188
Književna poročila.
Fr. Milanski: Iz delovanja mladinskega sodnika. Ponatisk iz »Slov. Pravnika«. V Ljubljani 1910. Založilo društvo »Pravnik«. Tisk »Narodne tiskarne«.
Na željo izraženo od več strani, se je poročilo, odnosno predavanje g. deželnosodnega svetnika Milčinskega o tem predmetu izdalo v posebnem ponatisku iz predzadnje številke »Slov. Pravnika«, da se tako razširi med slovenske mladinoljube, kakor stvar v resnici zasluži. Knjižica, obsegajoča 25 strani, stane 40 h, in se dobi po knjigotržnicah.
Fr. Milčinski: Aus der VVerkstatte des Jugendrichters. Vortrag, ge-halten in Juristenverein »Pravnik« von Franz Milčinski. Laibach 1910. Ig. v. Kleinmavr & Bamberg.
S privoljenjem g. deželnosodnega svetnika Milčinskega in odbora društva »Pravnik« je izdal g. Bamberg znano predavanje, ki je bilo pri-občeno v »Laib. Zeitung«, tudi v posebni, 42 strani obsežni knjižici z gorenjim naslovnim listom. To je gotovo prav in lepo, posebno ker je knjižici nastavljena nizka cena 30 h.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VI. zvezek. Predpisi o nespornih pravnih stvareh. (Notarski red. — Zapuščinski patent. — Sodni depoziti.) Uredil dr. Eduard Volčič, c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. — V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«-Natisnil A. Slatnar v Kamniku.
Vsebina temu zvezku, ki je te dni prišel v promet, je bila v poglavitnem že naznanjena v št. 3 »Slov. Pravnika«. Obsežna in zelo lična je ta knjiga. O njeni uredbi in vsebini priobčimo oceno prihodnjič. Za sedaj le prosimo naše pravniške kroge, naj skrbe, da se tega natisa kolikor moči mnogo in hitro razpeča. Knjiga sama kaže na prvi pogled, koliko truda in stroškov je zanjo žrtvoval g. urednik. Nikakor bi ne bilo prav, če bi z društvom »Pravnikom« vred ne imel niti tega priznanja, da si knjigo nabavi vsak domači pravnik. Cena 7 K je vsakakor nizka.
Književna poročila.
Književna poročila.
189
Ernst Zitelmann:   Die Vorbildung des Jurislen. Leipzig, Dimcker &* Humblot; /pop.
V Nemčiji traja pravni pouk na vseučilišču le 6 semestrov; potem pride pouk za — »referendarstvo« za 3 leta. Po vsaki dobi se dela izpit, drugi, po 6 letih, usposablja za sodniško, odvetniško, pa tudi upravno službo. Že Dernburg je zahteval, da naj se vseučiliški pouk in praktična predizobrazba dvakrat menjata. Zitelmann, profesor mednarodnega prava na vseučilišču v Bonnu, ki se sme ponašati, da ga tradicijonalno obiskujejo sinovi najvišje aristokracije, gre dalje: Dvakratna menjava naj se tako izvrši, da se cela pravna veda dvakratvteoriji in praksi predela, prvič elementarno, drugič poglobljeno. Mladi mož, ki pride na univerzo, ne mara teorije; na šolah, ki jih je dotlej pohajal, se mu je do dobra priskutila. Žeja ga po dejanstvenosti. Treba utešiti žejo, ali tako, da mu praktična šola pravnikov da življenskih izkustev, zrelejše sodbe, obenem pa budi — željo po vglobitvi v teorijo. V tem smislu predlaga Zitelmann kombinacijo šole in prakse skozi 7 let. Najprej se uči pravnik tri semestre osnovnih pojmov pravne vede: V prvem semestru predava naj se mu uvod v javno pravo (državno, upravno, cerkveno), v drugem uvod v celokupno zasebno pravo (državljansko in trgovsko), v tretjem pride uvod v kazensko pravo, in v vse pravdno postopanje. Po teh treh semestrih pride izpit, brez domače naloge, seveda se ne bi smelo veliko več zahtevati, nego osnovno pojmovanje. Naslednji dve leti posvečeni sta praktičnemu službovanju — »referendarstvu«, pri katerem naj bi se mladi pravnik — doslej še brez ozira na svoj bodoči poklic — kolikor moči z vsemi pravnimi strokami bavil, pa tudi z delokrogom subalternih uradnikov seznanil. Po teh dveh praktičnih letih — nič skušnje; za nadaljevanje študij bi zadostovalo spričalo uradnega predstojnika, da je kandidat »dozorel za na-daljni študij« Potem naj pride 5 semestrov glavnega, poglobljenega teoretičnega pouka na univerzi; poleg temeljitih predavanj v glavnih strokah poslušati bi bilo kar največ špecijalnih predavanj. V zadnjem, sedmem letu ponovi se praktična izobrazba, sedaj pa že ločena za pravnike, ki se posvetijo justici ali upravi! — Po končanem sedmem letu pride — zadnji, veliki, t. zv. asesorski izpit, bodisi za »sodne«, bodisi za »vladne referen-darje«. ¦
Ta preosnova pravnih študij bi pomenila po Zitelmannu pravcato pomlajenje justičnega življa. Osobito tista splošna uvodna predavanja so mu silno pri srcu, ker bi jih mogli poslušati tudi — nejuristi, ako si hote pridobiti temeljne pojme o pravu, n. pr. — »unsere Furstensohne«!
Tudi Avstrije, sodim, se tiče priporočana preosnova dvakratnega dvodelnega jurističnega študija kolikor toliko. N. pr. Fischbockov načrt preosnove sodniške pripravljalne službe temelji na čisto enakih načelih, celo število let pripravljanja mu je isto. In justični odsek državne zbornice je letos dne 13. aprila sklenil resolucijo, ki zahteva enotnega praktičnega izpita za vse juriste — po nemškem vzorcu. Zitelmannove ideje torej tudi pri nas že klijejo.   Da bi res vzklile, bi »Združba avstr. sodnikov« gotovo
190
Razne vesti.
ne priporočala za izobrazbo sodnika poleg sedanjih 4 let vseučilišča še 7 let prakse v Fischbockovem smislu, pa tudi izbira poklica za bodoče praktično življenje bila bi brez dvoma vsakemu juristu mnogo lažja, kakor
sedaj.
Dr. M. D.