenje in svetovanje pri projektu javno-zasebnega partner-stva v višini 130.000 EUR in izvedbo protokolarnih dogodkov v višini 73.736 EUR.
Znanost in tehnološki razvoj
Zajema sofinanciranje programov tehnične kulture, sredstva za mlade razi-skovalce in sredstva za delovanje RC ZOTKS.
Lokalna samouprava
Zajema sredstva za delovanje RRA Mura v višini 87.600 EUR in sredstva za delovanje občinske uprave v višini 1.709.298 EUR.
Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih
Zajema sredstva za zaščito in reševanje v višini 58.100 EUR ter sofinanciranje delovanja in opreme prostovoljnih gasilskih društev v višini 186.556 EUR.
19
JAVNE OBJAVE
Notranje zadeve in varnost
Predstavlja izdatke za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v višini 7.500 EUR.
Trg dela in delovni pogoji
Obsega sofinanciranje javnih del v višini 86.000 EUR.
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
Zajema sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva v višini 10.450 EUR in sredstva za pospeševanje društvene dejavnosti v kmetijstvu v višini 4.000 EUR. Za komasacijo v k. o. Bakovcih in k. o. Krogu je planiranih 322.834 EUR, za zdravstveno varstvo živali 7.000 EUR in za urejanje gozdnih cest 2.100 EUR.
Promet, prometna infrastruktura in komunikacije Zajema upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest v višini 579.000 EUR, investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest v višini 2.186.264 EUR, urejanje cestnega prometa v višini 318.364 EUR (od tega mestni avtobus v višini 256.364 EUR), cestno razsvetljavo v višini 433.000 EUR, investicije v vzdrževanje in gradnjo državnih cest v višini 397.131 EUR (predvsem za investicijo izvennivojskega križanja železnice s cesto R2-441 na Lendavski ulici v višini 184.000 EUR in investicijo v Južno obvozno cesto mesta Murska Sobota v višini 156.052 EUR).
Varovanje okolja in naravne dediščine
Izdatki v letu 2008 so namenjeni predvsem za Center za ravnanje z odpadki Puconci v višini 417.743 EUR ter za vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije v višini 544.000 EUR (urejanje kanalizacijskega omrežja v Murski Soboti in izdelava projektne dokumentacije z začetkom gradnje kanalizacije na Pušči).
Prostorsko planiranje in stanovanjsko-komunalna dejavnost Izdatki v letu 2008 so namenjeni za urejanje in nadzor na področju ge-odetskih evidenc v višini 233.102 EUR, prostorskega načrtovanja v višini 665.668 EUR, investicije v oskrbo z vodo v višini 640.295 EUR (Bakovci, Krog, Satahovci, Markišavci, Pušča, Ulica ob progi v Murski Soboti in Slomškova ul.), investicije v mestno pokopališče v višini 80.000 EUR ter vzdrževanja zelenic in nasadov v višini 302.081 EUR.
V	okviru gospodarjenja s stavbnimi zemljišči izdatki zajemajo urejanje občin-skih zemljišč v višini 3.969.027 EUR.
Zdravstveno varstvo
V	letu 2008 je predviden investicijski transfer Zdravstvenemu domu Murska Sobota za nakup reševalnega vozila za reševalne prevoze v višini 30.100 EUR in rentgena za pljučni dispanzer v višini 23.900 EUR.
Ostali izdatki so na področju preventivnih programov zdravstvenega varstva v višini 21.544 EUR, nujnega zdravstvenega varstva (zavarovanje občanov brez lastnih virov) v višini 344.000 EUR ter ostale zdravstvene storitve v višini 14.000 EUR.
Kultura, šport in nevladne organizacije
Deli se na področje kulture v višini 1.473.851 EUR, področje športa v višini 677.617 EUR in ostalo (sredstva za delovanje pisarne brezplačne pravne pomoči v višini 10.000 EUR in programi za mladino v višini 137.541 EUR) v skupni višini 147.541 EUR.
Na področju kulture je največ sredstev namenjenih za sofinanciranje delova-nja PIŠK (tekoče in investicijsko), in sicer v višini 616.683 EUR, sofinanciranje delovanja in programov Zveze kulturnih društev v višini 187.592 EUR, obnove Kinodvorane, I. faza, v višini 283.458 EUR, obnove Dvorca Rakičan v višini 132.190 EUR, večji izdatek v letu 2008 pa prestavljajo tudi projekti, povezani z Evropsko prestolnico kulture 2012 v višini 150.000 EUR.
V okviru financiranja športa in prostočasnih aktivnosti znašajo predvideni stroški za delovanje športne zveze 33.282 EUR, sredstva za kategorizirane športnike 20.056 EUR, najemnine za športne objekte 33.000 EUR in sredstva za dotacije športnim društvom 209.471 EUR. Investicijski del na tem področju obsega ureditev nogometnega igrišča na Pušči v višini 79.040 EUR, sofi-nanciranje ureditve igrišča pri OŠ Krog v višini 8.000 EUR in ostale ureditve športnih objektov v višini 35.843 EUR.
Izobraževanje
Področje se deli na varstvo in vzgojo predšolskih otrok v višini 2.643.236 EUR, osnovno šolstvo v višini 829.184 EUR, glasbeno šolstvo v višini 1.475.905 EUR, visokošolsko izobraževanje v višini 135.000 EUR, drugi izobraževalni programi v višini 109.190 EUR ter pomoč šolajočim v višini 374.308 EUR.
Za dejavnost vrtcev bo tako v letu 2008 namenjenih 2.537.773 EUR, za investicije pa 45.000 EUR. Ostali izdatki varstva in vzgoje predšolskih otrok predstavljajo dodatni programi v vrtcih in sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij.
Na področju osnovnega šolstva je za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol namenjenih 256.777 EUR, ostali odhodki so namenjeni za fi-nanciranje tekočih izdatkov.
Na področju glasbenega šolstva je za delovanje Glasbene šole Murska Sobota namenjeno 63.500 EUR in za nadaljevanje investicije v novo glasbeno šolo 1.410.605 EUR.
Na področju pomoči šolajočim je za regresiranje prevoza otrok v šolo name-njenih 134.308 EUR ter za štipendije 240.000 EUR.
Socialno varstvo
Zajema programe na področju urejanja sistema socialnega varstva ter pro-grame pomoči, ki so namenjeni najrevnejšim slojem prebivalstva, telesno in duševno prizadetim osebam, starim in drugim ranljivim skupinam. Za izva-janje programa pomoči na domu je namenjenih 137.422 EUR, za socialno varstvo invalidov 160.250 EUR, za socialno varstvo starejših 88.000 EUR, za socialno varstvo socialno ogroženih 96.000 EUR in za socialno varstvo drugih ranljivih skupin 73.000 EUR.
Sestavil: Oddelek za proračun in finance
20
JAVNE OBJAVE
Mestna občina Murska Sobota objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/1998), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur.
I.	RS, št. 50/2007), Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 13/2008) in Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota (Ur. I. RS, št. 93/2001):
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 2008
I.	Javni razpis:
Sofinancira se letni program športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2008.
II.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
III.	Predmet, pogoji in merila javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: športna vzgoja otrok in mladine,
športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, vrhunski šport, šport invalidov, kakovostni šport,
šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
delovanje zveze športnih društev in drugih asociacij v športu in izvedba
njihovih programov,
informatika v športu in založništvo
sofinanciranje kategoriziranih in perspektivnih športnikov
sofinanciranje najema športnih objektov
Pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci športnih progra-mov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo sedež v Mestni občini Murska Sobota, da so najmanj dve leti registrirani za upravljanje športne dejavnosti, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, da imajo urejeno evidenco članstva ter evidenco o plačani članarini
Na javnem razpisu lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva;
zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge;
zavodi, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.
Merila za sofinanciranje programov športa so sestavni del razpisne dokumentacije.
IV.	Višina razpisanih sredstev in pogoji sofinanciranja Višina razpisanih sredstev je:
za dotacije športnim društvom: 209.471,00 EUR športna vzgoja otrok in mladine,
športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, vrhunski šport, šport invalidov, kakovostni šport,
delovanje zveze športnih društev in drugih asociacij v športu in izvedba
njihovih programov,
informatika v športu in založništvo,
Sofinanciranje kategoriziranih in perspektivnih športnikov:. 20.056,00 EUR,
Sofinanciranje najema športnih objektov: 33.000,00 EUR,
Sofinanciranje medijev, športnih prireditev, ter športnih programov:
64.384,00	EUR.
šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
Dodeljena sredstva za izvajanje letnega programa športa morajo biti pora-bljena v letu 2008.
V.	Vsebina vloge in dodatne informacije
Vloga za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Mestni občini Murska Sobota ali Športni zvezi Murska Sobota. Kontaktna oseba za dodatne informacije je Ludvik Zelko (Športna zveza Murska Sobota, Mladinska 3,9000 Murska Sobota, tel: 02 530 8050; info@sz-ms.si). Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh Mestne občine Murska Sobota www.murska-sobota.si (pod rubriko »Razpisi - Javni razpis za sofinanciranje letnega programa špor-ta v Mestni občini Murska Sobota za leto 2008«) ali na www.sz-ms.si.
VI.	Rok in način oddaje prijav
Predlagatelji morajo vloge oddati v vložišču mestne uprave Mestne občine Murska Sobota ali poslati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 14.03.2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12:00 ure oddana v vložišču Mestne občine Murska Sobota.
Na ovojnici mora biti napisano sledeče: naslov prosilca (polni naslov pošiljatelja),
naslov prejemnika (Mestna občina Murska Sobota), pripis »Javni razpis za letni program športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2008 - ne odpiraj!«.
VII.	Postopek obravnavanja vlog
Komisija za odpiranje vlog bo dne 18.03.2008 odprla pravočasno prispele vloge in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo, bodo zavržene. Prijavitelji, ki bodo vložili nepopolne vloge bodo v 8 dneh pozvani, da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v predpisanem roku, bo komisija izločila.
Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu jav-nega razpisa. Z izbranimi izvajalci projektov oz. programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju.
Številka: 430-0004/2008-170 V Murski Soboti dne 15.2.2008 Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad. Župan Mestne občine Murska Sobota
21
JAVNE OBJAVE
Nekatere spremembe, ki izhajajo iz Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
V Uradnem listu št. 33/2007 z dne 13.4.2007 je bil objavljen Zakon o prostorskem načrtovanju.
Novosti v zvezi s prostorskimi akti
Zakon uvaja nove prostorske akte na državni in občinski ravni. Z njimi se načrtujejo prostorske ureditve, in sicer usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov ter pogoji in merila za njihovo izvedbo.
Državna prostorska akta sta državni strateški prostorski načrt - DSPN (z njim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja države ter usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena) ter državni prostorski načrt - DPN (z njim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena). Državni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za prido-bitev gradbenega dovoljenja.
Občinska prostorska akta sta občinski prostorski načrt - OPN in občinski podrobni prostorski načrt - OPPN.
Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstve-nih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (v nadaljnjem besedilu: prostorski izvedbeni pogoji). Občinski pro-storski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in ci-lje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj po-selitve in za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastruk-ture lokalnega pomena, območja naselij in območja razpršene poselitve. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah ureja-nja prostora določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev grad-benega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
Občinski podrobni prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve. Z njim se podrobneje določi arhitekturne, kra-jinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine in varstvo okolja ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in podobno. Občinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Novosti v zvezi z lokacijsko informacijo
Potrdilo o namenski rabi zemljišča
Za namen prometa z nepremičninami se izda potrdilo o namenski rabi zemljišča. To nadomešča lokacijsko informacijo za namen prometa z nepremičninami.
Potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt, ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora. Do uveljavitve občinskega prostorskega načrta se podatek o namenski rabi črpa iz veljavnih sestavin planskih aktov.
Če se za zemljišče, na katerega se potrdilo nanaša, pripravljajo spre-membe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta ali državne-ga prostorskega načrta, je to potrebno v potrdilu posebej navesti. Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima značaj potrdila iz uradne evidence.
Potrdilo parcelaciji na stavbnih zemljiščih
V kolikor so v prostorskih aktih za območja stavbnih zemljišč določeni pogoji za parcelacijo, te ni mogoče izvesti mimo upoštevanja teh pogojev. Pogoje za parcelacijo pooblaščeni geodet pridobi pri občinskem organu, pristojnemu za urejanje prostora. Pogoje se izda v obliki potrdila, ki vsebuje tudi podatek o namenski rabi zemljišča.
Lokacijska informacija za namen gradnje
Z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju ne glede na določbe dru-gih predpisov predložitev lokacijske informacije ali potrdila o namenski rabi prostora ni več obvezna v nobenem postopku.
Od dne uveljavitve ZPNačrt dalje tako katerikoli organ od stranke več ne sme zahtevati predložitve lokacijske informacije ali potrdila, temveč si mora podatke iz teh listin pridobiti sam.
Navedeno bo prišlo do izraza predvsem v postopkih po predpisih o graditvi objektov in pri notarskem postopku.
To nikakor ne pomeni, da je izvajanje posegov v prostor odslej popolnoma prosto oziroma deregulirano ali da se institut lokacijske informacije ukinja. Vsak investitor teh posegov je še vedno dolžan upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje, se pravi predvsem občinske prostorske akte, ni pa si v ta namen več dolžan predhodno pridobiti lokacijske informacije, oziroma jo - skladno z zgornjimi pojasnili - od njega tudi več ne more zahtevati inšpektor pri izvedbi morebitnih inšpekcijskih postopkov. Njena pridobitev je odslej povsem odvisna od želje investitorja. Lokacijska informacija je še vedno najboljši vir podatkov za investitorja v primeru, da ta ne pozna občinskih prostorskih aktov.
Nekatere spremembe, ki izhajajo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B)
Navedeni zakon je bil objavljen v Uradnem listu št. 126/2007 dne 31.12.2007. Zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se bo začel tri mesece po uveljavitvi, to je 15. aprila 2008.
Razvrščanje objektov glede na zahtevnost
Objekti se v skladu z novo zakonodajo glede na zahtevnost razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.
V tem določilu je novost, da se bodo objekti, ki so se po do sedaj veljavni zako-nodaji smatrali za enostavne, razdelili na nezahtevne in enostavne. Podrobno razdelitev objektov glede na zahtevnost, bo vlada določila z uredbo.
22
JAVNE OBJAVE
Temeljni pogoji graditve objektov
Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta se lahko začnejo na podlagi
gradbenega dovoljenja. Prav tako se lahko začne z deli v zvezi s spremembo namembnosti na podlagi gradbenega dovoljenja, razen za določene izjeme, ki so v zakonu opredeljene.
Dela, ki se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja so gradnja enostav-nega objekta ter redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Tudi ta dela se morajo izvajati v skladu s prostorskimi akti.
Obveznost pridobitve projektnih pogojev in soglasij ter soglasij za priključitev
Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem zakonom opredeljeno kot
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s pred-pisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom iz-delovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila.
Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev.
Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so pro-jektni pogoji soglasodajalcev k projektnim
rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN. Investitor mora po končanem projektiranju pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
Na zahtevo investitorja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zade-ve, za DPN, oziroma občina za OPPN, investitorju posredujeta izvleček mnenj k navedenim aktom brezplačno.
Če se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infra-strukture oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, investitorju v zvezi priključitvijo objekta ni treba pridobiti projek-tnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, am-pak od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi samo soglasje za priključitev. Podlaga za izdajo soglasja za priključitev je idejna zasnova.
Določbe, ki omogočajo občinam vzdrževanje nevzdrževanih objektov
Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, ki zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali
učinkovanja tretjih zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremični-ne, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela.
Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi
občinskega odloka pristojni občinski organ izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku občine. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.
Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrže-valnih del, se opravi izvršba.
Če občina zaradi izvršbe odločbe iz prejšnjega odstavka sama založi sred-stva za izvedbo vzdrževalnih del, ima na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.
Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika, značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi.
Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu na upravni enoti.
Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu.
Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona mora biti sprejet pred-pis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.
Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih do-ločene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu. Ne glede na prejšnji od-stavek investitor objekta iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt.
Do uveljavitve predpisa, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost se šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
Začasni objekti, zgrajeni za manj kakor šest mesecev, urbana oprema, ki jo postavlja občina ter
enostavni objekti, ki so del gospodarske javne infrastrukture in drugi objekti, ki so v javno korist, se v prehodnem obdobju štejejo za enostavne objekte.
Lea Beguš - Barbir
23
JAVNE OBJAVE
NAJAVA RAZPISOV
Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2008 se bodo na področju gospo-darskih in negospodarskih dejavnostih razpisali naslednji javni razpisi po posameznih področjih:
1.	SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov v letu 2008 na področju socialnega varstva in zdravstva
Objava razpisa: predvidoma sredi februarja 2008, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstva
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na področju zdra-vstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost
Informacije: mag. Rofina Bernjak, Višja svetovalka za socialno varstvo in zdravstvo,
tel.: 525-16-64, elektronska pošta: rofina.bernjak@murska-sobota.si
2.	ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov za področje tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v Mestni občini Murska Sobota v letu 2008
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: programi na področju tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi, ki izvajajo programe s področja tehnike ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju MOMS
Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje,
tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
3.	MLADINA
Razpis: Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na po-dročju dejavnosti mladih v MOMS
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega prava, ki bodo v letu 2008 izvajali aktivnosti na področju mladinske dejavnosti
Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
4.	IZOBRAŽEVANJE
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v MOMS za leto 2008
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v MOMS, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz MOMS
Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
5.	KULTURA
Razpis: Javni razpis za izbiro investicijskih transferjev neprofitnim organiza-cijam na področju kulture v letu 2008
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: projekti za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov, nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih or-ganizacij na področju kulture, izdelave konservatorskih načrtov, izdelave pro-jektne dokumentacije za obnovo ter obnove objektov nepremične sakralne in kulturne dediščine
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ko so v MOMS registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali so na območju MOMS lastniki oz. upravljavci nepremične sakralne in kulturne dediščine
Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon..Višja referentka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2008 sofi-nancirala Mestna občina Murska Sobota
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2008, na nasle-dnjih področjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna
24
JAVNE OBJAVE
dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravlja-nje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin, imajo sedež v MOMS, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na po-dročju kulture najmanj eno leto
Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon., Višja referentka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2008 sofi-nancirala Mestna občina Murska Sobota
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2008 oziroma v začetku marca, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-so-bota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: projekti za izvajanje letnega programa kulturnih dejavnosti v MOMS na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in založništvo ter na drugih področjih (iz 4. člena ZUJIK)
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opra-vljanje dejavnosti s področja kulture ali drugih dejavnosti, občinska društva in zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju MOMS
Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon., Višja referentka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
6.	KMETIJSTVO
6.1.	Razpis: Javni razpis za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota v letu 2008
Objava razpisa: predvidoma v prvi polovici meseca marca 2008, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: pospeševanje društvene dejavnosti.
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi, ki imajo sedež na ob-močju Mestne občine Murska Sobota.
Informacije: Silvija Kouter, univ.dipl.ekon., Višja svetovalka III za gospodarske dejavnosti, tel.: 525-16-63, elektronska pošta: silvija.kouter@murska-sobota. si
6.2.	Razpis: Javni razpis za sofinanciranje plačila zavarovalnih premij v letu 2008
Objava razpisa: predvidoma v prvi polovici meseca marca 2008, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev kot državne pomoči za so-financiranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov v letu 2008.
Upravičenci in prijavitelji: Upravičenci oziroma končni koristniki učinka do-deljene pomoči so zavarovanci - nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem oziroma pravne osebe s sedežem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno
polico s področja upravičenih stroškov v letu 2008. Upravičenci, ki so deležn sofinanciranja so mikropodjetja. Mikropodjetje pomeni podjetje, ki ima man kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa. V imeni upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajc dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti.
Informacije: Silvija Kouter, univ.dipl.ekon., Višja svetovalka III za gospodarski dejavnosti, tel.: 525-16-63, elektronska pošta: Silvija.kouter@murska-sobotc
si
7.	PODJETNIŠTVO
Razpis: Dolgoročni krediti in garancije namenjene pospeševanju razvoja pod jetništva v Pomurju za leto 2008
Objava razpisa: predvidoma do konca meseca marca 2008, objava bo \ Uradnem listu RS, na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) in spletnih straneh RRA Mura (www.rra-mura.si)
Predmet razpisa: kreditiranje pospeševanja razvoja malega gospodarstva \ Pomurju za kreditiranje investicijskih projektov
Razpisovalec: Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Murska Sobota Garancijska shema za Pomurje
Upravičenci: Gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki spadajo glede na velikost podjetja med mala in srednje velika podjetja
Informacije: RRA Mura, Lendavska 5/a, M. Sobota, kontaktni osebi: Roman Wolf, dipl.ekon. in Vesna Vitez Gomboši, univ.dipl.ekon., tel: 536-14-67
Za območje Mestne občine Murska Sobota:
MO Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, kontaktna oseba: mag. Mojca Breščak, tel: 525-16-76; elektronska pošta: mojca.brescak@murska-sobota si.
8.	ŠPORT
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje investicij na področju športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2008
Objava razpisa: 14. marec 2008, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: sofinanciranje investicij na področju športa v Mestni občini Murska Sobota
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo športna društva in njihove zveze, ki imajo sedež na območju MOMS
Informacije: Ludvik Zelko, sekretar Športne zveze Murska Sobota, tel.: 530 80-50, elektronska pošta: ludvik.zelko@sz-ms.si
Možnost prijave na posamezen razpis je določen v posameznem razpisu, v večini primerov 1 mesec od objave v Uradnem listu RS.
25
JAVNE OBJAVE
POROČILO
vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Murska Sobota
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota je na podlagi 8. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur.l. RS št.26/05 in 60/06(ZWJT0-C)) do 31.1.2008 posredovalo Mestni občini Murska Sobota kot upravičencu in vlagatelju zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje naslednje predloge poravnav:
1.	KS Černelavci:
-pogodba št, 14/77, z dne 20.9.1977,
-pogodba št. 15/77, z dne 16.11.1977 -obračun dejanskih stroškov z dne 27.9.1978,
-pogodba št. 31/86, z dne 28.8.1986,
-aneks št. 1/87 k pog.št.31/86 , z dne 11.6.1987,
-174 upravičencev.
Po pogodbi št.31/86 z dne 28.8.1986 in aneksu št.1/87 k pog. št.31/86 z dne 11.6.1987 za izgradnjo razvodnega telefonskega omrežja za potre-be Stanovanjske zadruge Černelavci, so bili upravičenci-vsi lastniki stano-vanjskih hiš v novem naselju Černelavci, preko Krajevne skupnosti zaradi spremembe Zakona o vračilu vlaganj v javno TKK omrežje dne 19.9.2006 obveščeni, da morajo vložiti individualne zahtevke na Državno pravobranil-stvo Zunanji oddelek Murska Sobota. Teh upravičencev je 75.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota nam še ni posredo-valo predloga poravnave po nobeni od zgoraj navedenih pogodb.
2.	KS Kupšinci:
-pogodba št. 14/77, z dne 20.9.1977,
-pogodba št. 15/77, z dne 16.11.1977,
-obračun dejanskih stroškov z dne 27.9.1978,
-33 upravičencev.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota nam še ni posredo-valo predloga poravnave po nobeni od zgoraj navedenih pogodb.
3.	KSVeščica:
-pogodba št.14/77, z dne 20.9.1977,
-pogodba št.15/77, z dne 16.11.1977,
-obračun dejanskih stroškov z dne 27.9.1978,
-82 upravičencev.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota nam še ni posredo-valo predloga poravnave po nobeni od zgoraj navedenih pogodb.
4.	KS Polana:
-pogodba št.14/77, z dne 20.9.197,
-obračun dejanskih stroškov z dne 27.9.1978,
-44 upravičencev.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota nam še ni posredo-valo predloga poravnave po zgoraj navedeni pogodbi.
5.	KS Krog in Satahovci:
-sporazum z dne 20.6.1983,
-aneks z dne 23.11.1984 k sporazumu z dne 20.6.1983,
26
-pogodba št.20/87, z dne 3 1.8.1987,
-dopis KS Krog z dne 28.4.2004,
-236 upravičencev.
Op. Za vlaganja v letih 1972,1975/76 in 1978 pogodbe ne obstajajo, prila-gajo se druge verodostojne listine, ki izkazujejo vlaganja.
Za vlaganja po pogodbi z dne 23.3.1976 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne zavrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje, ker plačani znesek po pogodbi ne presega obveznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša povprečna vre-dnost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
6.	KS Rakičan:
-pogodba št.16/79, z dne 10.10.1979, -aneks št. 1/80,
-aneks št.2/80, z dne 27.2.1981, -pogodba št.20/88, z dne 13.10.1988, -aneks št.1/89, z dne 20.4.1989, -aneks št.2/90, z dne 4.6.1990,
-280 upravičencev.
Za vlaganja po pogodbi št. 16/79 z dne 10.10.1979 ter aneksu št. 1/80 in aneksu št.2 z dne 27.2.1981 k pogodbi št. 16/79, je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 9.11.2007 zavrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje, ker plačani znesek po pogodbi ne presega obveznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša povprečna vrednost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
Po pogodbi št.20/88 z dne 13.10.1988 in aneksu št.1/89 z dne 20.4.1989 in aneksu št.2/90 z dne 4.6.1990 k pogodbi št. 20/88, je Državno pravobranil-stvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 14.12.2007 posredovalo predlog poravnave v višini 30.074,31 EUR, ki je bil dne 19.12.2007 posredovan predsedniku Krajevne skupnosti Rakičan G. Vlaj Janezu.
7.	KS Bakovci:
-pogodba št.14/78 z dne 7.9.1978,
-aneks k pog.št.14/78 z dne 24.8.1979, -pogodba št. 1/81 z dne 9.1.1981,
-sporazum št. 3/89-L z dne 5.9.1989 -pogodba z dne 11.9.1990 oz.10.10.1990, -pogodba št.1/91 z dne 25.4.1991,
-aneks št.1/91 k pog. št.1/91,
-pogodba št. 6/91 z dne 30.7.1991,
-aneks št.1/91 k pog. št.6/91,
-aneks št.2/91 k pog. št.6/91 z dne 27.7.1992, -aneks št.3/91 k pog. št.6/91 z dne 26.8.1992, -266 upravičencev.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota je dne 28.3.2007 posredovalo predlog poravnave v skupnem znesku 200.696,47 EUR po na-slednjih pogodbah:
-po pogodbi št. 14/78 in aneksu k pogodbi z dne 24.8.1979 znesek
JAVNE OBJAVE
17.527,27 EUR,
-po pogodbi št. 1/81 znesek 5.318,92 EUR,
-po sporazumu o združevanju sredstev št.3/89-L z dne 5.9.1989 znesek 1.053,89 EUR,
-po pogodbi z dne 11.9.1990 oz. 10.10.1990 znesek 127.822,97 EUR, -po pogodbi št. 6/91 z dne 30.7.1991 in aneksu št.1 in aneksu z dne 27.7.1992 k pogodbi št. 6/91 znesek 48.973,42 EUR.
Sredstva so med končne upravičence že razdeljena.
8.	KS Namčavci:
-pogodba št.7/97 z dne 7.3.1979,
-obračun I faze TF omrežja Nemčavci,
-pogodba št.2/83 z dne 16.3.1983,
-obračun II faze TF omrežja Nemčavci,
-50 upravičencev.
Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota nam še ni posredo-valo predloga poravnave po nobeni od zgoraj navedenih pogodb.
9.	KS Markišavci:
-pogodba št. 9/85 z dne 6.9.1985,
-aneks št.1/86kpog. št.9/85 z dne 15.1.1986,
-seznam stroškov dodatnih del -38 upravičencev.
Dne 14.12.2007 nam je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota posredovalo predlog poravnave po zgoraj navedeni osnovni pogodbi, aneksu k pogodbi in priznanih dodatnih delih po računu za izkop kanala za telefonski kabel v skupnem znesku 12.905.21 EUR.
MESTO MURSKA SOBOTA
1.	Mestna četrt Center:
-pogodba št. 5/85 z dne 25.6.1985,
-pogodba št. 27/86 z dne 1.8.1986,
-ni zahtevkov upravičencev.
Za vlaganja po pogodbi št. 5/85 z dne 25.6.1985 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 24.10.2007 zavrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje, ker plačani znesek po pogodbi ne presega ob-veznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša povprečna vrednost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
Dne 12.12.2007 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota posredovalo predlog poravnave po pogodbi št. 27/86 z dne 20.7.1986 v višini 2,69 EUR.
2.	Mestna četrt Park:
-pogodba št. 11/79 z dne 20.3.1979,
-pogodba št. 26/87 z dne 3.11.1987,
-pogodba t. 26/90 z dne 19.9.1990,
-sporazum z dne 20.6.1983,
-19 upravičencev.
Po pogodbi št. 26/87 z dne 3.11.1987 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 28.12.2007 posredovalo predlog poravnave v višini 1.368,96 EUR.
Za vlaganja po pogodbi št. 26/90 z dne 19.9.1990 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 24.10.2007 zavrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje, ker plačani znesek po pogodbi ne presega ob-veznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša
povprečna vrednost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
Za vlaganja po pogodbi št. 11/79 z dne 20.3.1979 (Šercarjevo naselje) je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 24.1.2008 za-vrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje, ker plačani znesek po pogodbi ne presega obveznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša povprečna vrednost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
3.	Mestna četrt Partizan:
-pogodba št. 11/84 z dne 22.11.1984,
-14 upravičencev.
Po pogodbi št. 11/84 z dne 22.11.1984 je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 8.11.2007 posredovalo predlog poravnave v višini 1.464,22 EUR.
4.	Mestna četrt Turopolje:
-pogodba št.11/81 z dne 23.6.1981,
-sporazum z dne 20.6.1983,
-pogodba št. 10/84,
-35 upravičencev.
Za vlaganja po pogodbi št. 11/81 z dne 23.6.1981 (Petrolovo naselje, sedaj Naselje Ljudske pravice) je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota dne 18.1.2008 zavrnilo zahtevek za vračilo vlaganj v javno TKK omrež-je, ker plačani znesek po pogodbi ne presega obveznih dajatev (priključnine in prispevka SIS),niti 1.388 DEM kolikor znaša povprečna vrednost priključnine in prispevkov SIS na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih.
Po pogodbi št. 10/84 (Kroška ulica) je Državno pravobranilstvo Zunanji od-delek Murska Sobota dne 29.1.2008 posredovalo predlog poravnave v višini 208,89 EUR.
5.	Mestna četrt Ledava:
-pogodba št.15/87 z dne 12.10.1987 -3 upravičenci.
Po zgoraj navedeni pogodbi nam je Državno pravobranilstvo Zunanji oddelek Murska Sobota posredovalo poravnavo v višini 5.406,97 EUR.
6.	V Murski Soboti je zahtevke vložilo še 47 vlagateljev, ki jih ni bilo mogoče zajeti med pogodbe, ki so jih sklepale nekdanje Krajevne skupnosti v mestu Murska Sobota. Zahtevki z prilogami posameznih vlagateljev, ki izkazuje-jo vlaganja v PTT omrežje so bili posredovani na Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Murska Sobota.
Če vlagatelj zahtevka in državni pravobranilec ne skleneta poravnave v treh mesecih od vročitve pisnega predloga poravnave, lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po poteku tega roka začne postopek pred pristojnim sodiščem (8. člen Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje).
V skladu s 8.a členom citiranega zakona lahko vlagatelj zahtevka v dveh me-secih po zavrnitvi zahtevka s strani državnega pravobranilstva vloži predlog za rešitev zahtevka na pristojno okrajno sodišče.
Komisija za vračilo vlaganj v javno TKK omrežje Mestne občine Murska Sobota
27
AKTUALNO
Pustovanje v Murski Soboti,
karneval za naj mlajše
Geza Grabar
Tudi letošnji pust Murske Sobote ni zaobšel! Da je bilo tako, so poskrbeli v javnem zavodu Vrtec Murska Sobota in mestni občini.
Za razliko od prejšnjih let, ko je bil veseli pustni karneval na plo-ščadi pred ali na dvorišču gradu v Mestnem parku, je bila odločitev, da pustno rajanje čimbolj pribli-žajo mestu in mu utrip na pustno soboto še dodatno popestrijo, več kot na mestu. Celotno dogajanje je z več kot 400 pustnimi maska-mi svoj vrhunec doseglo na poseb-nem shodu najmlajših, njihovih staršev, starih staršev ali drugih spremljevalcev ter vzgojiteljic iz vrtcev na Trgu kulture pred Galerijo na Kocljevi ulici. Zbiranje pustnih mask iz vseh enot, ki delujejo pod okriljem Vrtca Murska Sobota, je bilo v enoti Gozdiček v Ulici Stefana Kovača, nakar so se te v dolgi ko-loni podale do že omenjenega trga
v mestnem središču.
Po vodeni predstavitvi enot ozi-roma njihovih mask - videti je bilo vse mogoče: od klovnov, čarovnic, palčkov, pikapolonic, zajčkov, medvedkov do čebelic, želv, supermanov in še in še, je ob glasbi sledilo veselo in dolgo pustno rajanje. Mestna občina je za lačne in žejne želodčke na pri-ložnostnih stojnicah brezplačno zagotovila kar 500 pustnih kro-fov in na stotine litrov toplega čaja. Kot sta po izjemno dobrem obisku v imenu organizatorjev za-trdila Dane Katalinič (ravnatelj Vrtca Murska Sobota) in Bojan Petrijan (direktor mestne uprave), bo pustovanje na pustno soboto v središču mesta zagotovo tudi prihodnje leto.
Murski Soboti je treba dati utrip živahnega mesta in k temu lah-ko svoj delež prispevajo tudi najmlajši!
Foto: Tanja Zrinski, Geza Grabar
28
AKTUALNO
29
AKTUALNO
Priročnik
za najmlajše
Karlo Vrataric
Konec meseca januarja je bila v Klubu PAC v Murski Soboti predstavitev pri-ročnika Sejemo, sadimo in raziskuje-mo že v vrtcu, katerega avtor je skupaj s sodelavcema ravnatelj murskosobo-škega Vrtca Dane Katalinič.
Pri založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je izšel pri-ročnik Sejemo, sadimo in razisku-jemo že v vrtcu, ki je namenjen otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem.
Priročnik obravnava opazovanje in zbiranje naravnih materialov iz neposrednega otrokovega okolja, eksperimentiranje in spremljanje naravnih procesov v tem okolju. Gre za aktivnosti, kjer ne poteka neposredno poučevanje, ampak otroci samostojno pridobivajo izkušnje iz znanje, pri tem pa raz-vijajo delovne in ustvarjalne spo-
sobnosti ter se navajajo na samo-stojno delo, pridobivajo navade in spretnosti.
Priročnik je delo Daneta Kataliniča, v pomoč pa so mu bili sodelavci iz vrtca. Ob prestavitvi knjige je njen avtor povedal: »Za področje naravoslovja sem se kot biolog čutil dolžnega nekaj nare-diti. Otroci se zelo zgodaj začnejo igrati, to igranje je njihovo delo, to njihovo delo pa je raziskovanje.« Knjigo sta recenzirali biologinja Sonja Tač in Urška Stritar, za-posleni v predšolski vzgoji pa so redkega učnega pripomočka s po-dročja naravoslovja izredno veseli in se ga bodo tudi posluževali.
Mladinski servis na novi lokaciji
Mladinski servis, pomurski študenski servis, se je iz stare lokacije na ulici Stefana Kovača preselil v prostore v soboški knjižnici, ki mejijo neposredno na Trg kulture na Kocljevi ulici.
Podelitev diplom Višje strokovne šole
V telovadnici nove ekonomske šole v Murski Soboti je bilo po-poldne prvega februarskega dne v znamenju slovesnosti ob podelitvi diplom 97 diplomantkam in di-plomantom Višje strokovne šole. Kot je povedala njena ravnateljica Marika Šadl, jo je obiskovalo 52 rednih in 45 izrednih študentov, diplomiralo pa 94 komercialistov, dve poslovni sekretarki in en ra-čunovodja. Podelitev diplom je potekala kronološko, tako kot so študentje končali študij, naenkrat pa je bilo toliko diplomantov zato, ker so s podelitvijo počakali na otvoritev nove ekonomske šole. Njen direktor mag. Beno Klemenčič je bil tisti, ki je števil-ne zbrane v prostorni telovadnici prvi pozdravil ter čestital diplo-mantom in njihovim mentorjem. Izbrane besede je v imenu mestne občine izrekel Bojan Petrijan, di-
rektor mestne uprave in tudi sam pedagog, ki je za popotnico pri doseganju življenjskih ciljev izpo-stavil prav znanje.
»Naložba v znanje daje najviš-je dividende,« so na vabilu na slovesnost organizatorji citirali Franklina, povezovalka prireditve pa je s prispodobo vode usmerja-la reko znanja. Diplomanti so se podpisali tudi v spominsko knji-go, prireditev v prostorni telova-dnici nove ekonomske šole pa je popestril nastop Mlade beltinške bande.
30
AKTUALNO
Kako do zaposlitve voznika
za prekmurske paraplegike?
Geza Grabar
V Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije, ki šteje okrog sto članov iz vseh 27 pomurskih ter občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, si že nekaj časa brezuspešno prizadevajo, da bi redno zaposlili šoferja za stalno izvajanje prevozov za potrebe svojih članov.
Kot je povedal predsednik Matija Merklin, je društvo že sredi lanske-ga septembra prošnjo s to vsebino naslovilo na svet pomurske regije.
Žal doslej še niso dobili odgovora. Na decembrski seji so jo sicer uvr-stili na dnevni red, vendar je bil pri tej točki dnevnega reda svet že nesklepčen, zato je niso obravna-vali. So pa to storili na januarskem nadaljevanju zasedanja.
Kako pereča je problematika, pove že podatek, da preurejeni kombi z dvigalom za prevoz oseb z invalidskim vozičkom - bodisi paraplegikov ali tetraplegikov, če-stokrat vozijo prijatelji in znanci članov. To pa ni rešitev, je dejal Merklin, saj prevoze invalidi
Negovalni in oddelek za
pobolnišnično zdravljenje
V četrtem nadstropju kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota od sredine minulega meseca deluje oddelek za ne akutno bol-nišnično obravnavo, v okviru katerega je negovalni in odsek za po bolnišnično zdravljenje. Nova pridobitev je za opešano prebivalstvo v pokrajini ob Muri zelo pomembna, saj omogoča ustrezno oskrbo bolnikov, za katere skrbi 24 ur skrbi ekipa strokovnjakov. Zdravnik fiziater, odgovorni zdravnik, dva diplomirana zdravstvenika, 14 zdra-vstvenih tehnikov in dva bolničarja. Zdravstveno nego izvajajo s po-močjo programa javnih del, v katero sta vključena zdravstvena tehnika in pripravništvo.
Predstojnik oddelka za ne akutno bolnišnično obravnavo je zdravnik Ludvik Kepe, nepogrešljiva pa glavna medicinska sestra Marija Kohek. Oba sta svoje delo predstavila na slovesnosti ob otvoritvi, na kateri so o novi pridobitvi v četrtem nadstropju kirurškega oddelka, kjer je bolnikom namenjenih 32 postelj, govorili tudi direktor Splošne bolni-šnice Murska Sobota, Ernest Borc, strokovni direktor Daniel Grabar in Emilija Kavaš, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege.
potrebujejo tudi ob nedeljah in praznikih. Ko so civilno služili vojaški rok, so težavo reševali na ta način, prek javnih del pa težave ne morejo rešiti, ker na ta način zaposlena oseba kombija ne sme voziti. Položaj je brezizhoden, saj društvo samo ne more zaposliti voznika, ker bi potem zanj pora-bili vedno skromnejša sredstva, ki jih od občin dobijo za izvajanje rednega letnega programa dela. Ti zneski včasih znašajo le nekaj de-set evrov, s tem pa niti programa društva, kaj šele kritja stroškov za prevoz ne morejo zagotoviti. Za potrebe redne zaposlitve voznika bi namreč na letni ravni potrebo-vali okrog 14 tisoč evrov.
Sicer pa so pomurski paraplegiki s svojimi pred dobrimi tremi leti na novo odprtimi društvenimi prostori na Noršinski ulici (čez cesto stoji nova ekonomska šola)
zelo aktivni. Kot navaja Merlin, se njihov program nanaša tako na prevoz njihovih članov, nudenje specifične pomoči, usposabljanje za aktivno življenje, psihosoci-alno dejavnost, šport s športno rekreacijo in ohranjanje zdravja, prebivanje in prilagajanje okolju, kulturno dejavnost, izobraževa-nje, pomoč pri zaposlovanju ter na informativno in interesno dejavnost.
V že omenjenih društvenih pro-storih so vrata njihovim članom odprta od ponedeljka do sobote. Vsak dan se v skupnih prostorih srečujejo člani različnih interesnih dejavnosti: od ročnih del, likovni-kov, članov pevskega zbora, poleg nudenja občasnih namestitev za člane iz drugih območij pa prireja-jo tudi tradicionalne prireditve ali pa se teh udeležujejo po Sloveniji in tujini.
31
AKTUALNO
Društvo za zaščito
živali Pomurja
V Društvu za zaščito živali Pomurja so se zbrali člani, ki že-lijo na različne načine pomagati zapuščenim, zanemarjenim in mučenim živalim. Tako so se že v letu 2006 odločili za aktivno delovanje na področju celotnega Pomurja. Društvo je prostovolj-na in neprofitna organizacija, ki je nastala izključno zaradi potrebe po pomoči nebogljenim živalim,
ki so največkrat odvisne od tega, kako z njimi ravnajo ljudje. Na prostovoljni osnovi so se v okviru društva odločili za aktivno delova-nje pri zaščiti vseh živalskih vrst. Eden temeljnih ciljev delovanja društva je tudi prizadevanje za izgradnjo zavetišča za zapuščene živali in iskanje novih lastnikov za zapuščene živali.
Kinološko društvo v Bakovcih
Kmalu bo Kinološko društvo Bakovci praznovalo 20 let svoje-ga obstoja in delovanja v kinolo-giji. Od začetka delovanja so za lastnike psov imeli različne pro-grame. Začeli so z razstavo psov :n tekmovanji, atrakcija pa je bila tekmovanje v agilityju na držav-ni in mednarodni ravni. Danes je
osnovna dejavnost kinološkega društva šolanje psov in njihovih vodnikov. Že meseca marca bodo pričeli z malo šolo vse do izpita A-B, pripravljali pa se bodo tudi za tekmovanje v agilityju. Dvajseto obletnico bo Kinološko društvo Bakovci praznovalo na svojem po-ligonu v Bakovcih meseca junija.
Letos hren že na petih hektarjih
Geza Grabar
Med največje in najbolj napre-dne kmetije v mestni občini lah-ko uvrstimo tudi Martinčeve iz Satahovcev, ki obdelujejo že 97 ha njivskih površin. Poleg pitanja govedi in poljedelstva se kmetija že od leta 1993 ukvarja s tržno pridelavo hrena kot dopolnilno dejavnostjo.
Kot se spominja donedavni go-spodar Marjan, ki je kmetijo že predal sinu Boštjanu, so hren spr-va zasadili na 20 arih. Ker je bila omenjena zelenjava dohodkovno zanimiva, so ji vsako leto odmerili več njivskih površin. Lani deni-mo že tri hektarje, kot načrtujejo, bodo letos aprila hren zasadili že kar na petih hektarjih. “Pridelava hrena je zelo delovno intenzivna, se pravi, da je potrebno veliko ročnega dela. Ne le pri sajenju, temveč tudi pri osipavanju ozi-roma čiščenju stranskih poganj-kov, pletju in tudi ob izkopu, ki
je ponavadi po zimi naslednje leto. Vsak koren hrena je treba doma sortirati, v glavnem pa tudi oprati in vsakega posebej oviti,” razloži Marjan. Prizna sicer, da je hren vsaj dvakrat dohodkovno donosnejši od sladkorne pese, ki se je je prav zaradi dohodka prijel vzdevek “kraljica poljščin”. Ob normalni letini je mogoče na trg poslati tudi do 10 ton te pekoče zelenjave, najbolj iskane prav med velikonočnimi prazniki.
Številna Martinčeva družina pri-znava, da s prodajo k sreči nimajo težav, saj so pogodbeni pridelo-valec Kmetijske zadruge Lenart, na debelo pa ga prodajajo tudi branjevkam za prodajo na tržni-ci. Z omenjenimi površinami so Martinčevi že sedaj največji tržni pridelovalci hrena v Sloveniji.
32
KULTURA
Vstop v Trubarjevo leto
f Pokrajinski in študijski knjižnici je »otekala slovesna otvoritev razstave »Primožu Trubarju, s katero se je tudi Murski Soboti simbolično oznanil ačetek Trubarjevega leta.
Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenske-ga knjižnega jezika ter voditelja protestantskega reformacijskega gibanja, je bilo leto 2008 s strani vlade razglašeno za Trubarjevo leto. Zaznamovala ga bo vrsta dogodkov, posvečenih zapuščini tega pomembnega Slovenca. Eden takšnih dogodkov je tudi razsta-va o Trubarju, ki bo na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici vse do 25. marca. Na otvoritvi raz-
stave je škof evangeličanske cerkve Geza Erniša poudaril pomen in prispevek velikega reformatorja. Povedal je, da veliki zgodovinski dogodki zahtevajo velike zgodo-vinske osebnost in da te Slovenci v svoji zgodovini imamo. Ena ta-kšnih zgodovinskih osebnosti je gotovo Primož Trubar.
Škot je med drugim še dodal: »Želim in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi okroglo
obletnico obeležili tako, da bo na-šim zanamcem ostala še dolgo v spominu. Gradili smo in gradimo na tradicijah protestantske misel-nosti. Trubar nam je dal sloven-sko cerkev, dal nam je slovensko besedo, knjige, dal nam je šole in besede: »Stati inu obstati«. To je tisti mozaik skupnih vrednot, ki jih narod potrebuje, da lahko živi.«
33
KULTURA
Nagrade za najboljše
kulturne ustvarjalce
Aleksandra Grah in Karlo Vratarič
Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom so v grajski dvorani na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku podelili kulturne nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota.
Osmi februar, datum smrti našega velikega poeta Franceta Prešerna, že lep čas praznujemo kot sloven-ski kulturni praznik. Ta dan je rezerviran za prireditve, proslave in podelitve različnih kulturnih nagrad in priznanj. Na letošnjem osrednjem kulturnem dogodku so bile podeljene nagrade štirim kulturnim izvajalcem, in sicer je nagrada za vrhunski dosežek šla v roke Prekmurski godbi Bakovci, plaketo za pomembne dosežke v kulturi je prejel Dušan Sarotar, priznanji za uspešno delo na po-dročju kulture Alfred Šebjanič in Zlatko Jakovljevič. Proslavo je slavnostno otvoril direktor Galerije Murska Sobota Robert Lnhof, ki je spregovoril o medkul-turnem dialogu. Za dobro vzdušje so z glasbenim programom poskr-beli člani Mlade beltinške bande. Pogovarjali smo se z dobitniki nagrad in priznanj, ki so nam za-upali svoje občutke ob prejemu kulturnih priznanj. Nagrado za vrhunski dosežek je tokrat preje-la Prekmurska godba Bakovci, ki ravno v letošnjem letu obeležuje okroglo obletnico, in sicer 80 let delovanja. Predsednik godbe Roman Balažič in dirigent Željko Ritlop sta soglasno potrdila, da prejeto priznanje pomeni najve-čjo zahvalo za dosedanje delo vseh generacij, ki so delovale v bakovski godbi. »To je zahvala za doseda-nje kvalitetno delo, kajti je potr-ditev tistega, kar smo do ustvarili, hkrati pa je odlična motivacija, da bomo še bolj zadovoljni in da se bomo spopadali z večjimi izzivi. Z našo kvaliteto je v največji meri povezano dejstvo, da vsako leto
pridobivamo čedalje več novih mladih glasbenikov, ki se šolajo na glasbenih šolah, kar je tudi za-gotovilo za nadaljnje uspehe, ker je izobrazba prvi pogoj za kvalitetno izvajanje različnih skladb. Vzdušje med mladimi glasbeniki je odlič-no, saj so tudi drugače prijatelji in skupaj preživljajo svoj prosti čas. Prijateljstvo se takoj opazi na različnih gostovanjih, kjer si člani med seboj pomagajo in kjer se čuti povezanost,« je še dodal dirigent Željko Ritlop.
Plaketo za pomembne dosežke na področju kulture je prejel pi-satelj Dušan Sarotar, ki je povedal: »Vsekakor sem priznanja vesel, seveda pa prihaja priznanje po desetih letih objavljanja, za mano je šest knjig in prav toliko televi-zijskih filmov. Verjetno je najve-čje zadoščenje vsakega ustvarjalca predvsem odmev njegovega dela med občinstvom. Nimam ciljne publike, ker verjamem, da ume-tnost nima ciljne publike, ima pa tako kot literatura svoje bralce, ki jih ne morem odbirati niti izbirati. Sem pa počaščen z vsakim bral-cem, ki v mojem delu najde delček sebe. Imel sem srečo, da so se moja dela dobro prijela, še posebej pa zadnji roman Biljard v Dobrayu, ki je bil v celotnem slovenskem prostoru zelo dobro sprejet in ki je verjetno glavni povod, da sem prejel nagrado mestne občine.« Priznanji za uspešno delo na po-dročju kulture sta prejela likovni pedagog Zlatko Jakovljevič in dolgoletni pevec v pevskih skupi-nah Alfred Šebjanič, zdaj pred-sednik Moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko. Jakovljevič je povedal, da mu pre-jeta nagrada pomeni nepričakova-no čast, priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo, nikdar pa ni razmišljal, da mora biti nagrajen, da bi dobro delal, zato bo tudi v prihodnje delal iz srca ter skušal širiti čim več kulturne danosti. Na
vprašanje, kakšno se mu zdi kul-turno dogajanje v Murski Soboti, je Jakovljevič odgovoril: »Jaz, ki v bistvu živim na drugi strani Mure, bi rekel, da bi bil na tak nivo kul-ture v svojem domačem okolju kar ponosen. Imate Sandija Cerveka, Nikolaja Beera, ki se je sicer izselil, Zdenka Huzjana, literatov sploh ne bom našteval. Prekmurski kul-turni svet se mi zdi zelo velik in bogat.«
Nekdanjemu članu Mešanega pevskega zbora Stefana Kovača, Kvarteta Radia Murska Sobota in Prekmurskega okteta Sebjaniču pa priznanje pomeni veliko: »Za nagrado bi lahko rekel, da je na-grada za moje življenjsko delo, saj nagrajuje delo od mojega sedem-najstega leta naprej. V vseh zborih sem deloval po okoli petnajst let, pri zadnjem pa mi do tega manj-kata še dve leti.« Na vprašanje, ka-
kšno se mu zdi kulturno dogajanje v Murski Soboti, je povedal, da je kulturno dogajanje sicer pestro, še posebej je izpostavil Soboške dneve, vendar pa meni, da je za amatersko kulturo na voljo soraz-merno malo sredstev. Tukaj so na- mreč poleg v entuziazma določena finančna sredstva vseeno potreb-na, pri zborih na primer je treba plačevati zborovodje.
34
KULTURA
Govor Roberta Inhofa na podelitvi nagrad
ob slovenskem kulturnem prazniku
Za en sam, bežen hip sem bil v skušnjavi, da bi spregovoril o pro-blemih v sodobni kulturi. A s tem ne bi rekel nič novega, problemov ne bi rešil, hkrati pa bi ustvaril varljiv videz, da je kulturni praznik edina možnost za opozarjanje na kultur-ne probleme. Zato sem se odločil, da spregovorim o medkulturnem dia-logu, in to predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da nekaj takega, kot je posebej izpostavljeni medkulturni dialog, ne obstaja, saj je vsak dialog že sam po sebi medkulturni dialog. Namreč, če se pogovarjata dva, ki pripadata istemu kulturnemu oko-lju, gre v bistvu že za dialog dveh različnih svetov in dveh različnih izkušenj, katerega končni namen je, da nas naredi bolj žive, razgledane in da našemu bivanju dá tudi širši kulturološki smisel. Svet namreč ni pravljica, skrita za prijaznimi bambijevskimi očmi, ampak je - in to predvsem za umetnike - zelo po-gosto kar precej tesnobno in nevarno izkustvo. Kulturni dialog nam ne laže o tem, da problemov ni, ampak se jih zaveda in jih rešuje.
Kako se človek vidi sam, kako ga vidijo drugi, kakšen bi želel biti in kakšen dejansko je, so štiri različ-ne stvari, ki so med seboj le redko in s težavo usklajene. Dialog nam omogoča soglašanje, a prav tako nam omogoča nesoglašanje in šalo.
Omogoči nam tako strast konstruk-tivnega prepira kakor tudi kratkost konsenza. Se pravi, da nam dialog omogoča kalejdoskop vseh tistih oblik sporazumevanja, ki nam jih je dala tradicija humanizma. In ravno umetnost je tista, ki ta-kšen dialog lahko in ga tudi mora sprožiti.
Notranja nuja in trmoglavost sta komponenti, ki nam govorita, da bo vrhunske umetnike vedno možno imeti. Bojim pa se le, da bo sodobni človek od sebe in sveta pričakoval tako malo, da bo ljubiteljev ume-tnosti vedno manj, ker jih bodo speljali različni Big Brotherji in podobni virtualni svetovi z oblju-bljenimi petimi minutami trhle slave. Če bo kulturnega občinstva vse manj, bodo umetniki in kultur-ni delavci - kot že tolikokrat doslej -pojmovani kot paraziti, za katere bi bilo mnogo bolje, če jih sploh ne bi bilo. Že leta 1506 je eden naj-večjih mojstrov nemške renesanse Albrecht Durer iz Italije v pismu prijatelju Wilibaldu Pirkheimerju v domači Nürnberg resignirano zapisal: „Tukaj sem gospod, doma sem berač."
Virtualni svetovi izgubljenega dostojanstva, namišljene vseve-dnosti in dejanske čustvene otope-losti so časovni stroj, za katerega nikoli ne vemo, kje se bo ustavil, ali v Orivellovem letu 1984, v Kubrickovi Odiseji 2001, v Anno Domini 1573 ali pa morda celo v letu 1933, ko je Baldurvon Shirach na nacističnem shodu izjavil zna-meniti stavek „Ko slišim besedo kultura, primem za svoj revolver“ in seveda požel ogromen aplavz. Obstaja kar precej ljudi, ki jim umetnost nič ne pomeni. In - re-snici na ljubo - tudi ne vem, zakaj bi jim morala. Obenem pa povsem razumem zadržke, ki jih marsikdo do umetnosti ima. Ker se nanjo ne razume, se čuti nekako prikrajšane-ga, morda tudi smatra, da ga bodo tisti, ki se na umetnost razumejo,
zato imeli za manjvrednega, kar v zadnji konsekvenci povzroči priza-detost, pri kateri se nerazumevanje umetnosti kaj hitro obrne v sovra-štvo do nje. V tolažbo lahko rečem, da je kar precej stvari, na katere se strokovnjaki za umetnost absolutno ne razumejo.
Stvar torej ni tako huda, le vprašati je treba, in to brez kakšnih zadrž-kov ali strahu, da bi kdo na koga zaradi tega gledal z izključujočim prezirom. Če koga kaj zanima, ne-umnih vprašanj ni. Vsako vprašanje zahteva ustrezen odgovor. Edino, kar bi moral vedeti vsakdo izmed nas, je, da brez aktivne vrhunske kulture na zemljevidu Evrope ni-mamo kaj iskati in da tisto zane-sljivo presojanje o tem, kaj je vredno in kaj ne, sodi izključno v domeno strokovnjakov.
Če smo bolni, vprašamo za nasvet zdravnika, ne recimo likovnega kri-tika, četudi je ta slučajno pri roki. Kaj takega vam tudi toplo odsvetu-jem, razen če gre morda za zobobol in vam likovni kritik lahko podjetno svetuje, da bi bilo nemara dobro, če bi šli k zobozdravniku. Ravno tako pa v primerih, ki zadevajo likovno umetnost, ni priporočljivo vprašati za strokovno mnenje prvega, ki gre mimo in je vrhunski strokovnjak na svojem področju, na umetnost pa se ne spozna.
To so momenti, v katerih se razpira možnost dialoga kot nujnega pogo-ja kulture v vseh družbenih sferah.
Dialog ni, če vsi mislimo isto, saj je to zelo zanesljiv znak, da nihče nič ne misli. Dialog ni, če vsi vedo, kaj je narobe, in nihče ne ve, kako naj bi bilo prav. Dialog ni, če sedim na informacijah kot strašni zmaj na zakladu in jih ne posredujem niko-mur, čeprav jih sam ne rabim, da le ne bi kdo iz njih naredil kaj spodob-nega. In dialog tudi ni, če z nekom nočem sodelovati zgolj zato, ker mi je takrat, daleč nazaj v peskovniku pokvaril mojo naj ljubšo igračo, ki se ji reče napuh.
Če kot ljudje, umetniki in strokov-njaki delamo dobro, ne delamo tega zato, ker bi se nam za trud zdela vsaka nagrada pričakovana in hkrati premajhna, ampak zgolj zato, ker hočemo delati dobro. Sploh pa ne zato, da bi se sončili v siju var-ljive slave. William Shakespeare, ki je vedel, daje med nebom in zemljo mnogo stvari, je vedel tudi, da je sla-va kot val, ki se širi in širi, dokler se ne razblini v nič.
15
KULTURA
Dobruška Čemela,
mlada murskosoboška pisateljica
Geza Grabar
Čeprav jih šteje rosnih šestnajst, se je Dobruška, sicer dijakinja drugega letnika ljutomerske gim-nazije, že uveljavila kot obetavna mlada pisateljica. Kot se spomi-njale začela pisati zelo zgodaj, že v osnovni šoli je izšlo njeno prvo delo, detektivska zgodba Štirje prijatelji, ki je bilo za najboljše izbrano na natečaju Z domišljijo na potep.
Pred kratkim je javnosti predstavi-la še svoje prvo obsežnejše knjižno delo - mladinski roman Ninina
jesen, ki je nastal v zadnjih dveh letih. Kajpak je tudi tematiko za roman, ki pravzaprav predstavlja lahkotno branje za mlade in mla-de po srcu, črpala iz življenja sre-dnješolcev. Opisuje prvo ljubezen in razočaranje, problematiko drog in težave iz šolskih klopi ter raz-krije način soočanja mladostnika z vsemi življenjskimi preprekami. Ni presenetljivo, da se v njenih de-lih pojavljajo tudi avtobiografski elementi.
Obetavna mlada pisateljica, ki o
poklicnem pisateljevanju (še) ne razmišlja, se je poskusila tudi kot režiserka, saj je bila prav njena detektivska zgodba posneta tudi na kratkometražni film. Tudi tega so zavrteli na predstavitvenem večeru v Klubu PAC. Obetavno obljublja nove projekte: najprej filmsko uprizoritev svojega ro-mana, potem pa pride na vrsto že njeno tretje knjižno delo.
Dvojni Zbornik soboškega muzeja
Brigita Bavčar
V Baročnem salonu Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je bila sredi januarja na ponovoletnem srečanju vabljenih predstavitev
nove številke Zbornika soboške-ga muzeja. Pred njo je direktorica Metka Fujs prisotne seznanila z aktivnostmi muzeja v minulem
letu. Uvodoma je izpostavila, da je končno urejen status tega javnega zavoda, katerega soustanovitelja sta Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske toplice. Novi urednik Zbornika soboške-ga muzeja je muzejski svetovalec mag. Franc Kuzmič. Publikacijo, ki je izšla v 600 izvodih, je na 280 straneh natisnil Eurotrade Print, oblikoval pa Sandi Červek. Gre za dvojno številko 9-10, v kateri je s svojimi razpravami in članki sodelovalo devet avtorjev, avtor poročila o arheološkem sondi-ranju pri Gradu na Goričkem je Branko Kerman, pred bibliogra-fijo Matije Slaviča pa so še štiri
ocene. Predlagamo, da si jih pre-berete, kakor tudi tisto, kar je o Dolnjem Prekmurju v Jožefinski vojaški izmeri 1784 in pomenu vira za raziskave tedanjega pro-stora med Rabo in Muro napisal Andrej Hozjan. Poleg njega so av-torji razprav in člankov še: Sašo Radovanovič, Jožef Smej, Viktor Vrbnjak, Attila Kovacs, Slavica Tovšak, Vinko Škafar, Jelka Pšajt in Franc Kuzmič.
Gorička
pravljica v Soboti
Uprizoritev pravljice Branka Pintariča Kak so šli v lejs trejbit ali Kako so šli drvarit v Pomurskem akademskem centru je bila prilo-žnost za pogovor z avtorjem, ki je znan po pripravi fašenka na Cankovi in je od srednješolskih let tudi pesnik.
Pravljico, v kateri imajo glavno vlogo lisica, zajec in volk, je po-slovenil Milan Vincetič in je pred kratkim izšla pri Ediciji Separatio.
Na kratko jo je predstavil Robert Titan - Felix, na oder pa so pra-vljico ob songih Dejana Prasla postavili ljubiteljski gledališčniki z Goričkega.
Pozorno smo sledili tako pripove-dovalcu kot ostalim nastopajočim, ki so se očitno zabavali vsaj tako kot gledalci. Sicer pa se prepričajte na posnetku.
36
KULTURA

Štiri brate
povezuje ista strast
Geza Grabar
V galeriji Kluba PAC so se predsta-vili člani zasedbe godalnega kvarte-ta Feguš, ki ga sestavljajo mladi in ustvarjalni bratje.
Občutenje klasične glasbe so pri-čarali odlični interpreti, in sicer bratje Filip in Simon Peter z vio-linama, Andrej z violo in Jernej z violončelom, ki skupaj nastopajo
že od leta 1992. Omenjenih glas-bil so se začeli učiti že v otro-štvu, od šestega leta naprej na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Študije so nadaljevali na Koroškem deželnem konser-vatoriju v Celovcu. Poleg študija so se izpopolnjevali na številnih mojstrskih tečajih, ki so jih vodili člani najpomembnejših svetovnih godalnih kvartetov, kot so kvarte-ti Alban Berg, Amadeus, Bartok, Borodin, Elysee, Emerson, Guarneri, Janaček, Juilliard, LaSalle, Mosaique, Orion in Praški godalni kvartet. Godalni kvartet Feguš je na koncertu v Klubu PAC izvedel dela skla-
dateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Bedricha Smetane. Tudi tokrat ljubitelji klasične glas-be niso bili razočarani, še posebej pa bili navdušeni, ko je četverica odigrala cikel češkega skladatelja Smetane »Iz mojega življenja«. Kvartet Feguš je odlično pona-zoril glasbeno barvito pripoved. Minuli koncert je za mlade glasbe-nike le uvod v koncertno turnejo, s katero so pričeli konec januarja, bliža se jim namreč 15. obletnica delovanja.
Pestro leto v
Galeriji Murska Sobota
Karlo Vratarič
Sedmega marca bo v Galeriji Murska Sobota otvoritev razstave partner-skega mesta Ingolstadt z naslovom Identitete - Projekcije.
Na tej razstavi bo sodelovalo mnogo mednarodnih umetni-kov, barve Slovenije pa bo zasto-pal v Murski Soboti rojeni slikar Robert Černelč, ki trenutno živi in ustvarja v Ljubljani. Razstavo bosta odprla kuratorka razstave Hanni Goldhardt in kulturni re-ferent mesta Ingolstadt Gabriel Engert, iz pobratenega mesta pa bo za popestritev prišel še plesni teater Muwis, razstava pa bo na ogled do 27. marca.
Do konca leta 2008 se bo nato zvr-stilo še deset razstav, in sicer vsak mesec vsaj ena. Tako bodo mese-ca aprila odprli jubilejno razstavo >lik ob sedemdesetletnici slikarja Franca Mesariča, meseca maja bo na vrsti skupinska razstava diplo-mantov MIKK-ovih likovnih de-lavnic. V juniju bosta na ogled kar dve razstavil, poleg likovnih del otrok murskosoboškega vrtca v 'odelovanju z vrstniki iz Salzburga,
Opatije in Porabja, bo na ogled še skupinska fotografska razstava Mladi in perspektivni fotografi. Julija sledi razstava društva Aquila - 15 let likovne kolonije Izak Lipovci, avgusta pa bo na ogled razstava portretov Društva li-kovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
Galerija bo septembra na ogled po-stavila grafike iz svoje stalne zbir-ke, oktobra bo imel Tone Demšar samostojno razstavo skulptur, no-vembra pa Tugo Sušnik samostoj-no razstavo slik.
Zadnja razstava v letu 2008 bo po-stavljena 11. decembra v počastitev šestdesetletnice umetnika Zdenka Huzjana.
Projekcije - Identitete
V petek, 7. marca, bo v Galeriji Murska Sobota otvoritev razstave PROJEKCIJE - IDENTITETE. Otvoritev, ki jo bosta izvedla kura-torka razstave Hanni Goldhardt in kulturni referent mesta Ingolstadt Gabriel Engert, bo popestril nastop mladinskega teatra The MUWIS iz Ingolstadta, pozdravni nagovor pa bo vodil župan Anton Štihec. Strokovno vodstvo po razstavi bo v četrtek, 13. marca, ob 17. uri.
37
ŠPORT
Najboljši športniki
MO Murska Sobota v letu 2007
Geza Grabar
Športna zveza Murska Sobota je že po tradiciji tudi za leto 2007 razglasila najboljše športnike v mestni občini.
Izbira, koga med 7.703 športni-ki, ki so bodisi tekmovalno ali re-kreativno vključeni v 30 športnih panog, katerih programe športa izvaja kar 77 klubov, postaviti na prva mesta, ni bila tudi tokrat naj-manj lahka.
Predsedstvo murskosoboške špor-tne zveze je odločilo, da je plaketo
iz rok župana Antona Štihca in predsednika športne zveze Stanka Kerčmarja za najboljšega športni-ka v mestni občini v minulem letu prejel mladinski evropski prvak v kickboxu, perspektivni športnik Mitja Dišič (Kickboxing klub Power kick MS). Za njim se je na drugo mesto uvrstil rokoborec Dejan Šernek, na tretje pa atlet David Horvat. Tekmovalka v hitrostnem rolanju Aleksandra Tina Kuplen (Roller klub MS), ki je na evropskem prvenstvu v sprintu osvojila 6. mesto, je bila razglašena za najboljšo športnico mestne občine. Tina je športnica mednarodnega razreda. Judoistka Maja Uršič ji sledi na drugem, atletinja Urška Martinec pa na tretjem mestu.
V 17 dosedanjih izborih so le-tos organizatorji prvič razglasili najboljše športne ekipe v občini med posamičnimi in kolektivni-mi športni. V prvi skupini je bil najboljši Atletski klub Panvita, katerega člani so lani v vseh ka-
tegorijah na državnih prvenstvih osvojili kar 51 kolajn, od tega 14 naslovov državnih prvakov. Sledi mu Namiznoteniški klub Sobota, temu pa Judo klub MS. V ekipni konkurenci je bil za naj-boljšega razglašen Odbojkarski klub Galex-Mir, klub s trenutno edinim statusom prvoligaša v naši sredini med ekipnimi športi, ki je lani osvojil 5. mesto v državni ligi in se uvrstil med štiri najboljše v pokalnem tekmovanju. Na drugo mesto je bil uvrščen Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota, na tretje pa ženska sekcija za odboj-ko Društva za športno rekreacijo MS.
In kdo so najboljši v šolskem športu? Pri učenkah je to atleti-nja Urška Jelenovec, pri učencih šahist Matej Titan in judoist Tim Kovačič, med šolami pa je ime-la v šolskem športu v letu 2007 najboljši program Osnovna šola I Murska Sobota.
Skupina Panvita sprejela športnike
Karlo Vratarič
V mesecu januarju je bil v Murski Soboti sprejem športnikov, ki jih podpira Skupina Panvita. Tako so se zbrali člani Atletskega klu-ba Panvita, nogometaši Mure 05, odbojkarji Galex-Mira in idejni
oče akcije Verjemi v svoj koš Esad Babačič.
»Skupina Panvita se je odločila, da se skupaj z razvojem njihovega podjetja mora razvijati tudi okolje, v katerem delujemo. Tako načrtno
vlagamo svoje znanje, ideje, ener-gijo in finančna sredstva v obliki donacij in sponzorstev v različne dejavnosti,« je povedal predse-dnik uprave mag. Dejan Zidan, ki je obenem športnikom čestital za
lanskoletne dosežke in zatrdil, da lahko na podporo računajo tudi v prihodnje. Sprejema športnikov so se udeležili člani AK Panvita, OK Galex-Mir, ND Mura 05 ter pobudnik akcije Verjemi v svoj koš Esad Babačič.
Izbrana je bila tudi prva Panvitina športnica leta, kar je postala atleti-nja Tina Jureš, članica Atletskega kluba Panvita. Jureševa je bila leta 2006 državna prvakinja na 100 in 200 metrov ter udeleženka sve-tovnega mladinskega prvenstva v Pekingu. V začetku preteklega leta je za slovensko reprezentan-co osvojila še eno srebrno in eno bronasto medaljo.

ŠPORT
Priprave Mure 05
potekajo po načrtih
Karlo Vratarič
Nogometaši Mure 05 so v pogonu že mesec dni, odigrali so tudi že nekaj prijateljskih tekem, do začetka spo-mladanskega dela prvenstva pa osta-jajo še dobri trije tedni. Novih igralcev ni, mesto pomočnika trenerja pa zdaj opravlja izkušeni Kliton Bozgo.
Tako kot se je tudi napovedovalo, Mura 05 do 31. januarja, ko se je končal prestopni rok, ni našla no-benih novih igralcev. S tem sicer uresničujejo svojo zavezo, da bodo priložnost za igranje dobili mladi, domači igralci, čas pa bo pokazal, kaj bo to pomenilo v drugoligaški druščini, kjer se je kar nekaj klu-bov znatno okrepilo. Vseeno bodo Muraši močnejši vsaj za Jerneja Janžo in Mirana Bencika, ki sta sanirala svoji poškodbi, v pripra-vljalnem obdobju pa je skupaj s člani treniralo tudi nekaj obetav-nih mladeničev - Nino Bernjak, Matic Maruško, Nejc Horvat, Darko Atanasov, Domen Vršič, Simon Pavel, Luka Pejnovič in Damjan Bohar.
O samih pripravah je misli strnil kapetan moštva Marko Balažič: »Priprave potekajo normalno in po načrtu, na srečo brez no-vih poškodb, uspešno so se vrnili poškodovani igralci, tako da smo zdaj kompletni. Delamo pridno in se trudimo, treningi so postali že kar malo naporni, zato mislim, da bomo zdaj nekoliko zmanjšali intenzivnost in pred nadaljeva-
njem prvenstva pridobili potreb-no svežino. Vseskozi smo imeli po dva treninga na dan, v enem tednu pa odigrali po dve prijatelj-ski tekmi.« Potem ko se je klub ob koncu preteklega leta spora-zumno razšel s pomočnikom tre-nerja Nedeljkom Topičem, trener Edin Osmanovič na začetku pri-prav ni imel na voljo »podaljšane roke«. Temu pa zdaj več ni tako, saj funkcijo pomočnika trenerja opravlja izkušeni albanski nogo-metaš Kliton Bozgo, ki opravlja izpite za trenerja. »V vlogi igralca in pomočnika trenerja sem se zelo dobro ujel, s soigralci se poznamo dovolj dolgo, oni spoštujejo mene, jaz pa njih,«  pravi Bozgo.
Mura 05 je odigrala že pet prija-teljskih tekem, in sicer so s 3:1 pre-magali Ižakovce, avstrijski Lebring z 2:0, tretjeligaša Malečnik s 5:0, remizirali s prvoligašem MIK CM Celjem 2:2 in nazadnje iz-gubili v Ihanu proti državnim pr-vakom Domžalam z rezultatom 0:1.» Odigrane tekme so nekaj že pokazale, tudi tista, ki smo jo odi-grali slabo, kar je posledica težkih nog v pripravah. Tudi v tekmah s prvoligaši smo pokazali, da lahko
z njimi enakovredno igramo, zato upam, da bo tako tudi v prven-stvenih tekmah in da dosežemo čim višje mesto,« pravi Balažič. V začetku meseca je veliko prahu dvignila novica, da otrok Mure Fabijan Cipot zapušča švicarski Luzern. Navijači in pristaši mur-skosoboškega kluba so ga videli kot idealnega vodjo na poti vr-nitve v prvo ligo, vendar je žal za to še prekmalu. Izkazalo se je, da Cipot v spomladanskem delu prvenstva zaigral bo v drugi slo-venski ligi, a ne v Muri, temveč v velenjskem Rudarju. »Klubov, ki so me želeli, je bilo več, sam pa sem vztrajal pri svojem, tako da so se oglasili tisti, ki so imeli interes. Odločil sem se, kot mislim, da je zame najbolje,«  je povedal Cipot in pojasnil, da je bil z Rudarjem že dalj časa dogovorjen in da se je oglasila tudi Mura 05, s katero bo ostal v kontaktih. Pogodba z Velenjčani bo namreč trajala le do konca spomladanskega dela, nakar bo spet iskal nov klub. In Mura 05 mu bo ponudila dolgo-ročno sodelovanje, da bi Cipot ostal v klubu tudi po tem, ko več ne bi aktivno igral.
39
ŠPORT
Državni prvaki ponovno
hokejisti Plive Lipovci
Karlo Vratarič
V začetku meseca februarja se je končalo 17. dvoransko državno prvenstvo v hokeju na travi, kjer je v sedmih kategorijah sodelovalo okrog 140 igralcev in igralk.
Tako kot v letu 2007 so v članski konkurenci tudi letos hokejisti Plive Lipovci zmagali, vendar tokrat mnogo težje kot lani, ko so v finalu nasuli moštvu DSR
Murska Sobota kar trinajst zadet-kov. Tokrat so se v finalu pomeri-li proti Triglavu iz Predanovcev in zmagali »le« s 5:3. Z vsemi sedmimi selekcijami sta sodelo-vala Moravske Toplice in Triglav Predanovci. Slednji so bili tudi najuspešnejši, saj so naslove osvo-jili v vseh preostalih šestih kate-gorijah, vendar, kot že rečeno, ne tudi pri članih.
»Prvenstvo je potekalo brez vseh zapletov, čeprav se slovenski ho-kejisti na travi spet ukvarjamo z oblikovanjem novega vodstva ZHNTS. Glede na medijsko po-kritost smo z obiskom zadovoljni, letošnje prvenstvo bo zaznamo-
vano tudi s tem, da smo dobili "venček" prvih slovenskih sodnic v hokeju na travi. Na seminar za sodnice se je namreč prijavilo pet deklet, ki so ravno na tem prven-stvu povsem zadovoljivo odpi-skala prve tekme. Najboljša stvar letošnjega prvenstva pa je dejstvo, da se je tekmovanje končalo brez vsakršnih poškodb,« je povedal Jože Črnko. A s turnirjem se dvo-ranska sezona 2007/08 hokeja na travi še ni končala. Hokejiste in hokejistke čaka še Interliga v hrva-škem Poreču, igralci Plive pa bodo udeleženci evropskega dvoranske-ga turnirja v Bolgariji.
Mednarodni zimski kros v Mestnem parku
Geza Grabar
V	organizaciji AK Panvita in Športne zveze Murska Sobota je bil Mestni park sredi januarja zo-pet v znamenju tradicionalnega mednarodnega zimskega krosa.
V	za tek v naravi prijetnih vre-menskih pogojih se je na različno dolgih krožnih progah, s štartom in ciljem na atletskem stadionu pri OS I in speljanih čez drn in stm Mestnega parka, pomerilo blizu 200 tekačev iz tekačic iz kar 23 slovenskih in avstrijskih atletskih klubov. Ti so tudi letos tekmovali za točkovanje iz ciklusa mednarodnega zimskega pokala in podobnega točkovanja v krosu
za slovenski pokal. Kot smo bili že vajeni, so zlasti v mlajših kategori-jah po vidnih uvrstitvah ponovno posegli domači atleti in atletinje, v osrednjih moških članskih tekih na 8.000 oziroma 4.000 metrov pa sta se zmage veselila brat in sestra Mitja in Mateja Kosovel iz Nove Gorice.
Od mlade garde murskosoboške-ga atletskega kluba velja v svojih starostnih skupinah izdvojiti prvi mesti Aleša Zvera in Anje Benko, drugo mesto Urške Martinec in tretje Simona Sedonje in Kaje Kočar.
Od starejših pa v njihovih staro-
stnih skupinah izdvajamo dru-go mesto Olge Flisar Holcman s Kroga, tretje Marte Žitek in
peto Endreja Gonterja (oba AK Panvita), ki so tekmovali na 4.000 metrov.
40
GASILCI
Gasilci s svojo
spletno stranjo
V korak s časom gredo tudi gasil-cu Ne le pri opremljanju, temveč tudi pri elektronskem poslovanju. Že od leta 2003 ima na naslovu http://www.gasilskazveza-ms.si/ Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota tudi lastno sple-tno stran.
Kot pravi predsednik zveze Stefan Barbarič, je na omenjenem na-slovu mogoče najti informacije z različnih področij: o sami organi-ziranosti zveze in njenih organih, pogledati si je mogoče statut zve-ze, na voljo so vzorci in zapisniki vseh sej predsedstva. »Na podro-čju gasilske operativne dejavno-sti poročamo o usposabljanjih, tekmovanjih, gasilski tehniki ... Informativna stran zajema tekoča dogajanja v zvezi in društvih. Na tej strani je mogoče videti krono-loški pregled vseh dogodkov in dogajanj v zvezi od vzpostavitve
spletne strani leta 2003 do da-nes,«  pojasni Barbarič.
Prek portala je mogoče priti tudi do koristnih in hitrih pove-zav, kot so denimo gasilska baza VULKAN, GZS, URSZR, me-stna občina in nekatere druge dr-žavne institucije, ogledati pa si je mogoče tudi požarno ogroženost v Sloveniji, vremenske razmere in napovedi.
Zelo zanimiva je tudi fotogalerija, kjer so v sliki objavljeni vsi dogod-ki in prireditve društev in zveze. Doslej je spletno stran obiskalo čez 26.000 obiskovalcev. Ker jo načrtujejo letos posodobiti, naj bi bila še zanimivejša in pestrej-ša. »Naša največja težava in izziv obenem je zbiranje materiala in transformacija le-tega v elektron-sko obliko, posebej društvenega materiala. Tudi to naj bi letos ure-dili,«  zaključuje predsednik.
Tečaj radijskih zvez
Gasilsko regijsko poveljstvo za Pomurje je pod pokrovitelj-stvom murskosoboških Uprave za obrambo in izpostave Uprave za zaščito in reševanje v gasilskem domu organiziralo izobraževanje oziroma usposabljanje uporabni-kov radijskih postaj.
Dobro obiskanega tečaja se je udeležilo 44 tečajnikov (povelj-niki, podpoveljniki in šoferji ga-silski vozil ter ostali operativci iz društev murskosoboške gasilske zvez ter iz drugih zvez).
Janko Franetič, verificirani preda-
vatelj s centra Uprave za zaščito in reševanje na Igu je slušatelje se-znanil z delovanjem in organiza-cijo sistema zvez ŽARE, snopov-nega sistema ZARE+ in sistema tihega alarmiranja, imenovanega sistem PAGING. Gasilci po zako-nu izvajajo tudi aktivnosti in svoje delovanje izven domačega obmo-čja, kot so bili na primer požari na Primorskem, poplave v Železniki, prevozi pitne vode ter druge zašči-tne in reševalne naloge.
Varno delo
z motorno žago
Geza Grabar
Po uspelem lanskem tečaju je GZ MO Murska Sobota v sode-lovanju z murskosoboško enoto Zavoda za gozdove Slovenije prve dni februarja pri lovskem domu v Bogojini pripravila novo dvo-dnevno izobraževanje s praktič-nim usposabljanjem s področja varnega dela z motorno žago. Zanimanje za pridobitev tovr-stnih znanj in spretnosti je bilo med gasilci tudi tokrat izjemno, saj se je iz vseh 12 društev zveze tečaja udeležilo kar 19 tečajnikov. Gotovo tudi zato, ker je opravljen tečaj eden minimalnih pogojev za
delo v gozdu, ki je merodajen tudi za uveljavljanje odškodnin v pri-meru nesreč.
Kot je znano, ima edina v Sloveniji koncesijo za tovrstno in vsa ostala izobraževanja in usposabljanja za vsa gozdarska dela lastnikov goz-dov, bodočih nosilcev nacionalne poklicne kvalifikacije sekača ter drugih fizičnih oseb (lovcev, ga-silcev, komunalnih delavcev ...), Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Učitelji praktičnega pouka z omenjene šole pa so tudi glavni nosilci oziroma izvajalci usposabljanja.
41

KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. marca 2008 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko
Nagrado poklanja turistična agencija Sonček.
’’ Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:
Ida Erniša, Cankarjeva 48, 9000 Murska Sobota Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je v studiu TVIdea-Kanal 10potekalo 7. februarja ob 17.30.
glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,
9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK
naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno.
42
NAJ ŠPORTNIKI V MESTNI OBČINI
43
E
U
R
O
T
R
A
D
E