GLASILO OBČINE DOMŽALE 4. december 2009 - letnik XLIX, št. 14 [WTV] i 1. HIT poka4 v ve le s La Lomu F 11. * 13. december WJi Turacher H&ehe E* 1 Informacije (n prijave na \ radio hit www.radiohit.sf _/ Občino Domžale obiskal minister dr. Patrick Vlačič, predsednica DARS, Mateja Duhovnik, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste mag. Gregor Ficko, direktor Direktorata za ceste dr. Peter Gašperšič Nadaljevali z uspešnimi dogovori in njihovo realizacijo V torek, 24. novembra 2009, je Občino Domžale obiskal minister dr. Patrick Vlačič s svojo ekipo. Tokrat so se mu pridružili mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste - direkcija je skupaj občino leta 2008 uspešno zaključila gradnjo križišča Deteljica, v letu 2009 sanacijo Kamniške ceste, na otvoritvi katere je bil v septembru prisoten tudi mag. Gregor Ficko; Mateja Duhovnik, nova predsednica uprave DARS-a - z DARS-om je občina, skladno z Uredbo o gradnji AC Šentjakob-Blagovica in kasneje sprejetim sporazumom med DARS-om in občino, ki je določeval dodatnih 13 ukrepov za zagotavljanje varnosti, od leta 2002 do 2008 izvedla vse ukrepe; ter dr. Peter Gašperšič, direktor Direktorata za ceste. (nadaljevanje na 5. strani) stran 3 Intervju V Kulturnem domu Franca Bernika so poskrbeli, da se v Domžale vrača kino. Ve č v intervjuju z Juretom Matičičem in Matjažem Mariničem. stran 9 Dom starejših občanov V Domžalah se bo gradil nov Dom starejših občanov, tokrat vam, s pogledom v prihodnost, prikazujemo načrtovanje le-tega. stran 13 I Intervju Rudi Volčini Pogovarjali smo se o tem, da je naša poklicna gasilska enota CPV dobro organizirana in opremljena. stran M Novoletne prireditve Napovedujemo prireditve, ki jih v občini Domžale pripravljamo v mesecu decembru. Praznično, božično-novoletno vzdušje se je že pričelo! Najnovejša otvoritev likovnih del je bila zaznamovana s prisotnostjo priznane osebnosti v slovenski umetnosti - razstavlja akademski slikar Jožef Muhovič. m fLMm Njegov atelje je njegov svet v malem 3. december Mednarodni dan invalidov Kdaj postaneš invalid, je eno veliko vprašanje. Lahko postaneš zaradi svoje mladostne naivnosti in igrivosti? Ker nimaš izkušenj? Ali se nisi mogel izogniti nevarnosti, ker si bil v nepravem času na nepravem kraju? Ali pa je bolezen povzročila invalidnost? (nadaljevanje na 12. strani) Ekotrend d.o.o. -p- Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje Telefon: +386 1 7294 296 Faks: +366 1 7294 297 e-mail: ekotrend@siol.net Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich^ THERMIQUE Odprti dan Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale Ustvarjamo pogoje in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi Poslanstvo Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijskega povezovanja ter priprava srednje generacije na lastno starost. Hkrati pa so srečanja skupine starih ljudi za samopomoč tudi priložnost za prijetno in sproščeno druženje, prenašanje bogatih izkušenj in modrosti starejših na mlado in srednjo generacijo ter povezovanje vseh. (nadaljevanje na 19. strani) 21. december 20h SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? (2009) A fost sau n-a fost? komedija režija: Corneliu Porumboiu DOMŽAL Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 9. december 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail. V Domžalah smo izvedli pravi medgeneracijski in meddruštveni projekt Zasadimo lipo kot drevo življenja Akcija, s katero sta Čebelarska zveza Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želela zasaditi kar največ lip za ohranjanje čebel vrste kranjska sivka Čebelarska društva so prejela več kot 6000 sadik lip, na pobudo vodstva Občine Domžale pa se je Čebelarsko društvo Domžale, ki je vsakemu članu društva že zagotovilo po eno lipo, odločilo, da ob tej priložnosti tudi v okviru občine zasadimo majhen lipov drevored. Ob tem je treba poudariti, da ima lipa kot drevo za Slovence poseben simbolni pomen, čebelarji pa so s posaditvijo lip zagotovili čebelam obilnejšo pašo. Ob akciji Zasadimo lipo kot drevo življenja je Čebelarska zveza Slovenije izdala tudi zgibanko o lipovem medu. V njej so na kratko opisane značilnosti lipe, lipovega medu ter široka uporabnost lipovega medu. (nadaljevanje na 21. strani) 18. december 20h MORILCA NA KOLEKTIVCA (2008) In Bruges . kriminalka režija: Martin McDonagh MESTNI KIN v Kulturnem domu Franca Be IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci, drage bralke! Začel se je. Letošnji veseli december namreč. Aktivnosti, ki jih društva in organizacije v naši občini pripravljajo vsako leto v decembru, bodo tudi letos pestre in zanimive. Prvi se nam bo, kot vsako leto, predstavil Miklavž, zato vas v tokratni številki Slamnika tudi vabimo, da se pridružite in pobrskate po našem glasilu, kje in kdaj boste lahko svoje otroke srečali s prvim dobrim možem decembrskih dni. Sledi seveda Božiček in na koncu Dedek Mraz. Nekatera vabila v tej, nekatera pa v naslednji številki Slamnika. Nikakor pa tokrat ne spreglejte napove-dnika novoletnih prireditev, ki ga najdete poleg koledarja dogodkov v naši občini. Seveda pa je december čas, ko pridejo na vrsto različna pred-novoletna srečanja in zabave, zaključki, analize, pregled preteklosti in priprava načrtov za prihodnost. Ob vsem veselju nas čaka tudi slednje. V tokratnem glasilu Slamnik tudi aktualno iz zadnjega občinskega sveta, pišemo o obisku prometnega ministra v Domžalah, prav tako pa v intervjuju več o vrnitvi kina v Domžale, ki so ga v letošnji sezoni pripravili v kulturnem domu. Tudi sicer smo vam v 14 številki pripravili kar nekaj kulturnih informacij — preteklih in prihodnih. Tudi tokrat pa pišemo o investicijah v občini Domžale, glede katerih smo dobili v minulih tednih kar nekaj odzivov, saj občani in občanke, glede na povedano in napisano, želite vedeti kaj se dogaja v naši občini. In prav je tako. Veliko veselja pri branju! Mateja A. Kegel Občina Domžale ima urejeno ravnanje s komunalnimi odpadki za naslednjih 30 let V letu 2007 smo bili zaradi zaprtja Deponije Dob in nezmožnosti njene širitve soočeni s problemom. Nismo imeli deponije za odlaganje komunalnih odpadkov. Tudi odprto pismo, ki sem ga skupaj z župani sosednjih občin naslovil na premiera, nam ni ponudilo nobene rešitve. Tako smo morali realizirati deponiranje na deponiji v Logatcu in Celju, kar je ravnanje z odpadki občutno podražilo. Deloma smo podražitev kompenzirali z ločenim zbiranje bioloških odpadkov, saj je deponiranje bioloških odpadkov še enkrat cenejše od mešanih komunalnih odpadkov, pa kljub temu še enkrat dražje od deponiranja na Deponiji Dob. Z zavestjo, da je omenjena rešitev kratkoročna, smo državo večkrat pozvali k resnejšemu pristopu in oblikovanju dolgoročne rešitve tudi za Občino Domžale. Tako sta nas država in Evropska skupnost v razporedili iz RCERO Gorenjske v RCERO Ljubljana. Podpisano je pismo o nameri in takoj smo, skupaj z Mestno občino Ljubljana, kandidirali na razpisu za kohezijske sklade in na sofinanciranje države. Vrednost investicije v RCERO Ljubljana je ocenjena na 140 mio € z DDV, ki se v 80-odstotnem deležu financira iz kohezijskega sklada in državnih sredstev, v 10-odstotnem deležu iz okoljskih dajatev vseh občin in v 10-odstotnem deležu zagotovi sredstva investitorica - Mestna občina Ljubljana. Prva pogodba, ki smo jo občine pristopnice prejele v letošnjem letu, nas je presenetila. Naj pojasnim, da se občine delimo na občino investi-torico, to je Mestna občina Ljubljana, občine sovlagateljice, občine, ki so sestavni del holdinga, in občine pristopnice. Pogodba je predpostavljala diferencirane cene za občine pristopnice, za občane in občanke Ljubljane je bila ocenjena na 60 € na tono, za ostale pa 120/130 € na tono, kljub temu, da smo bile v prijavi enakovredne. Diferencirana cena je bila v nasprotju z evropskimi direktivami, zato smo se vsi župani občin pristopnic dogovorili za skupen nastop. Tako smo ustanovili strokovno komisijo, sestavljeno iz ekonomskih in pravnih zunanjih svetovalcev ter svetnikov in delavcev občinskih uprav. To je potekalo vse od začetka poletja in v avgustu smo imeli že relativno spodobno izdelano verzijo za pogajanja. Komisijo je vodil direktor Občinske uprave Občine Domžale in se je sestajala dan pred srečanjem županov, ki smo se v avgustu in septembru udeleževali pogajanj s predstavniki Mestne občine Ljubljana, ter predstavnikov Holdinga in podjetja Snaga. Na pogajanjih smo izhajali iz stališča, da smo na istem vlaku z enakim ciljem, s tem da nam vozovnico plača Evropska skupnost in država. To pomeni, da cena za ravnanje z odpadki ne more biti diferencirana in da se storitve regijskega centra uporabljajo za vse pod enakimi pogoji, za nadaljnjih 30 let oziroma do zaprtja tega centra. To je bilo stališče, od katerega nismo odstopali in tudi naši pogajalci so ga razumeli. Sledili so še dogovori o amortizaciji objekta RCERO Ljubljana. S 1. januarjem 2010 se bo sistem amortizacije spremenil in se bo prenos amortizacij obračunal prek proračunov, kar naj bi pomenilo, da se tudi amortizacija regijskega centra odvija prek proračuna MOL-a. V pogajanjih smo se dogovorili, da se vsa amortizacija vrača v regijski center. Naslednji dogovor je bil dosežen na ravni investicije oziroma deleža soinvestira-nja občin pristopnic. Občine pristopnice v svojih proračunih nimamo rezerviranih sredstev za investicijo v RCERO Ljubljana, zato smo dosegli dogovor, da je naš finančni prispevek v višini okolj-skih dajatev. To so dajatve, ki smo jih že do sedaj pridobivali iz države in jih v naši občini vračali v urejanje ali deponije ali regijskega centra za zbiranje odpadkov na Dobu, v zadnjem času pa so ostajale neporabljene. V naši občini se je teh dajatev nabralo za 1.600.000 €, za prihodnost pa višine ni možno napovedati, ker se državne uredbe nenehno spreminjajo. V pogodbo smo vnesli tudi določbo, da v primeru sprememb na področju okoljskih dajatev Mestna občina Ljubljana, kot investitorka, nosi riziko nadaljnje investicije in zagotovi manjkajoča sredstva do višine 10 % deleža celotne investicije. Zapletlo se je pri sodelovanju oziroma odločanju v skupnem organu. Naša želja je bila, da bi občine pristopnice in občina sovlagateljice v Holding delovale v soglasju. To bi pomenilo, da bi morali večina v Holdingu in večina v pristopnicah biti osnova za prejetje ključnih odločitev. Na ta predlog Mestna občina Ljubljana in članice Holdinga niso pristale in ostal je sistem odločanja po številu prebivalcev. To pomeni, da ima Občina Domžale nekaj manj kot 8 % v svetu in da ima Mestna občina Ljubljana preko 60 %. Ključno je, da govorimo o enakih cenah za vse; o vseh smeteh, ki jih te občine proizvedejo in da govorimo, da se amortizacija vrača nazaj v objekt. Za skupno odločanje pa v Občini Domžale menimo, da bo Mestna občina Ljubljana ravnala kot dober gospodar in bodo odločitve večinskega lastnika sprejemljive tudi za manjše soinvestitorje. Naši svetovalci, tako ekonomski kot pravni zunanji sodelavci ter svetniki in člani uprave, so posredovali mnenja, ki smo jih združili v enotni brošuri - prav- no mnenje je podala odvetniška pisarna Jadek Pensa, ekonomski ekspert Andrej Cetinski, dodali smo obrazložitev pogodbe s strani podjetja Snaga, samo pogodbo ter operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture do 2013, odločbo komisije - jasno zapisano, da smo vsi soinvestitorji, ter pravilnik o metodologiji cen. Ta brošura je na voljo tudi na spletni strani Občine Domžale, v rubriki Občinski svet Občine Domžale/31. seja. V pogodbi je tudi predviden strošek storitve ravnanja z odpadki, za predelavo, odlaganje in sežig, ki znaša 90 € - v tem trenutku Občina Domžale plačuje za odvoz v Celje in Logatec 120 €. Ti pomeni, da če bi bilo danes možno realizirati ta projekt, bi lahko ravnanje z odpadki pocenili za 25 %. Tudi to je bil eden od razlogov, da smo pristopili in želimo biti del RCERO Ljubljana. Podpis pogodbe je predviden za 15. december 2009. Mestna občina Ljubljana bo morala v letošnjem letu del sredstev že počrpati -sredstva so v Sloveniji, stroški so tudi že nastali. Vseh 17 županov se nas je dogovorilo, da bomo izvedli proceduro preko občinskih svetov, ker gre za relativno visoke zneske, ki jih dajemo izven naše občine in ker gre za anticipirano porabo za bodoča leta. Pohvalil bi sodelovanje Mestne občine Ljubljana, podjetja Snage, ministrstva, ki je z našo strokovno skupino in župani presedela mnogo ur, saj smo zahtevali vpogled v vso dokumentacijo. Vse so nam pokazali, saj smo na istem vlaku. Pokazali smo, da če je pravi interes in so pravi ljudje na pravem mestu, se lahko realizira vse - tudi cenejše ravnanje z odpadki. Toni Dragar, župan Občine Domžale Vodstvo občine sprejelo sodelujoče v projektu ACES Za povezovanje med srednjeevropskimi državami Pred kratkim je župan Toni Dragar, skupaj s podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc, sprejel učence IV. osnovne šole Brčko ter učence Osnovne šole Rodica, ki so bili pove- zani v okviru projekta ACES (Academy of Central European Schools), ki povezuje srednjeevropske šole iz dvanajstih držav. Osnovna šola Ro-dica v okviru omenjene asociacije že sodeluje s hrvaškim debatnim klubom Osnovne šole Jure Kaštelana iz Zagreba, letos pa mednarodno povezavo razvijajo z OŠ iz Bosne in Hercegovine. Popravek Spominsko darilo Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je na letošnji gasilski olimpijadi osvojilo zlato medaljo, je na tradicionalnem županovem sprejemu za gasilce županu Toniju Dragarju, skupaj z iskreno zahvalo za vso pomoč, izročil predsednik društva Pavel Orehek. Spoštovani zlati maturantje in maturantke, generacija 2008/09, ker zaradi Zakona o varovanju osebnih podatkov ne moremo pridobiti vseh podatkov, ki bi nam omogočili, da vas povabimo osebno, vse zlate maturantke in maturante, ki ste maturo opravljali v šolskem letu 2008/09 in imate stalno prebivališče v Občini Domžale, vabim na SPREJEM v ponedeljek, 14. decembra 2009, ob 12.30, v restavraciji ŠPORT PARK Domžale, Kopališka ulica 3. Prosim vse maturante in maturantke, da pokličejo po tel.: 041/634-505 (Vero). Hvala vsem, ki zlate maturante in maturantke poznate, in jih boste opozorili na moje povabilo. Vesel bom, če se mi boste pridružili. Toni Dragar l. r. Župan Župan Toni Dragar je po uvodnem pozdravu in dobrih željah za prijetno bivanje v Sloveniji učencem iz OŠ Brčko na kratko predstavil bogato kulturno, športno in društveno dogajanje v občini. Povabil jih je, da morda, skupaj s starši, tudi ob kakšni drugi priložnosti obiščejo našo občino. Pod-županja Andreja Pogačnik Jarc je po pozdravu obudila spomine na svoje udarniško delo na progi Brčko-Bano-viči ter zaželela učencem in učenkam obeh osnovnih šol, da skupaj preživijo prijetne dni in se radi spominjajo srečanj. Učenci in njihovi učitelji iz Bosne in Hercegovine so se vodstvu občine prisrčno zahvalili za sprejem ter pohvalili gostoljubnost Osnovne šole Rodica. Povedali so, da se prijetno počutijo, da so bili vsepovsod deležni prijaznega sprejema, prijateljskega in srčnega gostoljubja, navdušeni pa so bili tudi nad vsebinsko bogatim programom, ki so jim ga pripravili njihovi gostitelji. Skupaj so ustvarjali v okviru novinarske, filmske, kulinarične in likovne delavnice, se pomerili v odbojki, spoznavali naše mesto in okolico šole ter skupaj obiskali slovensko glavno mesto in znamenito Postojnsko jamo. Spomladi jim bodo učenci Osnovne šole Rodica obisk vrnili. Vera Vojska Brezplačna pravna pomoč za občane Občine Domžale Občina Domžale se je odločila, da ponovno uvede brezplačno pravno pomoč oz. pravno svetovanje občanom. Brezplačno pravno pomoč zagotavljamo vsem občanom, ne glede na socialni položaj osebe. Pravna pomoč oz. svetovanje obsega prvi pravni nasvet - pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnostih, ki jih ima, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča ali drugih organov, o procesnih pravilih ... Odvetniki, ki bodo opravljali svetovanje, bodo dosegljivi od januarja 2010, prve tri ponedeljke in četrti torek v mesecu, v popoldanskem času, v modri sobi Domžalskega doma (bivša knjižnica). Termin za svetovanje je potrebno predhodno rezervirati v Pravni in kadrovski službi Občine Domžale, tel. 01/7220-100, int. 116. Župan Toni Dragar Urad župana Sprejem mladih srbskih jamarjev Pred kratkim so Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale obiskali mladi člani Penjačk-og kluba AS iz Beograda, ki so se aprila udeležili tudi tradicionalnega žimarjenja na vrh Žitovega silosa na Viru. Jamarski klub je sprejel tudi župan Toni Dragar. V družbi s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik ter Alešem Stražarjem, predsednikom našega domačega kluba, jim je župan najprej na kratko predstavil občino, še posebej pa vlogo Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale na področju skrbi za podzemni svet, predvsem pa na področju civilne zaščite, kjer je ekipa jamarjev uspešno sodelovala pri zaščitno-reševalni vaji Domžale 2009. Jamarji iz Srbije so na kratko predstavili svojo dejavnost, spregovorili tudi o Beogradu, njegovih 2,5 milijona prebivalcih ter opozorili na podoben problem, kot ga imamo v Domžalah - veliko pomanjkanje parkirnih prostorov. V okviru kluba imajo Odsek za speleologijo in Odsek za prosto plezanje. Člani in članice so predvsem študenti in študentke, ki jame raziskujejo v Črni gori. V spomin na obisk so mladi jamarji iz Domžal odnesli vrsto propagandno-turističnega gradiva, pohvalili pa so svoje gostitelje, ki so jim pripravili vsebinsko zelo bogat program. Vera Vojska Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. • Odgovorna urednica TINA DROLC • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL , tel.: 040 423 352 e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com • Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica NATAŠA JERIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Občinski svet Občine Domžale Končani tako 28. kot 31. seja V sredo, 18. novembra 2009, je bila tretja sreda v mesecu in kljub napovedani nogometni tekmi stoletja Slovenija : Rusija so se svetniki in svetnice skoraj polnoštevilno zbrali ter v drugem nadaljevanju zaključili 28. sejo, na kateri so pod predsedujočim Vinkom Juhartom, podžupanom, obravnavali dokončna poročila Nadzornega odbora Občine Domžale v letu 2009 - drugi del - nadaljevanje prekinjene točke. V razpravi so sodelovali mag. Jožica Polanc, DeSUS, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, mag. Marko Vresk, LDS, mag. Lovro Lončar, SDS, na številne odgovore, pripombe in pomisleke, povezane predvsem s pristojnostmi Nadzornega odbora Občine Domžale, pa je sproti odgovarjal predsednik Nadzornega odbora Tomaž Deželak. Prav zaradi pristojnosti so se svetniki in svetnice odločili, da 1. in 2. točko (dokončni poročili Nadzornega odbora o pregledu poslovanja v OŠ Domžale in OŠ Venclja Perka Domžale) obravnavajo po pridobitvi strokovnega mnenja o pristojnosti Nadzornega odbora Občine Domžale pri pregledu poslovanja v obeh osnovnih šolah. Svetniki in svetnice so nato nadaljevali razpravo o drugih treh dokončnih poročilih. V njej so sodelovali: Pavel Cerar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, mag. Lovro Lončar, SDS, Franci Gerbec, SD, ki je posredoval dva pisna sklepa, predsedujoči Vinko Juhart, župan Toni Dragar ter predsednik Nadzornega odbora Občine Domžale, Tomaž Deželak. Po ugotovitvi, da v skladu z veljavno zakonodajo ob obravnavi in sprejemu dokončnih poročil ni mogoče sprejeti dodatnih sklepov, je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale prekinja obravnavo dokončnih poročil Osnovne šole Venclja Perka in Osnovne šole Domžale. (ZA PROTI) 2. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunsko postavko 152100 - Ureditev centra za ravnanje z odpadki. (15 ZA, 0 PROTI) 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja KS Dob. (24 ZA, 1 PROTI) 4. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunsko postavko 204301 - Pokrivanje stroškov priprave in izvedbe programa pomoči ostarelim na domu. (21 ZA, 0 PROTI) 31. seja Občinskega sveta Sledil je začetek 31. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki se je pričel s soglasnim sprejemom zapisnika 30. seje ter določitvijo dnevnega reda 31. seje, o katerem je razpravljal le Miha Ulčar, Zares. S 23 glasovi za je bil sprejet naslednji dnevni red: 1. Vprašanja, pobude in predlogi 2. Volitve in imenovanja obravnava in sprejem informacije o izdaji mnenja k imenovanju ravnateljice Vrtca Domžale obravnava in sprejem informacije o izdaji mnenja k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Preserje pri Radomljah. 3. Seznanitev z vsebino pogodbe o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v Občini Domžale - nadaljevanje prekinjene točke 5. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja »Rova - jug« - prva obravnava 6. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec -skrajšani postopek 7. Obravnava in sprejem sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 8. Obravnava in sprejem sklepa o določitvi povprečne gradbene cene za leto 2010 na območju Občine Domžale Vprašanja, pobude in predlogi Pavel Cerar, LDS, je zahteval, da Svet KS Dob za Občinski svet Občine Domžale pripravi podrobno poročilo o porabi sredstev po posameznih postavkah ter ga objavi v glasilih KS Dob in Občine Domžale. Franc Černagoj, Zelena stranka, je podal ekološko pobudo, da Občina Domžale seznani prebivalce občine o možnostih kompaktiranja nekatere embalaže in z možnostjo nakupa oz. pridobitve primernih stiskalnic. Rok Ravnikar, SLS, je najprej pohvalil vodstvo Občine Domžale za preplastitev nekaterih cest na območju Žej in Sv. Trojice. Zanimalo ga je, zakaj se ni v celoti asfaltirala cesta Gorjuša-Krtina in kdaj bo cesta v celoti asfaltirana. Vprašal je, kdaj je predvideno asfaltiranje ceste skakalnica-Krum-perk ter ceste Žeje-Dobovlje; predlagal je, da izvajalec del na cesti do središča treh občin pojasni, zakaj je prišlo do popravkov. Zanimalo ga je, kdo vzdržuje cestno povezavo med Gregorčičevo cesto v Zgornjih Jaršah in Občino Mengeš, opozoril pa je tudi na nevzdrževano cesto ob železnici med Gregorčičevo ulico ter Lekom. Zanimalo ga je stališče vodstva občine do urejanja plinifikacije na manj naseljenih območjih ter stališče do ureditve mikroogrevanja na osnovi biomase. Želel je informacijo o številu gospodinjstev, ki še nimajo javnega vodovodnega omrežja, glede na podatek pred tremi leti, ko je bilo brez javnega vodovodnega omrežja 25 gospodinjstev, hkrati pa ga je zanimalo, ali mora občan, navezan na javni vodovod (Tabor pri Ihanu) plačevati električno energijo za črpalko, vprašal pa je tudi po vzrokih nedoločitve predloga dodatnih članov Uredništva Slamnika. Ob tem je predlagal njihovo takojšnje imenovanje, ne glede na to, da KVIAZ morda še ni dobil vseh predlogov svetniških skupin. Anton Preskar, LDS, je zahteval, da občinska uprava pripravi pregled vseh zadolžitev občine, tako glede višine kot terminov, hkrati pa pričakuje tudi podatek, v kakšni višini se Občina Domžale lahko zadolži v letu 2010. Enako je zahteval, da občinska uprava pripravi pregled tožb - pričakuje konkretne podatke o šestih največjih tožbah, kjer je tožitelj Občina Domžale, in enakem številu največjih tožb, kjer je občina toženec. Zahteval je podatke o uspešnosti izterjave nadomestila za stavbno zemljišče, pa tudi podatke o javnih objektih, kjer so še prisotne salonitne kritine, ter podatke o količini salonitnih vodovodnih cevi v občini. Janez Limbek, N.Si, je od občinske uprave zahteval poimenski seznam članov Komisije za javna naročila. Katarina Karlovšek, SLS, je opozorila na po njenem mnenju pristranskost pri urejanju 13. številke Slamnika ter predlagala odstop namestnice odgovorne urednice Mateje A. Kegel zaradi njene pretirane strankarske pripadnosti. Želela je tudi informacijo, zakaj in do kdaj bo namestnica opravljala funkcijo odgovorne urednice Tine Drolc. Miha Ulčar, Zares, je predlagal ureditev nabrežine Kamniške Bistrice v njenem severnem delu, kjer je stanje zelo kritično. Roman Kurmanšek, SDS, je pohvalil ureditev bankin ob cesti k centru za zbiranje odpadkov v Dobu ter predlagal čimprejšnjo ureditev javne razsvetljave na cesti Dob-Gorjuša, tudi zaradi šolarjev, ki so cesto uporabljajo. Kadrovske zadeve Brez uvodnih informacij in razprave sta bila v nadaljevanju sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ocenila, da je, upoštevaje predstavitve in programa kandidatk, Jana Julijana Pirman, Ihan, Lipova ulica 4/a, 1230 Domžale, najprimernejša kandidatka za ravnateljico Vrtca Domžale. (21 ZA, 0 PROTI) Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ocenila, da je, upoštevaje izkušnje in dosedanje delo ter programa, Ana Nuša Kern, Drnovo 12, 1241 Kamnik, najprimernejša kandidatka za ravnateljico Osnovne šole Preserje pri Radomljah. (23 ZA, 0 PROTI) O pridružitvi regijskemu centru za ravnanje odpadkov - RCERO Župan Toni Dragar je v daljši informaciji predstavil vsebino predlagane pogodbe o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO. V razpravi so sodelovali Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Anton Preskar, LDS, Rok Ravnikar, SLS, Janez Lim-bek, N.Si, mag. Marko Vresk, LDS, in Sonja Heine. Odgovore in dodatna pojasnila so podali: Andrej Cetinski, Jadek Pensa ter Janko Kramžar, Snaga, in Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Sprejeta sta bila naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale pooblašča župana, da podpiše in sklene »Pogodbo o pristopu občin širše Ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO Ljubljana«. 2. Občinski svet Občine Domžale poo- blašča župana, da odstopi od sporazuma in Konzorcijske pogodbe o pristopu k projektu CERO Gorenjska. Odlok o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti V razpravi je Franc Černagoj, Zelena stranka, predlagal amandma, ob njem pa so razpravljali Toni Dragar, župan, Anton Preskar, LDS, in mag. Lovro Lončar, SDS. Svetniki in svetnice so amandmaje zavrnili, s 15 glasovi ZA ter 1 PROTI pa sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v Občini Domžale, skupaj z amandmajem. (15 ZA, 1 PROTI) Občinski podrobni prostorski načrt Rova Uvodno informacijo je podal Zoran Vi-torovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja. Po razpravah Janeza Limbka, ki je prestavil stališča Odbora za prostor, Antona Preskarja, LDS, ter Miha Ulčarja je bil s 24 glasovi ZA sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Rova - jug v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Rova - jug se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Rova, Žiška 10, 1235 Radomlje. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, I. nadstropje 17. 12. 2009, ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Rova - jug vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Spremenjen Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec Občinski svet je soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec, skupaj z amandmajem. Določene nove povprečne cene in nove vrednosti točke V nadaljevanju je Občinski svet Občine Domžale, brez uvodnih informacij in razprave, soglasno sprejel še naslednja sklepa: SKLEP o določitvi povprečne gradbene cene za leto 2010 na območju Občine Domžale: 1. Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine za III. kategorijo opremljenosti za leto 2010 na območju Občine Domžale se določi v znesku 980,00 €. 2. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve za 1 m2 koristne stanovanjske površine na območju Občine Domžale se določijo: - za individualno komunalno opremljanje 59,42 €/m2; - za kolektivno komunalno opremljanje 68,70 €/m2. 3. Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Domžal se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene: - območje centra Domžal 8.00 -10.00 % - območja naselij, ki se urejajo s OPPN 6.00 - 8.00 % - območja naselij, ki se urejajo s PUP 3.00 - 6.00 % 4. Vrednosti, določene s tem sklepom, veljajo na dan 31. 12. 2009, upora- bljajo se od 1. 1. 2010 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom razlik v ceni, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije -Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala za skupino: Stanovanjska gradnja. SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča za leto 2010: 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2010 znaša 0,00154 €. 2. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2010 znaša 0,10056 €. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 2010 dalje. Zadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2009 bo sredi decembra. Vera Vojska Če se želite seznaniti z odgovori na svetniška vprašanja, le-te poiščite na spletni strani www.domzale.si - Občinski svet -Arhiv svetniških vprašanj. Predstavljamo svetnike Občinskega sveta Občine Domžale LDS Dada Bac Dragica Dada Bac je svetnica Liberalne demokracije Slovenije v našem Občinskem svetu. Vrsto let deluje na vodilnih položajih v gospodarstvu in izobraževanju, v prostem času na aktualnih področjih preprečevanja nasilja in enakosti med spoloma. Na vprašanje o izkušnjah in področjih iz volilnega programa, ki bi jih rada posebej izpostavila, govori o delu v gospodarstvu, kjer je 1995 dobila Priznanje Vlade RS za vodenje strokovnega tima pri izdelavi modela podjetniškega inkubatorja. Ob izvolitvi v Občinski svet jo je najbolj zanimal pristop občine k boljšemu reševanju gospodarstva, ključnega temelja vsakega socialnega okolja. Pogreša več inovativnosti, pa manj togosti in zaprtosti. Na področju izobraževanja je bila deset let direktorica prve privatne Fakultete za podiplomski humanistični študij-ISH v Sloveniji in se je prepričala o pomembnosti vlaganj v razvoj. Trenutno deluje na področju pridobivanja in vodenja projektov, financiranih iz Evropskih skladov, zato jo zanima projekt razvoja socialnega podjetništva. Je prostovoljka v nevladnih organizacijah zlasti na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Leta 1997 je bila med pobudniki ustanovitve nevladnega zatočišča za ženske in otroke - žrtve nasilja, 1999 pobudnica in soorganizatorka akcije »Kaj ti je deklica?«, namenjene ozaveščanju javnosti. Ta se letos nadaljuje z veliko medijsko kampanjo. Zadovoljna je, ker je prepričala Ministrstvo za notranje zadeve o pomembnosti jasnega sporočila družbi, da nasilja nad ženskami ne tolerirajo, pri čemer gre posebna zasluga ministrici Katarini Kresal. Vseskozi opozarja na neenakosti med spoloma. Kaj si na področju s svojim delovanjem dosegla? Predvsem skušam uresničevati svoje programske aktivnosti z delom v odborih na področjih, katera dobro poznam. Sem podpredsednica odbora za finance in premoženje, članica odborov za kulturo, šport in dejavnosti društev ter za stanovanjsko politiko; svoje izkušnje in znanja koristim v delovni skupini za gradnjo doma starejših v Domžalah, delujem v svetih javnih zavodov. Kako bi ocenila svoje delo in delo občine v svojem mandatu? Na področju vzgoje in izobraževanja so bili uspehi, upam, da bo v kratkem rešen problem pomanjkanja prostorov v vrtcu, pogrešam pa vsaj en razvojni projekt. Zaostajamo pri pridobivanju nepovratnih sredstev, nujno potrebnih za ključne projekte iz Evropskih skladov. Boleča točka je center Domžal, kjer sem, kljub opozorilom, pogrešala vabilo, da kot stanovalka v SPB sodelujem pri iskanju skupnih rešitev. Na ureditev centra ne moremo biti ponosni. Morda bi iz SPB-ja naredili umetniški projekt, poslikano stavbo; pričakujem urejen center mesta kot glavne osi družabnega in kulturnega dogajanja. Kakšna je tvoja odločitev glede kandidiranja v naslednjem mandatu? Iskreno povedano, ne vem. Pogosta nemoč in razglabljanje o tem, kako malo se da narediti, mi jemljejo energijo in voljo. Vendar ne bom vrgla puške v koruzo. Zdaj dobro poznam delovanje občine in želim s svojimi izkušnjami pomagati pri ureditvi prijaznejše in kvalitetnejše občine za vse, ki jo imamo radi. Vera Vojska NSi Janez Limbek Kako bi se našim bralcem na kratko predstavili? Rojen sem bil v Domžalah in razen 10 let, ki sem jih preživel v Ljubljani, že več kot 50 let živim v bivši in sedanji Občini Domžale. Po 40 letih delovne dobe sem se jeseni leta 2005 upokojil. Družbo mi dela žena Breda, ki me pri političnem delu podpira, sama pa je še aktivna v svojem zdravniškem poklicu. Poleg žene imam še tri sinove in eno hčer. Vsi otroci so se že odselili, tako da sedaj z ženo prebivava sama na Rovah - eni najlepših vasi v Občini Domžale, kjer uživava v lepi naravi. Sedaj sem občinski svetnik že drugi mandat. Pred tem sem štiri leta deloval v Nadzornem odboru Občine Domžale. Sem vodja svetniške skupine N.Si. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Najprej bi rad povedal, da želim, da so stvari transparentne in urejene. Če se na občinskem svetu sprejme sklep, ga je potrebno tudi izvršiti v predvidenem času. Zame velja načelo: beseda velja. Zavzemam se za enakomeren razvoj celotne občine. Sedaj pa se na področju nekaterih krajevnih skupnosti zanemarja razvoj. V mestu Domžale imajo krajani na razpolago več infrastrukture kot na podeželju. Prav tako me moti prehitro doseljevanje občanov v Občino Domžale, vsako leto preko tisoč novih priseljencev. Kapacitete vrtcev in šol temu trendu ne morejo slediti. Kaj ste na področju s svojim delovanjem v občinskem svetu dosegli? Ves čas sem podpiral in glasoval za rešitve, ki pripomorejo k celotnemu razvoju Občine Domžale. Vesel sem, da se je v zadnjem času upočasnilo sprejemanje zazidalnih načrtov, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Vesel sem vsake obnovljene ceste, zamenjave dotrajanih vodovodnih cevi, izgradnje vsakega metra kanalizacije. Vesel sem, da se je začela končno obnavljati cesta Radomlje -Rova, ki je v zelo slabem stanju, čeprav so v letošnjem letu dela popolnoma zastala. Že nekaj let se borim, da bi na Rovah dobili otroško igrišče. To je edina krajevna skupnost v celi občini, ki takega otroškega igrišča še nima. Vendar razumevanja za rešitev tega problema v Občini Domžale zaenkrat še ni. Ali je vaše delovanje in delovanje občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Kot občinski svetnik se trudim, da bi naredil čim več in čim bolje za vse občane Občine Domžale. Vendar opažam v tem mandatu manj dialoga med svetniki. Moti me tudi to, da posamezni svetniki in svetnice zgolj podpišejo listo prisotnosti in nato odidejo. Kot opozicijski svetnik me moti dejstvo, da prevečkrat, samo zato, ker je predlog vložila opozicija, pozicija predlog s preglasovanjem zavrne, čeprav bi sprejetje opozicijskega predloga pomenilo bistveno izboljšanje. Predvsem se to vidi pri sprejemanju proračuna Občine Domžale. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Z delom v Občini Domžale se ukvarjam že tretji mandat, to je skupno že skoraj 12 let. Povedati je potrebno, da se moraš za vsako sejo komisije in za sejo občinskega sveta pripraviti, če hočeš aktivno sodelovati. Zato potrebuješ veliko časa, da preštudiraš vse gradivo, ki ga je včasih tudi več kot 100 strani. V kolikor bom imel možnost ponovno kandidirati, bi s svojimi izkušnjami in znanjem rad pripomogel k boljšemu delu občinskega sveta. Dominik Herle INTERVJU stran 4 Mislimo globalno, delujemo lokalno V Domžalah hočemo aktualni kino O Mestnem kinu Domžale smo se pogovarjali s koordinatorjem projektov Juretom Matičičem in strokovnim sodelavcem za kino program Matjažem Mariničem. Želja o kinu v Občini Domžale je bila po zaprtju kinodvorane že večkrat izražena. V letošnji sezoni se je realizirala ideja in filmi se predvajajo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Zanimiva odločitev, da ravno pri vas. Jure Matičič: V hiši, kjer je danes Kulturni dom Franca Bernika Domžale, je kino nekoč že bil in ravno iz tega je nastala ideja, da bi kino dejavnost v tem prostoru oživili. Poleg tega ni bilo posebnih obetov, da bi se ponovno odprla kino dvorana v SPB-ju, ki je bila za svoj čas zelo moderno opremljena in je bila kasneje zaradi različnih okoliščin tudi zaprta. Verjetno je bil najmočnejši razlog odprtje Koloseja v Ljubljani, s čimer se je zaprla večina mestnih in obmestnih kinov v širši okolici Ljubljane, s tem tudi domžalski. Po dolgih letih smo torej začutili, da Domžale potrebujejo kino in v tej sezoni se je kino program pri nas zares začel odvijati. Potrebnih je bilo nekaj sredstev za začetno investicijo v potrebno infrastrukturo, v kino platno, v predelavo zvočnega sistema, ki sedaj podpira Dolby, in v zmogljiv projektor, ki nam omogoča predvajanje filmov z DVD-jev. Če hočemo vrteti filme iz 35-mm traku, moramo zaenkrat najemati prenosni projektor. Ampak tudi to se bo letos predvidoma uredilo. Matjaž Marinič: Glede ponudbe in začetka bi rad izpostavil, da v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale že vrsto let teče produkcija na podlagi ponudbe gledališča, glasbe in koncertov, tako da je film zgolj reprezentant ene veje umetnosti, ki ni bila zastopana. Naša hiša kulture sedaj gosti kar najširšo umetniško ponudbo. V tem stilu je zasnovan tudi celoten program filma. Kakšen se vam zdi začetek - težak, imate tremo ali zadržke? Jure Matičič: Mislim, da treme in zadržkov ni bilo. V ta projekt smo šli zelo navdušeno, z dobro voljo, kljub pomanjkanju časa in kadrovski suši v našem zavodu. Kino je tako le še dodatek vsemu, kar delamo, kar pomeni, da je moral nekdo poskrbeti za izpeljavo investicije in za smiselno načrtovanje tehničnih podrobnosti. Poleg tega je bil Matjaž izredna pomoč pri sestavljanju programa. Zadrega, s katerim se sooča večina slovenskih zavodov, ki peljejo tudi kino program, je v pomanjkljivem strokovnem kadru, ki bi delal in načrtoval program. Mi tega problema nimamo, zato pa smo bolj »suhi« na področju tehnične opreme. Dvorana ni bila primerno opremljena za predvajanje filmov, zato smo morali v to vložiti največ energije. Sedaj lahko rečeva, da je Matjaž pomoč pri sestavi programa. Kdo pa skrbi za tehniko? Jure Matičič: Za tehniko sem več ali manj skrbel jaz. Program sva sestavljala večinoma skupaj, saj oba spremljava filme, Matjaž seveda še veliko več. Prvo projekcijo smo tako lahko speljali le nekaj tednov po zaključku del v dvorani, ki so se večinoma odvijala med poletnimi počitnicami. Kot sem že omenil, smo prilagodili našo tonsko tehniko, namestili kino platno in projektor. Vse, kar nam manjka, je 35-mm kinoprojektor, ki pa ga bomo verjetno uspeli dobiti do konca sezone, tokrat brez finančne pomoči občine, ampak po lastni iniciativi in iznajdljivosti. Matjaž Marinič: Vso tehnično opremo, ki jo potrebujemo za prikazovanje filmov s 35-mm traku sedaj najamemo pri Kinodvoru, ki je lansko leto pridobil mobilni kino, njihovi tehniki pa so nam tudi sicer izdatno pomagali s posvetovanji in nasveti. Jure Matičič: Naj poudarim še, da je Mestni kino Domžale pristopil tudi k Art kino mreži, to je mreža art kinov, mestnih kinov in manjših kinodvo-ran, ki delujejo pri podobnih zavodih kot je naš. Ravno nekaj dni nazaj sva bila z Matjažem na strokovnem srečanju o digitalizaciji kinodvoran, kar je zelo aktualna tema v svetu in bo kmalu tudi pri nas. Prav na tem srečanju pa smo se pogovarjali tudi o tem, kako se bo Art kino mreža formalizirala, tako bo po celi Sloveniji nastala formalna mreža kinov, ki si bodo med seboj podajali informacije, si pomagali in, vsaj tako upam, pridobili malce večjo veljavo. Lahko rečemo, da bo Art kino mreža protiutež drugačni ponudbi, ki je promocijsko močna, npr. mainstream Hollywood? Jure Matičič: Nekakšen namig za naše programske smernice je že prva projekcija v mesecu oktobru, ko smo začeli s filmom Lost in translation (Zgubljeno s prevodom). Poudarek bo na t. i. art produkciji, tudi kino-tečne filme bomo vrteli, ne bomo pa za vsako ceno poskušali ostati art. To pomeni, da bomo zavrteli tudi vse dobre hollywoodske filme, nikakor pa ne bomo šli na »drugo stran« in vrteli neumnih komedij in poceni narejenih filmov. Matjaž Marinič: Naš glavni namen je prikazati kvalitetni film, kar ne gre razumeti le kot art film, ampak tudi kot kvaliteten avtorski film, pri katerem ima režiser zelo edinstven pristop k samemu filmu. Tukaj se ne gleda samo na zgodbo in igralce, ampak na širše aspekte, na estetiko filma. Naš celotni program je zasnovan predvsem na raznolikosti, na pestrosti, tako na žanrski - imamo dokumentarec, igrane celovečerce - kot tudi na predstavljanju kinematografij različnih držav. Tako imamo v letošnjem letu samo v abonmajski ponudbi filme od Japonske, Anglije, Italije, Romunije in seveda ZDA. Lahko torej rečem, da tako kot ste z gledališkim in glasbenim izborom aktualni, ste aktualni tudi pri izbiri filmov. Pod aktualno imam v mislih predstave, projekcije, ki se dotaknejo ljudi danes, v katerih se ljudje prepoznajo in o njih razmišljajo. Matjaž Marinič: Absolutno. To se lahko opazi v filmu, ki je bil posnet v dvajsetih letih, kot tudi v filmu, ki je bil posnet lansko leto. Nekatere teme so vedno aktualne in ravno v tem zavodu poskušamo »izobraževati« ljudi v smeri filmske umetnosti. V abonmaju želimo pokazati tudi zanimive klasične filme, ki odpirajo večne teme in to sezono je tak film Tatovi koles. Gre za izredno zanimiv italijanski neorealizem, z edinstvenim slogom, nenavadnim načinom razumevanja filma ... Mislim, da je eden od vidikov abonmaja, da široko plastno zasnujemo izbor filmov, tako da bodo ljudje po izteku abonmaja lahko rekli, da so videli klasične filme klasike, pa nove, aktualne filme, japonske in romunske filme, ki jih sicer verjetno ne bi spremljali. Jure Matičič: Pri abonmaju naj poudarim, da smo šli pri filmu v abonmajski sistem tudi v navezavi na naše gledališke, koncertne in otroške abonmaje, ki jih že vrsto let izvajamo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. S številom abonentov smo zelo zadovoljni, vpisalo se jih je okoli 40, kar je zelo lep dosežek, še posebej če povzamem statistike ostalih art kinov po Sloveniji, ki imajo v povprečju okoli 26 obiskovalcev na projekcijo. To je trenutna slika filmske realnosti med najbolj uspešnimi v naši panogi, tako da sem osebno s številom abo-nentov zelo zadovoljen. Koliko pa je še drugih gledalcev, zunanjih? Matjaž Marinič: Tudi toliko, v povprečju nekje okoli 40-50. Res pa je, da smo šele na začetku, zvrteli smo dva filma za izven, tako da je o številkah še težko soditi. Koliko ljudi je prišlo gledat Slovenko? Jure Matičič: Pri tej projekciji je bilo publike več, prišlo je skoraj 100 gledalcev, pri tem, da je kino aktiven šele dva meseca, z dvema projekcijama na mesec in z velikimi načrti, da bomo naslednje leto, ko bodo tehnični pogoji, upamo, boljši, število projekcij povečali. Kaj pa druge vsebine, npr. gledališke predstave, glasbene prireditve ...? Imate še toliko prostih terminov? Kaj pa kadrovska zasedba pri večjem številu projekcij? Jure Matičič: Ko gledamo naš koledar, je vedno manj praznih terminov in te termine bi radi zapolnili s filmom. Za filmski abonma velja, da so filmi na sporedu v ponedeljkih, za izven pa bolj ob koncih tedna, ko imajo ljudje čas in ko na sporedu ni gledališkega in koncertnega programa. Upam, da se bo število projekcij v naslednjem letu podvojilo, potrojilo. Naša velika želja je, da bi imeli projekcije vsak konec tedna. Naš abonma je v letošnjem letu sestavljen iz filmov, ki so jih imeli ljudje že priložnost videti, ni pa nujno, da so jih. Mi jim ponudimo avtorske filme, izbran filmski program in zanj damo vsi tukaj roko v ogenj. Je pa naš program trenutno še prilagojen tehničnim zmožnostim. Tako kot se pri gledališču prilagajamo majhnemu odru in pri koncertih prav tako, se pri izboru filmov prilagajamo temu, da nimamo 35-mm projektorja. To je absoluten predpogoj za kakršnokoli filmsko dejavnost. Novejši filmi so večinoma na voljo na 35-mm traku, kar pomeni, da moramo najemati prenosni projektor, kar je za nas seveda dražje. Ampak če bomo do konca leta uspešno rešili ta problem in v našo dvorano montirali dva stara kino projektorja, bo tudi ta problem rešen in bomo lahko tudi z občutno nižjimi stroški predvajali najbolj aktualne filme. V abonmajskem listu sem opazila, da imate tudi na filmskem področju posebno ponudbo za mlajše oziroma za šole. Ali je bilo kaj odziva? Matjaž Marinič: Ugotavljamo, da je v ponudbi za mladino in otroke še velika rezerva. Vse bolj se poraja vprašanje vključitve filmske kulture, filmske umetnosti v šole. Dokler tega ni v šolah, očitno ne bo takega zanimanja, kot smo upali, da bo. Vsi se strinjamo, da je pri glasbi, gledališču in filmu treba začeti pri mladih. Potrebno jim je omogočiti, da dobijo informacije o razumevanju filma, kaj vse lahko film pokaže, kaj se s filmom lahko vse doseže. Tukaj je še ogromno rezerve. Jure Matičič: Naš zavod z najmlajšimi in šolarji dela že od samega začetka. Zelo obiskan je otroški abonma, odličen je odziv na likovne dejavnosti, ki jih vodimo v Galeriji Domžale. Na delavnice prihajajo osnovnošolci, zelo veliko je vrtcev, nekaj vodstev pa je tudi za odrasle. Ta sezona je za film v Domžalah po dolgem času prva, tako da ocenjujem, da šole niso mogle biti tako odzivne, kot bi lahko bile. Drugo leto, ko bodo imele učiteljice že občutek, da je v Domžalah kino in bodo za film našle prostor v svojem učnem načrtu, pričakujem večji odziv. Poleg tega ni nikjer zapisano, koliko filma, koliko gledališča, glasbe in koliko likovne umetnosti mora biti v učnih načrtih. Tukaj si Art kino mreža zelo močno prizadeva, tako na ministrstvu za kulturo, predvsem pa na ministrstvu za šolstvo, da bi bil film postal del učnega načrta. Kako pa gledate na porast interneta in digitalne produkcije? Vse je veliko bolj dosegljivo in zdi se, da je še bolj pomembno prepoznati kvalitetno produkcijo? Jure Matičič: Po mojem mnenju obstaja tu predvsem vprašanje izbire dobrega filma. Prepričan sem, da so popularni in najbolj očitni filmi, ki imajo za seboj najboljši marketing in s tem največ pogonskega denarja, zelo dostopni. Ampak to še ni zagotovilo, da so tej filmi tudi kvalitetni. Pri gledališču in pri koncertih se vedno borimo, da bi prišli do kvalitetnih vsebin in tudi pri filmu bo naše gonilo film, ki je dobro narejen, aktualen, in zanimiv. Osnovno vprašanje je, kje lahko ljudje pridejo do takšnega dobrega filma in če se jim z iskanjem in raziskovanjem filmskega sveta sploh da ukvarjati. Matjaž Marinič: Na splošno želimo, da ljudje dobijo občutek o tem, kaj vse obstaja pri filmu. Problem danes je, da je Hollywood s svojim »PR-om« tako močan, da ljudje praktično ne vedo, kaj se dogaja izven Amerike. Evropska, azijska in južnoameriška produkcija ne kroži v tako veliki meri, ponudba ni tako jasna. Reklam je premalo, da bi se odločili za dober romunski ali pa češki film. Tega je enostavno premalo in tega enostavno ne bo. Imata občutek, da del ameriške produkcije sloni prav na teh filmih, ki so avtorski in narejeni izven Amerike? Matjaž Marinič: Potrebno je vedeti, da nacionalne kinematografije zelo rade govorijo o specifičnih nacionalnih temah. Romunski film, ki ga vrtimo decembra, govori tipično o romunski situaciji in se ga ne da prekopirati. Je pa ravno ta film zelo dober primer, kako se soočati z nacionalno zgodovino, kar bi lahko na primer počeli in na filmu zabeležili tudi v Sloveniji. Kot tak je zelo zanimiv primer tipične romunske kinematografije, ki pa bi z elementi, kakršne ima, zelo dobro funkcioniral v drugih državah. Kaj pa imamo v Sloveniji? Ocenjujeta, da imamo tudi kakšne dobre filme? Matjaž Marinič: Imel sem to prilo- žnost, da sem si ogledal vseh pet filmov, ki so bili posneti v lanskem letu in so bili predstavljeni na Festivalu slovenskega filma. Po mojem mnenju smo si izbrali najboljšega v letošnjem letu, to je Slovenka, ki je bila pri nas že predvajana. Kot je omenil Jure, še nimamo lastnega projektorja, zato ne moremo reči, ali se bomo v letošnjem letu odločili še za kakšen slovenski film. Bomo pa v naslednjem letu gotovo pospešili predvajanje slovenskih filmov. Koliko strokovnega kadra pa imamo v Sloveniji za produkcijo dobrega filma? Matjaž Marinič: Sposobnih ljudi je izredno veliko, problem pa je v tem, da je potrebno te ljudi dobiti na enem mestu. Film je kolektivna stvar, za dober film ni dovolj en sam človek. In dobiti dober kolektiv, ki bo funkcioniral, je problem. Lahko rečemo, da imamo v Domžalah dober kolektiv, ki se dobro razume in je pripravljena delati. Prepričan sem, da je v takšnih pogojih veliko lažje posneti dober film. Verjamem, da bomo v prihodnosti videli še boljše filme in vsi režiserji, ki so letos kandidirali za najboljši film na Festivalu slovenskega filma, bodo zagotovo še naprej snemali dobre filme. Npr. Šterkov 9:06, Lapajnetov film Osebna prtljaga ... Slovenski filmi so prejeli posebne nagrade tudi v tujini. Kako gledata na te dosežke? Jure Matičič: Menim, da je tukaj potrebno še veliko postoriti in s tem se bodo verjetno strinjali tudi na Filmskem skladu RS. Veliko priložnost slovenskega filma vidim ravno v digitalizaciji, pa čeprav z njo pridejo tako prednosti kot slabosti. Digitalizacija poteka na dveh nivojih: najprej je digitalizacija snemanja filmov - do sedaj je bil tako posnet le en slovenski film - problem pa je digitalizacija kinodvoran, ki se sedaj dogaja predvsem v »multipleksih«, torej v Tušu in Koloseju. Tuš bo tu prvi naredil korak naprej in se kompletno digitaliziral, ostaja pa veliko manjših kinov, ki za to nimajo denarja, niti pogojev. Potrebni so digitalni kinoprojektorji in država bo morala podpreti nacionalno digitalizacijo, tako kot je včasih počela Jugoslavija in z opremljanjem kinodvo-ran širila filmsko kulturo. Kino je bil v Domžalah, Mengšu, Jaršah, Kamniku, Radomljah, Dolu pri Ljubljani, Črnučah . praktično vsaka vas je imela svoj kinematograf. Ampak vse to je potem postopoma izginjalo in dokončno izumrlo s koloseji in podobnimi multipleksi. Priča smo bili zelo nesramni privatizaciji, ki se je nahranila z vsemi infrastrukturnimi investicijami rajnke države in povrhu še »ubila« dobršen del filmske kulture, ki je pri nas nedvomno obstajala. Prav pri digitalizaciji bo morala država spet odigrati svojo vlogo in speljati nacionalno akcijo digitaliziranja kinodvoran, saj bo sicer kino dobesedno izumrl. To bo pomenilo, da ljudje v svojem kraju ne bodo imeli dostopa do najnovejših filmov, kaj šele do slovenskega filma, saj se ga bo predvajalo le v multipleksih, tam pa je zanj interes bolj majhen. Matjaž Marinič: Pri digitalizaciji je še en zelo pomemben vidik, in sicer lažja distribucija. Če bo film prikazan v Los Angelesu, bo istočasno lahko prikazan tudi v naši dvorani. Ni več potrebno imeti ene ali dveh kopij filmov, ampak samo eno digitalno kopijo, ki se naloži na digitalne projektorje in tako lahko vsi kinematografi po Sloveniji z nekim določenim filmom startamo istočasno - praktično z eno kopijo. Izmenjava filmov naj bi bila boljša. Še vedno upam, da bo do digitalizacije res prišlo v taki meri, naj pa povem, da sem osebno še vedno zaljubljen v filmski trak, v sliko, ki jo ponuja filmski trak, z vsemi zarezami, lisami in prahom. Upam, da bomo lahko v naslednji sezoni poleg aktualnih filmov ponujali tudi več kinotečnih filmov, kjer ne bomo več privabljali ljudi zgolj z oglasom - pridite pogledat film v digitalni obliki, ampak pridite pogledati film na filmskem traku, v prvotni obliki, ko je bil film še umetnost. Tako si bomo lahko ogledali filme velikih nacionalnih produkcij, npr. francoske, ki je o filmu učila cel svet, in na temeljih katere se je izobraževal tudi Hollywood. Rekel si, ko je bil film še umetnost. Misliš, da danes film ni več umetnost? Matjaž Marinič: Film zaradi ponudbe, lahko rečem množične ponudbe, ni več taka umetnost, kot je bil. Mi imamo pretežno opraviti z ameriškim filmom, kar pa ne pomeni, da je ameriški film slab, ampak le to, da imamo opraviti samo s tem. Premalo vemo, kaj se dogaja v sosednjih državah, kar se dogaja drugje po Evropi. Želel bi si, da bi slovenski filmi bolj krožili po Sloveniji in da bi evropski filmi bolj krožili po Sloveniji. Tako bi si lahko ogledali portugalski, islandski, norveški film, celo vrsto germanskih filmov. Ta ponudba bi morala biti v Evropi širša, tako da je potrebno pospešiti produkcijo evropskih filmov znotraj Evrope in njihovo večje širjenje. Jure Matičič: No, preden to naredimo, moramo v Domžalah, kjer delujemo lokalno in razmišljamo globalno, poskrbeti za tehnične predpogoje. Prvi korak smo naredili, zadovoljivo smo se opremili s platnom in tonsko opremo, sedaj moramo izvesti drugi korak, kar se predvsem tiče projekcije, in ujeti vlak digitalizacije, ki bo, upam, čim prej krenil tudi v Sloveniji. Nekaj denarja se obljublja iz evropskih sredstev, nekaj s strani države, tretjina, kar pa še vedno ni majhen znesek, pa se pričakuje od lokalne skupnosti. Seveda, če ta želi kino še vedno imeti. Govorim o aktualnem, sodobnem kinu, ne o DVD-projekcijah, ki jih lahko izvaja skoraj vsak. To je dolgoročna investicija v dogajanje v mestu, v kulturno osveščenost občanov in kulturno dogajanje, s katerim se mesto lahko pohvali. Kako pa boste to kadrovsko izvedli? Po mojih informacijah so v zavodu Kulturnega doma zaposleni trije - direktor, Jure in Helena ter tehnični sodelavec, ki ni zaposlen niti za polni delovni čas. Skupaj pa pokrivate dogajanje v Kulturnem domu - otroški, gledališki, glasbeni, scenski in filmski abonma, v Galeriji Domžale - razstave, delavnice, vodene oglede, jazz v galeriji ... V ozadju pa so tudi še drugi projekti -Muzej v Domžalah ... Jure Matičič: Kadrovsko smo vedno podhranjeni, smo pa zelo dobri tudi v tem, kako 100-odstotno spremeniti v 120-odstotno in iz ljudi izvleči še malce več. Naša prednost je, da smo se kot ekipa zelo dobro ujeli, zato lahko delamo kvalitetno in profesionalno. Sam sem na funkciji koordinatorja programov, zraven pa sem zadolžen tudi za tehniko, za oblikovanje plakatov, prodajo vstopnic, oblikovanje interne-tne strani ... Praktično vse investicije v tehnično opremo dvorane potekajo pod mojim nadzorom. Z Matjažem se udeležujeva različnih izobraževanj in tako spoznavava vse tehnične predpogoje, tako da s tem vsploh nimamo nobenih problemov. Če smo ljudje odprti, se lahko koordinator programov ukvarja tudi s tehniko, strokovni sodelavec pri programu lahko zažene kino projektor in tega se bo želel naučiti tudi direktor. Zakaj? Ker nas je premalo in mora vsak delati vse. In to je naša prednost. Matjaž Marinič: Mislim, da je Jure povedal vse. Lahko še edino povabimo ljudi, da se v čim večjem številu udeležijo vseh dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika, še posebej fil- Tina Drolc stran 5 AKTUALNO Občino Domžale obiskali minister dr. Patrick Vlačič, predsednica DARS, Mateja Duhovnik, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, mag. Gregor Ficko, direktor Direktorata za ceste dr. Peter Gašperšič Nadaljevali z uspešnimi dogovori in njihovo realizacijo (nadaljevanje s 1. strani) Delovnega sestanka, ki se je začel ob 15. uri, so se poleg gostitelja, župana Občine Domžale Tonija Dragarja, in omenjenih gostov udeležili še župan Občine Mengeš, Franc Jerič, podžupana Občine Domžale Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart, svetnik Občinskega sveta Občine Domžale Franci Gerbec, predstavnika Občine Lukovica in Občine Trzin ter drugi. Sestanek je bil sklican na pobudo Občine Domžale, ki se srečuje z vse večjo količino prometa in posledično vedno slabšo pretočnostjo prometa. Strokovna služba Občine Domžale je skupaj z županom oblikovala ključne projekte, ki bi lahko reševali omenjeni projekt^ izgradnja povezovalne ceste Želodnik—Vodice, izgradnja spremenjenega priključka Študa z navezavo na Ihan preko Kamniške Bistrice, izgradnja jugozahodne obvozne ceste Trzin-Študa in širitev AC od priključka Domžale do Ljubljane. Na sestanku so se dotaknili vseh štirih točk. Predstavniki države so se seznanili s prometnimi problemi v občini, občina pa s strategijo in usmeritvami države za reševanje prometnih zagat primestnih obljubljanskih občin. Glede na vsakodnevne migracije od Kamnika do Ljubljane, ki so iz leta v leto številčnejše, je bilo na sestanku veliko razprave na-menj ene tudi lokalnemu j avnemu prometu, avtobusu in železnici. »Kot sklicatelji smo zadovoljni z obiskom ministra in njegove ekipe in se mu zahvaljujemo. Dogovorili smo se, da na operativni ravni nadaljujemo vse že dogovorjene in že začete investicije oziroma projekte, da bomo še naprej dobro sodelovali — ministrstvo, DARS, DRSC in občina — in da se čim hitreje prostorsko uredijo pogoji za nadaljnje investicije,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Minister za promet, dr. Patrick Vlačič, je po srečanju povedal: »Vesel sem vsakokrat, ko lahko iz prve roke izvem, s kakšnimi, ne bom rekel težavami, ampak izzivi se srečujejo občine oziroma župani. Občina Domžale je občina, ki je gospodarsko izjemno populzivna in ima že sedaj veliko infrastrukture, ki ji zaradi gostega prometa že sedaj povzroča številne težave. Občina se teh svojih težav zaveda, zato smo danes tudi tu. Kot sem izvedel, je to območje, ki je imelo že v preteklosti sisteme javnega potniškega prometa, za katere se borimo v Sloveniji zavzemali jutri - govorimo o enotni ceni vozovnic. Občina se je uprla ukinitvi potniškega prometa med Kamnikom in Ljubljano, saj se je že takrat zavedala, da bi bilo za to območje to zelo slabo in tako ta povezava, ki je izjemno polna, v potniškem smislu, funkcionira še danes.« Minister je pojasnil, da se pri svojem delu pogosto srečuje s problemi, ki bi se jim s spremembo zakonodaje lahko izognili, npr. umeščanjem v prostor, razlastitvami ... Januarja in februarja letos je prav zato predlagal spremembo predpisov umeščanja linijskih infrastruk-turnih objektov v prostor, spremembo razlastitev, dogovarja pa se tudi za spremembe v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč. Poudaril je tudi, da vprašanje infrastrukture ni vprašanje kokoši in jajca, ker je tam težko ugotoviti, kaj je bilo prej. Pri gradnji infrastrukture je to jasno, najprej je infrastruktura, nato razvoj. Minister dr. Patrick Vlačič je jasno podal tudi stališče do širitve avtoceste: »Gradnja vedno novih odsekov zame ni rešitev, bo le pripeljala do vse večje uporabe osebnih avtomobilov in vse manjše uporabe javnih prevoznih sredstev, kar pomeni, da se železniška infrastruktura ne bo nikoli razvila. Najboljša za primestne občine bi bila povezava z javno aglomeracijo Republike Slovenije, torej z Ljubljano, s hitrim vlakom. Imamo številne primere mest, kjer so na takšen način uredili javni potniški prevoz in kjer to zelo dobro funkcionira.« Minister dopušča tudi drugačne argumente oziroma rešitve, vendar poudarja, da mu jih še nihče ni ponudil. Na sestanku je tudi poudaril, da bo ministrstvo naredilo vse, kar bo mogoče, da bo pripomoglo k čim hitrejšemu razvoju primestnih občin. Izgradnja povezovalne ceste Želodnik-Vodice Za izgradnjo povezovalne ceste Želodnik—Vodice je bila dogovorjena fazna gradnja, skladno s pridobljenimi zemljišči in zagotovljenimi sredstvi. Dr. Peter Gašperšič, direktor Direktorata za ceste, je o gradnji obvoznice Mengeš oziroma cesti Želodnik-Vodice povedal: »Govorili smo tudi o obvoznici Mengeš in o delu ceste od Že-lodnika do industrijske cone. Ta dva odseka se bosta nadaljevala takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti je potrebno še nekaj zemljišč in okoljevarstve-no soglasje. Cesta se bo gradila fazno, kar pomeni, da bodo drugi odseki grajeni kasneje, kot bodo dopuščale finančne možnosti. Prioritetno se bodo gradile obvoznica Mengeš, obvoznica Moste in cesta od Želo-dnika do industrijske cone.« Mateja Duhovnik je dodala: »Na DARS se zavedamo, da je bila ta povezovalna cesta umeščena v nacionalni program in v resolucijo o nacionalnem programu o izgradnji avtocest v Sloveniji. Prav zato zelo odgovorno pripravljamo vso projektno dokumentacijo. Tam, kjer imamo podlage, tudi odkupujemo zemljišča. Se pa hkrati zavedamo, da je potrebno financiranje necestninskih cest, cest na katerih se cestnina ne pobira oziroma se po njih lahko vozimo vrez vinjet, v bližnji priho- dnosti rešiti na drugačen način in ne z zadolževanjem DARS.« Konkretno je o gradnji obvoznice Mengeš predsednica DARS povedala, da je, čeprav je pogodba z izvajalcem že podpisana, niso mogli uvesti v delo, ker niso nakupljena vsa zemljišča. Pričakujejo, da bodo zemljišča kupljena do konca leta in da bo nato izdano okoljevarstveno soglasje. Tako bodo lahko izvajalca uvedli v delo v začetku naslednje gradbene sezone, spomladi 2010, dela pa bodo dokončana v pogodbenem roku enega leta. Mateja Duhovnik je tudi obrazložila: »Obvoznica Mengeš se ne bo gradila na celotni trasi, ampak samo od južnega dela do Kamniške ceste, kjer je težav z zemljišči nekoliko manj kot na preostalem delu.« Izgradnja spremenjenega priključka Študa z navezo na Ihan preko Kamniške Bistrice Za izgradnjo spremenjenega priključka Študa z navezo na Ihan preko Kamniške Bistrice je bil dosežen dogovor, da bodo tri občine - Občina Domžale, Občina Mengeš in Občina Trzin — skupaj pripravile operativne spremembe planov in po pooblastilu vlade spremenile dokumentacijo pri izvozu avtoceste v Študi. Dogovorjeni so bili tudi terminski okvirji izvedbe, ni pa bilo o številkah oziroma finančnem delu. Izgradnja jugozahodne obvozne ceste Trzin-Študa O izgradnji pri dogovoru o cesti je več povedal mag. Gregor Ficko, direktor DRSC: »Pri cesti Trzin-Študa je ključno, da Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z direkcijo, prepustita postopke za umestitev v prostor občini. Tako bodo postopki izpeljani najhitrejše. Glede zagotavljanj finančnih virih za strokovne podlage ne vidim nobenega problema, saj imamo tako na direkciji kot občina skupne postavke v proračunih, s katerih lahko potrebno dokumentacijo financiramo. O sami gradnji ceste in finančni vrednosti v tej fazi nima pomena govoriti, saj je potrebno cesto najprej umestiti v prostor, kar je dolgotrajen postopek. Seveda se bomo vsi skupaj potrudili, da bo to čimprej, ampak opozarjam, da celoten postopek lahko poteka tudi 4 leta in več,« je povedal. Širitev AC od priključka Domžale do Ljubljane Minister za promet dr. Partick Vlačič je bil o širitvi avtoceste od Domžal do Ljubljane jasen in je povedal: »Nasprotujem širitvi pasov avtoceste od Domžal do Ljubljane, ker je potrebno iskati rešitve v javnem prometu, v železniških povezavah primestnih občin z Ljubljano. S širitvijo avtoceste s še enim pasom pa ne bomo rešili ničesar. Dodatni pas je lahko zelo premišljeno pripeljan do Ljubljane, vendar s tem ne bomo rešili prometne zagate, saj se bo ta premaknil v Ljubljano in tam bodo kolone, onesnaževalo se bo okolje, slabšali se bodo kvaliteta življenja, prometni pogoji in varnost v cestnem prometu.« »Sam sem izredno zadovoljen, da je minister povedal, da širitev av- toceste ni rešitev, da je rešitev primestni promet s posodabljanjem železniškega prometa. Občina Domžale je ena redkih občin, kjer imamo kombinirano vozovnico, sofinanciramo dijake in študente, da se vozijo z vlakom ali avtobusom. Želimo, da se KAM BUS, LPP in železnica dogovorijo o posodobitvi sistema, tako kot bi želeli naši občani. Ne država ne kdorkoli — občani potrebujejo kvalitetno storitev in sam osebno sem zadovoljen, da je minister enakega mnenja,« je dodal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Ena od rešitev je tudi lahka železnica V tem trenutku poteka projekt Ljubljane urbane regije, ki poskuša najti rešitev za sistem javnega potniškega prevoza. Minister za promet dr. Partick Vlačič je o tem projektu povedal: »V projektu se prepletata dve pristojnosti, pristojnost Mestne občine Ljubljana, ki mora rešiti vprašanje mestnega prometa v Mestni občini Ljubljana, in pristojnost ministrstva, ki ima pristojnosti v primestnih občinah ob Ljubljani. Tukaj skupaj z Mestno občino Ljubljana in županom Zoranom Jankovičem iščemo rešitve. Prve so usmerjene, kako pripeljati potnike do Ljubljane - tukaj je ena od možnosti lahka železnica v obroču okoli Ljubljane, predvsem v občinah, ki jih je smiselno povezati z Ljubljano. To je zapisano tudi v koalicijskem sporazumom. Druge rešitve, o kateri se pogovarjamo, pa so v pristojnosti mesta, in sicer vzpostavitev tretjega voznega pasu na največjih mestnih vpadnicah, ki bi bil namenjen zgolj javnem potniškem prometu. Rešitve žal še niso tako skristali-zirane, da bi jih lahko predstavili javnosti.« Tina Drolc Kamniške nouicE Rastemo z vami! Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah! 27.500 brezplačnih izvodov v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda. KLA/VEd.o.o. Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE d.o.o. Kajuhova 15 1235 Radomlje 051/313-098 www.klane.si INVESTICIJE stran 6 Celostna obnova pokopališča v Domžalah Zaključena obnova dveh mrliških vežic, v letu 2010 sledi širitev in obnova tretje vežice V sklopu projekta celostne ureditve pokopališča v Domžalah smo v letu 2008 uredili parkirišča in dovozno pot. V letu 2009 smo zaključili z obnovo dveh mrliških vežic, medtem je tretja služila svojemu namenu. V letu 2010 predvidevamo nadaljevanje celostne obnove pokopališča, s širitvijo tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo ter postavitev poslovilnega odra in nadstrešnic za zaščito pred padavinami. Sledila bo hortikulturna ureditev, ki bo celotno območje okoli poslovilnega objekta spremenila v parkovno ureditev. S pripravljalnimi deli je izvajalec pričel v drugi polovici meseca septembra, v prvi polovici meseca oktobra je bila odstranjena stara oprema, v začetku decembra pa je bila obnova zaključena. V srednji mrliški vežici smo poleg preureditve prostora obnovili in osvetlili osrednjo kupolo, ki je bila do sedaj nerazumljivo zakrita z montažnim stropom. Stene v prostorih so obložene s kaljenim steklom, debeline 8 mm in širine 33 cm. Po zadnji strani je steklo barvano in s silikonom pritrjeno v aluminijaste profile. Med pasovi stekel so v presledkih vstavljeni horizontalni poudarki s prozornim steklom debeline 10 mm, ki bo z zadnje strani peskano in pre-svetljeno z led diodami. Ob robu prostora so osvetljene diode vgrajene tudi v tla. Na stropu v manjši mrliški vežici je 30-centimetrski osvetlitveni pas. Prostor za krsto oziroma žaro je v manjši vežici ločen s prosojno stekleno steno, ki jo s stropa osvetljujejo žarometi. Tlaki v obeh mrliških vežicah bodo obdelani s teracom v temni barvi, z vgrajenim električnim talnim gretjem. Nova je tudi oprema, in sicer kamnita podstavka za krsto, žaro in posvečeno vodo. Skupna vrednost investicije znaša približno 63.000 evrov. V naslednjem letu bo občina nadaljevala s širitvijo tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo ter postavitvijo poslovilnega odra in nad-strešnic za zaščito pred padavinami. V predlogu Proračuna občine Domžale za leto 2010 je za obnovo pokopališča predvidenih 250.000 evrov. Poleg navedenega bomo sredstva namenili tudi za ureditev samega pokopališča. Uredili bomo prostor za raztros pepela, izvedli ustrezno zasaditev na tem delu ter pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev nadstrešnic za prodajo sveč in cvetja, ki bodo nadomestile sedanje. Na Občini Domžale pričakujemo, da bomo uspešni in da bomo tako zaključili projekt skupnega pokopališča Domžale v prijetno celoto. Tina Drolc Gradnja kanalizacije na Krožni ulici in ulici Pot pod hribom zaključena Na območju Ihana se, tako kot na ostalih večjih območjih, gradnja kanalizacije zaradi finančnega in fizičnega obsega gradi v več fazah. V letu 2009 je bila zgrajena kanalizacija na cesti Pot pod Hribom ter del kanalizacije na Krožni in Prečni cesti. Na Krožni cesti v Ihanu, ki je del kraka H, se v mesecu novembru zaključuje gradnja kanalizacije in drugih komunalnih vodov. V cestišče je bilo vgrajenih več kot 100 m tlačnega voda s črpališčem in 170 m fekalne kanalizacije, kar je omogočilo priključitev objektov na tem delu. Cestišče bo predvidoma urejeno v prvem tednu meseca decembra. Skupna vrednost teh del znaša približno 140.000 evrov. Cesta Pot pod hribom, približno 180 m, je bila urejena v celoti, tudi asfaltirana, Krožna cesta pa bo asfaltirana v naj- krajšem času, računamo prvi teden v decembru. Zelo nam ustrezajo tudi vremenske razmere, saj so temperature več kot ustrezne za izvedbo asfaltiranja. S tem bo zaključen prvi del kanalizacije. Z gradnjo bomo na tem območju (območje Krožne ulice, ki obsega več krakov) nadaljevali in, tako predvidevamo, tudi končali v naslednjem letu. Tina Drolc Občina Domžale nadaljuje z gradnjo kanalizacije na Pšati Gradnja kanalizacije na Pšati je za Občino Domžale finančno zahteven projekt, ki skupaj znaša okoli 600.000 €. Ker je za letni proračun omenjena investicija visoka, se je občina tako kot v drugih območjih, ki so bila finančno zahtevnejša, odločila za faznost projekta. V letu 2007 je bila tako zgrajena kanalizacija od Bergantovega mlina do odcepa za Beričevo (fekalni in meteorni kanal in dve črpališči), v letu 2008 pa sekundarni fekalni kanali P8, P9, P10, P12, P13 ter zaključena obnova ceste po gradnji kanalizacije. V letu 2009, v poletnih mesecih, so bili zgrajeni sekundarni kanali P14-P19. Ker je na proračunski postavki Gradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Domžale ostalo nerealiziranih nekaj projektov (zaradi zapletov pri pridobivanju upravnih dovoljenj v območju Homca, Nožic), se je občina odločila za delno prerazporeditev sredstev na tiste projekte, ki so realno izvedljivi in tako bomo še v letošnjem letu na Pšati nadaljevali z naslednjo fazo (sekundarni kanali P20-P23). Sedaj bo kanalizacija zgrajena do zadnjega strnjenega naselja in pričakujemo, da bodo hiše v naselju priključene do konca leta, v primeru nizkih temperatur pa v začetku naslednje gradbene sezone. Občina Domžale je v mesecu novembru nadaljevala s sicer faznim projektom gradnje kanalizacije na Pšati. Zgrajen je bil glavni vod do zadnje hiše, dokler bo dopuščalo vreme bo občina nadaljevala še s priklopi posameznih hiš. V primeru neprimernega vremena za gradnjo pa se bo s projektom priklopa nadaljevalo v začetku nove gradbene sezone. S tem bodo vse hiše na Pšati, ki so del strnjenega naselja, dobile možnost priklopa na kanalizacijo, obnovljen bo vodovod. Projekt gradnje komunalnih vodov na tem območju pa se še ne bo zaključil. V letu 2010 predvidevamo dokončanje gradnje kanalizacije, vključno z lokalnimi črpališči za oddaljene objekte. Vzporedno bo zgrajen tudi vodovod. Tina Drolc Sanacija Pokopališke ceste v Ihanu Občina Domžale je pričela z obnovo Pokopališke ceste v Ihanu, od križišča s Taborsko cesto do pokopališča, v dolžini 315 m. Vozišče se bo z obnovo razširilo na 4.0 m, na novo preplastilo in zaključilo z obojestransko obrobo iz granitnih kock. Vzdolž trase se bo uredila javna razsvetljava. Ob Pokopališki cesti se nahajata dva stanovanjska objekta, katerih odpadne vode so trenutno speljane v greznico, zato je potrebno urediti njun odvod v urejeno odpadno kanalizacijo. Sanitarni kanal, ki je predviden za izgradnjo v sklopu obnove Pokopališke ceste, poteka od križišča s Taborsko cesto do končnih stanovanjskih objektov, v dolžini 65 m. Kanal se bo predal v uporabo šele takrat, ko bo zgrajena celotna mreža odpadne kanalizacije na tem območju. Celotna vrednost investicije znaša cca. 85.000 evrov. Tina Drolc Zaključna krožna cesta v Žeje Krožna cesta v Žejah je bila večleten projekt Občine Domžale in Krajevne skupnosti Dob. Po začetnih večletnih zapletih z umestitvijo ceste v prostor je gradnja potekala nemoteno in 350 m dolg cestni odsek je bil zgrajen v slabem mesecu dni. Vse več občanov in občank Občine Domžale in tudi drugih se seli iz centra Domžal na obrobje. Poleg spremenjenih potreb po družbeni infrastrukturi v teh krajih se to kaže tudi pri obremenitvi cest oziroma potrebi po asfaltiranju vaških makadamskih cest. To izboljša prometno varnost, ne samo otrokom in starejšim, ampak tudi uporabnikom osebnih vozil. Nudi tudi višjo kvaliteto bivanja v okolju. Rekonstrukcija cest v starih vaških jedrih je, predvsem zaradi neurejenega zemljiškega stanja, bolj kot ne zahtevne narave. Točno na takšen primer smo naleteli na Krožni cesti v Žejah. V preteklih letih je prišlo pri urejanju zemljiškega stanja in umeščanju ceste v naravi do velikih problemov in nasprotovanj, zaradi česar se je projekt vlekel kar nekaj let. V lanskem letu smo projekt skupaj s pomočjo krajevne skupnosti uspeli uskladiti, sledil je izbor izvajalca in podpis pogodbe in novembru je bil približno 350 m dolg odsek ceste tudi zgrajen. Vrednost investicije znaša približno 60.000 evrov. Tina Drolc stran 7 INVESTICIJE Nov most v sklopu Zelene osi Kamniška Bistrica v naselju Podrečje Zelena os Kamniška Bistrica je rekreacijska os, ki nenehno pridobiva nove vsebine. Tako je bil v mesecu novembru postavljen fitnes na prostem, v mesecu decembru pa bo zaključena gradnja brvi, ki bo povezovala Podrečje in Domžale. Z gradnjo nove brvi bo vsem obiskovalcem in obiskoval- kam rekreacijske osi omogočeno, da se izognejo prečkanju magistralne ceste, ki je za obiskovalce in obiskovalke ne samo nevarno, ampak tudi zamudno. Izvajalec je bil v dela uveden v mesecu septembru, dela pa bodo zaključena v sredini decembra, razen finalnega nanosa na pohodnem delu brvi, ki ga bomo zaradi kvalitete in obstojnosti premaza prestavili v naslednje leto. Lokacija brvi je bila izbrana kot podaljšek obstoječe pešpoti na desnem bregu, sicer pa bo brv na domžalski strani povezovala Potočnikovo ulico s cesto čez Po-drečje (pri razdelilni transformator- ski postaji) in bo namenjena pešcem in kolesarjem. Sama brv je bila zgrajena sredi novembra, sedaj pa se zaključujeta še krožišči, ki sta namenjeni umiritvi kolesarskega prometa. Krožišči bosta imeli sredinski koriti za rože in postavljene klopi, ki bodo predstavljale točko za sreče- vanje oziroma zmenke. Poleg tega bo stopničasto izvedena betonska zaščita zgornjega dela brežine struge, z namenom počitka in občudovanja narave. Brv je bila načrtovana tako, da bo trajnost objekta čim večja, stroški vzdrževanja čim nižji, vpliv na vodni režim pa zanemarljiv, saj v osnovni strugi ni vmesnih podpor. S tem želi Občina Domžale vzpostaviti varen prehod čez Kamniško Bistrico za pešce in kolesarje, ki so morali do sedaj uporabljati most, preko katerega poteka regionalna cesta Ljubljana-Celje. Z izgradnjo nove brvi bo vzpostavljena tudi krožna pešpot okoli Šumberka. Vrednost investicije je 250.000 €. Tina Drolc Parkirišča na Murnovi zgrajena V sklopu gradnje enote vrtca Češmin, ki je septembra sprejel skoraj 150 otrok, je bila istočasno načrtovana tudi gradnja parkirišč na Murnovi ulici. Parkirišča so v dnevnem času namenjena zaposlenim v vrtcu, v popoldanskih in nočnih urah pa prebivalcem Murnove ulice. S tem je bil rešen problem parkirnih mest za vrtec Češmin, pomeni pa tudi razbremenitev mirujočega prometa v Murnovi ulici. Z gradnjo parkirišča v neposredni bližini vrtca je Občina Domžale zagotovila cca. 20 parkirnih mest, ki so namenjena zaposlenim v vrtcu. Tako zaposleni v dopoldanskem času s svojimi vozili ne obremenjujejo prostora okoli vrtca, temveč uporabljajo zgrajeno parkirišče. Gradnja parkirišča se je nekoliko zavlekla zaradi procesnih dejanj v postopku pridobitve upravnega dovoljenja. Parkirišče je zgrajeno in pričakujemo, da bo služilo svojemu namenu. Potrebno je še urediti hortikulturno zasaditev, osvetlitev parkirišča z javno razsvetljavo in ureditev okolice območja parkirišča, kar bomo izvedli v naslednjih dneh. Tina Drolc V zaključku Gostičeve ulice postavljen fitnes na prostem Občina Domžale si prizadeva, da bi Zelena os Kamniška Bistrica, rekreacijska os za številne občanke in občane, pridobila nove vsebine. Tako je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Slavka Šlandra postavila fitnes na prostem. V letu 2010 pripravlja še nove vsebine, ki se bodo razprostirale v območju večjih naselij urejenega dela osi. S tem bo voda oziroma Kamniška Bistrica tudi v 21. stoletju ohranila svojo povezovalno vlogo. Nova vsebina, ki jo je Občina Domžale, skupaj s Krajevno skupnostjo Slavka Šlandra, dodala, je fitnes na prostem. Fitnes naprave so namenjene odraslim, za katere proizvajalec zagotavlja, da ne bodo podlegle morebitnemu vandalizmu, ki ga občasno srečujemo na postavljenih objektih ob Zeleni osi Kamniške Bistrice. Investicijo je občina delila s krajevno skupnostjo, tako je skupna ocenjena vrednost 13.000 €, od tega za občino 6.500 €. V območju naprav bo postavljena tudi predstavitvena tabla z informacijami o posameznih orodjih in možnih vajah na njih. Po postavitvi table bo sledilo tudi uradno odprtje. Tina Drolc Občina bo sanirala most Pšata-Bišče Občina Domžale izvaja aktivnosti za gradnjo dveh mostov čez potok Gobovšek in razbremenilnik na Pšati. Izdelava izvedbene projektne dokumentacije je v zaključni fazi. Po pridobitvi projektne dokumentacije se bodo začele izvajati aktivnosti, ki so povezane z gradnjo. Ta bo potekala v letu 2010, takoj ko bo izbran izvajalec in sklenjena pogodba, ter ko bodo vremenske razmere dopuščale gradnjo. Prve vidne poškodbe mostne konstrukcije so bile zaznane v začetku meseca junija, ko smo si ogledali stanje objekta in ugotovili posedek asfalta pred krajnim opornikom, kar je nakazovalo na poškodbo nosilne plošče. Poškodba se je stopnjevala in sredi junija se je na mestu prvotne deformacije pojavila prečna razpoka. V nadaljevanju smo si objekt ogledali s projektantom in takoj naročili idejno zasnovo rekonstrukcije mostu, pri čemer smo predvideli obnovo nosilne plošče in vzpostavitev za osebni promet, rekonstrukcijo enega mostu oziroma rekonstrukcijo obeh mostov. Prevozi tovornih vozil preko mostu so se navkljub prepovedim stopnjevale, kar je konec meseca junija privedlo do porušitve nosilne plošče. Most je bil fizično zaprt za motorni promet, začasno pa vzpostavljena peš in kolesarska prevoznost. Po pridobitvi predhodnih projektnih pogojev, predvsem s strani Agencije RS za okolje, Sektorja za vode, smo se odločili za varianto gradnje obeh mostov kot enovitega objekta ter takoj pričeli postopke (že v mesecu juliju) za pridobitev izvedbene projektne dokumentacije. Oziraje na vrsto objekta je predpriprava za projektiranje poznavanje sestave tal, saj sestava tal pogojuje način temeljenja. Iz tega naslova je bilo potrebno opraviti geomehanske raziskave terena in pridobiti geomehansko poročilo. Poleg geomehanike je bilo potrebno na osnovi pogojev s strani ARSO izdelati hidrološko študijo v smislu vpliva površinskih voda na površje oziroma okolico. Oba navedena dokumenta sicer nista zahtevne narave, v tem primeru pa sta predvsem predstavljala časovno oviro pred izdelavo projektne dokumentacije. Oba dokumenta sta bila izdelana v mesecu avgustu. Sledila je izdelava projektne dokumentacije. Konec septembra je bila izdelana PGD-dokumentacija ter posredovana v soglasje pristojnim nosilcem urejanja prostora. Istočasno smo v oktobru PGD-do-kumentacijo nadgradili z izvedbeno (PZI) dokumentacijo. Izvedena bo gradnja obeh mostov, čez Pšato in čez razbremenilnik. Karakteristični profil mosta je sestavljen iz dveh smernih vozišč 2 x 2,5 m, ter 1,60-metrskega enostranskega pločnika, skupaj z robnim pasom, kar v skupnem profilu znese 7,2 m. Trenutno je izdelana PGD in PZI-dokumentacija, pridobljena pa je tudi večina soglasij, razen soglasja ARSA, ki za izdajo potrebuje več časa. Aktivnosti ves čas tečejo. Dosegli smo dogovor o predhodni prestavitvi vodovoda in TK-voda. Po izboru izvajalca bomo v naslednjih dneh pričeli s prestavitvami navedene infrastrukture in tako pripravili teren za hitro izvedbo gradnje mostu, ki jo planiramo izvesti v zimskih mesecih, predvidoma v februarju ali marcu 2010, odvisno od vremenskih razmer. Iz zapisanega je, upam, tudi kritikom razvidno, da na občini nismo sedeli križem rok, pač pa smo se trudili v kratkih rokih pripraviti investicijo za izvedbo in to tudi uredili. Žal so bili tudi tukaj prisotni nerazumljiva indiferentnost nekaterih institucij ter problemi, ki izvirajo iz dolgotrajnih procesnih dejanj. Tina Drolc SMETI stran 8 RCERO Ljubljana V RCERO Ljubljana vključena tudi Občina Domžale Občina Domžale je bila že v letu 2004 soočena z zaprtjem deponije Dob in problemom odlaganja smeti na drugo lokacijo. V začetku leta 2005 je upravljavec deponije prejel dovoljenje za nadaljnje odlaganje, kot zasilni izhod pa je Občina Domžale podpisala pogodbi za možnost deponiranja komunalnih odpadkov na deponiji v Občini Celje in na deponiji v Občini Logatec. Tri leta kasneje se je občina ponovno soočila z zapolnitvijo deponije Dob, tokrat država dovoljenja za odlaganje ni podaljšala, tudi z obrazložitvijo, da lokalna skupnost omenjeni deponiji nasprotuje. Občina oziroma župan Toni Dra-gar je ponovno začel pogovore z obema občinama, ki sta že leta 2004 ponudili prostor na svojih, občinskih deponijah. Povpraševanje Občine Domžale po skoraj monopolni storitvi v Republiki Sloveniji je ponudilo tudi monopolne cene, kar je za občane in občanke Občine Domžale pomenilo, da je cena za odločeno tono narasla iz slabih 30 € za tono na 120 € za tono. Po pregledu novega stanja je župan Toni Dragar Občinskemu svetu Občine Domžale ponudil ločeno zbiranje bioloških odpadkov, saj je deponiranje teh odpadkov še enkrat cenejše kot deponiranje mešanih komunalnih odpadkov in znaša 60 € na tono. Kljub vsem prizadevanjem župana in drugih svetnikov ter občanov je bilo potrebno ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Domžale podražiti. Izbrana rešitev je bila tudi zaradi podražitve storitev ravnanja s komunalnimi odpadki začasna. Prizadevanja župana Tonija Dragarja za dolgotrajno rešitev so obrodila sadove, ko je država Občino Domžale umestila v Regionalni center za ravnanje z odpadki Ljubljana. Podpisano je bilo pismo o nameri in v začetku poletja 2009 je občina prejela prvi predlog pogodbe. Na osnovi predlogov in mnenj strokovne komisije, ki je bila podlaga za odločitev župana in pogajanja z Mestno občino Ljubljana, je bila dosežena enotna cena za vse občine soinvestitorke, vračanje amortizacije na objekt in zagotovljena dolgoročna rešitev za naslednjih 30 let. Ravnanje z odpadki je v Občini Domžale, skladno z zakonom, organizirano kot obvezna javna služba, ki jo za občine nekdanje večje Občine Domžale, to so Občina Mengeš, Občina Trzin, Občina Moravče, Občina Lukovica in Občina Domžale, izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik. Združeno podjetje je s skupno službo vsem udeleženim občinam znižalo stroške ravnanja z odpadki, hkrati pa tudi najmlajšim omogoča vpliv na odločitve v združenem podjetju. Do leta 2007 so se mešani komunalni odpadki odlagali na deponijo Dob, ki je bila vse bolj zapolnjena. JKP Prodnik je v imenu vseh občin ustanoviteljic podal vlogo za širitev Deponije Dob, kar bi bila v danem trenutku najracionalnejša odločitev, vendar je pristojna državna služba širitev zavrnila. S pobudo Občine Domžale in župana Tonija Dragarja je bilo v imenu vseh občin ustanoviteljic premieru države predano odprto pismo, v katerem so župani ugotavljali, da jim je država zavrnila širitev deponije Dob, hkrati pa ni ponudila nobene nadomestne lokacije za deponijo. Tako so bili župani prepuščeni trgu oziroma razpoložljivim deponijam in morali so pristati tudi na njihovo ceno, ki je bila bistveno drugačna kot cena deponiranja na deponiji Dob. Tako je za odlaganje komunalnih odpadkov na deponiji v Občini Celje kot tudi na deponiji v Občini Logatec zahtevana cena 110 €, medtem ko je bila cena deponiranja na deponiji v Dobu 30 €. Opisana razlika v ceni je pomenila dvig cen ravnanja s komunalnimi odpadki in v času recesije dodatno bremenitev občank in občanov. Župan se je sprva temu uprl, vendar je bila to edina možna rešitev v danem trenutku. Skupaj s svetniki in izvajalcem so pregledali možnosti za znižanje cene ter začeli z uvedbo ločenega zbiranja bioloških odpadkov v gospodinjstvih, saj je deponiranje omenjenih odpadkov bistveno cenejše in znaša 60 €. Tako je bila lahko občanom vsak v sorazmernem deležu zbranih bioloških odpadkov ponujena nižja cena ravnanja s komunalnimi odpadki. Kljub uspešni uvedbi ločenega zbiranja bioloških odpadkov pa je župan Toni Dragar še vedno iskal dolgoročno rešitev, ki bi bila za občane in občanke Občine Domžale tudi cenovno bolj ugodna. Po srečanjih na državni ravni je bilo doseženo, da sta država in Evropska skupnost prerazporedili Občino Domžale iz RCERO Gorenjska, ki še ni začela niti s pripravo oziroma realizacijo projektov, v RCERO Ljubljana. Podpisano je bilo pismo o nameri, izdelan projekt in v nadaljevanju za realizacijo projekta pridobljena evropska in državna sredstva. Občina Domžale je intenzivno spremljala projekt, ki ga je pripravljala investitorica - Mestna občina Ljubljana. V letu 2009 je županovo delovno telo, Gradbeni odbor za širitev deponije Dob II, za oblikovanje stališč glede širitve povabilo direktorja Snage, Janka Kramžarja, ki je predstavil projekt. Podjetje Snaga, skupaj s Holdingom in Mestno občino Ljubljana, je sestavilo predlog pogodbe, ki so ga občine pristopnice prejele pred začetkom poletja. Prvi osnutek pogodbe je bil nesprejemljiv in župan Občine Domžale, največje občine med pristopnicami, je sklical župane ter jim predstavil stališča Občine Domžale. Župani so se na tem srečanju dogovorili za enoten nastop ter imenovali strokovno komisijo, ki so jo sestavljali: dva zunanja strokovnjaka, ekonomski in pravni ekspert, občinski svetniki, predstavniki JKP Prodnika, strokovna služba občinske uprave in direktor občinske uprave, ki je komisijo tudi vodil. Strokovna komisija je oblikovala nejasnosti in pripombe v pogodbi ter jih posredovala županom, ki so oblikovali enotno stališče in ga zastopali v pogajanjih s podjetjem Snago, Holdingom in Mestno občino Ljubljana. Sledilo je več pogajanj, na koncu je obveljal predlog pogodbe 8 c, ki ga je Toni Dragar, župan Občine Domžale, komentiral: »Ključno je, da govorimo o enakih cenah za vse; o vseh smeteh, ki jih te občine proizvedejo v naslednjih 30 letih oziroma do zaprtja objekta, in da govorimo, da se amortizacija vrača nazaj v objekt. Za skupno odločanje pa v Občini Domžale menimo, da bo Mestna občina Ljubljana ravnala kot dober gospodar in bodo odločitve večinskega lastnika sprejemljive tudi za manjše soinvestitorje.« (Več o postopku pogajanj je obrazloženo v uvodniku župana na strani 2.) Odločitev o pristopu k pogodbi so na 31. seji soglasno potrdili tudi svetniki Občinskega sveta. Pogodba naj bi bila podpisana 15. decembra 2009. Tina Drolc r~w i v • i »v» Z ločevanjem do nižje cene V prejšnji številki Slamnika smo na 10. strani v članku Z ločevanjem do nižje cene prebrali intervju z direktorjem JKP Prodnik Markom Faturjem. V njem navaja posamezne spremembe pri sistemu ravnanja z odpadki, ki jih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na septembrski seji. Pohvalno, predvsem zato, ker se je končno identificiral s sprejetimi spremembami. Iz članka občani nedvomno dobite občutek, da se je direktor aktivno boril za te spremembe, vendar to ne drži, ampak je vas čas predlaganim spremembam nasprotoval in jih aktivno zaviral. V nadaljevanju navajam nekaj dejstev, ki kažejo na to, da sta si JKP Prodnik in njegov direktor prizadevala ohraniti zatečeno stanje, ki je nastalo po odločitvi, da bo potrebno komunalne odpadke voziti v Celje: - JKP Prodnik je vztrajal, da bi bilo potrebno z odvozom v Celje začeti že v aprilu leta 2008, čeprav nova, nekajkrat višja cena, še ni bila potrjena in bi takšna odločitev znatno obremenila občinski proračun. Na vztrajanje večine občinskih svetnikov je bil odvoz v Celje premaknjen na december leta 2008. - JKP Prodnik je najkasneje z aprilom leta 2008 predlagal uvedbo ločenega ravnanja z biološkimi odpadki (uvedba rjavega zabojnika). Njihovo takratno razmišljanje je bilo, da uvede 120-litrske rjave zabojnike za biološke odpadke, za mešane komunalne odpadke pa ohrani stare 240-litrske kovinske zabojnike (oboje naj bi zaračunaval na podlagi volumna zabojnikov). Po opozorilih in vztrajanjih določenega števila občinskih svetnikov je kasneje le začel razmišljati o možnosti name- stitev manjših zabojnikov, in sicer 120-litrskem za mešane odpadke (črn zabojnik) in 120-litrskem za biološke odpadke (rjav zabojnik). Na prigovarjanje občinskih svetnikov in idejam, da je možno odpeljane odpadke tudi tehtati, je kasneje le pristal na idejo, da je potrebno gospodinjstvom omogočiti tudi manjše 80-litrske zabojnike. - Idejo o tehtanju odpeljanih odpadkov je ves čas zavračal, veliko pomislekov pa je imel tudi s kompromisno idejo, da bi občanom ta- krat, ko na mesto za odvoz postavijo zabojnik, zaračunal polno ceno, če pa tega ne storijo, bi jim zaračunal samo odvoz odpadkov, ne pa tudi stroškov deponiranja (struktura cene je razdeljena na del cene za odvoz in del cene za deponiranje, pri čemer slednja predstavlja več kot 50 odstotkov). - Ves čas je zavračal tudi idejo, da občanom, ki kompostirajo, ne bi bilo potrebno zaračunavati odvoza in ravnanja z biološkimi odpadki, tudi po tem, ko je videl, da so to rešitev uvedle druge občine (npr. Občina Kamnik) in ko je Ministrstvo za okolje podalo mnenje, da je takšna rešitev možna. - Zaradi vztrajanj občinskih svetnikov in po mučnih sejah posebne komisije, ki se je ukvarjala z novimi rešitvami v okviru odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, je popustil toliko, da je pristal na rešitev, da se biološki odpadki v zimskem času odvažajo na 14 dni. Glede stimuliranja občanov, ki ločeno zbirajo odpadke in tedensko ne napolnijo volumnov svojih zabojnikov, je pristal na idejo, da se takšnim prizna 5 odstotni popust. Ta skromen predlog je občinski svet nato zvišal na 25 odstotkov (na predlog občinskih svetnikov in ne JKP Prodnik). Nedvomno je za občane najbolj pomembno, kakšne pozitivne spremembe jim prinašata Občina Domžale in JKP Prodnik, zaradi objektivnega vpogleda pa je tudi prav, da vedo, kdo je te spremembe predlagal, v konkretnem primeru celo izboril. Nedvomno so zato zaslužni občinski svetniki, predvsem tisti, ki so aktivno opozarjali na togost JKP Prodnik in nepošten in neučinkovit sistem ravnanja z odpadki (to so bili zlasti mag. Marko Vresk, Anton Preskar, Cveta Zalokar-Oražem, Franci Gerbec, Gregor Rovanšek, mag. Lovro Lončar, Robert Hro-vat, Miha Ulčar, Joško Korošec, Jani Novljan, mag. Majda Pučnik Rudl, Sonja Haine, Aleš Juhant, nekaj konkretnih predlogov pa sem predlagal tudi sam). Pomemben del zaslug gre tudi županu Toniju Dra-garju, ki je sicer malce pozno, pa vendarle, spoznal potrebo po spremembah, ki se jim je JKP Prodnik vseskozi aktivno upiral. Ker se želi JKP Prodnik in njegov direktor prikazati kot prijazen in učinkovit izvajalec ravnanja z odpadki, mu predlagam, da to dokaže z nadaljnjimi koraki: - Glede na to, da so zabojniki opremljeni s črtno kodo in čipom, predlagam, da razmisli, kako se še bolj približati načelu, da je uporabnik pri plačilu obremenjen sorazmerno z odloženimi odpadki, sicer ne vem, zakaj smo kupili takšne zabojnike. - Predlagam, da si pogleda realizirane prihodke, ki so zaračunani na podlagi volumnov zabojnikov in nastale stroške. Vsaj pri odvozu in ravnanju z biološkimi odpadki lahko odkrije veliko razliko in precejšnjo rezervo. Ta bi šla lahko v korist občanov, saj gre za izvajanje javne službe, kjer dobiček ni na pr- vem mestu. Vkalkulirani dobiček v višini 2,5 odstotka je bil na pol leta presežen z večkratnikom. - Predlagam, da naredi še kaj na znižanju stroškov pri odvozu in deponiranju mešanih komunalnih odpadkov, kjer je trenutno dobiček tudi nad načrtovanim, na področju obvladovanja stroškov pa ostaja še nekaj rezerve. Upam, da bo pri nadaljnjih rešitvah JKP prodnik zavzel aktivno vlogo uspešnega in učinkovitega izvajalca javne službe, ne pa brezkompromisnega zaviralca sprememb. Ker se tudi v intervjuju sklicuje na tuje študije, predlagam, da iz njih potegne vse tisto, kar bo koristno tudi za občane in ne le za ekonomijo JKP Prodnik. Upam, da bo naslednji intervju z direktorjem JKP Prodnik namenjen novim spremembam na področju ravnanja z odpadki, ki bodo rezultat dela Prodnika in ne rezultat dela drugih, ki jim je Prodnik metal polena pod noge, nato pa sprejete rešitve prodal za svoje. mag. Milan Pirman stran 9 SKRB ZA STAREJSE » I..HIHI Fotomontaža - pogled na Dom starejših s križišča Študentje Visoke šole za design predstavili predloge za Medgeneracijski center Bistra v Domžalah Predstavniki Občine Domžale so se v novembru udeležili predstavitve na Visoki šoli za design, kjer je osem študentskih skupin predstavilo svoje predloge oblikovanja prostorov, stavbnega pohištva in opreme v novem Medgene-racijskem centru Bistra. Projekti vseh osmih skupin so s svojo vsebino navdušili predstavnike občine, investitorja in projektanta novega doma. »V iskanje odgovorov na vprašanje, kako starejšim občanom, prebivalcem naše občine, zagotavljati čim lepše, čim bolj uporabne in njihovim življenjskim navadam in pogojem prilagojene prostore, v katerih bodo preživljali jesen svojega življenja, se je vključila tudi skupina študentov Visoke šole za design,« je pred predstavitvijo obrazložila Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale. Študentje Visoke šole za design, ki ima svoje prostore v Ljubljani, v okviru mednarodnega konzorcija GIDE (Group for International Design Education) sodelujejo v mednarodnem projektu oblikovanja notranje opreme za bodoči Medgeneracijski center Bistra. Omenjeni center namerava v Občini Domžale zgraditi investitor, podjetje IMP, ki svoje želje usklajuje s potrebami po kapacitetah in skrbi za starejše v občini. Osem skupin študentk in študentov je od začetka oktobra intenzivno pridobivalo specialna znanja za svoje delo - pripravo predlogov za oblikovanje prostorov in stavbnega pohištva. Pri svojem delu so se seznanili z vsebinami, od psihologije starostnikov, vpliva barv na ljudi v tretjem življenjskem obdobju, feng shuija, oblikovanja vrtov in parkov do principov medgeneracijskega sodelovanja, spoznavanja lokacije bodočega centra in konkretnih problemov v Občini Domžale s pomanjkanjem prostorov za domsko varstvo in oskrbovana stanovanja. Sredi novembra je vseh osem skupin študentk in študentov v svojih laboratorijih v Ljubljani zainteresirani skupini ljudi, ki sodelujemo pri pripravi centra starejših občanov, predstavilo svoje zamisli. Ideje, projekti in predlagane rešitve so bile zelo različne, od zelo sodobno oblikovanih interjerjev do skoraj nekakšnega butičnega oblikovanja - zanj so našli inspiracijo v 20. letih preteklega stoletja. Vse skupine so se držale napotkov, da morajo biti stanovanja, oprema v teh stanovanjih, stavbno pohištvo in pohištvena oprema prilagojeni starostnikom. Nekatere skupine so šle celo dlje in so prostore ter stavbno pohištvo prilagodile tudi invalidom. Študentke in študentje so iskali variante, kako estetsko, hkrati pa funkcionalno opremiti nov center za starostnike. »Vsi, ki smo se predstavitve udeležili, predstavniki investitorja in predstavniki občine, smo bili nad predstavitvami navdušeni in tudi arhitekt, pro- jektant bodočega doma, je v vsaki od predstavitev našel idejo, o kateri bi veljalo razmisliti,« je po predstavitvi povedala Andreja Jarc Pogačnik, podžu-panja Občine Domžale. Študentje bodo ideje razgrajevali še približno mesec dni. Pri svojem delu bodo upoštevali tudi spodbude, pripombe in kritike, ki so jih na tem srečanju izrazili udeleženci, nato pa proti koncu decembra projekte predstavili v obliki prezentacij in plakatov. Najuspešnejši na tej predstavitvi se bodo udeležili tekmovanja v Luganu, kjer bodo izbrali najboljši študentski projekt in ga tudi razstavili. »Mladenke in mladeniči, ki v projektu sodelujejo, se nenehno vživljajo v kožo starejših, iščejo in uporabljajo dobre in všečne rešitve ter tudi s tem uresničujejo medgeneracij sko sodelovanje v pravem pomenu besede,« je povedala Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale. Tina Drolc Medgeneracijski center Bistra bo poleg oskrbovanih stanovanj, lastniških in najemnih, ponujal tudi oskrbo v institucionalnem varstvu. V tem domu želimo nastaniti starostnike, ki doslej niso dobili prostora v domžalskem domu in starostnike, ki sedaj bivajo v domžalskem domu, celo v triposteljnih sobah, in je njihov bivalni standard zelo nizek. Pritličje naj bi bilo namenjeno prehrani, druženju, fiziotera-piji, zdravniški oskrbi, trafiki, kavarni ter prostorom za medgenera-cijsko druženje in dnevni del. Celotne zmogljivosti smo omejili na 200 prebivalcev, ker smo prepričani, da ne bo prenesel večje gostote prebivalcev. Parkirišča naj bi bila locirana v garaži, in sicer naj bi bilo 115 parkirnih mest, 15 parkirišč pa je predvidenih v nivoju. Parkirišča v garažah so namenjena predvsem zaposlenim in lastnikom/ najemnikom oskrbovanih stanovanj, medtem ko so zunanja parkirišča namenjena predvsem obiskovalcem. Dom je načrtovan tako, da bo imel tri lamele. Lamela A, kjer bo predvsem institucionalni del, ima tri nadstropja, lamela B, ki bo potekala v smeri S-J, bo imela samo pritličje z enim nadstropjem, lamela C, ki bo poleg pritličja visoka še največ šest nadstropij, bo na vrhu imela teraso s servisnimi prostori. Občina si prizadeva zagotoviti prostore za dnevno varstvo in druge aktivnosti starostnikov. Dnevno varstvo je namenjeno tistim starostnikom, ki stežka sami doma preživijo ves delovni dan in v domu zadovoljijo nekatere njihove potrebe po aktivnostih ali po druženju. Po drugi strani pa je dnevno varstvo namenjeno tudi tistim, ki zaradi različnih pojavov demence in drugih oblik oziroma razlogov potrebujejo določeno obliko nadzora ali varstva čez dan. Za te starostnike bomo namenili posebno oskrbo v prostorih, ki bodo zadostili potrebam teh ljudi, bodisi v novem ali v starem domu. Posebna oblika začasnega varstva so »počitnice« v domu za starostnike, takrat ko njihovi svojci odidejo na dopust in poskrbijo za začasno varovanje starejših v domu. Takšna oblika doma pa lahko funkcionira le, če bomo imeli koncesijo ali pa se na nov dom starostnikov razširi poslovanje obstoječega doma upokojencev. Na občini si želimo, da bi predviden dom starostnikov postal medge-neracijsko regijsko središče. V novem Medgeneracijskem centru Bistra bo tudi kuhinja za potrebe Srednje šole Domžale. Sama lokacija bo spodbujala to medgeneracijsko druženje, ki je v času, ki prihaja, še tako pomembno. Nedavno objavljena raziskava o odnosu mlajše generacije do starostnikov kaže žalostno sliko. Mladi niso naklonjenosti generaciji starejših, zato se moramo vsi še posebej potruditi, da bodo starostniki sprejeta skupina med mlajšo generacijo. V Občini Domžale se pomoč na domu izvaja v obliki koncesije. S to koncesijo smo zadovoljni, ni posebnih pritožb in posebnih težav. Izvaja jo zasebni koncesionar. Vprašanje pa je, če bo zmogel čedalje večje povpraševanje po tej storitvi. V primeru, da ne bo zmogel vsega, bi nov center lahko ponudil tudi te storitve. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale Dom upokojencev Domžale pridobiva nove prostore Dom upokojencev Domžale praznuje v novembru 32-letnico svoje dejavnosti na Karantanski cesti. Domžale so z domskim varstvom pričele že v letu 1929, ko je tedanje prostore slamnikarske tovarne na Ljubljanski 27 kupila župnijska cerkev. Zasluge za prenovo je imel domžalski župnik Franc Bernik. Glavni namen Dobrodelnega doma, obenem pa vodilna misel pri obnovi dotrajane zgradbe je bila, naj ne bi bilo nikogar v »fari«, ki bi se upravičeno bal, kaj bo, ko bo star. Dom je deloval na Ljubljanski cesti vse do preselitve v letu 1977. Po prvem navdušenju v novi in moderni zgradbi so sledila leta stalnih popravil. V hiši so bili neprestano delavci, ki so popravljali in obnavljali strehe, balkone, menjavali okna, tla ... Le atrij je ostal do lani brez obnove in popravil. Res je redka posebnost, ki s svojim vdorom svetlobe daje v notranjosti celi zgradbi veliko svetlobe in optimizma. V letošnjem letu nam je končno le uspelo zbrati vso obsežno dokumentacijo za obnovo steklene stene, ki poteka od vzhoda proti zahodu. Steklena stena je bila zaradi slabih železnih profilov močno dotrajana in nujno potrebna obnove. Res da pozno, a vendar smo tako stanovalci kot delavci nestrpno čakali na začetek del, ki sedaj potekajo. V hiši je trenutno velik trušč in pogoji bivanja ter dela so zaradi tega slabši, vendar vsi z veseljem pričakujemo boljše prostore. Z obnovo stene bomo pridobili prepotrebnih deset mest za dnevno varstvo z garderobami in sanitarijami, po zgornjih oddelkih pa manjše dnevne prostore oziroma bivalne enote po zgledu četrte generacije domov. Zelo pa se veselimo boljših bivalnih standardov za stanovalce, saj bomo pet triposteljnih sob spremenili v dvoposteljne in enoposteljne, ki bodo imele sanitarije in tuše. Podaljšano varstvo^ bo prav tako pridobilo svoje sanitarije. Število postelj pa se pri tem ne bo zmanjšalo. V bodoče si tako stanovalci kot delavci želimo, da bi bil dom sprejet v okolju, kjer že deluje dvaintrideset let. Tudi vnaprej imamo namen razvijati že obstoječe in manjkajoče dejavnosti, ki bodo zadostile potrebam domžalskih občanov. Danica Gostinčar, univ. dipl. pedagoginja Direktorica Doma upokojencev Domžale IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 LDS Domžale Pogovor z Alešem Guličem, novim direktorjem Urada za verske skupnosti V sredo, 25. novembra 2009, je Občinska organizacija LDS Domžale v Domžalskem domu pripravila okroglo mizo, katere gost je bil slovenski politik in predsednik Sveta LDS, Aleš Gulič, tudi slavist, novinar, urednik in pedagog, v zadnjem času pa znan predvsem kot novi direktor Urada za verske skupnosti. Zbralo se je kar nekaj ljudi, ki so jih zanimala vprašanja o tej temi. Prijetno in sproščeno vzdušje je porajalo kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko razvrstili v tri sklope. V prvem delu je tekel pogovor o tem, kakšen človek je Aleš Gulič, od kod izhaja in kakšni so njegovi življenjski nazori o kulturi, vzgoji in šolstvu, ter njegovi veliki ljubezni -novinarstvu. Med drugim je povedal, da je v življenju delal marsikaj, da je v politiko vstopil razmeroma pozno ter da so ga na tem področju dočakali novi izzivi in nov način dela. Svoje delo kot poslanec v mandatnem obdobju 2004-2008 ocenjuje kot dobro, predvsem pa je opozoril na odlično sodelovanje z vsemi strokovnimi službami v parlamentu V osrednjem delu pogovora ga je « & £ 2 a E a e LDS Vera Vojska - voditeljica razgovora, povprašala o razvoju stranke LDS, kako se stranka spreminja in kakšna bo njena prihodnost. Seveda sogovornik ni mogel mimo dejstva, da je stranka na čelu z novo predsednico Katarino Kresal zaživela na novo ter je čedalje uspešnejša. Pohvalil je predvsem njeno pozitivno energijo in smisel za vodenje, natančnost in delavoljnost ter pripravljenost poslušati in sodelovati. Zaključni sklop vprašanj se je nanašal na nov izziv Aleša Guliča, ki ga je sprejel, ko je prevzel mesto direktorja Urada za verske skupnosti. Med drugim je povedal, da se je z verskimi vprašanji ukvarjal že kot poslanec, da je to delo, ki ni preprosto, da pa je njegova prednost v tem, ker je ateist in ker zastopa stališče, da so vse verske skupnosti enakovredne in da nobena ne sme ostati za zaprtimi vrati države. Pojasnil nam je nekatera vprašanja, ki so se širila v javnosti glede njegove izvolitve ter povedal tudi nekaj o tem, kakšno strategijo si je pripravil za delo na tem položaju. Ob koncu pa je odgovarjal tudi na številna vprašanja navzočih, ki so bila povezana tako z razvojem in vlogo LDS kot področjem delovanja verskih skupnosti. Dve urici sta minili kar prehitro in razšli smo se z mislijo, da bi potrebovali več časa za pogovor, saj je Aleš Gulič človek, s katerim se je prijetno pogovarjati. Veseli smo, da nam je obljubil, da se v Domžalah še srečamo. Sicer pa se je v tem času sestalo tudi vodstvo Občinskega odbora LDS, ki bo v kratkem pripravilo slovesnost ob 15. rojstnem dnevu stranke, sprejeli pa smo tudi prve dogovore o pripravah na lokalne volitve v letu 2010. Darka Bitenc LDS Ustanovitev Ženskega foruma Socialnih demokratov Skupina žensk - članic Socialnih demokratov smo se že pred časom odločile, da zaradi pomembnih premikov v družbi, ki niso vedno po meri ženskega odnosa do in pogleda na življenje v širšem smislu, zaznavanja problemov, zlasti socialnih, in načina reševanja, ustanovimo svoj forum. Ženski forum naj bi bil pravzaprav obuditev nekdaj že dobro organiziranega, sčasoma zamrlega, delovanja žensk. Pobuda je dozorela in ustanovitev klubov v okviru občinskih odborov oziroma ženskega foruma na nivoju naše obočne organizacije je pred nami. To avtonomno politično interesno združenje bomo ustanovile z namenom, da bo zagotavljala v stranki možnost oblikovanja dosledne politike enakosti spolov, krepiti želimo politično moč žensk znotraj stranke ter omogočati civilno-družbenim skupinam s sorodnimi cilji neposreden vpliv na stranko in parlament. Pred nami je sprejemanje zakonodaje, katere končna vsebina bo bistveno vplivala na življenje vsakega človeka, zlasti na njegov socialni položaj v družbi. Eden najpomembnejših zakonov, ki je v fazi usklajevanja, je Družinski zakonik. Cilj, katerega je potrebno doseči s sprejeto vsebino, je, da bo omogočil enake možnosti za oblikovanje osebnega življenja vsem državljanom Slovenije. Zakon o zdravstvenem varstvu naj bi na svoje mesto ponovno postavil osnovno - javno zdravstvo in onemogočil prepletanje z zasebnim zdravstvom in viri za pokrivanje. Dostop do zdravniške pomoči za vse prebivalce in to, da zdravstveni domovi, zgrajeni in organizirani z namenom, da pokrijejo vso široko potrebo ljudi po osnovni zdravstveni pomoči in opravijo v celoti ponovno vlogo, za kateri so bili zgrajeni. Potrebna bo povezanost z vsemi skupinami s sorodnimi cilji: forumi, civilno družbo in delovanje mreže v celoti. Letni zbori občinskih socialnih demokratov bodo seznanjeni z ustanovitvijo. Na njih bodo člani seznanjeni s predlogi za ustanovitev in programi. Pričakujemo in vabimo vse ženske vseh življenjskih obdobij, različnih poklicev in zlasti iz vseh okolij, da se vsaka na svoj način priključi in po- veže s forumom. Opažanja nerešenih problemov, predlogi za rešitve bodo uspeli le s širokim delovanjem in sodelovanje socialno usmerjenih žensk. Povezovanje na ravni države z doslej delujočimi forumi je že dobro utečeno in sprejeti zelo so kvalitetni programi, ki se že uresničujejo. V tej fazi že sodelujemo in po ustanovitvi je uspešno delo zagotovljeno. Še enkrat lepo povabljene vse ženske, ki želimo vnesti v življenje svoj del. M. Z. Mladi forum SD O reformi študentskega dela V Mladem forumu smo mnenja, da se mora področje študentskega dela reformirati, saj sedanji sistem omogoča vse preveč kršitev in zlorab šolskega sistema. m ladi Forum Zato predlagamo uvedbo kratkih del - nove pogodbe o zaposlitvi, preko katere bodo lahko delale vse kategorije prebivalstva: študenti in dijaki, polno zaposleni, upokojenci ter trenutno nezaposleni. Pri kratkih delih bo deloda- Ob bregovih reke Kamniške Bistrice Skozi Občino Domžale se vije struga Kamniške Bistrice in ob njej se je skozi stoletja naselilo zelo veliko ljudi. Dandanes je veliko naselij, ki se nahajajo ob tej reki. Poleg pozitivnih stvari - vode in življenja - so bili prebivalci vedno soočeni tudi z nevarnostjo poplav. Kar nekajkrat v preteklosti je reka prestopila bregove in poplavila širšo okolico in ljudem povzročila tudi ogromno materialne škode. V večji meri je struga reke urejena, vendar pa so še območja, ki predstavljajo veliko nevarnost, da bi ob večjih nalivih reka prestopila bregove. En tak del se nahaja v severnem delu občine (Homec, Nožice), kjer prebivalci že nekaj časa opozarjajo in se tudi opravičeno bojijo, kdaj bo reka prestopila bregove in jim zalila hiše. Pred kratkim je ta krak dobil rekreacijsko os, ki jo je zgradila občina, vendar pa ob pogledu na neurejeno brežino reke in na nevarnosti, ki pretijo, rekreacijska os zgubi ves svoj sijaj! Sam na problem poplavne ogroženosti opozarjam že več kot dve leti in moram priznati, da napredka na tem področju ni bilo. Ni pa ga bilo zaradi birokracije in prelaganja odgovornosti z institucije na institucijo. Pred leti, kot mi pravijo občani, je bilo to urejeno drugače, saj so veči- no materiala zvozili iz reke občani in ga porabili za zidavo hiš in podobnih stvari. To je bilo še v časih, ko je bila občina zadolžena za urejanje strug rek in to se je dogajalo s soglasjem občine. Potem pa je to nalogo sprejela nase država, Agencija RS za Okolje, in kot je videti, zelo neuspešno. Kljub opozarjanju se na tem področju ni premaknilo nič. Dejstvo je, da uradniki agencije ne poznajo dejanskega stanja reke, ne vidijo nevarnosti, ki preti mnogim občanom. Najlažje je prelagati in se izgovarjati, da ni dovolj denarja za ureditev, bomo drugič, bo že kako itd. Brezplačna svetovalna pisarna Skupina za podporo dojenja Ponovno v mesecu decembru! Vabljeni 17. decembra 2009, med 18. in 19. uro, v modro sobo Domžalskega doma (bivša knjižnica) na brezplačno srečanje skupine za podporo dojenja. Z vami bo Vilma Novak, SMS-babica in pooblaščeni mednarodni svetovalec IBCLC za dojenje. Vabi Občinski odbor Zares Domžale jalec plačeval pavšalne dajatve v višini 25 %, od česar bo šel del sredstev v sklad za štipendije, študentske domove, pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in organizacijo oz. sklad po izbiri (razpredelnica na: www.mladiforum. org). Hkrati pa se bo odpravil tudi največji problem današnjega sistema študentskega dela, fiktivni študenti, zaradi katerih država vsako leto nameni »v prazno« večje količine denarja. S kratkimi deli bo potreba po fiktivnih vpisih zamrla, zato v Mladem forumu zahtevamo, da se delež denarja, ki je prej šel za financiranje študentskega statusa fiktivnih študentov, nameni za štipendije in izgradnjo študentskih domov. Z novim predlogom bo lahko več študentov prejemalo štipendije, ki bodo tudi višje kot dosedanje, ki ne pokrijejo vseh realnih stroškov študentov. Z ustrezno visokimi štipendijami se bo zmanjšala potreba mladih po delu, s katerim si sedaj pokrivajo stroške prebivanja, prehranjevanja in študija. V izogib zlorabam kratkih del, naj se uvede omejitev po času trajanja, ki naj bo 960 ur/leto, in zaslužku dela, ki naj mesečno ne presega višine minimalne plače. Potrebno se je zavedati, da so kratka dela oblika kratkotrajne in začasne zaposlitve. Kratka dela so kompromisna možnost, ki bo na eni strani ohranila pravico študentov do dela, po drugi pa izničila nelojalno konkurenco, kot jo predstavlja sedanja oblika študentskega dela. Z upoštevanjem delovne dobe, upada potrebe po fiktivnih vpisih, ter večjega priliva v sklad za štipendiranje, bo uvedba kratkih del močno izboljšala položaj mladih v primerjavi s sedanjim stanjem. Mladi forum SD Ali vemo, kdo bo odgovarjal za škodo, ki bi nastala ob morebitnih poplavah zaradi neurejene struge? Odgovor ni težak! Občani, ki bi jih škoda prizadela, bi nosili vse posledice in nihče drug! Minister Karel pa gotovo ne bo rekel nič! Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 10. december 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. ---—67 36 jEaravja www.svetzdravja.si Tudi domžalski upokojenci čutijo posledice nerazumljivih vladnih odločitev Dejstvo je, da Pahorjeva vlada svoje cilje glede znižanja javne porabe uresničuje na plečih upokojencev. Novembrske uskladitve pokojnin namreč ni bilo. Vse predvolilne obljube o tem, kako se položaj upokojencev ne sme poslabšati, so prelomljene. O posebnem dodatku upokojencem v višini 300 EUR danes nihče več ne govori, saj naj ne bi bilo javnofinančno vzdržno. Da o pokojnini 1000 EUR, ki jo je pred volitvami upokojencem obljubljal predsednik Desus Karl Erjavec, sploh ne govorimo. Pokojnine niso edine, ki vplivajo na javnofinančno vzdržnost. Kaj pa povečanje sodniških plač, pa milijonske odpravnine državnim direktorjem, nerazumno visoke nagrade stečajnim upraviteljem, odškodnine t. i. izbrisanim, ustanavljanje novih agencij in povečevanje števila državnih uradnikov? Tudi to ni jav-nofinančno vzdržno, je pa dejstvo, da je upokojencem najlažje vzeti. Po vladni logiki: »Bodo že nekako prenesli«. Primerjajmo nekaj ukrepov, ki so jih bili deležni upokojenci v letu 2008, s tem kar imajo danes. Čeprav je bil način usklajevanja pokojnin večkrat tarča kritik nekdanje opozicije (sedanje vladajoče koalicije), je bilo ohranjeno usklajevanje z bruto plačami. Tako je lanska februarska uskladitev prinesla 3,2 % povišanje, novembrska pa še dodatnih 4,6 %. Skupno povečanje pokojnin, izvedeno v letu 2008, je tako znašalo 8,6 %. Glede na to, da ob vsakokratni uskladitvi upokojencem pripada še poračun za vse mesece nazaj, so lani ob tem času upokojenci dodatno prejeli še približno polovico mesečne pokoj- nine. Poleg tega je več kot polovica (250.000) upokojencev prejela tudi enkratni pokojninski dodatek, od tega 162.500 upokojencev v višini 150 EUR. In kaj so upokojenci dobili v letu 2009? Februarska uskladitev je prinesla povišanje le za 2,9 %, manjši SDS del upokojencev - približno 10 % (55.000) - je bil deležen tudi posebnega dodatka za socialno ogrožene. To pa je tudi vse - razen nespodbudne napovedi, da se obetajo še slabši časi. Naslednje leto bodo upokojenci deležni nagrade v obliki prepolo-vitve uskladitve pokojnin, popolne zamrznitve letnega dodatka, pa modernizacijo pokojninske reforme in še kaj. Razlika med vladama Janeza Janše in Boruta Pahorja je več kot očitna. Res se je položaj v primerjavi z lanskim letom spremenil, nujno je varčevanje na vseh koncih, toda očitno je, da bodo največjo ceno znižanja javne porabe plačali prav tisti, ki so najbolj ranljivi. Predstavniki upokojencev, ki so še v lanskem letu opozarjali na nevzdržno stanje in povečevanje revščine med upokojenci, pa letos z razumevanjem sprejemajo vladne odločitve in se borijo za dobro plačana mesta v upravah in nadzornih svetih - pa naj kdo razume ta narobe svet, če more. Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si SLS o občinskem proračunu 2010 Recesija ne more biti izgovor za vse V SLS še posebej izpostavljamo skladen razvoj občine, zato smo podprli sofinanciranje gradnje^ večnamenskega športnega parka v Žejah, kjer se je gradnja sicer že začela, vendar ni prav nobenega razloga, da bi se dokončanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vleklo več let. Če smo v preteklih letih toliko in toliko namenjali za izgradnjo raznih parkov in športne infrastrukture po vsej občini, je prav, da se nekaj nameni tudi za kraje, ki so praktično brez osnovne infrastrukture za rekreacijo. Na oktobrski seji smo obravnavali tudi prvi predlog proračuna Občine Domžale za leto 2010, ki je ključni akt vsega dogajanja in razvoja v občini. Kar se vsebine proračuna tiče, je že nekaj let zapored ključni problem, da občina nima sprejete strategije razvoja, ki bi določila projekte in prioritete za vsako obdobje. Tako pa se dela po večkrat omenjenem načelu: »Če ne veš, kam greš, je vsaka pot prava.« V pripravi je sicer res dokument Strategija razvoja 2006-2013, ampak na koledarju bo že kmalu leto 2010. Zavedamo se, da se bodo številke do drugega branja verjetno še precej spremenile, a vseeno smo opozorili na skoraj tretjinsko znižanje sredstev na postavki investicij, čeprav so ostale postavke po večini ostale nekako enake. Če je vojna, je vojna za vse! Zmanjšanje prihodkov v proračun bi moralo spodbuditi občinsko oblast, da bi aktivirala ogromna sredstva, ki jih je v preteklosti investirala v različne velike projekte in še vedno ne prinašajo dohodka (npr. Cona Želo-dnik), ali se odločila za inovativne spremembe na področju skrbi za infrastrukturo, npr. lasten režijski obrat za razna komunalna dela z lastnimi zaposlenimi in opravičenostjo plačila DDV med drugim. Če pa že ni denarja za večmilijonske velike projekte, je to priložnost, da se končno »popuca-jo« mali problemi, predvsem tisti na komunalno-infrastrukturnem področju, na katere opozarjajo občani ali mi svetniki praktično vsak dan. Rok Ravnikar www.rokravnikar.si Brezplačna svetovalna pisarna SLS Domžale organizira brezplačno svetovalno pisarno, ki je namenjena vsem, ki imajo vprašanja s področja podjetništva, kmetijstva, pridobivanja evropskih sredstev (za podjetništvo in kmetijstvo), pomoči pri upravnih postopkih, zaposlovanja in še kaj. Pričakujemo tudi pobude občanov. Vabljeni vsak tretji ponedeljek v mesecu, od 18. do 19. ure, v modri sobi Domžalskega doma (bivša knjižnica). Justina Koprivšek, vodja svetovalne pisarne SLS Tel.: 041/643-200, e-pošta: justina.koprivsek@telema-ch.net stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Odgovori V tem mandatu času, ko sem član občinskega sveta, sem kot svetnik zastavil kar precej vprašanj in predlagal kar veliko pobud. Vendar moram priznati, da so bili odgovori župana oziroma občinske uprave večinoma pavšalni in dostikrat podkrepljeni z vprašljivimi argumenti. Kar precej občanov z odgovori, ki sem jim posredoval, žal ni bilo zadovoljnih in so pripravljeni sami pridobiti dokumente, ki dokazujejo ravno nasprotno. Ampak o odgovorih več v prihodnjih številkah. Na 29. seji občinskega sveta sem dal pobudo: »Na semaforiziranemu križišču pri hotelu Krona naj se postavi oznaka zavijalni pas - vozišče je dovolj široko (luč z zeleno puščico), ki dovoljuje zavijanje desno na Ihansko cesto, tudi če gori rdeča luč. Kdor iz domžalske smeri zavija proti Ihanu, ne moti nikogar in s tem bi pridobili večjo pretočnost prometa.« Žal sem na to pobudo dobil negativen odgovor, ki se glasi: »Vaš predlog za postavitev dodatne zelene puščice za zavijanje desno pri hotelu Krona na Ihansko cesto smo temeljito preučili. Pri vsaki spremembi prometnega režima na semaforiziranih križiščih je potrebno naročiti spremembo krmilnega programa, kar še dodatno obremeni občinski proračun. Praksa v mestih, tako v Sloveniji kot po svetu, je, da so dodatne puščice za zavijanje desno nameščene le v tistih semaforiziranih križiščih, kjer je smerno vozišče pred križiščem dovolj široko, da je zarisan posebni prometni pas za zavijanje na desno. Širina smernega vozišča na križišču Kopališke ceste in Ihanske ceste ne dopušča dodatnega prometnega pasu za zavijanje desno, zato so s talno označbo zarisane dovoljene smeri, ki vozniku dovoljujejo vožnjo ravno in desno. S tehničnimi predpisi ni dovolj natančno določeno, na kakšnih semafo-riziranih križiščih se smejo postavljati dodatne puščice. Glede na dano situacijo ocenjujemo, da s postavitvijo dodatne zelene puščice v desno ne bi dosegli bistveno večje pretočnosti prometa, saj voznik, ki ni prvi v križišču, ne more zaviti desno in mora čakati na zeleno luč, da prvo vozilo odpelje naravnost pred njim.« Odgovor pripravil: Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve Peter Verbič - Lista za Domžale Center za tiste v letih ali Medgeneracijski center Bistrica Ideja za izgradnjo centra za starejše izhaja iz potreb po organiziranem varstvu v naši občini, ki so čedalje večje, saj se tudi pri nas število starejših nenehno veča. Domžalski dom upokojencev ima za občane, ki bi želeli del življenja preživeti v domačem okolju, premalo nastanitvenih kapacitet, še posebej je velika prostorska omejenost na področju aktivnega dnevnega varstva. Po podatkih je pokritost potreb v obstoječem domu le 77,67 odstotka, kar pomeni, da imamo primanjkljaj, zato je mnogo naših občanov »razseljenih« po vsej državi, kar ni dobro niti socialno. Medgeneracijski center Bistrica bodo sestavljali trije deli, in sicer: prostori za varstvo starejših z nastanitvenimi kapacitetami in z ustreznim prostorski standardom za izvajanje različnih programov institucionalnega varstva, pomoči na domu, dnevnega in začasnega varstva ter drugo; prostori za dnevni center, kjer bodo možno izvajanje zelo bogatega in raznolikega programa za stanovalce objekta Medgeneracijski center Bistrica Domžale in za vse starejše domžalske občane; oskrbovana stanovanja bodo samostojna nastanitvena enot, z navezavo na vse aktivnosti, ki se bodo odvijale v domski oskrbi in v dnevnem centru. V dnevnem centru so predvidene mnoge dejavnosti za aktivno življenje starejših, tudi tistih, ki še bivajo doma. Tu bosta našla svoje prostore Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje in društvo Jesenski cvet. Možno bo organizirati različne dejavnosti v sodelovanju z dijaki Centra srednjih šol. Dnevni center bo prostor gibanja, sodelovanja in spoznavanja starejših ter medgeneracijska aleja, locirana ob reki Bistrici. Mija Pukl Vse člane DeSUS vabimo na NOVOLETNO SREČANJE v torek, 8. decembra 2009, ob 13. uri, v gostišče KEBER v Domžalah. Občinski odbor DeSUS Družina je vrednota! V soboto, 24. oktobra 2009, je v Ljubljani potekal shod v podporo družini — Dan družine, ki se ga je udeležila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. Kot lahko opazimo, je tradicionalna družina v današnjem času vedno bolj ogrožena in manj cenjena. Istospolna partnerstva se poskuša izenačevati s tradicionalno obliko družine, kar pa je nesprejemljivo! Nova Slovenija kot velika zagovornica družine spoštuje zakonsko zvezo med možem in ženo in podpira tradicionalno družino. Stališča Nove Slovenije do družine so zapisana v predlogu Temeljnega programa Nove Slovenije - krščansko-ljudske stranke. »Partnerstvo staršev je nosilni steber družine. Njegova kakovost ima velik vpliv na vzgojo otrok. Zakon je vrednota za dva človeka, ki želita biti dolgoročno skupaj, si deliti dobro in hudo ter biti na voljo in v pomoč drug drugemu. Zakonska zveza med možem in ženo je naravna zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine. N.Si zavrača enakopravnost istospolnih življenjskih skupnosti z zakonsko zvezo med moškim in žensko pri pravici do posvojitve otrok. Družina je središče in temelj družbe. Zdrava družina omogoča najboljše možnosti za ljubeča razmerja, za rast vsakega posameznega člana in za vzgojo otrok. Želimo podpreti pomen in kakovost družinskega življenja kot enega N.Si NQ¥ts Slovenija izmed temeljev naše družbe in naše prihodnosti. Družina ima nenadomestljivo vlogo za posameznika, skupnost, narod in državo. Mladini je treba pokazati smisel življenja in pozitivne strani družine v skladu s temeljnimi človeškimi vrednotami. Ker menimo, da je urejen zakon najboljša podlaga za vsestransko varno življenje vseh članov družine, dajemo urejeni zakonski skupnosti prednost pri uveljavljanju olajšav za otroke. Slovenija je na dnu evropske lestvice glede sklepanja zakonskih zvez, k temu pa je zagotovo pripomogla tudi nespodbudna zakono- daja za zakonce in privilegirani status neporočenih staršev. S svojimi političnimi odločitvami želimo prispevati k oblikovanju družbe, ki bo naklonjena otrokom, v kateri bodo otroci pomenili bogatitev življenja in jim bo omogočen razvoj v spodbudno skrbnem okolju. Zavzemamo se za predporočno pripravo mladih na zakon in družino z možnostjo primarnega izobraževanja in svetovanja.« mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO N.Si Domžale Peticija med dijaki za ohranitev subvencioniranega toplega obroka v celoti V Mladi Sloveniji — podmladku N.Si smo zgroženi nad uresničitvijo napovedi, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport prerazporedilo subvencionirano dijaško prehrano na osnovnošolsko. Novela zakona predvideva popolno diskriminacijo, ki so je deležni dijaki in osnovnošolci s strani države, v primerjavi s študenti, za katere je celotna subvencija enaka in ni odvisna od njihovega socialnega položaja, in tudi v primerjavi z zaposlenimi osebami, ki imajo s strani delodajalca prav tako vsi enako plačano malico. Ne glede na socialni status staršev gre za zdrav način prehranjevanja dijakov in osnovnošolcev. Mfada;£V Slovenija:' £ I P. 141« LuUiaru Zdravje mladih mora biti na prvem mestu, ne glede na to, ali prihajajo iz bogatih ali revnih družin! Prejšnji teden je podmladek N.Si med dijaki začel zbirati podpise peticije PROTI predlogu novega zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Dijaki bodo na ta način ministru dr. Lukšiču neposredno povedali, da se z njegovim predlogom ne strinjajo. Mlada Slovenija bo s to akcijo skušala zaščititi dijake in osnovnošolce ter njihove starše. Volja do dela Tale zapis nastaja dan pred delavskimi protesti, ki jih pripravljajo sindikati v Ljubljani. Pravi čas za premislek o delu, odnosu do njega, njegovi vrednosti in aktualnem dogajanju. Naj kar takoj povem, da zahteve sindikatov po minimalni plači 600 EUR v celoti podpiram, brez pridržkov. Ker mislim, da nihče za polno in kvalitetno delo ne bi smel zaslužiti manj. In ker sem trdno prepričana, da bi za to v normalnih podjetjih morali najti denar. Izračun: za dvig minimalne plače na to vsoto bi na letni ravni za posameznika potrebovali 1800 EUR in če jo v podjetju prejema npr. 100 delavcev, to znaša na letni ravni 180.000 EUR, s prispevki nekaj čez 300.000 EUR. In ko ob tem pomislim na podatke o izjemno visokih nagradah, ki si jih izplačujejo posamezniki v nadzornih svetih in upravah, sem prepričana, da bi to lahko relativno hitro udejanjili. S tem pa delu vrnili vsaj nekaj izgubljenega dostojanstva in vrednosti, ki jo je v zadnjih »neo-liberalnih« letih izgubil. Drugi argument: kriza je razkrila velikanske zaostanke in pomanjkljivosti večine slovenskega gospodarstva (razvoj, tehnologija, izobraženost, dodana vrednost) in žal se vse bolj kaže, da je eden glavnih vzrokov za to v dolgoletnem izčrpavanju, ki so ga v interesu po lastniškem prevzemu neolastninjenih podjetij izvajali menedžerji. Denar, ki bi ga morali nameniti novi opremi, razvoju, izobraževanju ... je poniknil za prevzeme in na koncu izpuhtel na borzah. Morda pišem nekoliko poenostavljeno, a stvari postajajo vse bolj jasne in nedvoumne. Absurdi pa se kar vrstijo. Je delo v Sloveniji še cenjeno, smo Slovenci še vedno pregovorno pridni, delavni in marljivi? Bojim se, da vse manj. Ker se delati enostavno ne splača. Imamo tisoče brezposelnih, po drugi strani pa podjetniki tarnajo, da več mesecev ne najdejo delavcev najrazličnejših poklicev, naši ljudje ne obirajo hmelja, jagod, jabolk, grozdja, oljk . Nihče noče delati v gradbeništvu . Za tak denar že nima smisla delati, saj ga dobiš na zavodu, potem pa še kaj na črno in gre. Kot je zapisala Benka Pulko: Slovenci nismo izgubili dela, ampak voljo do dela. Postajamo leni, polna usta imamo jamranja, kako ni dela, za vse mora poskrbeti država, preveč je malodušja, samopomilova-nja, čakanja, da za nas poskrbijo dru- gi. Dela pa je, priznajmo, za tiste, ki ga hočejo, dovolj. Le da hočemo vsi bogateti hitro in brez truda. Vzorci, ki so nas preplavili. Pa je bilo včasih vsako delo častno in smiselno. In jasno je, da nismo le v ekonomski in socialni krizi, pač pa je ta vseobsegajoča in močno povezana tudi z vrednotami, moralo, etiko . Zato bodo potrebni resni premisleki na državni ravni o vseh oblikah socialnih pomoči, saj bi te v resnici morale biti namenjene le tistim, ki ne zmorejo (bolni, invalidi, težko zaposljivi), ne pa tistim, ki nočejo. Naj spomnim: v Gorenju je zavrelo, ko so tisti, ki so ves mesec delali, tudi nadure in ob vikendih, dobili manj kot tisti, ki so jih bili doma na čakanju. In še en premislek za delodajalce in vse nas: prebirala sem vseevropsko anketo o upokojevanju. Večina vprašanih iz držav, kjer je že uzakonjeno delo do 65 leta in dlje, je izražala upanje, da bodo ostali zdravi in bodo lahko delali, ker jih delo veseli, ker so radi aktivni in ustvarjalni, ker je to zanje zadovoljujoče. Slovenci pa so vsi po vrsti zatrjevali, da si želijo čim prej v pokoj, ker so utrujeni in izčrpani, ker se na delovnih mestih ne počutijo dobro, ker jih nihče ne ceni in jih skrbi za prihodnost. Le kaj se dogaja v slovenskih podjetjih, da v njih ni več prijetno delati in se ljudje počutijo brez vrednosti in varnosti? Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares Zamujene priložnosti in neizpolnjene obljube Pahorjeve vlade Ali — kako je lahko Slovenija v letu dni iz družbe najboljših pristala v družbi najslabših? Bili smo med najhitreje rastočimi, sedaj smo med tistimi, ki najbolj zaostajajo. Če smo v preteklem mandatu vlade pod vodstvom Janeza Janše rasli najmanj dvakrat hitreje, kot znaša povprečje EU, padamo v zadnjem letu, v času Pahorje-ve vlade, več kot še enkrat hitreje od povprečja EU. Če se je v prejšnjem mandatu javni dolg ves čas zniževal, se je letos enormno povečal, po napovedih Pahorjeve vlade pa bo javni dolg v prihodnjih dveh letih narasel na skoraj 50 % BDP. Če se je v preteklem mandatu delo ponujalo in ni bilo dovolj delavcev, se v teh dneh bližamo 100.000 brezposelnim. Zanimiv je tudi kazalec gospodarske klime (Economic Sentiment Indicator) -če je Slovenija v letu 2008 (avgust) med državami Evropske unije s 100,4 točkami zasedala 4. mesto, je v letu 2009 (avgust) z 59,8 točkami uvrščena na rep lestvice, na 25. mesto. Če smo v preteklem mandatu krepili ugled v mednarodni javnosti in vrhunec dosegli s predsedovanjem EU, smo v zadnjem letu dni ta mednarodni kapital v celoti izgubili, največji fiasko pa sedanja vlada doživlja pri urejanju odnosov s Hrvaško, še posebej, ker je premier Pahor sam, mimo upoštevanja argumentov opozicije ter številnih strokovnjakov, arbitražni sporazum že podpisal. V očeh povprečnega državljana Pahor-jeva vlada ni uresničila pričakovanj. Praktično ni najti nekega uspeha, s katerim bi se vlada lahko pohvalila. V zadnjem letu dni je povečala številne obremenitve (trošarine, vinjete ...), enor-mno povečala zadolžitev države, prekinila aktivnosti glede črpanja evropskih sredstev, namesto, da bi razpisala 202 mio EUR sredstev za projekte po občinah, je objavo tega razpisa preprečila, nič ni storila za pospešitev gospodarske rasti ... Praktično vse obljube in zaveze pred volitvami so bile prelomljene. Trenja v vladajoči koaliciji in med ministri naraščajo, interesi in apetiti tudi. Zdi se, da je bila delitev volilnega plena temeljni cilj, ki ga je vlada zasledovala v zadnjem letu dni. Zato so zadnje leto zaznamovale številne politične menjave in delitev interesnih sfer ter vpliva. Na visoka mesta v javno upravo, gospodarske družbe, na nadzorniške in druge funkcije doma in v tujini prihajajo kandidati in funkcionarji političnih strank vladajoče koalicije. V tujino odhajata g. Rop in g. Cvikl, kar kaže, da nekdaj cenjeni vladni ljudje komaj čakajo, da zapustijo pota-pljajočo se ladjo. Sedanja Pahorjeva vlada nima vizije, nima določenih ciljev, še manj razdela-nih ukrepov za odločitve, ki bi Slovenijo vrnili nazaj na pot uspešnega razvoja. Tudi v domžalski občini se soočamo s posledicami neučinkovitih ukrepov Pahorjeve vlade, kar pa ne bi smel biti izgovor za neučinkovito vodenje občine. Priča smo pasivnosti, neodločnosti in na nek način naveličanosti sedanje občinske oblasti, ki kontinuirano vlada v Občini Domžale že več mandatov, kar dobesedno kliče po spremembah naslednje leto jeseni na volitvah v lokalne skupnosti. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS www.roberthrovat.sds.si Ob 20. obletnici demokratičnih sprememb v vzhodni in srednji Evropi Novembrsko mini plenarno zasedanje Evropskega parlamenta (EP) smo začeli s slavnostno sejo ob 20. obletnici demokratičnih sprememb v vzhodni in srednji Evropi. Ob gledanju dokumentarnega filma me je spreletelo, kako spretno je bila takratna mržnja proti komunističnemu sistemu usmerjena v oblikovanje nečesa dobrega za ljudi. Dosežene so bile spremembe, ki so vnesle v naša srca neizmerno srečo in veselje. Tega so bili deležni Nemci ob padcu berlinskega zidu in številni drugi narodi, med njimi tudi Slovenci ob nastanku naše države Slovenije. Zadovoljstvo je toliko večje, ker se je zgodilo na pozitiven način, brez vojn in brez nasilja v večini držav. Kajti bilo nas je strah, bila je tesnoba, ki jo je Vaclav Havel, slavnostni govornik na zasedanju EP, odlično ubesedil v stavku: »Demoni rodijo demone«. Dejal je, da bi se lahko zgodilo, da bi iz komunizma prešli v nacionalizem, in kot primer navedel bivšo Jugoslavijo. Rane, povzročene zaradi pregretih nacionalističnih čustev na večini njenega ozemlja, se bodo le težko in počasi zacelile, trpljenje ne bo nikoli pozabljeno. Koliko tragičnih človeških usod so preprečili takratni politiki, ki so uspeli pokazati evropsko perspektivo nekdanjim socialističnim narodom in državam! Sprašujem se: kako smo okroglo obletnico demokratičnih sprememb obeležili v Sloveniji? Saj so tudi pri nas konec osemdesetih let potekali dramatični dogodki, ki so nam omogočili ne le prehod v demokratično družbo, temveč tudi konstituiranje naše domovine Slovenije v državo. O velikem praznovanju v Nemčiji ob padcu berlinskega zidu smo poročali kot opazovalci, kot da nismo bili del dramatičnih premikov k demokraciji in spoštovanju človekovih pravic v Evropi. In kot da nimamo tudi mi svojih junakov, ki so se pred dvajsetimi leti izpostavili, ki so tvegali, ki so prispevali svoje znanje in izkušnje, da je Slovenija zadihala kot država in mi v njej kot svobodni državljani. Nekateri so že pokojni. Bomo zmogli tistim, ki so še med nami, še v času njihovega življenja reči »hvala«? Se bomo zmogli skupaj z njimi spominjati in jim prisluhniti ter jim priznati, da so takrat, pred davnima dvema desetletjema, tvegali prav tako veliko, kot je tvegal Havel, ki ga danes poznamo in sprejemamo kot velikega človeka? Dr. Romana Jordan Cizelj Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Stroške povečanih emisij naj nosijo povzročitelji Slovenija bo morala (po besedah slovenskih politikov) plačati 80 milionov evrov za kupone, s katerimi bo plačala prekoračitev emisij topologrednih plinov. Ta sredstva pa gredo seveda iz državnega proračuna oz. jih bomo posredno plačali vsi davkoplačevalci. V Zeleni stranki smo mnenja, naj stroške povečanih emisij toplogrednih plinov (zlasti ogljikovega dioksida) nosijo izključno njihovi povzročitelji, in sicer toliko časa, dokler se emisije ne bodo zmanjšale na dopustno raven. Med največjimi onesnaževalci zraka v Sloveniji so tudi težki tovornjaki in mestni pro- met, ki po ocenah strokovnjakov izpustijo v zrak kar polovico vseh izpustov v Sloveniji. Slovenske vlade na tem področju vse do danes niso naredile veliko oz. skoraj ničesar. Slovenske vlade so, v strahu pred blokiranjem prometa na slovenskih cestah, tako ali drugače podpirale avto-prevozniške lobije. Posledično se je povečeval tranzitni promet tovornih vozil preko Slovenije in avtobusni promet v mestih. Prepričan sem, da se večina vladnih uslužbencev in poslancev v Ljubljano pripelje z lastnim avtomobilom. Lahko pa bi širši javnosti dali vzpodbuden in pozitiven vzgled, ko bi pogosteje uporabljali javni potniški promet. Vse od osamosvojitve dalje kar naprej poslušamo eno in isto: tovorni promet preusmeriti na železniške tire, da Slovenske železnice ne bi imele tolikšne izgube, pa še zrak bi bil čistejši. Toda kaj se je dejansko naredilo na tem področju? Nič! Slovenske železnice še naprej tonejo v izgubah (posebno sedaj, ko je v tovornem prometu nastopila tuja konkurenca), zrak pa (p)ostaja vedno bolj umazan. In za umazanija bo slovenske davkoplačevalce stala uvodoma omenjene milione evrov. Železniško infrastrukturo bi bilo potrebno že zdavnaj posodobiti, ne pa da se vozimo po tirnicah iz dobe cesarice Marije Terezije in pesnika dr. Franceta Prešerna. Nedopustno je za 21. stoletje, da je na nekaterih odsekih železnice Iskrit sfe&ujc potovalna hitrost omejena na pičlih 20 km/h. Zato v Zeleni stranki menimo, da bi moral biti za vse, ki se pripeljejo v mesta z javnim prevozom, mestni potniški promet brezplačen. O tem je vsak nadaljnji komentar odveč. Po Slovenskih cestah se vali množica tujih tovornih vozil, v veliki meri so to že skoraj odsluženi tovornjaki iz Romunije, Bolgarije in Vzhodne Evrope. Vsi ti prispevajo pomemben delež k povečanju emisij toplogrednih plinov in nedoseganju meril iz Kyotskega protokola. Avtoceste so bile zgrajene tudi zato, da se zmanjšajo promet, hrup in onesnaženje v mestih. V praksi je pa temu ni vedno ravno tako. V Zeleni stranki menimo, da bi vlada končno morala sprejeti predpise, ki bi pretežni del tranzitnega tovornega prometa preusmerili na železnice. Transport tovora s tovornjaki pa dovoliti le od najbližje železniške postaje do končnega kupca. S temi ukrepi bi veliko prispevali k zmanjšanju izpustov CO2 v ozračje in v veliki meri sprostili promet osebnih vozil po slovenski cestah. Nekateri pravijo, da je za rešitev Zemlje ura že pet do dvanajstih. Ko pa spremljamo delovanje aktualne slovenske politike (zlasti ministrstva za okolje in prostor), se ne moremo znebiti vtisa, da se ne namerava zbuditi niti takrat, ko bo ura že pet čez dvanajsto. Franc Černagoj Zelena stranka IZ NAŠIH DRUŠTEV stran 12 3. december Mednarodni dan invalidov (nadaljevanje s 1. strani) Zgodbi dveh invalidov Dušan je bil pred 33 leti v najboljših letih. Ustvaril si je družino. Gradil hišo. Poletje kot vsako drugo. Šel je z družino na morje na dopust. Dopust se je iztekel in še zadnji skok v morje, potem pa domov. Da, skok v morje. Nesrečen skok, ki je povzročil težko invalidnost. Življenje se je obrnilo na glavo njemu in njegovi družini. Bolnišnica in rehabilitacija v Soči sta postali za dolgo obdobje njegov prvi dom. Leta prilagajanja na novo življenje so bila kruta. Sprijazniti se, da boš celo življenje na invalidskem vozičku in odvisen od tuje pomoči, je za človeka, ki je bil poln energije in ustvarjalnosti, hudo. Sovražiš vse ljudi, nočeš sprejemati spodbud in pomoči, čeprav jo potrebuješ. Vprašanje pa je gotovo najbolj pogosto: »Zakaj meni? Že neštetokrat sem skočil v morje in meni se je moralo to zgoditi.« Minevala so leta in stanje se je toliko izboljšalo, da se lahko vozi po stanovanju z inva- lidskim vozičkom. Začel se je družiti s sebi enakimi. Srečanje z invalidom, ki je slikal, je bilo zanj prelomnica. Takole je tekel njun pogovor: »Dušan, daj še ti poskusi.« »Jaz pa že ne bom risal. Saj še nikoli nisem. Pa ti si nor. Kako pa naj, če ne morem z rokami.« »Daj, začni pa z usti. Saj ni pomembno, kaj boš narisal, ampak, da ti le mine čas.« »Ja, pa sem se le spravil k mizi in začel. Začetki so bili zelo težki. Vse pripomočke so mi morali prinesti na mizo. Prve slike so bile velike, take kot jih rišejo otroci v osnovni šoli. Že deset let ustvarjam z vodenimi barvicami. Najraje upodabljam naravo.« Ko pogledaš njegove slike, vidiš, koliko topline in svežine je še vedno v njem. Koliko neodkritih talentov imamo, pa jih odkrijemo, ko nam življenje postavi ovire. Dušan si nikoli v življenju ni predstavljal, da ima slikarske sposobnosti. Marijan se je še ne star 13 let znašel v nepravem trenutku na nepravem kraju. Počila je puška in po nesreči je bil ustreljen v glavo. Mlad fantič, poln veselja do igre, se je moral ponovno učiti pisati in hoditi. Iz desničarja je postal levičar, kajti desna roka ni več služila svojemu namenu. Desna noga mu je le za oporo. Vse svoje dejavnosti in življenje je prilagodil svoji invalidnosti, le ponovnega zdravljenja ni in ni mogel sprejeti. Pred dvema letoma se je vključil v strokovno vodeno telovadbo za težje invalide pri Medobčinskem društvu invalidov Domžale. Ugotovil je, da rehabilitacija nikoli ni prepozna. Tudi po 50 letih se da izboljšati gibljivost, če imaš le voljo in ljudi, ki ti svetujejo in pomagajo. Nič več ne skriva roke, ampak se z njo rokuje. Skupaj z ženo redno obiskujeta ustvarjalne delavnice v društvu. Kljub svoji invalidnosti je nenavadno spreten. Doma ima tehnično delavnico, veliko le pet kvadratnih metrov. To je njegov kotiček, kotiček, ki ga sprošča in ohranja aktivnega učitelja življenja. V njej ima različna ročna in strojna orodja, avdio-vizualne pripomočke za izdelovanje učnih pripomočkov in miselnih iger. Igra Domino ni samo z belimi pikicami ampak tudi v obliki poštevanke. Namenjena je otrokom in odraslim. Res je pravi inovator na področju učnih pripomočkov. Hvala obema, da sem lahko pokukala v vajin svet - prostorček, kjer izražata svoja občutja in pridobivata energijo za premagovanje neštetih ovir zaradi invalidnosti. Obenem pa vabim vse invalide: vključite se v dejavnosti, ki jih organizira Medobčinsko društvo invalidov Domžale. Odkrili boste nov svet, svoje skrite talente, izmenjali izkušnje in pridobili nove prijatelje. Helena W. Kolesarji Lipe 2009 Deset let kolesarjenja v Lipi Iztekla se je jubilejna deseta kolesarska sezona. Praznovali smo jo v Pivnici Adam Rav-bar. Tokrat je bilo bolj svečano. Spomnili smo se dogodkov preteklih let, od začetkov do danes. Leta 1999 je skupina pohodni-kov Lipe pričela tudi s kolesarjenjem. Ker je bilo navdušenje za to novo obliko rekreacije odzivno, se je kmalu pokazala potreba po samostojni sekciji in ločenem terminu. Že naslednje leto se je zbrala skupina navdušencev, ki so vsak četrtek, skozi celo poletje, kolesarili po okoliških krajih. Začetni kilometri so bili bolj blizu zbirališča, že kmalu pa se je vnema povečala in ture so se daljšale. Ko je bila prvič osvojena Kamniška Bistrica, je prepričanje v sposobnost večjih podvigov prevladala. Z leti smo se podajali tudi na ceste v daljni okolici. V spominu nam je ostalo kolesarjenje leta 2005, od doma do Bleda. Isto leto smo se prvič podali tudi na kolesarski maraton, v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, v okviru akcije Slovenija kolesari. Obiski kolesarskih maratonov so po- stali vsakoletna stalnica in popestritev naših četrtkov. Več naših članov se letno udeleži več kot pet maratonov in si pridobi priznanje OKS. Maratoni se organizirajo po celi Sloveniji, od Prekmurja do Bele krajine, tako da je kolesarjenje združeno s spoznavanjem pokrajin in običajev naše dežele. Še isto leto smo izvedli kolesarski obisk občin Podjetne regije. Oglasili smo se v vseh občinskih središčih: Moravčah, Lukovici, Kamniku, Komendi, Vodicah, Mengšu, Trzinu in Domžalah. V potrditev naše udeležbe smo na občinskih uradih dobili žige občin, nekje tudi sprejem pri županu in okrepčila. Vsak udeleženec je prejel za spomin v ta namen pripravljeno zgibanko z žigi. Na naslednji izlet smo se podali čez dve leti, od Bleda do Planice, kjer smo prespali. V povratku smo si ogledali slap Peričnik. Lani, v Trubarjevem letu, smo obiskali Trubarjevo domačijo. Pedala smo začeli poganjati v Grosupljem, nadaljevali mimo Ivančne Gorice do Jurčičeve Muljave in naprej do izvira Krke, kjer smo imeli daljši postanek z okrepčilom. Ustavili smo se na Raščici in se vrnili preko Turjaka v Grosuplje. Pre-kolesarili smo tudi Ljubljansko barje. Peljali smo se do Horjula, Vrhnike, Bistre, Podpeči in nazaj do Brezovice, kjer smo tudi začeli. Letos nas je pot ponovno peljala po barju in do Tržiča, s postankom na Kokrici. Letošnje poletje smo se dobili kar sedemindvajsetkrat, le dva četrtka nam je nagajal dež in smo ostali doma. Dnevna tura je povprečno znašala 44 km. Za ponazoritev letne razdalje si predstavljajmo pot iz Ljubljane, preko Dunaja do Budimpešte in nazaj domov, pa še nekaj 100 km od maratonov bi ostalo. Sedaj nas je rednih članov - veteranov osemnajst. Med nami so tudi štiri kolesarke, ki vozijo že od začetka, vseh deset let. Vsi, ki so vztrajali to jubilejno sezono, so ob zaključku dobili spominske medalje z diplomo, kot spomin na prijetno druženje, skupne dogodivščine in v vzpodbudo za naslednja leta. Po odličnem razpoloženju družbe verjamem v uspešno naslednjo sezono. Pričnemo zopet v aprilu 2010. Bojan Mavko 500 udeležencev na 18. pohodu po poteh vojne za Slovenijo 26. septembra 2009 se je v parku pri občinski zgradbi v Domžalah zbralo preko sto veteranov vojne za Slovenijo. Prišli so iz Nove Gorice (z dolgoletnim predsednikom zveze, Srečkom Lisjakom), Kočevja (s predsednikom pokrajine, Darkom Čopom), Ribnice, zgornjega Posočja, Idrije, Cerknega, Grosuplja in iz Domžal. Prvič smo imeli v gosteh tudi 400 dijakov in njihovih profesorjev iz Srednje šole Domžale. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo se podali na pot proti RTV-od-dajniku Domžale, kjer nam je njegov vodja podal najvažnejše podatke o njem. Na dogodke 2. julija 1991, ko je bil RTV-oddajnik Domžale raketiran s strani JLA, nas je spomnil takratni vodja, Emil Gorjan. Da je takrat Radio Slovenija nemoteno poročal o vojnih dogodkih, ki so si sledili z bliskovito hitrostjo, je velika zasluga tedanje ekipe, ki je v najkrajšem možnem času usposobila stari rezervni oddajnik. O enem prvih spopadov za samostojno Slovenijo nas je seznanil Jože Kosmač, ki je bil takrat član Občinskega štaba TO Domžale. V Trzinu so pripadniki TO, s pomočjo specialne enote milice, uničili in zajeli zadnji del 1. oklepnega bataljona JLA, ki zaradi poškodovanega oklepnega transporterja ni mogel nadaljevati naskoka na letališče Brnik. Dan je bil kot nalašč za pohod, veličastna, skoraj pol kilometrska kolona, se je vila od oddajnika preko Depale vasi proti Trzinu, kjer smo s pomočjo policije dokaj hitro prečkali trzinsko obvoznico. Pri mostu čez Pšato, kjer se je odvijal že prej omenjeni spopad, pa smo strmo zavili v hrib in premagali Onger, preko katerega smo se približali Spodnjemu Dobenu. Pri gostilni Ručigaj smo si privoščili prvi daljši počitek. Posedli smo se po klopeh in bližnjih obronkih ter si privoščili še tople trojanske krofe. Stalni udeleženci naših pohodov si težko predstavljamo, kako premagati »zasvojenost z znamenitimi trojanskimi krofi«. Po slabih dveh urah smo mimo zelo lepo prenovljenega gradu Jablje, kjer je potrebno urediti le še bližnjo okolico, prispeli v Domžale, v Stob, kjer so nam tamkajšnji gasilci Zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki Svit November je mesec, ko se sladkorni bolniki, bolj kot običajno, soočamo z resnico o naši bolezni. Izvršni odbor Društva diabetikov Domžale skozi vse leto skrbi, da se člani izobražujemo, rekreiramo in razumevamo, kje smo in kaj moramo narediti zase. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, so po svetu strokovnjaki razpravljali o vplivu zdravil proti diabetesu na nastanek raka. V tem času imamo v predavalnici ZD Domžale predstavljen preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Gospa Marjeta Keršič Svetel na preprost način predstavi državni program pre-sejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka. »Preveč nas je sram, da bi javno govorili o kolonoskopiji, preiskavi črevesa in zadnjice, čeravno je za reševanje življenj pravočasno ukrepanje nujno. Več let so spremembe prikrite, zato je tumor prikriti morilec. Bodite pozorni, če bi se pri vas pojavila vidna krvavitev v blatu, spremembe v načinu odvajanja blata, zelo tanko blato ali zaprtja, ki jim sledijo driske, huda ali ponavljajoča se bolečina v trebuhu, nenamerna izguba telesne teže in druge nerazložljive težave. Posvetujte se z osebnim zdravnikom. In ko vam na preiskavi črevesja rečejo, da izpustite pline, to čimprej storite,« smeje pripoveduje simpatična biologinja, alpinistka, novinarka in sodelavka programa SVIT, ki pokaže, če gre v naši ritki kaj narobe. Po, ne boste verjeli, odkritih vprašanjih poslušalcev, okušamo in ocenjujemo zdravo hrano, kuhano v AMC-posodi. Vpliv pre-hranskih navad škodi ali koristi, zato je čas, da pomislimo nase. Na letošnji 14. november smo se v turobnem sobotnem dopoldnevu povzpeli na vrh Rašice in s tem pozitivno vplivali na naš krvni sladkor ter odnos do neozdravljive bolezni. Na Dobenu se vsakoletni pohod prijetno konča. Anica Kvas gostoljubno ponudili prostor za zaključek pohoda. Nekateri neučakani mladci so takoj odhiteli proti domu, ostali pa smo počakali na malico -bograč, ki nam je zelo teknil. Veliko nas je še dolgo ostalo skupaj, razvnel se je prijeten sproščujoč klepet in pregnalo nas je šele sonce, ki se je umaknilo za obzorje. Večina mladih je bila prvič seznanjena z dogodki leta 1991 v naši bližnji okolici, saj mnogi od njih še niso polnoletni, kot naša mlada, a za nas^ vseeno velika država Slovenija. Če so se navzeli vsaj delček našega domoljubja in bodo za odtenek bolj ponosni na našo deželo, smo za prvič dosegli čisto dovolj. Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo Občini Domžale, Gostinstvu Trojane, polnilnici vode Costella, ansamblu Razpotnik ter gasilcem PGD Stob-Depala vas. stran 13 IZ NAŠIH DRUŠTEV 13. srečanje gasilcev veteranov v Žejah Ponosni smo na vas, na vaše delo, pogum in prispevek v razvoj gasilstva Ena izmed tradicionalnih prireditev, ki jih Gasilska zveza Domžale ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sveta Trojica pripravlja že vrsto let, je srečanje gasilcev in gasilk - veteranov, ki je tudi letos v dom krajanov v Žejah privabilo številne veterane in veteranke. Franc Pirnat, predsednik Komisije za veterane in član vodstva PGD Žeje-Sveta Trojica, je prijetno vodil prireditev, ki se je začela s pozdravom Rajka Novaka, predsednika GZ Domžale. Predsednik je izrazil veliko čas in veselje, da so se veterani zbrali v tako velikem številu ter pohvalil njihovo iskrenost, pomoč sočloveku in dolgoletno dejavnost v posameznih društvih, kjer cenijo njihovo prizadevno delo in pomoč mladim. Hvaležni so jim za opravljeno delo pri razvoju društva, še posebej pa pri vključevanju mladih. Prisrčne pozdrave in dobre želje je prisotnim izrekel tudi Marjan Slatnar, častni predsednik GZ Domžale. Spomnil je, da so vsi gasilci ponosni na veterane, njihov pogum in opravljeno delo, pa tudi na zadovoljstvo, ki ga prinašajo medgeneracijska srečanja gasilcev. Zahvalil se jim je za njihov prispevek v razvoju gasilstva, osebne zglede, pridnost in predano delo, s katerimi so vodili razvoj društev. Zaželel jim je veliko zdravja in zadovoljstva med gasilci. Vsem se je zahvalil za opravljano delo, hkrati pa tudi prizadevnim članom in članicam PGD Žeje-Sveta Trojica, ki vsako leto odlično organizirajo srečanje. Veterane so pozdravili tudi gasilci iz sosednjih občin, v imenu sveta GZS in veteranov obljubljanske regije 3 pa predsednik Marjan Ručigaj, ki je predstavil dejavnost veteranov v regiji. Posebej je pohvalil domžalsko veteransko organizacijo in čestital ve- teranom za odlične uspehe na tekmovalnih področjih na republiškem nivoju. Vsem je zaželel veliko zdravja ter prijetnih srečanj tudi v prihodnje. Prijeten kulturni program, ki je nasmejal vse prisotne, so pripravili mladi člani domačega društva s skečem V šoli. Glasnega aplavza so bile deležne tudi Ema Smolnikar, ki kljub mladosti odlično igra harmoniko, in recitatorke Marija Koderman ter Tina in Eva Ravnikar. Največ zanimanja je tudi na letošnjem 13. srečanju poželo tekmovanje, v katerem so se veteranske ekipe pomerile v spajanju B- in C-cevi na trojak, v spajanju C-cevi in navezovanju roč-nika ter metanju torbice v krog. Veterani in veteranke vseh 16 ekip so kljub letom prikazali veliko spretnosti, tekmovalnosti in strokovnega znanja. Zanimivo pa je, da je zmagala ženska ekipa PGD Rova, ki tudi sicer spada med najboljše v Sloveniji, pred moško veteransko ekipo PGD Jarše-Rodica, od koder se je na tretje mesto uvrstila moška veteranska ekipa. Četrto mesto je pripadlo veteranom PGD Rova, peto pa PGD Homec. Najboljši so prejeli medalje, vsi pa so bili zadovoljni, da so kljub letom še polni gasilskega znanja in spretnosti. Organizatorji so se tudi tokrat spomnili najstarejših prisotnih veteranov in veterank ter jim ob spominskih medaljah izročili tudi praktična darila. Tudi 13. srečanje veteranov in veterank, ki ga je vzorno organiziralo PGD Žeje-Sveta Trojica, dopadljivo pa vodil Franc Pirnat, je minilo v obojestranski hvaležnosti: hvaležnosti mladih in mlajših v gasilskih društvih veteranom in veterankam za prizadevno opravljeno delo, pomoč pri razvoju društev in podporo pri sedanjem delu ter hvaležnosti veteranov in veterank, da niso pozabljeni in da po svojih močeh še vedno sodelujejo pri razvoju gasilstva na območju Občine Domžale. Vsem veteranom in veterankam v imenu mlajših generacij: hvala za opravljeno delo, veliko zdravja in nasvidenje v Žejah tudi v letu 2010. Vera PGD Homec: izlet članov društva v Negovo V soboto, 21. novembra, se je 38 članov PGD Homec odpravilo na tradicionalni letni izlet. Vsako leto obiščemo kakšen košček Slovenije in letos smo se odločili, da bomo obiskali Negovo in njegovo okolico, ki se nahaja v Slovenskih goricah. Najbolj znana prebivalca iz tega kraja sta bila dr. Anton Trstenjak, ki je bil priznani psiholog, duhovnik in intelektualec, ter Ivan Kram-berger, ki je bil mnogim poznan kot dobrotnik iz Negove in tudi kot nekdanji kandidat za predsednika Republike Slovenije. Izpred gasilskega doma smo krenili v zgodnjih jutranjih uricah in se po avtocesti peljali proti Štajerski. Sončno jutro nam je prineslo veselje na obraze, saj je ponavadi ob poznih jesenskih dnevih le malo lepega sončnega vremena, ki pa se je na štajerskem koncu spremenilo v megleno vreme, ki nas je nato spremljalo skozi ves izlet. Najprej smo se ustavili v kmečkem turizmu pri Alenki, kjer smo se okrepčali, gospodar pa nam je predstavil dejavnosti, s katerimi se ukvarja poleg kmečkega turizma. Pridružil se nam je tudi domačin Franci, ki nam je bil mnogim poznan, saj hodi vaso-vat v naše konce in nam je nato skozi celodnevno popotovanje po Negovi in okolici predstavljal znamenitosti kraja in ostale zanimivosti. Po malici nas je pot vodila na Nego-vski grad, kjer sta nas pričakali članici tamkajšnjega kulturnega društva in nam predstavili zgodovino veličastnega gradu. Ogledali smo si del grajskih stavb, ki so bile pred kratkim obnovljene s sredstvi Evropske unije. Del grajskih stavb bodo kmalu začeli obnavljati s sredstvi iz istih virov. Veličastne zgradbe in predstavitev življenja na tem gradu nam je pričarala krasno zgodovinsko vzdušje. Grad naj bi v prihodnosti uporabljali za različne turistične namene. Po ogledu gradu smo se odpeljali v krajevno oljarno Kocbek, kjer že osemdeset let pridelujejo več vrst bučnega olja. Gospodar nam je predstavil postopek pridelave olja in tudi njihove nove storitve. Zanimive so bile predvsem čokolade z bučnimi semeni, čebulo itd., ki smo jih tudi poskusili. Sledil je obisk PGD Starošinci, kjer so nam predstavniki vodstva društva predstavili zgodovino delovanja društva in njihove današnje aktivnosti. Seveda so nas tudi zelo lepo pogostili. Na koncu smo si ogledali še njihovo orodišče in gasilski avto. Po odhodu iz Starošincev se nam je pridružila tudi prelepa mlada domačinka, ki nam je predstavila nekaj znamenitosti kraja. Ustavili smo se pri vrelcu Slatina in ga poskusili. Sledil je še obisk vinograda s kletjo Franca Kavčiča in seveda obvezna pokušina njihovih vin. Za zaključek dneva smo se ustavili še v krajevni gostilni Ajda, kjer nas je čakalo pozno kosilo oz. večerja. Ker je bila dobra družba in veselo razpoloženje, se je urni kazalec premikal zelo hitro in prišel je čas, da se poslovimo od teh krajev. Domov smo prispeli v poznih nočnih urah, veseli in polni novih dogodivščin. Predvsem pa smo spoznali še en prekrasen košček male Slovenije. In tudi megleno vreme nam ni pokvarilo dobrega vzdušja, ki nas je spremljalo skozi naš izlet. Tekst: Miha Ulčar Foto: Anja Topolovec SD in PGD Homec Delovna akcija Čiščenje žlebov na homški cerkvi (foto: Janez Ravnikar) V soboto, 14. novembra, smo člani ŠD Homec in člani PGD Homec organizirali skupno delovno akcijo. V dopoldanskih urah smo se zbrali pred PGD Homec in se porazdelili v tri skupine. Ena se je odpravila z gasilskim tovornjakom pred homško cerkev, kjer so očistili žlebove na cerkvi — odstranili odpadlo jesensko listje, ki se je nabralo v žlebovih. Druga skupina se je odpravila v prostore ŠD Homec, kjer so očistili prostore in uredili okolico z igriščem, tretja pa se na skakalnico v Nožice. Kot vsako leto je potrebno skakalnico pokositi, očistiti in urediti, saj bo prvi sneg povabil mlado in staro na zaletno smučino. Visoka trava, podrast in grmovje so čez poletje prikrili celotno skakalnico, zato je s ceste in okoliških hiš ni bilo mogoče prepoznati. Da bi se prikazala spet v svojem sijaju, smo zavihali rokave in se s kosilnicami spravili v breg. Kaj hitro je naša skakalnica zasijala v svoji pravi podobi. Ker nekaj preteklih let ni bilo dovolj snega, ga seveda to zimo še toliko bolj pričakujemo, da se bo tradicija smučarskih skokov nadaljevala. Skupno delovno akcijo smo zaključili v gasilskem domu, kjer smo počistili prostore, nato pa je sledila malica, ki smo si jo vsekakor zaslužili. Člani ŠD Homec in PGD Homec bomo nadaljevali s takšnimi akcijami, saj se zavedamo, da s skupnimi močmi lahko naredimo zelo veliko. Miha Ulčar Rudi Volčini: Poklicna gasilska enota CPV je dobro organizirana in opremljena Pogovarjali smo se z Rudijem Volči-nijem, vodjo Centra požarne varnosti (CPV) in članom Štaba civilne zaščite Občine Domžale, ki uspešno vodi center že dobrih petnajst let. Kakšen pomen ima CPV za občane? Sodelovanje CPV, lokalne skupnosti in podjetja Helios je prav gotovo v korist vseh občank in občanov naše občine. Osnovna dejavnost CPV je zagotavljanje visokega nivoja požarne varnosti v podjetju Helios, reševanje in gašenje ob požarih, nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrečah, poplavah ter drugih naravnih nesrečah na območju naše občine. Pogodbe za pomoč pri reševanju in gašenju ob požarih in drugih nesrečah imamo sklenjene tudi z občinami Trzin, Lukovica in Moravče. Poleg pokrivanja okoliških občin CPV na podlagi pogodbe z Upravo RS za zaščito in reševanje opravlja tudi druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena (tehnično reševanje v predorih Trojane itd.). Kakšni so cilji CPV v prihodnje? Ne glede na to, da CPV sodi med najbolje opremljene in organizirane poklicne enote v Sloveniji, želimo dvigniti nivo tehnike še na višjo raven. Prav tako nameravamo izboljšati sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami na našem območju, čeprav je sodelovanje že danes izredno uspešno. V samem podjetju Helios nameravamo tudi v prihodnje zagotavljati visok nivo požarne varnosti ter nadaljevati s preventivnimi dejavnostmi in izvajanjem gasilskih vaj. Ali sedaj, ko ste vodja CPV, še sodelujete na intervencijah? Občasno, zelo redko. Intervencije vodijo izmenovodje, če bi prišlo do potrebe po intervenciji v Heliosu, bi le-to vodil. Občasno grem na intervencijo, vendar ne kot vodja, ampak spremljam dogajanje in nato po potrebi tudi svetujem. Koliko intervencij CPV opravi letno? Intervencij vseh vrst (gašenje požarov, nesreče z nevarnimi snovmi, pomoči občanom, reševanja iz višin itd.) je na letni ravni okoli 200, od tega je v cestnem prometu od 50 do 70 intervencij tehničnega reševanja. Kako je s posredovanjem CPV pri nesrečah na avtocesti? CPV je v letošnjem letu, skupaj s poklicno gasilsko enoto Celje, na Vranskem pričel zagotavljati stalno prisotnost poklicnih gasilcev zaradi tehničnega reše- vanja v predorih in na avtocesti. Tako imamo na Vranskem skupaj dežurno ekipo za posredovanje ob tovrstnih nesrečah. Pri nesrečah na avtocesti se žal prevečkrat soočamo s problemom, da se zaradi zastojev težko hitro prebijemo do kraja nesreče. Vedno znova opozarjamo, da se je potrebno z vozilom umakniti na skrajno desno stran voznega pasu in tako omogočiti gasilcem, da po sredini nadaljujejo pot do kraja nesreče. Menim, da bi bilo nujno, da bi se bodoče voznike v avto šolah naučilo, kako ravnati v takšnih primerih. Kot član tudi aktivno sodelujete v Štabu civilne zaščite Občine Domžale. Kako ocenjujete delovanje sistema za zaščito in reševanje v naši občini? Občina Domžale ima sistem zaščite in reševanja zelo dobro organiziran. Sistem, ki temelji na prostovoljnosti, je po mojem mnenju strokoven, fleksibilen in usposobljen za ustrezno in učinkovito ukrepanje v primeru naravnih in drugih Kako ocenjujete organiziranost Štaba civilne zaščite Občine Domžale? Menim, da je štab izredno dobro in racionalno organiziran. Štab sestavljajo posamezniki, ki so strokovno usposobljeni za posamezna področja in ki z veseljem opravljajo svoje naloge oziroma funkcije v štabu. Kateri so vaši uspehi na področju gasilstva? Že od leta 1994 sem sodeloval pri organizacijskem in tehničnem razvoju CPV. Začetki so bili bolj skromni - v enoti je bilo zaposlenih deset gasilcev (danes 25), ki so delali v štirih izmenah. Operativno delo smo opravljali z dvema skromno opremljenima voziloma. Do danes smo se razvili v sodobno gasilsko enoto. V tem času smo vzpostavili tudi dobre odnose s prostovoljnimi gasilskimi enotami ter drugimi enotami sistema zaščite in reševanja naše občine. Vrsto let sem si tudi prizadeval, da se kupi gasilska avto lestev za reševanje in gašenje na višjih višinah. Z mojimi sodelavci smo se namreč zavedali nevarnosti pri reševanju z višin, v primeru da ni prave tehnične opreme. Pri tem so bili zelo dejavni župan Toni Dragar, podpredsednik uprave Heliosa, Marko Vresk, in vodja oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale, Peter Gubanc. Renata Kosec Na državnem gasilskem kvizu PGD Žeje-Sv. Trojica in PGD Rova V soboto, 21. novembra 2009, je v OŠ Braslovče, v organizaciji GZ Žalec, potekal 8. državni gasilski kviz. Na to tekmovanje sta se iz GZ Domžale uvrstili dve ekipi, in sicer mlajše pionirke PGD Že-je-Sv. Trojica in mladinci PGD Rova. Obe ekipi sta se zavzeto pripravljali na regijski kviz, kjer sta zmagali v svoji konkurenci, nato pa še za državni kviz. Prikazali sta zelo veliko znanja in poguma ter se enakovredno spopadli z najboljšimi ekipami iz celotne Slovenije. Kviz je sestavljen iz poznavanja gasilske opreme, gasilskih zakonov, pravil, požarne preventive, splošnih znanj in praktičnega dela. Kot se je na koncu izkazalo, so bile ekipe v teoretičnem delu zelo izenačene, odločali pa so mirni živci na praktičnem delu. Tudi skupne točke kažejo, da so o uvrstitvah odločale desetinke. V kategorij i mlaj ših pionirk je nastopalo 29 ekip in ekipa PGD Žeje-Sv. Trojica, v sestavi Tina in Eva Ravnikar ter Ema Smolnikar, je z nekaj smole dosegla 16. mesto. Mladinci PGD Rova, kjer so nastopali Lara Poljanšek, Urban Pavlič in Klemen Kočevar, so dosegli odlično 5. mesto med 28 nastopajočimi. Seveda gre obe ekipi močno pohvaliti, saj sta se zelo trudili, prikazali veliko znanja, žal pa je za najboljše rezultate potrebno imeti tudi nekaj športne sreče. Zagotovo priča o dobrem delovanju mladine v GZ Domžale tudi dejstvo, da se društva redno uvršamo na najvišja tekmovanja in domov prinašamo lepe rezultate. Pohvala pa gre tudi mentorjem, ki so dobro pripravili ekipe in mlade naučili še nekaj več o gasilstvu. Tadej Š. in Lucija K. DRUŠTVA stran 14 Pobratenje PGD Domžale - mesto in DVD Koprivnica V nedeljo, 15. novembra 2009, smo se člani PGD Domžale -mesto odpeljali v Koprivnico k prijateljem gasilcem na slovesnost ob njihovi 135-letnici delovanja DVD Koprivnica. Tam je posebej svečano potekal podpis listine o pobratenju obeh gasilskih društev. Člani PGD Domžale - mesto in DVD Koprivnica smo povezani z občutkom za pomoč bližnjim v nesreči in tako smo v preteklih letih medsebojnega sodelovanja^ postali pravi gasilski prijatelji. Želja po pobratenju je zorela in tokrat smo jo tudi uresničili. Medsebojno si pomagamo z izmenjavo izkušenj po gasilski strokovni plati, znamo pa se tudi poveseliti na gasilskih tekmovanjih. Vse to smo s podpisom listine o pobratenju še poglobili. Slovesnosti je prisostvoval tudi domžalski župan Toni Dragar, ki je pohvalil pobratenje in večletno sodelovanje obeh društev. Dan je ob prijateljskem klepetu lepo minil in počasi smo se poslovili. Po prijateljskem stisku roke ter polni lepih vtisov in prijaznih besed smo se vrnili domov, kjer nas čakajo priprave na prihajajočo 130-letnico našega društva. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ. Sonja Pavlišič Pokušina vin ihanskega vinorodnega okoliša Pijača, ki veselje vrača Druga Martinova nedelja je bila v Ihanu letos v znamenju tradicionalne prireditve Pokušina vin ihanskega vinorodnega okoliša, s katero Turistično društvo Ihan že več kot deset let razveseljuje pridelovalce vin s tega območja, še posebej pa vse, ki si omenjeno prireditev ogledajo. Tudi letos so imeli številni obiskovalci veliko priložnosti, da ob ocenjevanju letošnjega vinskega pridelka poskusijo tudi številne druge dobrote. Med razstavljavci smo srečali tradicionalne udeležence, ki so nam vsi po vrsti zagotovili, da na prireditev pridejo predvsem zaradi druženja, dobre volje in prijetnih srečanj. Tako sta povedala tudi Drago in Martina Anžin, ki sta v oceno ponudila dve vrsti rdečega vina Gmajnarček in Martinovo vino ter čudovit pogrinjek s pravo ježevo družino iz domače zaseke, pašteto, mesninami ter različnimi kruhi. Sicer pa sta Anžinova tudi stalna obiskovalca različnih prireditev, kjer nastopajo narodne noše. Z njima v pravi narodni noši hodi tudi vnukinja Ajda. Družini Kovič in Prašnikar sta se predstavljali skupaj in imeli veliko obiska, tako zaradi odličnega vina, kasneje se je izkazalo, da je vino mladega Jožeta Prašni-karja letos najboljše, kot zaradi bogato obložene mize, kjer domače jedače in pijače ni zmanjkalo. Manjkalo ni niti krvavic in kislega zemlja, obiskovalci pa so radi segali tudi po prav posebnem kruhu, ki ga je iz polnozrnate moke Mlina Rotar spekla Kovičeva mama. Ferdinand in Slavka Starin sta stalna obiskovalca. Lani sta prejela nagrado za najboljše vino. Letos sta se predstavila z rdečim Starinčkom. Obiskovalce sta razveselila s špehovko in drugimi dobrotami. Ob tem velja pohvaliti gospoda Ferdinanda, saj je bil na njegovo pobudo lani ob novem letu ustanovljen Moški pevski zbor Ihan, ki ga vodi Jože Dolinar. Za njimi je že nastop na tržnici, njihovo petje na poku-šini vin pa je lepo zaokrožilo kulturni program, v katerem je sodeloval harmonikar Klemen Maselj, prireditev pa je vodil Tim Černe. Božo Gregorin na predstavitev vin vedno pride zelo rad in zdi se mu, da je eden od tistih, ki so na prireditvi od samega začetka. Tokrat se je predstavljal z rdečim vinom Smolajdrovina. Drugo mesto ga je, kljub temu, da ima že veliko nagrad, kar malo presenetilo. Pavlina in Ludvik Hribar sta predstavljala rdeče vino Ljubček, ki je dobil ime po gospodarju (Ljubu). Tudi pri njiju ni manjkalo domačih dobrot, posebej zeliščni in paradajzov kruh sta bila nekaj posebnega. Dobitnika številnih priznanj sta predstavila tudi gobe, ki jih je gospod Ljubo nabral na dan predstavitve. Tudi Joži in Tone Cencelj sta stalna obiskovalca pokušine in se prav tako lahko pohvalita s številnimi priznanji. Pravita, da je najboljše vino Kvinton, v ocenitev pa sta prinesla vino Kamničan. Ob grozdju raste tudi kivi in povedala sta, da se trta in kivi dopolnjujeta. Tudi onadva sta ob vinu prinesla vrsto dobrot. Te niso manjkale niti pri predstavitvi Franca Kokalja, po domače Marinčkovega, enega od pobudnikov tekmovanja vin, ki je edinstveno v naši občini. Na pokušino pride zaradi družabnosti in dobre volje, lahko pa se pohvali, da je za cviček Marinček že dobil vrsto priznanj. Žirija, v sestavi Franc Vodnjov, Bojan Ivanuša, Emil Dolinšek in Drago Rokavec ter predsednik Franc Kralj, ki je poudaril, da vinogradniki svoje vino pridelujejo s srcem in dušo, je imela letos težko delo. Na koncu pa so le odločili, da je letošnji zmagovalec prireditve Franci Prašnikar, drugo mesto je pripadlo Božu Gregorinu, tretje pa Martini Anžin, ki je prejela nagrado za najlepši pogrinjek. Vsi udeleženci so prejeli tudi pohvalo za sodelovanje. Prijetna prireditev, za katero Turistično društvo Ihan in njegova predsednica Ivi Drobnič zaslužita iskreno pohvalo, je tudi tokrat potrdila, da so vina ihanskega vinorodnega okoliša PIJAČA, KI VESELJE VRAČA. Vera Med zdravilnimi zelišči na Dolenjskem ... S stanovalci DU Domžale tudi letos odpravili na jesenski celodnevni izlet. Kraj in vsebino izleta smo izbirali celo poletje, saj je bilo želja in predlogov res veliko. Končno smo se odločili za obisk ekološke zeliščne kmetije Plavica sredi neokrnjene narave dolenjskih gričev. Program smo oblikovali tako, da so se izleta lahko udeležili tudi slabše pokretni stanovalci. V teh pozno jesenskih dneh smo prav veseli, če nas obišče sonce. Še lepše pa je, če nas že zjutraj pozdravi prav na dan, ko se odpravljamo na naš težko pričakovani izlet. Dobre volje smo se posedli v avtobus. S pesmijo, recitacijami in šalami nam je čas hitro minil do prvih dolenjskih vasi, ko so nas stanovalke, ki so bile v teh krajih doma, seznanile s svojim domačim krajem. Vasi so bežale mimo nas in v zaselku Cerovec nas je cesti že pričakoval gospodar Plavice, Jože Majes. Povabil nas je na svoj s soncem obsijan vrt, kjer so nas že pričakale klopi. Pričakujoče smo se zazrli v klenega gospoda Jožeta, ki se ima svojemu zdravju in energiji, ki jo izžareva, kot je poudaril kasneje, zahvaliti prav svojim zdravilnim rastlinam. Za dobrodošlico sta nam z ženo najprej postregla s kruhom in čemaže-vim namazom ter zeliščnim čajem. Ker nas je večina težje hodila, je Jože nabral nekaj zdravilnih rastlin s svojega vrta, nato pa na izviren in prijeten način predstavil posamezne zdravilne rastline - kako se pripravijo in pri katerih boleznih in tegobah se jih varno uporablja. Nekatere rastline smo poznali, druge smo malo pozabili, za marsikatero smo slišali prvič. Govoril je o gabezu in njegovih učin- kih pri zvinih, oteklinah. Kopriva dobro vpliva na sestavo krvi. Ameriški slamnik naj uživamo po kapljicah med boleznijo. Slezenovec je najboljše zdravilo za izkašljevanje. Pri obolenjih želodca je dobra meta. Vendar ne katerakoli. Tinkturo materine dušice je treba grgrati ob bolečinah v grlu in sivka zmanjšuje bolečine v sklepih in pri glavobolih. Pa še divji kostanj in šentajanževka ... kdo bi si vse to zapomnil. Svojo razlago je popestril z vpletanjem ljudskih modrosti in naukov: da bolezen nastane predvsem zaradi slabe naravnanosti našega duha. Zamere, jeza, žalost, prepiri in druga negativna čustva so vzrok za veliko naših bolezni. In pregovor »Smeh je pol zdravja« ni iz trte zvit. Koristnih napotkov je bilo res veliko, a je bil čas kar prekratek za vsa vpra- šanja in razlage. Prav dobro bi bilo, če bi Jože prišel kdaj k nam v dom in nam še kaj povedal, smo izrazili svoje želje. »Seveda! Prav rad, saj se vsako sredo vozim mimo vas,« je bil takoj pripravljen Jože. Nakupili smo si nekaj zeliščnih pripravkov in čajev, potem je bil že čas za kosilo v bližnjem gostišču, kjer nas je ob dobri hrani s harmoniko razveselil tudi naš zeliščar. Seveda smo zapeli in s pesmijo nadaljevali celo pot domov. »Smo že v Domžalah,« se je kar naenkrat med pesmijo oglasila ena od stanovalk. Zaploskali smo šoferju, ker nas je varno in potrpežljivo vozil, in se z vso prtljago vred skobacali z avtobusa. Bil je prijeten sončen dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Mojca Kerč Novi vodniki Prvi tečaj za turistične vodnike po Srcu Slovenije V oktobru in novembru je v Kamniku potekalo prvo usposabljanje za pridobitev licence za turistične vodnike za celotno območje Srca Slovenije, na katerem so tečajniki spoznavali tudi območje Domžal. Tečaj je izvedla Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik, udeležilo pa se ga je okrog 30 posameznikov. V sklopu predavanj so bile obravnavane teme s področja zgodovine, geografije, etnologije, umetnostne zgodovine območja Srca Slovenije ter retorika in tehnike vodenja. Po celotnem območju Srca Slovenije je bila izvedena tudi študijska tura, za pridobitev licence pa so udeleženci morali opraviti celodnevni izpit, na katerem je bil poudarek na praktičnem vodenju po terenu. Tečaj za turistične vodnike po območju Srca Slovenije je podprl tudi Center za razvoj Litija, ki je lastnik in upravljavec blagovne znamke Srce Slovenije, ki v obliki srca sega od vzhodnih obronkov Ljubljane do prvih posavskih ravnic. Blagovna znamka postaja na tem območju sinonim za srčnost ljudi in podpira tudi skupni turistični razvoj, pa tudi druge projekte, ki vplivajo na večjo kakovost bivanja. Upamo, da bodo novi licenčni turistični vodniki uživali v svojem delu in obiskovalcem območja predstavili čudovite skrite kotičke našega Srca. Ana Savšek Pomagamo socialno ogroženim v petih občinah Ena izmed najpomembnejših nalog Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki se še posebej kaže v kriznih obdobjih, je pomoč socialno ogroženim skupinam prebivalcev. Za blažitev socialnih stisk in posledic krize, ki je v letošnjem letu še posebej huda, so vse organizacije RK, tako v lokalnih skupnostih kot na državnem nivoju, povečale aktivnosti pri pridobivanju prostovoljcev in pri zagotavljanju čim večjih količin prehrambenih paketov, toplih obrokov, oblačil in stanovanjske opreme, finančne pomoči za plačilo življenjsko pomembnih položnic, začasnih zatočišč brezdomcem, posebna skrb pa je namenjena tudi organiziranju aktivnosti za pridobitev donacij. Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale je v letošnjem letu okrepilo svoje aktivnosti, saj številčni podatki kažejo, da so se potrebe po tovrstni pomoči socialno ogroženim povečale tudi v naši občini. Število socialno ogroženih se je glede na leto 2008 povečalo najmanj za četrtino. Velik porast se beleži pri zagotavljanju pomoči enostrarševskim družinam, starejšim upokojencem z nizkimi pokojninami, kažejo pa se tudi posledice brezposelnosti in ekonomskih migracij. Mesečno išče pomoč v obliki prehrambenih izdelkov v prostorih RK več kot 120 družin, kar pomeni blizu 400 občanov in občank. Trudimo se, da vsem zagotovimo vsaj najnujnejše prehrambene izdelke. V letošnjem letu smo iz lastnih sredstev zagotovili 50 osnovnih prehrambenih paketov, ki vsebujejo: sladkor, riž, moko, olje, kis, mleko, marmelado, testenine ter trajne konzerve, poleg tega pa zagotavljamo tudi pralne detergente. Ob tem je treba pohvaliti podjetje KIMI Trzin, ki je letos darovalo pralne detergente ter potrebščine za osebno higieno, in trgovsko podjetje Mercator, ki donira RK prehrambene artikle lastne blagovne znamke. Glede na poslabšanje socialnih razmer so se v zagotavljanje pomoči vključili tudi Fundacija invalidsko-humanitar-nih organizacij, FIHO, in Vlada RS, ter Evropska skupnost, ki je pomoč posredovala v okviru Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih v Skupnosti. Območno združenje RK Domžale zagotavlja pomoč potrebnim na območju vseh petih občin: Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Domžale. V letošnjem letu je bilo razdeljenih 10.000 litrov mleka, 3000 kg sladkorja, 1500 kg riža, 2200 kg moke in 2020 kg testenin, 800 vladnih prehrambenih paketov in 600 paketov Fundacije FIHO, hkrati pa je RK s finančnimi sredstvi, v višini 11.800 evrov, pomagal 89 družinam pri plačilu življenjsko pomembnih položnic (elektrika, komunalni stroški, plačilo stanovanj in njihovega vzdrževanja, kurjave ipd.). Povečale so se tudi potrebe po oblačilih, posteljnini in drugih življenjsko potrebnih sredstvih. Delitev prehrambenih paketov in skladišče rabljenih oblačil in drugih artiklov je odprto vsako sredo, od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure, na sedežu Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34. Območno združenje Rdečega križa Domžale se za pomoč in prizadevnost pri razdeljevanju pomoči zahvaljuje vsem prostovoljcem, donatorjem, Občini Domžale ter vsem, ki kakorkoli pomagate, hkrati pa vabi vse, ki bi želeli pomagati pri blažitvi socialnih stisk, da pokličete po tel.: 7292-333. Iskrena hvala! Območno združenje Rdečega križa Domžale Iz domačih krav v mlekomat Mleko imamo za najpopolnejšo naravno hrano, ki vsebuje sestavine, ki jih potrebujemo za rast in razvoj. Ljudje smo v vsakdanjiku navajeni na razne avtomate, bodisi za pijačo ali hrano. Zamisel kmetije Zalaznik-Hu-dman pa je bila prava, zato so postavili mlekomat. Domov tako odnesete zdravo, domače ter sveže mleko. Kmetija Zalaznik-Hudman se nahaja v Dolenjah, njihov mlekomat je se na lokaciji Vir pri Domžalah, na dvorišču gostilne Ribič. Krave so krmljene s suho krmo, silažo in žiti. Mleko je kakovostno neoporečno, zato skrbijo z uravnoteženo naravno prehrano živine ter z dobrimi higienskimi standardi molže in hranjenja mleka, kar dokazujejo redne laboratorijske analize. Takšno mleko je najboljša osnova za odlične mlečne izdelke, ki se pripra- vljajo v vsakdanjem življenju. Njihovo domače mleko je polnomastno. To ne pomeni, da je bolj redilno, nasprotno, mlečne maščobe vsebujejo za telo pomembna vitamina A in D, ki tudi sodelujeta pri izrabi kalcija in beljakovinskih elementov iz mleka. Brez njiju telo kalcij in beljakovine težko absorbira. Pravilno posrkan kalcij pospešuje zdravo izgubo teže in znižuje krvni pritisk, prav tako odstranjevanje mlečnih maščob ni priporočljivo zaradi linolenske kisline, ki ima prav tako močne antikarcinoge-ne učinke, in glikolipidi, ki preprečujejo prebavne motnje. Takšno mleko je odlično za samostojno uživanje, prav tako pa je zaradi neobdelanosti idealno, če se želite sami poizkusiti v pripravi raznovrstnih mlečnih izdelkov. Surovo mleko je potrebno hraniti v hladilniku in ga porabiti še isti dan, če pa ga segrejete na 75 °C, njegovo obstojnost v hladilniku povečate na 3 dni. Mleko je tudi primerno za kisanje. Sveže mleko Kmetije Zalaznik-Hudman lahko vsak dan kupite na Viru pri Domžalah na dvorišču gostilne Ribič, hkrati pa mlekomat že ima stalne kupce, ki z veseljem popijejo kozarec naravnega domačega mleka. Vabljeni vsi, da si ogledate, kako se tej stvari streže. Na zdravje s kozarcem mleka 5i Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 03 kupite *0b nakupu štirih izdelkov po redni ceni vam na četrtega, najcenejšega, priznamo kar 99% popust! Si Tehnika Si Gradnja Si Pohištvo Si Vse za vrt Ponudba velja v času od 3. do 12. decembra 2009 v vseh specializiranih prodajalnah Mercator. UJEMITE POPUST l 1 15% \ ceneje Ob nakupu v vrednosti 40 EUR ali več v prodajalnah M Tehnika, M Gradnja in M Pohištvo (razen franšizah) prejmete v času od 3. 12. do 17. 12. 2009, kupon za 15 % popust v prodajalnah Modiana, Modni hiši Maribor, Aveniji mode Ljubljana - Šiška, Maxiju (oddelek tekstila in kozmetike) ter parfumerijah Beautique. Vvenija"" | J maxi s^wnQue S Tehnika H Gradnja S Pohištvo S Vse za vrt Petek, 4. december 2009 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na delavnico Ustvarjajmo svoje življenje - z jasnostjo v preobrazbo predavatelja Marjana Burnika. Namen delavnice je pokazati, kako prepričanja vplivajo na vse vidike življenja posameznika, kako krojijo načine doživljanje sebe, kot tudi ljudi in dogodkov v našem življenju, povezava med čustvenim stanjem, počutjem telesa, delovanjem uma, kako čustvena jasnost blagodejno vpliva na odnos do sebe, na partnerski odnos, na odnos do bližnjih, družine, delovnega okolja. Vstop je prost! Sobota, 5. december 2009 KDAJ: od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure KJE: Kapela sv. Križa na Homcu Vabljeni na obisk Svetega Miklavža, ki bo obiskal otroke iz vasi Nožice, Homec in Preserje. Ogledali si boste igrico in prejeli darilo. Nedelja, 6. december 2009 KDAJ: ob 14. uri KJE: Kulturni dom Jarše, Groblje 2 Kulturno društvo Groblje, organizira 5. razstavo slovenskih jaslic. Razstava bo odprta vse do 10. 12. 2009, vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Razstavljalo bo okrog 60 razstavljavcev iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti bosta izdana tudi spominski žig in spominska znamka. Ponedeljek, 7. december 2009 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predstavitev pesniške zbirke avtorice Joži Kokalj Prebujena iz sna. Povezovala bo Zlatka Levstek, za glasbo pa bo poskrbela Silva Kosec. Kulturni program bodo sooblikovale članice društva LIPA. Vstop je prost. Torek, 8. december 2009 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 8. decembra 2009, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na ustvarjalno delavnico Papirne pustolovščine za staro in mlado. Članice društva JESENSKI CVET vas bodo s svojimi izkušenimi in spretnimi rokami naučile izdelovati papirnato cvetje. Ustvarjalna delavnica bo v sredo, 9. decembra 2009, ob 17. uri, v dvorani Knjižnice Domžale. Vabljeni veliki in mali kreativni mojstri. Zaželena je predhodna prijava, saj je število prostih mest omejeno. Otroci, mlajši od sedmih let, naj pridejo v spremstvu odraslih. Vstop prost! S seboj prinesite le veliko dobre volje! Moja prijateljica knjiga Tokrat bomo uživali s knjigami založbe Modrijan. Poiščete jih lahko v njihovi novi knjigarni na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Orlando Figes se je slovenskim bralcem predstavil s knjigo NATAŠIN PLES, ki je doživela že nekaj ponatisov. To je veličastna freska Rusije, ki »bralca posrka in prestavi v čase in prostore, o katerih zve veliko in drugače, ne da bi čutil breme podatkov, virov, arhivov,« beremo o knjigi. Irena Štaudohar pa pravi: »Figes z veliko spoštljivostjo in povsem drugim zornim kotom odlično opiše njihove mnogokrat izjemno tragične zgodbe, ki jih pravzaprav ne moremo ločiti od njihovih del. In prav to je bistvo kulturne zgodovine nekega naroda. To - in slutnja Natašinega plesa globoko v stepi naših genov.« Natašin ples je v avtorjevi domovini požel nešteto hvalospevov in si leta 2003 prislužil nominaciji za dve pomembni nagradi. Bralci pa so dobili še naslednje priporočilo: »Nalijte si kozarček vodke, odprite to sijajno knjigo in se ji predajte«. (Sunday Times) »Ruščina pozna dva izraza za šepetajočega: šepčuščij, tisti, ki šepeta iz strahu, da mu prisluškujejo, in šeptun, ovaduh, tisti, ki ljudem za hrbtom prišepetava oblastem. Besedi izvirata iz obdobja stalinističnega terorja, ko so rusko družbo sestavljali šepetalci te ali one vrste. Orlando Figes v svoji najnovejši knjigi ŠEPETALCI razkriva zasebno življenje milijonov Rusov pod Stalinovo tiranijo, v družbi, v kateri so vsi šepetali - bodisi da so hoteli zaščititi svoje bližnje, bodisi da so ovajali sodržavljane. Delo se opira na obsežno raziskavo ustne zgodovine, ki je zajela stotine družin iz nekdanje Sovjetske zveze, ter na množico listin, fotografij in predmetov iz družinskih arhivov. Vodi nas skozi moralni blodnjak, v katerem je človeka lahko pogubila ena sama neprevidna beseda, ko je režim postavil izven zakona celotne družbene sloje in narode, ko so ljudje plačevali strahotno ceno za gospodarsko in politično veličino Stalinovega imperija. Vendar so tudi v tistih težkih časih mnogi ohranili človečnost in pogum, da so kljubovali neusmiljenemu pritisku totalitarne države. V tem pretresljivem in mogočnem delu neme Stalinove žrtve prvič pripovedujejo svoje življenjske zgodbe,« je zapisano o knjigi, ki vam jo močno priporočam. GROZLJIVI GOST je delo univerzitetnega profesorja antropologije in zgodovine filozofije Umberta Galim-bertija. To »je lucidna filozofsko-psi-hološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn.« To je »apel staršem, učiteljem in družbi, kako generaciji dolgočasja vrniti mladost ognjevitosti, uporništva, domišljije, in sposobnosti iskanja samega sebe,« pravi Bernard Nežmah. Ob deseti obletnici izida prve iz serije knjig Lep dan kliče - in ob svoji sedemdesetletnici -se Željko Kozinc znova odpravlja na izlete po Sloveniji in zamejstvu s knjigo MOJE NAJ-LUBŠE POTI. Osemdesetim izletom, ki so že bili predstavljeni v štirih knjigah, je dodal štiriindvajset novih. Vse 104 poti - za vsak konec tedna po dve - je bodisi v duhu bodisi zares še enkrat prehodil, zato vas bo knjiga očarala z mnogo svežimi podobami, novimi pogledi in razgledi. Jubilejni izdaji je priložena še avtokarta Slovenije. KRATKE ZGODBE O PRIHODNOSTI so zbirka kolumn, ki jih je Ervin Hladnik - Milharčič pisal za časopis Dnevnik. Hugo Claus je bil eden najbolj razvpitih in najbolj plodnih belgijskih pisateljev. Tokrat lahko beremo njegov roman GOVORICE, ki govori o vrnitvi nekdanjega kolonialnega vojaka (zdaj dezerterja) Reneja v njegov rojstni kraj in o skrivnostni epidemiji, ki se kot nekakšna kazen širi med Reneje-vimi someščani (iz belgijskega Konga naj bi jo prinesel prav Rene). Ameriški pisatelj in dramatik Cormac McCarthy v romanu NI DEŽELA ZA STARCE govori o vietnamskem veteranu, ki na lovu v puščavskem koncu ameriško-mehiške meje naleti na več KOLEDAR PRIREDITEV Četrtek, 10. december 2009 KDAJ: ob 16.15 uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na izdelovanje novoletnih voščilnic. Otroško ustvarjalno delavnico vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni otroci od 4. do 8. leta - v 1. skupino ob 16.15 - in otroci od 9. do 15. leta - v drugo skupino ob 17.15. KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na potopisno predavanje Vzhodna Afrika, ki ga pripravljata Eva Tomšič in Simona Šivec. Vstop je prost! Petek, 11. december 2009 KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na delavnico Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici, ki jo vodita Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar. Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice. Vabljeni! KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na lutkovno predstavo gledališča KONJ - Kroki praznuje. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! Nedelja, 13. december 2009 KDAJ: ob 18.30 uri KJE: Kulturni dom Jarše, Groblje 2, Rodica Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami vas vabi na gledališko predstavo - Improgledališče DOM:ŽALE 2. Mladi, ki še nikdar niso stali na odrskih deskah in mladi, ki so se s to izkušnjo že spopadli, bodo poskrbeli, da boste v dobri uri dodobra razmigali svoje trebušne mišice - seveda s smehom. Vstop je prost! Torek, 15. december 2009 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 15. decembra 2009, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na ciklus filozofskih večerov Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi. Na vrsti je drugo predavanje, kjer bo tema Bog kot zabloda ali o militantni naravi religije. Predavatelj dr. Dušan Rutar. Sreda, 16. december 2009 KDAJ: ob 19. uri KJE: Gasilski dom Homec Kulturno društvo Jože Gostič vabi vse ljubitelje gorništva, alpinizma in narave na predavanje alpinista Dava Krničarja. Vabljeni! Četrtek, 17. december 2009 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornika? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik in prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni! stran 16 trupel in nedaleč stran odkrije še kovček, poln denarja ... Annie Proulx je z romanom LADIJSKE NOVICE doživela izjemno uspešno filmsko adaptacijo. »Če vam je bil film všeč, vam bo tudi knjiga. Če filma niste gledali, ga boste videli v knjigi,« pravi Marjeta Bogataj. John McGahern je napisal mojstro- OKROGLI MUZI KANTI ADI SMÜLAR ans. SPEV TANJA ŽAGAR ans. SVETLIN STANE PETRIČ ans. BRANETA KLAVŽAftJA MLADI DOLENJCI MAMAMANKA VESELI SVATJE MALIBU4 Mirko filihar POLKA PUNCE ans. ROKA ŽLINDRE ROBERT GOTER in hatmonikarski orkester ČEPGN1 FOLKLORA KAMNIK vino MED ŽENAMI, kjer beremo o malce mračnem irskem življenju. Philip Roth je za roman AMERIŠKA PASTORALA dobil Pulitzerjevo nagrado. To je eno izmed velikih sodobnih del. Tatjana Kokalj V ŠPORTNA DVORANA mm SOBOTA. 12.12.obi9 voditelj in scenarist BORIS KOPITAR po koncertu zabava % POLKA PUNCAM! VSTOPNICE 051 202200 KAMNIK: TIC, PUB POD SKALO, VIDEO KLUB MFTUU DOMŽALE: 01S BLAGOVNICA VELE MENGEŠ: HRAM ROŽICE KRANJ: GORENJSKI GLAS Preberite in poiščite prireditev, ki vas bo popeljala v novo leto 2010 Kako praznično bo v Občini Domžale do konca leta 2009 Miklavževanje 2., 3., 4. in 5. december - vasi v KS Krtina Obisk Miklavža in obdaritev v organizaciji PGD Studenec Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Studenec 5. december 2009 Miklavževanje v Ihanu - Dom krajanov Ihan Organizator: Turistično društvo Ihan 5. december 2009, ob 17.30, Hala komunalnega centra Domžale Miklavževanje z obdaritvijo otrok Organizatorja: Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, Župnijska Karitas Domžale 5. december 2009 - Dragomelj, Pšata Miklavževanje na Pšati in Dragomlju (konjska vprega, obdaritev otrok) Organizator: Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata 5. december 2009, ob 19.30, Osnovna šola Krtina Prireditev z igrico in obdaritev otrok do desetega leta Organizator: Krajevna skupnost Krtina 5. december 2009 - dvorišče Gostilne Pirc na Rovah Miklavževanje s kulturnim programom in obdaritvijo otrok do sedmega leta Organizator: Krajevna skupnost Rova 5. december 2009, ob 16. uri, Kulturni dom Groblje Miklavževanje s kulturnim programom in obdaritev Organizator: Kulturno društvo Groblje, Župnija Jarše 5. december 2009, Kapela sv. Križa Homec Miklavžev večer z igrico, obiskom sv. Miklavža in obdarovanjem otrok Organizator: Kulturno društvo Jože Gostič Homec 5. december 2009, ob 18. uri, Kulturni dom Radomlje Miklavževanje z igrico in obdarovanjem Organizator: Kulturno društvo Mlin Radomlje 5. december - Gasilski dom Študa Miklavževanje, Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Študa 5. december 2009, ob 18. uri, Dom krajanov v Žejah Miklavžev večer Organizator: Turistično društvo Konfin Sveta Trojica Za učence prve triade domžalskih osnovnih šol je Zveza prijateljev mladine Domžale v Kulturnem domu Groblje pripravila naslednje predstave: v četrtek, 17. decembra 2009, bo Gledališče KU-KUC trikrat uprizorilo predstavo DEDKOVE ZIMSKE POČITNICE; v petek, 18. decembra 2009, bo Družinsko gledališče Kolenc trikrat zaigralo CESARJEVEGA SLAVCA. Za vse otroke od tretjega leta do vstopa v šolo je ZPM Domžale pripravila PRAVLJIČNO DEŽELO, ki jim jo bosta pričarala Lutkovno gledališče Pravljična dežela in igralska skupina vzgojiteljic Vrtca Urša v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale: v petek, 18. decembra 2009, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 20. decembra 2009, od 10. do 12. ure; v ponedeljek, 21. decembra 2009, od 16. do 18. ure. Po vsaki predstavi bodo v preddverju in v poročni dvorani organizirane ustvarjalne delavnice, v katerih bodo otroci izdelovali novoletne okraske, priročne lutke, obiskala jih bo DOBRA VILA in posipavala s čarobnim praškom ter izpolnjevala njihove skrite želje. Manjkala ne bodo niti sladka presenečenja. Nastopili bodo tudi žonglerji iz Društva Žongler z Vira. OŠ Rodica Novoletni sejem rodu Skalnih taborov Domžale 11. december 2009, od 16.00 do 17.00 Taborniki bomo prodajali novoletne izdelke, ki smo jih naredili sami, na voljo pa bodo tudi reči, ki ne pridejo prav le tabornikom, temveč tudi tistim, ki radi živijo z naravo. Zabavali se bomo v super družbi, poklepetali ob čaju, se zabavali ob animacijah in se imeli fino! Vabljeni! Občina Domžale vabi 26. in 27. decembra v Zimsko vas, ki bo 27. decembra, postavljena v Športnem parku Domžale poleg drsališča. Zimsko vas bo po sprehodu skozi mesto Domžale obiskal tudi Dedek mraz. Občina Domžale skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale vabi na SILVESTROVANJE NA PROSTEM v Športni park Domžale. Prve udeležence čaka presenečenje. Vabljeni! stran 17 Likovna razstava v Galeriji Domžale Jožef Muhovič: Preludij za dar obstoja KULTURA Najnovejša otvoritev likovnih del v Galeriji Domžale v novembru 2009 je bila zaznamovana s prisotnostjo priznane osebnosti v slovenski umetnosti, saj je razstavljal akademski slikar Jožef Muhovič, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Jožef Muhovič je umetnik, ki svojo intelektualno moč umešča v široko polje ustvarjalnosti. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in kiparstvom ter objavlja razprave in članke s področja likovne teorije, likovne estetike in filozofije umetnosti. Njegova znanstvena bibliografija obsega blizu sto enot, od tega je tretjina objavljenih v tujini. Jožef Muhovič deluje na dveh področjih, ki sta ponavadi ločeni - teorija in praksa. Zanimivo je, da se pred njegov izjemno plodovit umetniški opus mnogokrat postavljajo teoretska branja. Dostikrat je pogled na njegovo likovno produkcijo, ki je pri- sotna v pomembnih grafičnih zbirkah, kot so Albertina na Dunaju, Kunstbibliothek Berlin, Landesmuseum Joaneum v Gradcu, Kleine Galerie na Dunaju, Bienale slovenske grafike v Novem mestu in Northern Arizona University-Old Main Art Museum v Flagstafiu, ZDA, publiki redko predstavljen. Tokratna razstava v Galeriji Domžale nam prinaša vpogled v umetnikov zadnji risarski opus. Njegovo ustvarjanje je predvsem intimno, skladno s postmo-dernističnimi smernicami v slovenski umetnosti. Za postmodernistično umetnost je značilen asketizem likovnega jezika, osebna, zelo intimna pripoved brez zavor, simbolika barve in simbolika figure kot glavni nosilki sporočila, na prvi pogled nedefinirani prostor slike itd. Kot ključni moment v risbah avtor izpostavlja razmerje med stilizirano človeško figuro in abstraktnim prostorom. Tretji element, ki se pojavlja v risbah poleg figure in prostora, je navidez naključni madež, ki figuro spremlja, za- sleduje, objema in nagovarja. Razumemo ga lahko »kot nenehno grožnjo za človekovo eksistenco in zastopa kaos, nebit, smrt ali pa se človeku ponuja kot izziv, kot nekaj, k čemur teži, kar pomeni resnico, smisel, najvišji smoter, spoznanje,« je v predstavitvenem tekstu razstave zapisala Mojca Grmek. V sodobni umetnosti zadnjih let smo priča razmahu novih tehnologij, zlasti digitalnih in virtualnih, povezanih z ekonomsko globalizacijo, s porabni-štvom in radikalnimi spremembami v konceptu človeka in življenja. Mnogi umetniki poleg multimedijskega doživljanja novodobnega sveta le ohranjajo stik z že historičnimi likovnimi praksami, ki omogočajo primarni stik roke s slikarsko površino. Mednje sodi tudi Jožef Muhovič, ki na svojstven način prepoznava posebnosti časa in prostora, v katerem biva, in ga definira skladno s svojimi nazori in likovnimi izkušnjami. Katarina Rus Krušelj Nepozaben koncert ljudskih pesmi v Grobljah Peli so jih mati moja Dolgi jesenski in zimski večeri so kot nalašč za druženje s slovensko ljudsko pesmijo. Tega se še kako zavedajo tudi člani in članice Kulturnega društva Groblje, ki so nas skupaj z Ljudskimi pevkami KD Domžale, ki jih vodi Mara Vilar, Ljudskimi pevci iz Blagovice, pod vodstvom Matjaža Pe-stotnika, ter Trzinskih kerelcev, pod vodstvom Katarine Šelinc, povabili na koncert ljudskih pesmi PELI SO JIH MATI MOJA, ki ga je prijetno vodil napovedovalec Boris Presekar. »Slovenka sem, Slovenka čem ostati,« so ob začetku prijetnega koncerta zapele Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki že tri desetletja uspešno nastopajo v občini pa tudi izven nje, ob jubileju pa so izdale tudi novi CD, darilo vsem ljubiteljem slovenske ljudske pesmi. Voditelj nas je poučil, da je slovenska ljudska pesem vedno dobrodošla, med poslušalce pride največkrat spontano in improvizirano, je sestavina preteklosti, ima vedno določeno vlogo ter je bila in je sestavni del tako vsakdanjega kot prazničnega dne. Vse to so potrdile tudi pesmi ljudskih pevk: Z zakrivljeno palico v roki ter Vse rožice rumene. Trzinski kerelci, postavna moška glasbena skupina, že štiri leta poje na ljudski način v zadovoljstvo vseh, ki imajo ljudske pesmi radi. Druži jih ljubezen do petja, prijateljstvo, dolgo že več desetletij, predvsem pa veselje, da lahko skupaj zapojejo in razveseljujejo ljudi. Predstavili so se s pesmimi Pojmo ga za kratek čas, S'noč nam je bila luš'na vesela in Pijmo, bratci, sladko vince ter nas spomnili, da smo v času martinovanja. Ljudski pevci iz Blagovice, ki so imeli svoj prvi koncert 16. marca 2001 in jih vodi Matjaž Pestotnik, tudi solist, so se nam predstavili s Hladna jesen že prihaja, Dekle moje, prinesi mi vode ter nas v pesmi Rad bi vedel spomnili na kmečka opravila in jih tudi pokazali. Nato se je koncertno kolo še enkrat zavrtelo, saj so nam Ljudske pevke pod vodstvom Mare Vilar, ki že tri desetletja opravljajo plemenito in potrebno poslanstvo ter ohranjajo slovensko ljudsko pesem, zapele: Kdor ima srce, Tam na vrtu ter Iz zemlje gre v trte. Postavni Trzinski kerlci so zapeli Je komaj noč storiva se in posebej s hudomušnim besedilom pesmi Tri babe marsikomu od številnih poslušalcev privabili smeh na obraz. Razbojniki, Jaz imam eno pridno ženko in Mrzel veter tebe žene pa so bile pesmi, ki so jih zapeli Ljudski pevci iz Blagovice in ob dolgotrajnem glasnem aplavzu svoj pevski nastop obogatili še z znano Dekle, daj mi rož rdečih. Koncert naj bi zaključile Ljudske pevke KD Domžale, ki so nam zapele V majhni planinski vasici, Pod nebom gre oblak, Svetlo sonce in Tiha noč. Najprej so na željo poslušalcev dodale še Sinoč' mi je bil ukraden rožmarin, V Domžalah je tako in znani Encijan, nato pa je zapel največji zbor prijetnega ljudskega večera v Grobljah. Spet na željo ljubiteljev ljudske pesmi so se na odru zbrali vsi trije nastopajoči zbori, ki se jim je pridružila še cela dvorana in za-zvenele so tiste, ki jih poznamo vsi in jih radi prepevamo: Tam, kjer se čuje slavička lepa pesem, En hribček bom kupil in Pozimi pa rožice ne cveto. V petek, 5. novembra 2009, so ljudske pesmi v dvorani Kulturnega doma Groblje cvetele kot že dolgo ne. Nastopajoči zbori in nastopajoči v dvorani smo še enkrat več dokazali, da imamo ljudsko pesem radi, da jo radi zapojemo in da bo tudi v prihodnje ostala pomemben del naše kulturne dediščine. Vera V Knjižnici Domžale S kamero skozi čas Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je 24. novembra v Knjižnici Domžale pripravil filmski večer S kamero skozi čas. V uri in pol so prikazali devet filmov. Budnica je posvečena domžalskim godbenikom, ki so letos praznovali 125 let delovanja, za človeka nedosegljivih, za godbo, ki se s stalnim vključevanjem mladih napaja iz dela preteklih generacij, pa častitljiv jubilej več kot stoletje dolgega kulturnega in narodnega poslanstva. Filmske kamere so spremljale Godbo Domžale med njeno tradicionalno budnico. Grmade in tabori so iz filmskega traku S-8 narejena zgodba o življenju v naših krajih ob koncu srednjega veka, ko so v naših krajih plenili Turki. Film ima obilo verodostojnih zgodovinskih podatkov in predstavlja kraje, tabore in gradove, ki so v tistem času delovali. Sirene so letos nehale obstajati. Mavrica je ta ženski pevski zbor posnela na zadnjem koncertu v Poletnem gledališču Studenec. Gozd, mesec dni pozneje je zapis o kraju, ki ga je prizadelo neurje. Vendar je po enem mesecu poln optimizma in delovnega elana. Grozeče zvoke rušenja so zamenjali navdušujoči zvoki žag, betonskih mešalnikov in kmečkih strojev. Cekin bi dal je izjemen filmski portret kamniškega slikarja Poldeta Miheliča, ki je bil vedno tudi zvest obiskovalec prireditev FKVK Mavri- ca, še posebej fotografskih razstav, za katere si je vzel veliko časa in si jih do potankosti ogledal. Film je bil na pravkar končanem mednarodnem filmskem festivalu v Mariboru dvakrat nagrajen. V konkurenci preko 150 filmov iz 27 držav je izstopal tako po filmski zgodbi kot po zvoku. Selitev knjižnice je utrinek iz dveh selitev domžalske knjižnice: s Kolodvorske na Ljubljansko in z Ljubljanske na Cesto talcev. Selitev je za knjižničarje vedno mukotrpno delo. Vendar je ob koncu, če je odprtje tudi spektakularen in medijsko zanimiv dogodek, njihovo veselje in zadoščenje toliko večje. Botanični vrt na Veliki planini je film z žalostnim zaključkom. Prevečkrat je Mavrica kronist dogodkov, običajev in stvari, ki bi morale ostati, ki bi jih morali kvečjemu razvijati in ohranjati, a jih uničimo in pokončamo. Zato marsikateri film Mavrice pusti občutek grenkobe in jeze. Velika planina je poleg kulturne, predvsem etnografske dediščine, pozornemu opazovalcu nudila tudi naravne bisere: osamela drevesa - viharnike, grmičje, ruševje, cvetje, mravljišča, gnezdišča, mlakuže z zanimivim rastlinjem in živalstvom. Pa je pri-lomastil človek, oborožen s stroji in z načrtom za kakovostni napredek visokogorske pokrajine, z denarjem EU. Lepo, pestro, barvito in bogato pokrajino je prekopal, posekal, prebrskal, premuljčil, prebranal in pre-gladil ter naredil še lepšo, še boljšo, polikano, revno, pusto in enolično Veliko planino. Tudi Mamut išče dom je žalosten zapis. Na pobudo mnogih je kamniški kipar Miha Kač izdelal kip mamuta. Dve leti in pol je trajalo - kiparjenje, modeliranje, konstruiranje, študiranje literature, varjenje, tesarjenje, mizar-jenje, betoniranje, zidanje, glajenje in fino obdelovanje. Ko bi bilo treba stroške poravnati, so se navdušenci in priganjalci umaknili za okope birokratskih izgovorov, mamutov model v naravni velikosti pa je pod začasno streho tri leta čakal na to, da bi z njega posneli negativ, ki bi omogočil broneno ulivanje. Stoični kipar Miha Kač je na srečo septembra dočakal vsaj to, da so z modela, ki je zelo krhka skulptura, posneli negativ, v katerega bodo vlili, ko bo denar, bronastega mamuta. Kip bo stal ob sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice. 40 let Mavrice je bil zadnji film, ki je nanizal utrinke s praznovanja v Radomljah, ki je bilo januarja letos. Igor Lipovšek Fotografska razstava v Radomljah Iskanja V obeh razstavnih prostorih Kulturnega doma Radomlje so svoje fotografije predstavili udeleženci počitniškega fotografskega krožka Foto kino in video kluba Radomlje. Svečano odprtje je bilo 19. oktobra. Razstavljajo mladi fotografi: Jan Žibert, Tinkara Šuštar, Klemen Kogovšek, Kristina Marolt, Teja Seršen, Nuša Potrpin Hojnik, Nejc Potrpin Hojnik, Ana Novak, Anže Vovko, Gašper Novak, Gregor Marolt in Maruša Vovko. Poletni krožek so vodili Janez Kosmač, Peter Pangeršič in Jože Kra- gelj. Pri organiziranju jim je bil vodilo model, ki ga je za uspešno delo z mladimi napravil Vlastja Simončič, mednarodni fotografski mojster, svetovno priznani fotografski pedagog, prijatelj in mentor Mavrice. Tudi kulturni program ob odprtju razstave so pripravili nadebudni fotografi sami. Nastopil je Gašper Novak s harmoniko, Kristina Marolt in Nuša Potrpin Hojnik sta recitirali pesem Franceta Cerarja Beseda-slika, Teja Seršen pa je prebrala esej Janka Skoka o dopoldanskem fotografskem lovu za dobrimi motivi. Jože Kragelj, vodja fotografske sekcije, je vsem dvanajstim fotografom podelil priznanja, opisal delo krožka in jih povabil, naj nadaljujejo z delom v društvu. Svečano je razstavo odprl Janez Kosmač, predsednik kluba Mavrica. Spomnil se je preteklih krožkov; tudi tistih, ki jih je vodil pred devetimi leti umrli Vlastja Simončič. Poudaril je, da je bilo delo naporno, da pa mu je prineslo veliko veselja in da se je ob njem kar pomladil. Besedilo in fotografija: Igor Lipovšek DECEMBER 2009 Kulturni dom Franca Bernika Domžale sobota, 5. december 10h Rozinteater Andrej Rozman Roza: BALON VELIKON lutkovna predstava Petletni Oskar žvi v blokovski soseski. Ima dva zoprna soseda, ki ju moti zdaj to, zdaj ono. Nekega dne najde bankovec, s katerim si gre kupit vrečko presenečenja. In ko vrečko odpre, se realistična zgodba spremeni v pravljico. četrtek, 10. december 19h GALERIJA DOMŽALE ROMAN MAKŠE: Kiparska Razstava Kustosinja: Mojca Grmek. Razstava je odprta do 31. 12. 2009. VSTOP PROST Roman Makše je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomiral in kasneje zaključil tudi podiplomski študij. Dela kot izredni profesor za kiparstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. četrtek, 10. december 20h Gledališče Glej / Dejmo stisnt teater Goran Vojnovič: ČEFURJI RAUS! monokomedija dramatizacija in režja: Marko Bulc; igra: Aleksandar RajakoviC - Sale Monokomedija po literarni uspešnici Gorana Vojnoviča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada. Osrednji protagonist je Marko DordiC, sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o žvljenju v ljubljanskem blokovskem naselju Fužne. petek 11. in sobota, 12. decembra 18-22h 1. FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA FNF Domžale Festival organizirata kulturni društvi Društvo MILF in CUT! v sodelovanju z JSKD. Znotraj festivala bodo prikazani filmi, ki so nastali brez neposredne finančne pomoči Filmskega sklada in nacionalne televizije. sobota, 12. decembra 10h Natalija in Ravil Sultanov MINI CIRKUS BUFFETTO klovnovska predstava Tudi tokrat nam bo klovn Buffetto, skupaj s svojo prikupno klovneso, pripravil čisto pravi cirkus in do solz se bomo nasmejali ob njunih vragolijah in vratolomnih cirkuških veščinah. w M sreda, 16. december 20h ROBIN BROWN & THE TRIUMPHANT DELEGATION koncert gospela in črnske duhovne glasbe Vokalistka in pianistka Robin Brown prihaja iz mesta Atlanta v Ameriški zvezni državi Georgia. Svojo zasedbo je osnovala leta 1991 in Triumphant Delegation je v kratkem času prerasla v pravo gospelovsko »institucijo«. četrtek, 17. decembra 18h- GALERIJA DOMŽALE ROMAN MAKŠE: Kiparska Razstava vodeni ogled razstave z umetnostno zgodovinarko Katarino Rus Krušelj in avtorjem razstave Romanom Makšetom. Vstop prost. petek, 18. december 20h Mestni kino Domžale MORILCA NA KOLEKTIVCA (2008) In Bruges angleško-ameriška kriminalka Režja: Martin McDonagh; 107 min Ponesrečena naloga prisili poklicna morilca, da si vzameta krajši oddih v belgijskem mestu Bruges. Medtem ko čakata na klic njunega šefa, se poizkušata vživeti v vlogo turistov, po šefovem klicu pa se počitnice spremenijo v borbo za življenje s presenetljivim zaključkom. € 9 sobota, 19. december 10h Sobotna otroška matineja Gledališče Labirint / Gledališče Glej H. Ch. Andersen / Feri Lainšček: SNEŽNA KRALJICA lutkovna predstava Nekoč je bilo zrcalo, ki je kazalo samo grde stvari in ko se je nekega dne raztreščilo na tisoče koščkov, je enega v oko in enega v srce dobil tudi deček Kay ter postal hudoben. Ko ga je odpeljala Snežna kraljica, ga gre iskati prijateljica Gerda. ponedeljek, 21. december 20h Mestni kino Domžale SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? (2006) A fost sau n-a fost?, romunska komedija Režija: Corneliu Porumboiu, 89 min Leta1989 je Romunija preko televizijskih ekranov spremljala, kako je množica pregnala diktatorja Ceausescuja. Šestnajst let pozneje se v majhnem mestecu v bližini Bukarešte lastnik lokalne TV postaje pripravlja na obletnico tega dogodka, ki se spremeni v čisto farso. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si Q KULTURA stran 18 ' tf *! . i Pevski zbor Lek je pospremil otvoritev s pravim malim koncertom. Likovna razstava slikarja Djura Penova Poigravanje z barvnimi kontrasti Likovno društvo Senožeti je 20. novembra letos pripravilo likovno razstavo svojega člana Djura Peno-va. Po dogovoru vsak član društva lahko pripravi samostojno likovno razstavo, kjer predstavi svoja dela od začetnih poskusov do zadnjega ustvarjalnega obdobja, kjer je že zaznati njemu lasten način likovnega izražanja. Oceno, kdaj so dela primerna za takšno samostojno predstavitev, poda mentor - akademski slikar Janez Zalaznik. Doslej sta se predstavili dve članici. Dika Majce iz Kamnika je z izredno barvito in v sodobnejši likovni govorici izraženo pripravila razstavo pod naslovom Kaj pa to je? Ta dela so sedaj z nekaj dopolnitvami predstavljena v hotelu AMBIENT v Domžalah, kjer bodo na ogled do konca leta. Druga se je predstavila Jana Vesel iz Ljubljane, in sicer s subtilnim likovnim izrazom. Kot motiviko si je izbrala tihožitja ter interier, česar se likovniki redko poslužujejo. Tudi ona bo svoja dela predstavila v tem domžalskem hotelu. Djuro Penov, ki se je v radomeljski galeriji predstavil tokrat, je avtor, ki se poigrava z barvnimi kontrasti, od oranžne do modre, od vijolične do rumene, zeleno postavi ob rdečo, rožnato ob turkizno in tako dalje. Razstava predstavlja njegova dela, vse od prvih poskusov leta 2003 in 2004, pa vse do letošnjih podob Velike planine, vtisov iz italijanske Toskane in bežnih utrinkov, kot so vrbe v vetru in tihožitja. Djuro je bil deležen priznanj mentorja, kolegov iz društva in tudi vseh obiskovalcev, ki so razstavo pospremili z odobravanjem in čestitkami. Dogodek je uradno odprla pod-županja Andreja Jarc Pogačnik. Danica Šraj Zveza prijateljev mladine za prijetnejše praznične dni Pravljično mesto, Dedkove zimske počitnice, Cesarjev slavec . . . BRA VILA in posipavala s čarobnim praškom ter izpolnjevala njihove skrite želje; manjkala pa ne bodo niti sladka presenečenja. Nastopili bodo tudi žonglerji iz Društva Žongler z Vira. Zveza prijateljev mladine Domžale bo tudi letos poskrbela, da bo čas pred vstopom v novo leto prijeten in prazničen. Za otroke (in po enega spremljevalca) od tretjega leta do vstopa v osnovno šolo Vse otroke, stare od tretjega leta do vstopa v šolo, tako vabijo, da v spremstvu staršev pridejo v PRAVLJIČNO MESTO, ki jim jo bosta pričarala Lutkovno gledališče Fru-fru in Lutkovna skupina vzgojiteljic iz Vrtca Urša. Pravljična dežela bo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, in sicer: v petek, 18. decembra 2009 od 16. do 18. ure v nedeljo, 20. decembra 2009, od 10. do 12. ure v ponedeljek, 21. decembra 2009 od 16. do 18. ure. Po vsaki predstavi bodo v preddverju in v poročni dvorani organizirane ustvarjalne delavnice, v katerih bodo otroci izdelovali novoletne okraske, priročne lutke, obiskala jih bo DO- Brezplačne vstopnice lahko prevzamete pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale — že štirinajst dni pred dogodki, lahko pa tudi pred začetkom predstava. Za učence prve triade v četrtek, 17. decembra 2009, bo Gledališče KU-KUC trikrat uprizorilo predstavo DEDKOVE ZIMSKE POČITNICE v petek, 18. decembra, 2009, bo Družinsko gledališče Kolenc trikrat zaigralo CESARJEVEGA SLAVCA Vodstvo Zveze prijateljev mladine Domžale želi vsem otrokom veliko prijetnih trenutkov v vseh prazničnih dneh, posebej pa še ob predstavah in v delavnicah! Vera Vojska Iz bogate slovenske krušne dediščine V Domžalah Praznik kruha in razstava Kruh s pečatom Potujoča razstava Kruh s pečatom je prišla tudi v osrčje dežele. Na svoji poti po Sloveniji vedno znova navdušuje svoje obiskovalce in povsod vzbudi veliko zanimanja, saj javnosti približuje krušno dediščino solinarjev s Sečoveljskih solin. V petek in soboto, 20. in 21. novembra, je bila potujoča razstava na ogled tudi v Mercator Centru Domžale. Praznik kruha je postregel s prikazom izdelave tradicionalnih slovenskih pletenic, najmlajši iz Vrtca Domžale pa so v petek, v družbi peka Matevža, spoznavali, kako nastane kruh. Razstava pripoveduje zgodbo o so-linarskih družinah in pripravi kruha, ki je bila zaradi omejenih možnosti oskrbe z vsem živežem zahtevnejša kot drugod. Številne solinarske družine - na višku, konec 19. stoletja, jih je bilo okoli 280 - so lahko pekle kruh le v krušnih pečeh petih družin, ki so imele dovoljenje za njihovo postavitev. V eni peči je tako kruh istočasno peklo več družin. Da bi se izognile zamenjavam, so svoj kruh označevale z lastnim pečatom iz lesa, gline ali kovine. Na hlebec so odtisnile svoj grb, začetnice priimka ali simbol. V Muzeju solinarstva v Sečoveljskih solinah je danes ohranjenih kar nekaj takšnih pečatnikov, pa tudi drugih pripomočkov, ki so služili za peko kruha. Na ogled je tudi rekonstruirana krušna peč. Praznik kruha in razstava, ki sta se začela avgusta, bosta do konca leta prekrižarila Slovenijo, od Primorske do Štajerske, Gorenjske in Dolenjske ter Koroške. Prvič so ju z velikim zanimanje m sprejeli prebivalci in obiskovalci Kopra, nato v Novem mestu, po obisku v Domžalah pa se selita v Kranj. (mak) Ob velikem uspehu fotografov Centra za mlade Domžale predstavljamo Uspešna mlada fotografinja Ada in mentorica mladih fotografov — Mateja Absec V prejšnji številki Slamnika smo predstavili nekatere uspešne sodelujoče mlade fotografe iz Centra za mlade Domžale, ki so se s svojimi fotografijami odlikovali na pravkar končanem 31. mednarodnem fotografskem festivalu za mlade. V prispevku smo vam tudi obljubili, da bomo v prihodnji številki predstavili Ado Mujanovič, dobitnico bronaste medalje v kategoriji do 16 let, posebej za bralce Slamnika pa je nekaj več o uspešni fotografski sekciji povedala mentorica Mateja Absec. Uspešna mlada fotografinja Ada Mujanovič Ada Mujanovič je nežno prijazno dekle, resna učenka osmega razreda osnovne šole, predvsem pa navdušena fotografka. V Center za mlade Domžale jo je pred dvema letoma pripeljala prijateljica in vključila se je v likovno delavnico ter ob mentorstvu Mateje Absec hitro spoznavala osnovne likovne umetnosti. Od tod do fotografske sekcije, kjer so ji veliko pomagala znanja, pridobljena pri slikanju, ni bilo daleč. Fotografski aparatje postal njen najzvestejši prijatelj, Ada pa ena med najuspešnejšimi mladimi fotografkami, saj je na pred kratkim za svojo fotografijo Dlan na dlani prejela bronasto medaljo. V pogovoru o fotografiranju ji žarijo oči in s ponosom pove, da so ji doma že kupili fotoaparat. Navdušujejo jo abstraktni motivi, motive najde tudi v naravi. Nagrajeno fotografijo Dlan na dlani je ujela na ploščadi pred šolo, kjer je na tleh naslikana velika roka. Predlagala je prijateljici Adrijani, naj na veliko roko položi svojo, in nastala je fotografija, za katero je ob že imenovani bronasti medalji dobila tudi nagrado za e-fotografijo. In kaj je z njo hotela povedati: »Najprej mi je bil všeč predvsem motiv, potem pa tudi misel: skupaj zmoremo vse,« pravi Ada, ki z enakim navdušenjem, kot je začela, tudi danes obiskuje fotografsko sekcijo. Najbolj pri srcu ji je fotografija, ki jo je poimenovala Vrtinec. Pa ne le zato, ker je zanjo na enem od tekmovanj dobila srebrno medaljo, ampak zaradi motiva, ki ji je preprosto všeč. Sicer pa je medalje nekoč osvajala tudi v hitrostnem rola-nju. O fotografiranju in motivih veliko razmišlja, najbrž tudi zato, ker je njena želja, da bi se po končani osnovni šoli vpisala na oblikovno šolo in morda postala celo profesionalna fo-tografka. Glede na dosedanje uspehe lahko že rečemo, da je na dobri poti. Na njeno fotografiranje in nagrade so ponosni tudi starši, ki jo podpirajo. Ada v prostem času rada riše, kot večina njenih vrstnic igra računalniške igrice, rada pa se udeležuje tudi taborov, ki jih pripravlja Center za mlade Domžale. Posebej tisti v Strunjanu so ji všeč, saj so tam številni motivi za zelo lepe fotografije. Adi iskrene čestitke za bronasto medaljo na pravem mladinskem svetovnem prvenstvu ter še veliko lepih in zanimivih motivov. Mentorica Mateja Absec Mentorica Mateja Absec v Centru za mlade Domžale vodi več sekcij in je nepogrešljiva pri njihovem delu. Na svoje mlade ustvarjalce na področju fotografije, 16 jih je vseh starostnih kategorij, je zelo ponosna, saj je med njimi vrsta dobitnikov nagrad. S foto- grafijo je zelo tesno povezana, saj je pravzaprav družinska tradicija. S fotografiranjem sta se namreč ukvarjala tako dedek kot oče, z bratom pa sta se zelo zgodaj vključila v foto krožke in pravzaprav lahko reče, da jo fotografija spremlja vse življenje. Sprva je fotografirala bolj zase, za svoj album, za svoje spomine, od leta 2006 pa je svoje fotografije začela pošiljati na različne natečaje. Kar več kot sto se jih je nabralo in med njimi tudi številne nagrade, ki ji pomenijo izziv in še večje navdušenje za iskanje motivov. Fotoaparat ima vselej s sabo, pa čeprav se kdaj tudi zgodi, komu pa se še ni, se smeji Mateja, da ga pozabi, ko bi ga najbolj potrebovala. Najbolj ponosna je na prvo nagrado, ki jo je prejela na Mednarodnem fotografskem natečaju za digitalno abstraktno fotografijo v Murski Soboti. Pravzaprav realistična fotografija lutk v izložbi, mimo katerih pelje tramvaj, ter kapljice dežja so očarale žirijo, ki se je odločila, da je njena fotografija Srečanja najboljša. Čestitke! Ko išče, predvsem pa, ko najde motive, v njih išče detajle, tako arhitekturne kot geometrijske, bližje so ji abstraktni motivi, posebej pa jo privlačijo portreti (life). Ob vsakem motivu si predstavlja zgodbo, ki postane vsebina fotografije. Rada dela z otroki, vzpodbuja njihovo samostojnost in ustvarjalnost, vedoželjnost, predvsem pa jo veseli, ker z veseljem fotografirajo. Mladi jo imajo radi, ker zna z njimi, vračajo ji s hvaležnostjo, s pridnim delom, ki prinaša nagrade, ki si jih skupaj veselijo, s tem, da se radi vračajo v njene delavnice. Mentorici Mateji, o kateri vedo njeni mladi povedati le najlepše, iskrene čestitke za opravljeno delo in še veliko prijetnih uric z njimi, pa tudi veliko uspešnih fotografij. Vera Vojska Razstava umetniških del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin Kolaž—Mengeš 2009 Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, na območju, ki ga pokriva, vzpodbuja raznovrstno kulturno dejavnost, med katero ima posebno mesto tudi likovno izražanje, ki bogati tako likovne ustvarjalce kot vse ljubitelje tovrstne umetnosti. Da je teh veliko, je pokazalo tudi odprtje razstave likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin Kolaž - Mengeš 2009, ki jo je sklad v Likovnem razstavišču v Občini Mengeš pripravil v sodelovanju z Likovnim društvom Mengeš, z zvezama kulturnih organizacij društev občin Domžale in Mengeš, občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Osnovno šolo Mengeš. Območno srečanje likovnih skupin slikarjev iz Domžal, Krašnje, Mengša in Radomelj, ki je potekalo 5. septembra 2009, se je začelo v Osnovni šoli Mengeš s predavanjem akademskega slikarja Janeza Zalaznika Kako je umetnost izgubila nedolžnost - kolaž, asemblaž in fotomontaža v umetnosti 20. stoletja, ki je bil tudi strokovni svetovalec sodelujočim likovnikom, in praktičnim prikazom oz. svetovanjem pri izdelavi kolaža. Na odprtju razstave je vse prisotne pozdravil Pavel Pevec, koordinator Območne izpostave ter pohvalil vse sodelujoče in se jim zahvalil za sodelovanje. Sodelujočim je za ustvarjalnost čestital mengeški župan Franc Jerič, o kolažu pa je govorila Leonida Goropevšek Kočar, predsednica Likovnega društva Mengeš. V kulturnem programu je sodelovala flavtistka Monika Cerar. Razstavi v Mengšu bo sledila raz- stava v Kamniku, kjer bo naslednje območno srečanje likovnih skupin slikarjev 11. decembra 2009. Selek-torica regijske razstave bo Anamarija Stibilj Šajn. Razstava v Likovnem razstavišču v Občini Mengeš bo predvidoma odprta do konca leta 2009, ob ponedeljkih in petkih, od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 17. ure. Dobrodošli! Vera Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ko jež več sam pomagat si ne zna, pokliče ena ena dva Še ena hudomušna in prijetna predstava v okviru otroškega Živ-Žava 2009 v Dobu, ki je bila za povrhu še poučna. Otroci so skozi lutkovno predstavo Pikec Ježek in Gasilko Jež spoznali naravne nevarnosti in nesreče, s katerimi so se v gozdu srečali Pikec, Lizika in njuni mali prijatelji. Najprej požar, nato poplava, potres... V vsaki situaciji se je treba znajti in otroci si bodo zagotovo zapomnili pogumnega in iznajdljivega Gasilka Ježa, ki se je znašel in je znal pomagati prav v vsaki izmed njih. Ne pozabite, tako odrasli kot otroci: ko jež več sam pomagat si ne zna, pokliče 1 1 2! Ko nujna je pomoč zdravnika za ranjenca ali bolnika, ko je požar ali poplava in sploh, ko podivja narava in jež več sam pomagat si ne zna, pokliče ena ena dva. Saj zdravniki in gasilci, potapljači, jamarji na pomoč pridrvijo, kadar se mudi. Vodnik in pes, gorski reševalec, pridejo, ko odtipka tvoj kazalec, številko ena ena dva in bo pomoč takoj prišla. Zl|f 2010 KULTURNI DOM DOB Informacije o dogajanju v Kulturnem domu v Dobu: 041 420 610. Bojana stran 19 KULTURA Odprti dan Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale Ustvarjamo pogoje in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi (nadaljevanje s 1. strani) V Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet Domžale, njegova predsednica je Vlasta Rozman, se lahko pohvalijo, da na območju nekdanje občine deluje 22 skupin starih ljudi za samopomoč, med njimi 13 na območju Občine Domžale. Zanimiva imena skupin: Naša srečanja, Cvetje v jeseni, Dobre volje, Sončni žarek, Mozaik, Druženje, Za-upanje, Detel'ca, Izvir, K'neki o njihovem delu povedo veliko, še več bi o prijetnem druženju lahko povedali prostovoljci, ki jih vodijo. Dan odprtih vrat Jesenskega cveta sredi novembra je bil priložnost, da pokažejo rezultate prijetnih druženj in prijateljevanj v okviru pravcatih (nadomestnih) družin treh generacij, v katerih vsi najdejo predvsem možnosti in priložnosti za druženja, pogovore, delavnice, pa tudi reševanje lastnih problemov. Tako smo ob res prijetnem vodenju Marije Radkovič slišali pevske skupine, ljudi, ki so nam v pesmih in zgodbah predstavljali svoje življenjske poti, na hum oren način opozarjali na probleme, s katerimi se enkrat tedensko srečujejo, ali nam preprosto pokazali, da so radi skupaj in da na skupnih urah uživajo in si jih vedno znova želijo. Potem, ko smo skupaj s harmonikarjem Cirilom tudi skupaj zapeli, smo prisluhnili podžupanji Andreja Pogačnik Jarc, ki je predstavila usmeritve občine na tem področju ter poudarila usmeritev, da Domžale postanejo tudi starejšim prijazno mesto. Iskreno je pohvalila njihova prizadevanja ter jim zaželela vse dobro. Sledila je okrogla miza, ob kateri so nam Majda Hrovat, koordina-torka nacionalne mreže, ter Maja Savnik, regijska koordinatorja za obljubljansko regijo, in Irena Ton-kli s Centra za socialno delo Domžale, predstavile skrb za varnost starejših ljudi. Prisluhnili smo tudi rezultatom ankete, s katero so skušali ugotoviti nasilje. Čeprav, upoštevaje anketo, se večina starejših ljudi ne počuti ogroženo, so bili dobrodošli podatki o vrstah nasilja, predvsem pa nasveti starejšim, kako prepoznati nasilje v družini in ga odpravljati. Posebej so opozorile na vlogo voditeljev skupin pri osveščenosti o znakih nasilja nad starimi ljudmi, na njihove življenjske stiske ter možnosti pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da vsi starejši zaslužijo, da jim je v obdobju jeseni življenja lepo, opozorjeno pa tudi na številna razmišljanja, češ da so starej ši le strošek, pri tem pa se pre-rado pozablja, da so prav oni ustvarili pogoje za življenje in delo mlajših generacij, od katerih pričakujejo razumevanje in pomoč. Sledila je predstavitev utrinkov o delovanju skupin v letu 2009 skozi projekcijo fotografij, nato pa smo ob pomoči organizatorke lokalne mreže L. Kri- vec Fugger in T. Prašnikarja doživeli konkretno izkušnjo, kako delo v skupini poteka. Dan odprtih vrat Medgeneracij ske-ga društva Jesenski cvet v sredo, 11. novembra 2009, v Knjižnici Domžale, je bil priložnost, da se vse generacije seznanijo s pomenom oblikovanja in delovanja sku- pin starih za samopomoč, da o tem razmišljajo kot možnosti tudi zase, predvsem pa, da ne pozabijo pregovora: »Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.« Tega pa si zanesljivo nihče od nas ne želi, ali ne! Vera Vojska Umetelne skrinje in vrata Razstava Janka Drče Janko Drča se je rodil 15. septembra 1960 na Ptuju, sedaj pa že precej let živi v Domžalah. Že vseskozi, tudi med šolanjem, je rad ustvarjal, leta 2000 pa je pričel z izdelavo skrinj iz lesa. Izdeluje skrinje različnih velikosti in oblik. Predvsem upodablja narodne motive, na primer belokranjske, narodne noše ... Nekatere skrinje so poslikane, večina pa je intarzij. Celotna izdelava je ročna. Največja skrinja je narejena iz več kot 18.000 koščkov. Skrinje imajo tudi uporaben Bogata jesen v centru INCE Tako kot nam narava v jeseni ponuja pravo bogastvo barv in okusov, smo imeli pestro dogajanje tudi v VDC INCE. K sodelovanju so nas povabili v Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah. Pred kratkim je pri njih zaživel nov projekt Gibanova - postavili so vadbeni poligon, ki je prvotno namenjen otrokom, mladostnikom in invalidom. Tako smo odšli pogledat novo pridobitev tudi uporabniki in zaposleni iz enote INCE ZU. Obkroženi s posebnimi energijami in na svežem zraku smo izvajali akrobacije na različnih točkah poligona. Nekateri posamezniki so pokazali skrite spretnosti in moči. Skozi vaje nas je vodila animatorka Maruša, ki se je še posebej potrudila, da so bile vaje prilagojene vsakemu posamezniku. Iz gaja smo odšli utrujeni, vendar sproščeni, veselimo pa se že ponovnega obiska spomladi naslednje leto. V mesecu oktobru smo v enoti Mengeš priredili kostanjev piknik. Ob predhodni rezervaciji lepega vremena nam je piknik odlično uspel. Kot se za ime spodobi, je bil pečen kostanj na prvem mestu, vendar smo na ustvarjalnih delavnicah pokazali, da se kostanj lahko uporabi tudi v druge namene. Tako so nastali kostanjevi obeski, prisrčne kostanjeve lutke in prave kostanjeve čarovnice. Poleg delavnice za preizkus ročnih spretnosti so se lahko uporabniki pomerili v športnih aktivnostih z žogo. Organizirali smo tekmovanje v ročnem nogometu, metanju pikada in zaplesali ob zvokih glasbe. Od vseh aktivnosti smo bili čedalje bolj žejni, vendar nas je čisto pravi jabolčni mošt uspešno odžejal. Vrhunec piknika je bilo vlečenje vrvi med ekipama uporabnikov in zaposlenih. Čeprav je bila ekipa zaposlenih vrhunsko pripravljena, ni uspela premagati odlične ekipe uporabnikov, toda pozor, dogovorjen je že datum naslednjega obračuna, in sicer na kostanjevem pikniku v letu 2010. Zahvalili bi se radi gospodu Francu Blejcu in njegovemu pomočniku, gospodu Zdravku, za pomoč pri organizaciji piknika in za kvalitetno vrv, ki se kljub naši moči ni strgala. 23. in 24. oktobra smo se udeležili VI. Abilimpijade Slovenije v Črni na Koroškem. Abilimpijada je tekmovanje v sposobnostih in se ga udeležujejo mladostniki in odrasli z motnjo v duševnem razvoju. Tekmovalci so prihajali iz 37 zavodov iz cele Slovenije in tekmovali v 13 različnih zvrsteh. Abilimpijade smo se udeležili prvič in se povzpeli na zavidljiva mesta. Tanja Lukman je v konkurenci 18 tekmovalcev zmagala v zvrsti Oblikovanje gline, odlično sta se uvrstila tudi Anže Goli in Tina Ves, s petim in šestim mestom. Za las so stopničke ušle Svetlani Simič v tekmovanju iz izdelave plakata, Jana Okoren pa je bila v isti zvrsti deveta. Dobro sta se odrezali tudi Karin Kokeza in Bojana Lavrenčič z devetim in štirinajstim mestom v pripravi narezka. Tekmovanje je preveval duh po jeseni in bližajoči se noči čarovnic, ki so nam zaplesale na otvoritveni prireditvi in nastajale pod spretnimi rokami tekmovalcev. Že nestrpno pričakujemo VII. Abilimpijado, ki bo čez dve leti v Mariboru, upamo pa tudi na udeležbo Tanje Lukman na svetovni Abilimpi-jadi v Južni Koreji. Bližajo se praznični dnevi, na katere se pospešeno pripravljamo z izdelavo novoletnih voščilnic in daril. Vabimo vas, da si v enoti INCE ZU v Mostah 88 c izdelke ogledate, kupite ali naročite, lahko pa nas pokličete na tel.: 01/8343-266. Vašega obiska ali klica se že veselimo. Tekst in foto: Samo Gabrilo in Teja Bandel ■M značaj, saj se v njih lahko shranjujejo najrazličnejše stvari, od bal do zlatnine. Kasneje je pričel upodabljati še pročelja vrat, predvsem starih, ki so bila izdelana še ročno, brez posebnih strojev. Posebno ga privlačijo portali in kovinska ornamentika. Upodobitve vrat zajemajo vrata iz vseh pokrajin Slovenije, pa tudi iz tujine. Posebno ga privlačijo vrata, ki so na razpadajočih hišah in bodo s podrtjem hiš prešla v pozabo, s tem pa bo izginila tudi narodna dediščina, kajti vsaka vrata skrivajo življenjske zgodbe lastnikov. V desetletnem obdobju je naredil že več kot 70 malih in velikih skrinj ter 60 vrat. Razstava njegovih del je bila septembra v gostišču Rus. Gašper Tomažin Govorica preprostih stvari Marija nas vodi skozi advent Poleg Kristusa na križu je Marija najpogostejša tema krščanske umetnosti. V zgodnji dobi krščanstva se Božja mati pojavlja od 3. stoletja dalje samo v prizorih, kjer je v središču Kristus (rojstvo, obisk modrih z Vzhoda). Na koncilu v Efezu (431) Mariji priznajo častni naslov »Bogoro-dica« (Božja mati ali porodnica, gr. Theotokos). S tem dajo pobudo za njeno posebno češčenje in ji zagotovijo mesto v umetnosti. Mnoge stare bazilike imajo v glavni apsidi veliko sliko (ikono ali mozaik) Božje matere na prestolu z otrokom (znamenje Kristusovega učlovečenja). Okoli njiju se razvrščajo svetniki v drži češčenja. Ključni svetopisemski odlomek o Mariji prinaša Lukov evangelij. Na oznanilo nadangela Gabrijela, da bo postala mati Jezusa, odgovori: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi« (1,38). Ta stavek je postal del molitve, ki ji pravimo »Angelovo češčenje«. Tu ima svoj temelj zelo razvit teološki nauk o Mariji, o njeni osebi in nalogah (mariologija). Ta nauk se je na Zahodu dokončno oblikoval v 19. in 20. stoletju, ko je katoliška Cerkev razglasila kar dve verski resnici: o Marijinem brezmadežnem spočetju (1854) in o njenem vnebovzetju z dušo in telesom (1950). Krščanska umetnost je razvila več tipov upodabljanja Marije. Danes bomo našteli nekatere, ki so se uveljavili na krščanskem Vzhodu. Marija je pogosto naslikana v vzvišeni, slovesni drži. O Mariji ni ohranjen noben individualen portret, kakor to velja tudi za Jezusa (če izvzamemo turinski prt, za katerega je vse več dokazov, daje pristna relikvija). Kljub temu je bila krščanska umetnost vedno prepričana o izjemni telesni lepoti Marije. Pri tem gre deloma tudi za tipološko (simbolično) razlago stavka iz Visoke pesmi: »Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi« (Vp 4,7), ki so ga vedno nanašali na Marijo. V zvezi z bogoslužjem so nastale najzgodnejše upodobitve na freskah v katakombah in na sarkofagih (preroška napoved Jezusovega rojstva, obisk modrih z Vzhoda). V tem okolju srečujemo Marijo, ki moli (Maria orans) z dvignjenimi rokami; takšna slika sicer lahko pomeni tudi dušo, ki moli. V bizantinski umetnosti prav tako vidimo Marijo z dvignjenimi rokami, na prsih pa nosi velik medaljon, na katerem je upodobljen mladostni Kristus, ki blagoslavlja (Emanuel). Rusi to podobo imenujejo »znamenie« tj. bogojavljenje, razodetje. Marija ima svoje mesto v vseh obdobjih cerkvenega leta, še posebej pa nam je blizu v adventnem času, ko se duhovno pripravljamo na božič. Brez nje božiča ne bi bilo, zato ga najlepše doživljamo ob občudovanju njenega lika. Trenutek angelovega oznanjenja Mariji je »zvezdni trenutek svetovne zgodovine — tu in sedaj se je zares v polnem pomenu začela navzočnost Boga med ljudmi. Tu je zares v polnosti nastopil 'advent' — Božji prihod. Pomislimo: ta zvezdni trenutek svetovne zgodovine je bil hkrati eden najtišjih in najbolj skritih. Trenutek, ki ga ni zabeležil noben časopis in ga ne bi zabeležil, četudi bi kaj takega takrat obstajalo. Gre za sporočilo o skrivnosti tihote. Kar je zares veliko, raste neopazno. Tihota o pravem času je rodovitnejša od neprestanega brkljanja, ki se lahko hitro spremeni v brezdušen prazen tek.« (J. Ratzinger). Bogdan Dolenc Kitajska masaža za novoletno darilo V prazničnem decembru radi obdarimo svoje bližnje, prijatelje ali sodelavce. Isčete morda darilo, ki bo prispevalo k njihovemu boljšemu počutju in zdravju? Studio kitajske masaže Energija vzhoda v Domžalah, ki ga vodi kitajski maser Xue Kui, vam svetuje, da pri njih kupite darilni bon, s katerim boste svojim najdražjim poklonili sprostilno masažo. Zagotovo vam bodo hvaležni.Kitajska masaža Tui-na namreč preporodi telo in duha ter je hkrati pravi odgovor za številne zdravstvene težave, saj omogoča telesu naravno in zato učinkovito samoobnovo telesa. Tui-na masaža prav zato uspešno odpravlja mišične tezave, bolecine v vratu, ramenih in kolenih, tezave s hrbtenico, išias in depresijo, zelo priporočljiva pa je tudi za vse, ki so izčrpani zaradi vsakodnevnega stresnega življenja ali preobremenitve. Kitajski maser Kui diplomiral iz tradicionalne kitajske masaže na Kitajskem. V Sloveniji se ukvarja z masažo že od leta 2004, letos septembra je odprl studio v Domžalah. Mnogi Domžalčani so se že prepričali, da je Kui kljub mladosti izvrsten maser in da so njegove roke zelo učikovite. Tako izkušnjo ima tudi 36-letna Kaja, ki je Kuijevo pomoč poiskala zaradi hudih bolečin v vratnih vretencih in levi roki. "Vrat in levo roko sem imela povsem mravljinčasto, v roki sem čutila tudi pekočo bolečino, ki ni pojenjala. Še posebej ponoči je bila bolečina huda in sem zato slabo spala.Zdravnica mi je predpisala protibolečinske tablete in predlagala telovadbo, kjer pa je bilo vse zasedeno. Po mesecu in pol, ko se je stanje samo slabšalo, sem poskusila s kitajsko masazo. Po petih masažah so mi bolečine povsem izginile. Zelo sem zadovoljna z gospodom Kuijem in sem ga ze predlagala tudi svojim prijateljicam." nam je zaupala. 55-letna Zdenko večkrat prime išias in tedaj jo boli vsa desna stran telesa. Bolečine so neznosne in zelo težko hodi. Ko jo je nazadnje zgrabilo je kakšnih 14 dni potrpežljivo čakala, da bolečina izgine, ker se to ni zgodilo je pomoč poiskala pri kitajskem maserju Kuiju, ki ji ga je toplo priporocila prijateljica." Sedemkrat sem bila pri njem in bolečina je povsem izginila. Veliko bolje se počutim kot po številnih tabletah in injekcijah proti bolečinam. Zelo sem zadovoljna in bom še hodila na masažo preventivno enkrat mesečno."je vesela Zdenka. Podobne izkušnje ima tudi 66-letna Antonija: "Februarja so mi operirali koleno, težave pa imam tudi z desnim kolkom. Pri hoji sem tako ves čas čutila bolečine, zdravniki pa so mi le dejali naj vzamem tableto. Kosem prebrala članeko kitajski masaži v Domžalah, sem takoj šla tja.Kui je zelo prijazen in dober maser, po šestih masažah pa se mi je stanje zelo popravilo.Bolecine niso povsem izginile, a jih veliko lažje prenašam." Izkoristite torej izjemno priložnost in se naročite na Kitajsko masažo ali pa jo podarite svojim najdražjim pri kitajskem maserju Xue Kuiju na Ljubljanski cesti 84 (SPB) v Domžalah. Naročila sprejema po telefonu 041-525-638. Studio masaže dela vsak dan (razen nedelje) od 9.do12.ure in od 14.30 do 19.ure. tel.: 041/525-638 Ljubljanska c. 84 (SPB), Domžale Xue Kui Xue Kui s.p. ZDRAVJE stran 20 Zdravje je izbira V četrtek, 5. novembra 2009, je v ZD Domžale potekalo srečanje z naslovom Zdravje je izbira, ki ga je organiziral Zdravstveno-vzgoj-ni center. Povabljeni so bili udeleženci Cindi delavnic oziroma vsi, ki so uspešno zaključili kontinuirano izobraževanje na področju zdrave prehrane ter štirimesečno delavnico Zdravo hujšanje. Po uvodnem pozdravu sem predstavila rezultate dela Zdravstve-no-vzgojnega centra v letih 2008 in 2009. Predstavila sem novosti ter pridobitve centra. Poleg monitorjev srčne frekvence, ki jih udeleženci uporabljajo za varno in učinkovito telesno vadbo, je najnovejša pridobitev analizator telesne mase. Sledilo je predavanje Marjete Ker-šič Svetel, ki jo vsi poznamo kot novinarko in znanko s TV-ekranov. Tokrat je kot predstavnica Inštituta za varovanje zdravja predstavila vse podrobnosti programa SVIT, ki je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Program je namenjen moškim in ženskam, starim med 50 in 69 let. To pomeni, da bo vsak prebivalec Slovenije v tej starostni skupini dobil vsaki dve leti vabilo za sodelovanje v programu. Udeležba je brezplačna za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Keršičeva je opozorila, da pogostost bolezni, ki velja za »zahrbtnega tihega morilca« prebivalcev Slovenije, narašča zaradi neprimernega načina življenja, slabe prehrane in premalo gibanja. Velik problem je, da jo odkrivamo zelo pozno, ko je zdravljenje manj uspešno, drago in bolnik hudo trpi. Letos imamo že 1.300 primerov, pričakujejo, da jih bo čez dve leti 1.400. »Uspešni bomo le, če se bodo ljudje odzvali na naša povabila,« je ob zaključku še enkrat povedala Keršičeva. Po- datki namreč kažejo, da vsako leto zboli za to obliko raka več kot 1.200 ljudi, okrog 700 jih zaradi nje umre. Ob ustreznem odzivu prebivalstva pričakujemo vsako leto 200 smrti manj ter 300 primerov raka na debelem črevesu in danki manj. Ohranjanje življenj, zmanjšano trpljenje ljudi zaradi neprijetnega zdravljenja v napredovalih fazah bolezni oziroma boljša kakovost življenja bolnikov z odkritimi predrakavimi spremembami in zgodnjim rakom so glavni cilji programa Svit. V avli zdravstvenega doma je bil razstavljen model debelega črevesa, čez katerega so se številni obiskovalci lahko sprehodili in si ogledali vse tisto, kar sicer vidi zdravnik specialist pri kolonoskopiji. Dr. Boris Kovač je na predavanju o vlogi žit in izdelkov iz žit v uravnoteženi prehrani poudaril, kaj sploh pomeni pojem uravnotežene prehrane. Uporaba polnozrnatih izdelkov je v vsakdanji prehrani še kako dobrodošla, prav tako velik pomen imajo vlaknine. Zanimiva je bila tudi primerjava med različnimi vrstami žit (koruza, oves, rž, ajda, ječmen), saj ima dejansko vsako izmed njih vrsto izjemnih lastnosti. Imeli smo tudi priložnost poizkusiti kruhe SVIT, ki so iz mok posebej izbranih žit in imajo dodano vse, kar naše telo potrebuje. Več vlaknin iz jabolk in sliv bo poskrbelo za uravnoteženo prehrano in boljšo prebavo, manj soli bo razbremenilo vaše telo, odlična moka iz pire ter cela pirina zrna pa nas navdušijo s prepoznavnim okusom. Udeleženci so bili navdušeni nad nizko glikemič-nim GI ter aktivnim holeste kruhom, pirino jablan štruco ter pirinim NE SOL hlebcem. Na zadnjem predavanju je Samo Seljak predstavil analizator telesne mase, ki je najnovejša pridobitev Zdravstveno-vzgojnega centra. Vsi udeleženci srečanja so imeli možnost, da so opravili tehtanje z analizo telesne mase in za te rezultate dobili razlago na predavanju. Analizatorji telesne sestave Tanita delujejo na podlagi upornosti telesa (bio impedanca). Pri tej metodi teče skozi telo zelo šibek in varen električni tok. Električni tok težko potuje skozi maščobo, zlahka pa skozi mišice, vodo in ostala tkiva v telesu. Analizatorji natančno izmerijo upor, ki nastane pri prehodu toka skozi telo. Na podlagi izmerjene upornosti analizator izračuna telesno sestavo. Pri hujšanju je takšna analiza zelo dobrodošla, saj posameznik ne glede na to, da se telesna teže v nekem obdobju bistveno ne spreminja, lahko ugotovi, da se je delež telesne maščobe zmanjšal, mišične mase pa povečal. Lahko bi rekli, da s pomočjo analizatorja ugotovimo, iz česa so sestavljeni naši kilogrami. Ob zaključku srečanja smo imeli pogostitev z zdravo hrano, ki je bila pripravljena z minimalno uporabo maščobe ter s Svit kruhi. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste se vabilu na srečanje odzvali, ter predavateljem za odlično podane vsebine, katerih sporočilo nam bo služilo pri odločitvah za izbiro zdravega življenjskega sloga. Menim, da je vsakdo izmed nas slišal marsikaj novega in upam, da bodo takšna srečanja postala stalnica Zdravstveno-vzgojnega centra. Andreja Heine, prof. zdr. vzg. Služba za zdravstveno vzgojo in preventivo ZD Domžale Med 25. novembrom in 10. decembrom poteka mednarodna akcija 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami Slišite, da se dogaja nasilje nad ženskami? Prenehajte samo poslušati in ukrepajte! Dom naj bi bil varen in miren prostor, kamor se posameznica ali posameznik lahko zateče pred zunanjimi pritiski. Vendar pa je ravno ta prostor pogosto najbolj nevaren, predvsem za ženske, saj je bila ena od treh žensk na svetu že pretepena, prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena v svojem življenju - s strani svojih partnerjev, očetov, stricev, bratov, običajno torej njihovih najbližjih. Nasilje nad ženskami in deklicami je problem, ki ima razsežnosti pandemije. Po podatkih UNIFEM nasilje pri ženskah v starosti od 15 do 44 let povzroči več smrti in invalidnosti kot rak, malarija, prometne nezgode in vojne skupaj. Zakaj toliko žensk vztraja v nasilnih odnosih. Zakaj se ne odločijo oditi in začeti življenja na novo, brez nasilja? Odgovor na to vprašanj e je zelo kompleksen, med drugim pa ta korak otežujejo mnogi, v družbi zakoreninjeni, stereotipi. Po ocenah v Sloveniji v tem trenutku od 20 do 25 odstotkov žensk doživlja nasilje s strani svojega intimnega partnerja. Po podatkih slovenske policije je bilo od leta 2000 do leta 2008 72 odstotkov vseh ubitih ali umorjenih v partnerski zvezi ženskega spola. Ubite ali umorjene so bile s strani sedanjega ali bivšega partnerja ali zakonca. Z nasiljem proti ženskami je zelo pogosto povezano tudi nasilje nad otroki in dejstvo je, da se pogosto diskurz o nasilju proti ženskam sprevrže izključno v diskurz o nasilju nad otroki, s tem pa se odvzema pomen in teža nasilju, ki ga kot nenehno prikrito grožnjo doživlja polovica svetovnega prebivalstva. Skozi zgodovino je bil položaj žensk in tudi otrok tesno povezan z nasiljem, ki je bilo družbeno dovoljeno oz. družbeno sprejemljivo. Sankcije, ki so sledile oz. sledijo nasilju nad ženskami, kažejo na odnos družbe do žensk. Bolj ko gremo v zgodovino, nižja je raven skrbi za ženske (in otroke). Povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Trenutne razmere v družbi so tako rekoč »idealne« za porast nasil- nih dejanj v družinah. Institucije beležijo več prijav nasilja, eno so stresne situacije v družbi, ki vzpodbujajo nasilna dejanja, nekaj povečanja pa gre tudi na račun večje občutljivosti družbe na ta dejanja. Manj smo tolerantni do nasilja in tudi žrtve se lažje odločajo za prijavo. Z ozaveščanjem družbe in posameznikov smo dosegli to, da prihaja do povečanja prijav, prav tako so tudi metode dela z žrtvami in nasilneži že zelo napredovale. Na drugi strani pa je število ljudi, ki se ukvarjajo z reševanjem te problematike, ostalo enako. Vedno bo nujna pomoč žrtvam, npr. varne Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja. Zakaj? Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. hiše. Poleg teh pa tudi varovana in nadomestna stanovanja, da bi imele občine za takšne primere na zalogi stanovanje, kamor se žrtev lahko umakne. Zato so akcije osveščanja in jasne opredelitve, da naša družba ne sprejema nasilja nad ženskami, še kako pomembne. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-Moon pravi: » ... Obstaja ena univerzalna resnica, ki velja za vse države, kulture in skupnosti: nasilje nad ženskami ni nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo, do njega ne smemo biti nikoli strpni ... « Dragica Dada Bac Pogovor z dr. Ksenijo Šelih Martinec, s klinike KALLISTE Osteoporoza, sodobna bolezen, vse prej kot zanemarljiva V predzadnjem Slamniku smo se posvetili problematiki o raku ženskih dojk. Nič več ni nejasno, da prav telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za raka dojk. Na nastanek raka dojk pa poleg telesne neaktivnosti in prekomerne telesne teže vplivajo tudi drugi dejavniki, ki so povezani z načinom življenja. Raziskave kažejo, da na tveganje za nastanek raka dojk lahko vplivajo tudi prekomerno uživanje alkohola, zgodnja menstruacija in pozna menopavza. Prav nič manj strašljiva pa ni osteoporoza in ob branju intervjuja z dr. Šelihovo se je nekaterim kakor samo od sebe porajalo vprašanje, zakaj z njo nisva spregovorila tudi o pomembnosti preventivnega merjenja gostote kosti, v zvezi s tem pa tudi o pomenu zdrave prehrane, gibanja in skladnosti duha in telesa. Čeprav se zdi morda neverjetno, da je zlom kolka zaradi oste-oporoze pri ženskah celo verjetnejši od raka dojk, materničnega vratu in jajčnikov skupaj, pa je menda vendarle res. Podatki o razširjenosti osteoporoze zbujajo čedalje velja skrb. Nasploh v pogovorih z ljudmi ugotavljam, da jim strah pogosto kroji življenje. Tudi če jih ni strah recesije, jih je česa strah. Včasih so rekli, da je nevednost tista, ki rojeva strahove, danes pa nas je strah tudi zato, ker včasih vemo več, kot je treba vedeti, ker smo »preveč« obveščeni in ozaveščeni. Pogostost osteoporoze se v zadnjih letih povečuje predvsem zaradi podaljševanja življenjske dobe in postaja velik zdravstveni in tudi ekonomski problem. Da pa bomo lažje preganjali ali krotili svoje strahove, sem prosil za pomoč dr. Ksenijo Šelih. Kalliste je med drugim tudi klinika za osteoporozo. Gospa doktorica, najin intervju v Slamniku je iz ljudi izvabil še druga vprašanja. Bil je odmeven. Najprej vas sprašujem, kako bi najrazumljiveje opredelili osteo-porozo? Zakaj so ženske bolj ogrožene od moških? Kje so vzroki za krhkost kosti in ali drži, da posebej osteoporoza spremlja še druge bolezni in katere? Osteoporoza je sistemska bolezen kosti, ki se izraža z izgubo kostne mase in spremembo arhitekture kosti. To preprosto pomeni, da je osteoporoza bolezen, pri kateri se kosti postopoma redčijo in postanejo krhke, luknjičave in šibke, kar vodi v zlome. Osteoporozni zlom nastane že ob manjši obremenitvi, kot je padec iz stojne višine, nepravilen dvig bremen iz tal. Značilno za osteoporozo je, da poteka tiho, brez opozorilnih znakov in jo moramo iskati z meritvami mineralne gostote kosti. Drži, da smo ženske bolj ogrožene. Že v času pridobivanja kostne mase, to je do 25 leta starosti, ženske dosežemo nižjo kostno maso kot moški. Pomembno vlogo v tem obdobju imajo hormoni ter stil življenja. Zato je zelo pomembno, da mladostniki v času razvoja živijo zdravo. Za pridobivanje kostne mase je pomembno, da se veliko gibljejo, da uživajo dovolj kalcija in D-vi-tamina ter da se izogibajo razvadam kot je kajenje. Za dekleta je zelo pomembno, da imajo v tem času primerno telesno težo. Posebej so ogrožena dekleta z anoreksijo, pri katerih se zaradi nizke telesne teže preneha izločati estrogen. Estrogen je pri ženskah zelo pomemben za pridobivanje kostne mase. Nekje med 35. in 40. letom kostna masa ostaja na pridobljeni ravni, po 40. letu pa se začne počasi zmanjševati 0,5 do 1 % na leto, tako pri moških kot pri ženskah. Ženska prvih pet let po izgubi menstruacije (menopavzi) izgublja kostno maso hitreje, nekje 3 % letno. To in že v osnovi pridobljena nižja kostna masa sta najpomembnejša razloga za to, da osteoporozo pogosteje srečujemo pri ženskah. Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj osteoporoze je dednost. Zato so vsi, pri katerih je v družini osteoporoza, bolj ogroženi. Kot sem omenila, že v času odraščanja ima življenjski slog pomemben vpliv na razvoj osteoporoze tudi pri odraslih. Za vse velja, da je pomembna redna telesna dejavnost, uživanje D-vitamina in kalcija ter izogibanje škodljivim razvadam: kajenju, preveč kofeina. Bolezni, pri katerih se hitreje razvija osteoporoza, so: prezgodnja menopavza, hipotireoza, Cushingov sindrom, kronična ledvična bolezen, primarni hipo-gonadizem, anorexia nervosa, malabsorb-cijski sindrom (vključno kronična jetrne in črevesna vnetna bolezen), hiperparatiroidi-zem, daljša imobilizacija, transplantacija organov. Čemu pravimo kostna premena in ali je res že postopna izguba kostne gostote označena kot osteoporoza? Kdaj začnemo izgubljati kostno maso? Kost je živo tkivo. V njej nenehno poteka proces razgradnje in izgradnje kosti, kar imenujemo kostna premena. Kostna masa se začne izgubljati počasi, po 40. letu starosti. Izguba ne poteka pri vseh enako. Pomembno vlogo imajo dejavniki tveganja, ki sem ji naštela. V medicini si vedno postavimo mejne vrednost. To so tiste vrednosti, pri katerih je posameznik bolj ogrožen in vodijo v večjo obolevnost. O osteoporozi govorimo, ko vrednost mineralne gostote kosti pade za 2,5 standardni deviaciji. Standardna devia-cija je statistični pojem, ki ga uporabljamo, kadar upoštevamo razpršenost rezultatov v populaciji in ga primerjamo z rezultatom, dobljenim pri določeni osebi. Stanje med zdravo in osteoporozno kostjo imenujemo osteopenija in jo označimo, ko je mineralna gostota kosti med - 1 do - 2,5 standardne deviacije. Sanja Lončar, novinarka in raziskovalka ter soavtorica knjige Resnice in zmote o oste-oporozi, pravi, da je izguba kostne mase sestavni del staranja in obenem opozarja, da staranje ni bolezen in da je tudi osteopo-roza zlasti pokazatelj kopičenja napačnih in nepravilnih odločitev, ki jih sprejemamo iz dneva v dan. Katere so te napačne in nepravilne odločitve? Ali ima zmanj šana kostna gostota v starosti res svoj namen? Staranje je naraven proces, na katerega prav gotovo vpliva stil življenja. Ne staramo se vsi enako. Nekateri posamezniki so s svojim življenjskim slogom in vitalno, kvalitetno in dolgo starostjo dokazali, da se lahko staramo brez bolezni in da smo lahko vitalni do smrti. Spomnimo se našega športnika Leona Štuklja. Naše telo in duh sta v nenehni povezavi. V čem je pravzaprav ravnovesje telesa in duha? Strinjam se, da sta telo in duh v nenehni povezavi. Povezujeta se preko energetskih polj in kanalov. Danes obstaja t.i. energetska medicina, ki vse bolj odkriva razsežnost in pomen energetskih polj v telesu. Ker v sodobni medicini želimo vse razumeti in želimo imeti za vse znanstvene dokaze, se tudi te del medicine^ razvije na podlagi znanstvenih dokazov. Že danes vemo, da bolezen povzroči stres, ki je lahko psihičen ali materialen. Najprej se pojavi samo neravnovesje, ki blokira normalen pretok energije. Če stresa ne odpravimo, se počasi začne razvijati bolezen. Isti stres pri različnih ljudeh vodi v različne bolezni. Verjetno je pomembno, kakšne genetske možnosti ima posameznik. Pri nekom je bolj občutljivo srce, pri drugem dihala ... Ali ima torej redčenje kosti res svoj namen? V čem je pravzaprav srž antropo-zofske medicine? Ali res s starostjo dosegamo večjo prisotnost duha? Redčenje kosti in modrost naj bi bila premo sorazmerna z izhodiščem prvega. Antropozofska medicina upošteva človeka v celoti kot telo, življenje, dušo in duha. Njen utemeljitelj je Rudolf Steiner. Nekako se opira na starodavna znanja ajurvedske medicine, ki upošteva vse plasti človeka. Po mojem mnenju stopnja duha ni nujno povezana s starostjo. Vsak posameznik ima dano možnost, da se duhovno razvije, vendar vsak te možnosti ne izkoristi. Ko se moraš boriti za preživetje svoje družine, imaš malo možnosti, da razviješ svojega duha. Osebni duhovni razvoj ni povezan z denarjem, je pa povezan z možnostmi, ki jih v življenju opaziš ali tudi ne. Kaj na poti iskanja te vodi, pa je že zelo filozofsko vprašanje. V svojem življenju sem srečala veliko mladih z visoko stopnjo duhovnega razvoja in tudi veliko starejših, ki niso imeli možnosti stopiti na duhovno pot. Po mojem vedenju in znanju redčenje kosti vodi v osteoporozo, ki jo je potrebno zdraviti. Zlomi, predvsem zlom kolka, je v eni tretjini smrten, ena tretjina bolnikov ostane trajno invalidna in le ena tretjina se dobro rehabilitira. Zato je moj nasvet, da je prav iskati in zdraviti osteoporozo. Ali sploh poznamo vse ali vsaj večino vzrokov za nastanek osteoporoze? Ali je razvoj osteoporoze res večinoma odvisen od genov in vplivov okolja? V razvoju osteoporoze se prepletata genetski dejavnik in vplivi okolja, življenjski slog. Verjetno vseh dejavnikov tveganja ne poznamo. Lahko pa vplivamo na tiste, ki jih poznamo in sem jih že naštela. Kakšno vlogo imata vitamina C in D ter kalij in kalcij in še drugo? Ali je za ohranjanje zdravih kosti, pa tudi za zdravljenje osteoporoze, dejansko najpomembnejše, da imamo v telesu dovolj vitamina D? Za zdrave kosti sta najpomembnejša D-vitamin in kalcij. Vitamin D je pomemben tako za zdravje kosti kot tudi mišic in dobro delovanje imunskega sistema. Pomembno zmanjšuje nekatere oblike raka. D-vitamin omogoča, da kalcij, ki smo ga zaužili, pride v kri. Ob zadostni količini D-vitamina so mišice močnejše, kar posledično vodi v manj padcev in večjo stabilnost. Pri več kot 60 % ljudi je bilo dokazano, da imajo v telesu premalo D-vitamina. Danes tudi vemo, da se D-vitamina ni potrebno bati, da ga zelo težko zaužijemo preveč. Svetujemo, da ga vsak uživa 800-1000IE dnevno ali 5600-7000IE, enkrat tedensko. D-vitamin nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, vendar v našem zmerno toplem pasu le od marca do oktobra. V tem času je dovolj, če ste trikrat tedensko 15 minut na soncu med 11. in 15. uro. Če uporabljate zaščitne kreme za sončenje, nastaja 90 % manj D-vitamina. Danes svetujemo, da, ne glede na letni čas, vnašate ustrezno količino D-vitamina z dodatki. Menda imata uživanje mleka in sončenje izjemen pomen v zvezi z osteoporozo? Govori se tudi o domnevnih negativnih učinkih mleka. Mleko in mlečni izdelki predstavljajo glavni vir kalcija. Res pa je, da je vse bolj jasno, da mleko in mlečni izdelki niso zdravi in da pospešijo v telesu vnetne procese, ki vodijo v staranje. Vsa znanja in ugotovitve nas pogosto vodijo v dileme, kako naprej. Menim, da je prav poslušati telo. Če vam mleko ne ustreza, ga raje ne uživajte. Dnevno potrebujemo 1000 do 1200 mg kalcija. Kalcij lahko vnašate v telo s hrano ali prehranski-mi dodatki. Še veliko vprašanj se človeku poraja ob temi osteoporoza, vendar naj vas ob koncu raje vprašam, kako bi se najučinkoviteje ognili težjih problemov, ki jih prinaša osteoporoza, in s tem ali tako minimalizi-rali naše probleme oz. strahove. Za zdrave kosti je pomembna pravilna prehrana z dovolj kalcija in D-vitamina, redna telesna aktivnost, kot je sprehod, ples, tek in izogibanje škodljivim razvadam. Vsaka ženska po nastopu menopavze in vsak moški po 60 letu starosti naj preveri gostoto kosti z rentgenskim slikanjem (DXA) mineralne gostote kosti. Doza sevanja je manjša, kot je običajna dnevna doza iz okolja. Gospa doktorica, v prepričanju, da bodo vaše besede in nasveti padli na plodna tla, se vam zanje toliko bolj zahvaljujem, z željo za vaše nadaljnje uspehe pri zdravljenju. Naj vas še enkrat predstavim: KALLISTE klinika za ginekologijo, osteoporozo in estetiko, rentgensko slikanje mineralne gostote kosti (DXA), tel.: 01/7244-300. Ivan Kepic V Domžalah smo izvedli pravi medgeneracijski in meddruštveni projekt Zasadimo lipo kot drevo življenja V petek, 20. novembra 2009, je bilo ob Kamniški Bistrici nadvse živahno. Na pobudo župana smo ob Kamniški Bistrici — ob koncu drevoreda 88 lip — posadili dodatnih osem lipovih dreves. Pred začetkom saditve smo prisluhnili kratkemu kulturnemu programu, ki so ga začeli otroci z Osnovne šole Domžale z Do-micljevo pesmijo Vem, da danes bo srečen dan. Otroci iz vrtca Češmin so s Kekčevo pesmijo prinesli veliko sonca ter dobre volje, prisluhnili pa smo tudi recitatorkam Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, katerih pesmi so govorile o lipah. Z izbranimi besedami sta se na številne prisotne obrnila župan Toni Dragar, ki je izrazil iskreno veselje in zahvalo vsem ob tovrstni akciji, ki vsem sodelujočim in vsem Domžalčanom prinaša korist ter zaželel, da bi lipe uspešno rasle, ter Janez Mihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, ki je poudaril pomen zdravega čebelarjenja in pridelovanja kvalitetnega medu. Ob skupnem petju najbolj znane slovenske pesmi o lipi - Lipa zelenela je -so k saditvi pristopile vse generacije Domžalčanov. Tako so prvo lipo, ob pomoči čebelarjev, posadili otroci iz vrtca Češmin, sledili so jim učenci Osnovne šole Domžale. Kar ob petju so svojo lipo posadili člani in članice Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, pesmi in dobre volje pa ni manjkalo niti članicam in članom Društvo šola zdravja Domžale, ki so tudi posadili svojo lipo. Naslednji dve lipi so posadili člani Čebelarskega društva Domžale, nato pa smo se skupaj preselili v bližino fi-tnesa na prostem ob Kamniški Bistrici ter zaploskali še zadnjima saditeljema lip, podžupanji Andreji Pogačnik Jarc in županu Toniju Dragarju. S tem prijetnega srečanja ob Kamniški Bistrici še ni bilo konec. Na kratko je namreč o rasti lip spregovoril gozdar Luka Vasle, poslovili pa smo se s pesmijo Dan ljubezni. Dan, ko smo v Domžalah posadili osem lip, že prej pa so jih člani in članice čebelarskega društva po vsej občini posadili več kot sto, je bil res srečen dan, poln sonca, dobre volje in ljubezni. Vsak, kdor je bil na prireditvi, je domov odhajal zadovoljen, da je tudi sam prispeval k lepši občini, pa četudi je šlo le za osem novih lip. Hvala vsem sodelujočim, lipam pa prijetno rast in čim več čebelic ter drugih obiskovalcev, ki jih ob Kamniški Bistrici nikoli ne manjka. Vera Vojska Kaj so povedali Toni Dragar, župan: V občini Domžale imamo v sklopu novega prostorskega načrta predvidena tudi tako imenovana zelena območja, predvsem v večjih naseljih, ki bodo namenjena parkom in gibanju na prostem. V sklopu omenjenih parkov bomo zagotovili tudi ustrezno zasaditev, skladno z biotsko pestrostjo, prepletanjem krošenj in barv dreves. Prvi tak park urejamo v centru Domžal, Češminov park, ki ga bomo z drevoredom povezali s Kamniško Bistrico. Andreja Pogačnik Jarc, podžu-panja: Veseli smo nove pridobitve v sklopu Kamniške Bistrice, fitnesa na prostem, ki je bil pred kratkim uspešno zaključen. Dve lipi smo posadili prav ob omenjenem fitnesu, saj bosta v poletnih mesecih zagotavljali senco vsem obiskovalcem. S skrbjo za naše občane in ponudbo novih možnosti za gibanje na prostem ter s skrbjo za okolje smo tudi v naši občini postali del vseslovenske akcije Zasadimo lipo kot drevo življenja in pokazali odgovoren odnos do naše prihodnosti. Janez Mihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale: Tako z akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev kot s projektom Zasadimo lipo kot drevo življenja se čebelarji aktivno vključujemo v skrb za zdravje vseh otrok ter prijetnejše okolje v naši občini, pa tudi za boljše pogoje naših pridnih čebelic, ki imajo lipe še posebej rade. Prav je, da se otroci zelo zgodaj seznanijo s pomenom medu, za katerega so že pred davnimi leti dejali, da je hrana za bogove, da ga redno uživajo, pa tudi to, da uživajo med slovenskih čebelarjev. Hvala vrtcu za razstavo, prijeten kulturni program ter še veliko sodelovanja tudi v prihodnje. Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Ljubljanska 58, 1230 Domžale vas vabi v nove oblike: TEČAJ ROČNIH DEL klekljanje, vezenje, kvačkanje, pletenje, šivanje; TEČAJ KALIGRAFIJE; ZDRAVA KUHINJA ZA SENIORJE; UMETNOSTNA ZGODOVINA; ŠOLA IN TEČAJI RAČUNALNIŠTVA. Prijavite se lahko ob ponedeljkih in sredah, od 10. do 12. ure. Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu Gospa Albina Jurman Zahvala in pohvala V imenu gospe Albine Jurman in svojcev se iskreno zahvaljujem zaposlenim v Domu počitka Mengeš, ki so polepšali praznovanje njenega življenjskega praznika. Zahvala direktorici Doma, gospe Ireni Gričar, županu Občine Domžale, gospodu Toniju Dragarju, in podžupanu Mengša, gospodu Jožetu Vahtarju, za vsa darila, čestitke in lepe želje ob njenem visokem jubileju. Lepa hvala tudi članicam Pevskega zbora oskrbovank in kuhinji za slastno in sočno rojstnodnevno torto. Dom počitka je zagotovo Mengšanom lahko v ponos, pa ne samo zaradi čudovite zgradbe in urejene okolice ter notranjosti, temveč zaradi visoke kvalitete storitev, predvsem pa zaposlenih, ki svoje delo opravljajo s srcem, visoko stopnjo empatije in občutkom za sočloveka. Raznolike aktivnosti in družabne prireditve pa so dodana vrednost, ki vplivajo na dobro počutje in vzdušje v Domu. Vsa pohvala vodstvu, ki je s svojim načinom dela primer in vzgled dobre prakse, ki kaže, da je tudi jesen življenja lahko lepa. Stanka Jaklič Pred kratkim je bila v domu počitka v Mengšu prijetna slovesnost, ki so jo namenili gospe Albini Jurman, Domžalčanki, ki je 24. novembra 2009 praznovala 90. rojstni dan. Slovesnost je s pesmimi popestril domski pevski zbor, poleg direktorice Doma počitka Mengeš, Irene Gričar, pa sta slavljenki čestitala tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter podžupan Občine Mengeš, Jože Vahtar. Domžalski župan je gospe Albini zaželel veliko zdravih let. Poudaril je pomen vsakega občana in občanke za življenje in razvoj občine ter ji obljubil, da zanesljivo pride tudi na njen stoti rojstni dan. Ob šopku vrtnic ji je izročil slamnik ter knjigo Marine Lenček Dober kot kruh, skupaj s sostanovalkami pa se bo lahko posladkala. Ob tem so prisotni govorili tudi o velikem zadovoljstvu z življenjem v domu, kar je gospa Albina posebej poudarila z besedami, da ji tako lepo, kot ji je v domu, še ni bilo v življenju. Direktorica doma pa je poudarila, da se vsi trudijo, da bi bili njihovi varovanci srečni in zadovoljni, ter dejala: »Mladosti jim ne moremo vrniti, lahko pa pomagamo, da so vsi naši stanovalci na starost zadovoljni.« Poglejmo še malce po življenjski poti gospe Albine, začeti 24. novembra 1919 v družini Može, s sedmimi otroki, na Razdrtem. Oče je bil delavec, mama je ljubeče skrbela za družino. Obiskovala je italijansko osnovno šolo in se spominja, da niso smeli govoriti slovensko. Na vratih je posebej pisalo: »TUKAJ SE GOVORI ITALIJANSKO«. Življenje je bilo zelo težko. Lepih spominov na otroštvo ni, so pa na starša, ki sta otroke učila dela in poštenja. Dekleta so tedaj zelo mlada odhajala od doma - v Italijo, v Egipt, tudi Ameriko. Vojna je tudi njej povzročila bolečine, saj so bili domači v Razdrtem, kjer je hiša mejila na gozd, v pogostih stikih s partizani. Posebej je z žalostnimi spomini povezan 7. avgust 1944, ko so sredi dopoldneva prišli Nemci in pred hišo ustrelili mamo, njo pa je krogla zadela tik nad srcem. Nemci so zažgali hišo, sama pa je z roko krčevito tiščala robec na rani, z drugo pa pograbila mlajša brata in so zbežali. Ranjeno so naložili na lesen otroški voziček in jo odpeljali v Postojno, kjer so ji odstranili kroglo in jo pozdravili. Na ta sicer žalostni dogodek jo spominja tudi znak vojnega veterana, na katerega je zelo ponosna. Poročila se je zelo zgodaj in novembra 1946 sta se z možem preselila v tedanji Veliki Mengeš, kjer je mož kot glasbenik dobil zaposlitev v takratni tovarni glasbil Melodija. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, ki sta jim starša, predvsem mati, skušala zagotoviti prijetno življenje, zato je gospa Albina v njihovem otroštvu ostala doma in ljubeče skrbela za družino. Živeli so skromno, spominja se, kako so jedli preprosto hrano, na jedilniku so se izmenjevali fižol, zelje, krompir in polenta. V letu 1960 se je zaposlila v Toku kot šivalka. Čeprav je bilo delo težko, je rada hodila v službo ter se trudila, da je bila družina preskrbljena in da so bili otroci uspešni. Na otroke je ponosna. Uspešni in dobri so, prijetne družine imajo. Hči Vilka je poročena na Hrvaškem, hči Irma živi v Domžalah, sin Edo v Kamniku, sin Vilko pa v Avstraliji. Ima devet vnukov in devet pravnukov, aprila bo postala prababica. V Domu počitka Mengeš je od letošnjega julija in se zelo dobro počuti. Spomni pa se, da včasih za stare ljudi ni bilo poskrbljeno. Rada gleda televizijo, kaj prebere in posluša glasbo. Ko je bila še pri močeh, je bil njen hobi zelenjavni vrt, ki ga je z veseljem obdelovala. Pravi, da je treba biti zmeren pri vseh stvareh. Pri kosilu še vedno popije kozarec črnega, saj meni, da je vino hrana in ji daje apetit. Ne pozabi tudi na načelo - sam si pomagaj, pa ti bo tudi Bog pomagal. »Tako lepo, kot mi je zdaj, mi še ni bilo nikoli. Za vse je poskrbljeno in v domu sem srečna,« je povedala gospa Albina, ki ji ob 90. rojstnem dnevu čestitamo in želimo vse dobro. Vera Vojska Bližajo se nakupi božičnih in novoletnih daril Knjiga je imenitno darilo za božične in novoletne praznike. Na nakupe mislite že sedaj, da vas ne bo prehitel čas! ZE BLIŽAJO SE PRAZNIKI Zbirka božično novoletnih voščil Letošnja predpraznična knjižna novost je povsem nova zbirka božično novoletnih voščil z naslovom ŽE BLIŽAJO SE PRAZNIKI. Tokrat smo zbrali povsem nova in sveža božična in novoletna voščila, ki so jih zapisali neznani ljudski pesniki in sodobnejši avtorji. Dodali smo še nekaj najstarejših slovenskih voščil, tako da bo izbor voščil za božične in novoletne praznike zares bogat. Tehnični podatki: obseg 104 strani, format 13 x 18 cm, trde platnice Cena knjige s 25% popustom je 11,59 evra. VELIKA KNJIGA VOSCIL Prvič pri nas je izšla VELIKA KNJIGA VOŠČIL, ki prinaša prek 250 najrazličnejših voščil, pesmi in misli. Tako so prvič v eni knjigi zbrana voščila za vse praznike v letu, v njej pa je tudi veliko lepih misli za rojstne dneve in godove, obletnice poroke, abrahame in druge osebne praznike, dodali smo zdravice in napitnice ter novoletne kolednice. Voščili boste lahko ob poroki, ob rojstvu otroka ali ob vse bolj priljubljenem valentinovem. Tehnični podatki: obseg 256 strani, format 13 x 18 cm, trde platnice Cena knjige s 25% popustom je 14,88 evra. BIBA SE LEZE - pesmi brezskrbnega otroštva. Po seriji uspešnih knjig otroških pesmi Biba leze je tu nova zbirka z naslovom BIBA ŠE LEZE - pesmi brezskrbnega otroštva. Zakladnica slovenskega pesništva za otroke je neizmerno bogata in pestra, saj so se otroški poeziji posvečali številni ljudski pesniki ter mnogi starejši in novejši slovenski literarni ustvarjalci. Nova knjiga prinaša izbor več kot 200 pesmi, ki jih zagotovo poznate. Namenjamo jo otrokom in njihovim staršem. Pesmi je na šaljiv in zabaven način ilustriral Roman Peklaj. Tehnični podatki: obseg 224 strani, format 13 x 18 cm, trde platnice Cena knjige s 25% popustom je 14,48 evra. Knjige VELIKA KNJIGA VOŠČIL in ZE BLIŽAJO SE PRAZNIKI ter BIBA ŠE LEZE lahko naročite na telefonsko številko 041/991-857 (v primeru odsotnosti lahko pokličete na 031/739-740), lahko pa tudi po elektronski pošti na naslov: primoz.hieng@siol.net in knjige vam bomo na naše stroške poslali po pošti. Nove knjige si lahko ogledate tudi na spletni strani www.zalozba-harlekin.si. MLADI stran 22 is 31. mednarodni fotografski natečaj za mlade Center za mlade Domžale uspešen tako po organizacijski kot tekmovalni plati Kot smo že pisali, je bil Center za mlade Domžale v okviru Mednarodne fotografske zveze letos organizator 31. mednarodnega fotografskega natečaja za mlade, ki se ga je v dveh kategorijah -do 16 let ter do 21 let udeležilo 221 mladih fotografov iz Katarja, Nemčije, Hrvaške, Luksem-burga, Italije, Finske, Cipra, Avstrije in Slovenije. Mednarodna ocenjevalna komisija v sestavi: Kurt Batscinski, HonEFIAP iz Beljaka, ki je v direktoratu FIAP odgovoren za delo z mladimi, akademska slikarka in specialistka restavratorka Urša Žajdela Horvat in priznani slovenski fotograf, mojster fotografije Janez Korošin, EFIAP, je pohvalila vse prispele fotografije in njihove ustvarjalce. Prvo mesto v kategoriji do 16 let je dosegla slovenska kolekcija, naša kolekcija do 21 let pa je prejela za drugo mesto zlato medaljo FIAP. Domžalske udeležence smo predstavili v prejšnji številki Slamnika. V tokratni pa lahko preberete pogovor z Ado Mujanovič iz Centra za mlade Domžale, ki je v kategoriji do 16 let prejela bronasto FIAP medaljo za fotografijo DLAN NA DLANI. Prejela je tudi posebno nagrado, ki jo je podelila E-foto-grafija. Prijetno slovesnost, na kateri so najboljšim podelili priznanja, so 17. novembra 2009, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, začeli spretni člani Društva žongler z Vira. Vzdušje sta pomagali ustvariti tudi ena najboljših slovenskih mladih pevk, Ajda Stina Turek, tudi zlata Pika s Pikinega festivala v Velenju, ter povezovalka Draga Jeretina Anžin. Prisotni smo bili najprej deležni pozdravnih besed Lili Jazbec, direktorice Centra za mlade Domžale, ki je na kratko predstavila festival in razstavo sodelujočih fotografij. Še vedno si jo lahko ogledate v Centru za mlade Domžale. Ob tem je čestitala in pohvalila vse udeležence, ki so po njenem mnenju velike in male dogodke ujeli za vse nas iz resničnega in virtualnega sveta. Zahvalila se je tudi sodelavkam, mentorici ustvarjalnih delavnic, Mateji Absec, ter Renati Karner in Lidiji Žilnik, za pomoč pa tudi Foto kino video klubu Mavrica iz Radomelj. Najboljši ustvarjalci do 16 let V imenu Fotografske zveze Slovenije je zbrane pozdravil Vasja Doberlet, ki je ugotovil, da je slovenska mladinska fotografija na zavidljivem nivoju, na kar kažejo številni mednarodni uspehi. Posebej je pohvalil Center za mlade Domžale, »majhno sredino z velikimi uspehi«, ki je zaupano nalogo opravil odlično. Razglasil je najboljše v kategoriji do 16 let, kjer je zmagala slovenska kolekcija, ki je zato dobila svetovni pokal. Za njo so se uvrstile kolekcije Avstrije, Cipra, Finske, Hrvaške, Nemčije in Katarja. Posebne diplome so preje- li mladi fotografi: Gaja Absec, Jaka Fidel, Žan Tratnik, Laura Kolšek, Kristina Krajnc, Patricija Ložar, Jani Može, Maša Pušnik, Tamara Rajh, Vid Savnik, Miha Slokan, David Sotošek, Ivana Tuce j Domen Ubl, Jaka Valjavec, Žan Žargi ter Ada Mujanovic, ki je za svojo fotografijo prejela bronasto medaljo. Najboljši ustvarjalci do 21 let Kurt Batscinski, EFIAP iz Beljaka, ki je tudi v direktoratu FIAP odgovoren za delo z mladimi, je s posebnim veseljem pozdravil prireditev. Čestital je organizatorjem za odlično opravljeno delo ter prireditev in najboljšim fotografom ter Lili Jazbec, direktorici Centra za mlade Domžale, izročil spominsko darilo. V kategoriji do 21 let je zmagala kolekcija Italije, pred kolekcijo Slovenije, ki je prejela zlato medaljo, za njo pa so se uvrstili Nemčija, Luksemburg, Finska, Ciper in Katar. V slovenski kolekciji so prispevali svoje najboljše fotografije fotografi: Kim Habjan, Živa Kancilija, Martina Ulčar, Metka Čok, Gašper Kukec Mezek, Domen Kolšek, Kaja Obdič, Sanja Gorenjec, Žan Kuralt, Maruša Malgoj, Maruša Kos, Nejc Vesel in Miha Mekuc. Nagrada mesta Domžale Mlade fotografe je pozdravil tudi župan Toni Dragar ter poudaril pomen uspešnega dela Centra za mla- de Domžale. Posebej je opozoril na prizadevanja, da bi mladi kar najbolj koristno preživljali prosti čas in ob tem čestital fotografski sekciji za vse uspehe. V nadaljevanju je dejal: »Zato smo ponosni na naš Center za mlade Domžale, ki tudi na drugih področjih uspešno izpolnjuje svoje naloge in pomaga mladim pri reševanju njihovih problemov, in na vse mlade fotografe, ki so se s svojim ustvarjalnim delom uvrstili med najboljše mlade fotografe na svetu. Ob tem vam želim, da bi z izjemnimi uspehi nadaljevali in v fotografiranju našli možnosti in priložnosti za še lepše in koristnejše preživljanje prostega časa. Hkrati vas vabim, da nas obiščete še ob kateri drugi priložnosti ter se prepričate, da je na območju Občine Domžale veliko zanimivih fotografskih motivov.« Čestital je vodstvu centra in razglasil tudi mladega fotografa, ki je prejel Nagrado mesta Domžale. To je bil Miha Slokan, denarno nagrado pa je prejel za fotografijo Jaz potrebujem denar. Razstava v Domžalskem domu Vsi udeleženci prijetne prireditve so se udeležili slovesnega odprtja razstave najboljših fotografij 31. mednarodnega fotografskega natečaja za mlade, ki jo je odprl župan Občine Domžale, Toni Dragar, in si jo še vedno lahko ogledate v Domžalskem domu. Vsem najboljšim fotografom iskrene čestitke, enako tudi vodstvu Centra za mlade Domžale, ki je bilo za organizacijo in izvedbo razstave deležno vrste pohval, vsem pa ljubiteljem fotografiranja pa, da bi njihove fotografske oči vedno znova našle navdih in veliko zanimivih motivov. Tekst: Vera Vojska Foto: Marko Ocepek Mladinski svet Domžale Družinski zakonik -da ali ne? Mladinski svet Domžale je minuli teden pripravil posvet oz. okroglo mizo na temo Družinski zakonik - da ali ne? Ker je mladinski svet Domžale organizacija, ki združuje 11 različno mislečih organizacij, si tudi mi ne moremo privoščiti enotnega mnenja, saj nekatere naše organizacije in člani in članice predlog zagovarjajo, drugi pa so proti novemu predlogu Družinskega zakonika. Ker pa smo o tematiki vseeno želeli spregovoriti v našem okolju, smo povabili tako predstavnike zagovornike, kot predstavnike nasprotnike zakonika. Med gosti je bila tako državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Anja Kopač Mrak, ki je predstavila nov predlog in kakšne spremembe prinaša. Kamal Izidor Shaker, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, je predstavil dilemo naše organizacije, s katero se spopada na nacionalnem nivoju - kako v tem primeru zastopati interese posameznih članic, ki imajo različna stališča do predloga Družinskega zakonika. Predstavnik Mladega foruma Marko Kastelic predlog zagovarja, Andreja Hergu-la, podpredsednica Civilne iniciative za družino in pravice otrok, je proti predlogu, Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, društva za družini naklonjeno družbo, pa je prav tako proti novemu predlogu Družinskega zakonika. Ljudje različnih stališč so zagotovili odprtje razprave, ki je postregla z marsikatero zanimivostjo, v razpravo pa so se lahko vključili tudi tisti, ki so sicer prišli v prvi vrsti poslušati razpravo. Da gostje stojijo na dveh popolnoma nasprotnih bregovih, smo lahko slišali v dobri dve in pol uri trajajoči razpravi, ki je sicer odprla ogromno polemik, vendar pa še zdaleč ni prinesla končni rezultatov. Zanimivo bo spremljati, če bomo do teh na tem področju prišli v bližnji prihodnosti, in pa predvsem, kakšen bo zaključek. Že sedaj pa je jasno, da tako zagovornikov kot tudi nasprotnikov na tem področju ne bomo nikdar zadovoljili. Za konec pa omenimo še, kateri del predloga Družinskega zakonika je bil najbolj sporen tudi v tej razpravi - del predloga, ki omogoča, da is-tospolni partnerji posvojijo otroka. Zavedati se moramo, da predlog ne govori le o tem, a žal so ostale polemike in razprave vse preveč odmaknjene v luči razpravljanja omenjenega dela. V Mladinskem svetu Domžale svoje stališče do predloga Družinskega zakonika težko oblikujemo. Težko zato, ker imamo v svojih vrstah organizacije članice, ki se s predlogom strinjajo, in organizacije članice, ki so proti. Vendar pa smo odločeni, da bomo tudi v bodoče odpirali razprave in posvete o takih in podobnih tematikah z gosti enega in drugega pola, predvsem pa tudi nadalje omogočali, da se vključuje tudi publika, zato vabljeni, da se nam pridružite tudi ob naslednjem posvetu. Mateja Kegel Foto: Peter Koprivnikar AIA in »Žur na ful« V soboto, 31. oktobra, je društvo AIA, skupaj s soorganizatorko prireditve, Sanjo Tomšič, organiziralo glasbeno-zabavno prireditev »Žur na ful« na noč čarovnic«. Zlata nit prireditev »Žur na ful« je izročilo mladim, da se lahko zabavajo tudi brez alkohola in pomoč mladim glasbenikom in DJ-jem, da se predstavijo. Dvorana ŠD Partizan se je prijetno napolnila. Prireditve so se udeležili tudi mladi iz sosednjih občin — iz Domžal, Kamnika, Komende in Cerkelj, precej pa jih je prišlo tudi iz Ljubljane. »Žur na ful« so obiskali vampirji, čarovnice in drugi izrodki, pred vrati dvorane pa so velike nasmejane buče udeležence branile pred pravimi duhovi. Tokrat je Sanja na prireditev povabila v Pre-kmurju že dobro poznano rock skupino blind4destiny, namesto skupine Nubira, ki je bila napovedana, pa se je predstavila skupina DEJ. Nubira je nekaj dni pred prireditvijo odpovedala nastop zaradi bolezni kitarista, zato se DEJ iskreno zahvaljujemo, ker so bili pripravljeni nastopati namesto njih. Nazadnje sta hitre house ritme »zarolala« DJ ALAYOS in DJ K(ej) E(M). Prireditev je odlično uspela. Večina mladih je upoštevala recept zabave brez alkohola. Nekaj izjem pa je v prepričanju, da se tako ne da zabavati, poskrbelo za podkrepitev izven dvorane. Ker je v Slo- veniji močno zakoreninjena takšna miselnost, za katero pa nikakor ne moremo kriviti le mladih, saj ima bolj globoke korenine, so toliko bolj pomembne takšne prireditve. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali: županu Francu Jeriču in Občini Mengeš, predsedniku ŠD Partizan Mengeš, Jožetu Mlakarju, Maksu Slaparju, avto-taxi-prevozu oseb in stvari, OPOJ SOKOVOM Komenda, Hitri Špajzi, Slaščičarni Flere, Društvu Sožitje Mengeš, PARTYNETU - DJ BAZI, Papirnici Lipa Radomlje, fotografom Mojci Petrič, Roku Prebilu in Luki Medvešku. Iz srca pa se zahvaljujemo za pomoč tudi vsem prostovoljcem, od katerih je vsak pridal svoj kamenček za uspešno prireditev Blanka Tomšič Luč miru iz Betlehema Luč miru ponovno prihaja med nas. V Domžalah jo bomo sprejeli v torek, 15. decembra, ob 18.45, na ploščadi pred Vele. Naj bo to znamenje, da se znamo kljub zunanjemu hrupu in vsakodnevnemu hitenju tudi ustaviti in umiriti. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite, da z lučko ponese-mo mir tudi v naše domove. Več nas bo, bolj nam bo toplo. Domžalski skavti Društvo DPNTI vabi na komedijo, ki vas ne bo pustila brez solza! Improgledališče DOM:ZALE 2 V nedeljo, 13. 12. 2009 ob 18.30 uri v Kulturnem domu Jarše na Rodici. Mladi, ki še nikdar niso stali na odrskih deskah in mladi, ki so se s to izkušnjo že spopadli bodo poskrbeli, da boste v dobri uri dodobra raz-migali svoje trebušne mišice - seveda s smehom. Če želite nastopiti tudi sami, nas pokličite na 040 423325 ali pišite na drustvo.dpnti@gmail.com. Prvi trening bo že to nedeljo, 6. decembra ob 14. uri! Jesenovanje in Skala posveta V soboto, 14. novembra, smo se volčiči zbrali v Domžalah pred župni-ščem. Od tam smo se z nahrbtniki na ramenih odpravili proti Mengšu. Med potjo smo se igrali različne igre. Na ustih je bilo veliko smeha. Ne vem, zakaj, in tudi nisem prepričan, ali se je zdelo samo meni, ampak moj nahrbtnik je imel zagotovo vedno več v sebi. Ko smo prišli v Mengeš, so naši novi mladiči dobili svoje kapice, nato smo šli v staro hišo, v kateri smo si zašili na HOTEL - RESTAVRACIJA krona DOMŽALE - SLOVENIJA Ihanska c. 2, 1230 Domžale, Tel.: +386 1 72 40 600, faks: +386 1 72 40 625 hotel.krona@siol.net, www.hotel-krona.com Silvestrovanje in novoletne zabave Rezervacije natel: oi 72 40 6oo Dobrodošli! Naj bo tudi v letu 2010 Hotel Krona vaš prvi naslovi kape črke in ločila. Nato smo se odpravili na Skalo posveta, kjer smo povedali dobre besede o volčičih mladičih in jih sprejeli v naše krdelo. Naša pot se je potem nadaljevala proti župnišču v Jaršah, kjer smo končno lahko odvrgli nahrbtnike.Po molitvi so poskrbeli za naše prazne trebuščke. Seveda je bilo potrebno potem pokrtačiti naše zobke. Zvečer smo v sobi peli pesmi in se igrali. Prišel je tudi čas počitka. Ne vem, koliko so noge bolele ostale volčiče, za svoje lahko zagotovo povem, da so bile »zeloooo« utrujene in boleče. Noč je bila prekratka in dan se je začel z jutranjo telovadbo. Po njej smo zmolili in pojedli zajtrk. Po pospravljanju naše prtljage smo se zunaj igrali igre, nato pa smo se odpravili nazaj proti Domžalam. Ob 10. uri smo se zbrali skupaj pri sveti maši, po njej pa so nas čakali naši starši, ki so nas odpeljali domov. Tega dne sem bil svoje postelje tako vesel, kot da je najmehkejša perjani-ca na svetu. Trdo pa sem sklenil, da bo moj nahrbtnik naslednjič lažji. Kaj bom pustil doma, še ne vem, ampak naj mene in mamo koklja brcne, če bova nametala toliko stvari v nahrbtnik. Dorijan Dolinar, Krdelo blatnih šap UNOVODSKE STORITVE Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE 18 LET Renata Uhan s.p. POT K SEJMISCU 26A, 1231 LJUBLJANA - CRNUCE tel.: 01 561 29 47, faks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renata@faktura.si www.faktura.si stran 23 UREDNIŠTVO pisma bralcev OfcjuUjjinti pri^w Its flvtnjev, kalcrUi tdeniiirn je poinim urL'dniin i j üi sä njiwn i prispe k! kmjii ud .11KK» Ztfilov h prcsledU Hkrati ohvusiamn hmlcf, d.i. Kzliitl /ujiisanu V Pismih bfilccv, niso mmIi^a urcdnlft«, Odgovor na članek »Stanovanjska politika občine brez razvojne vizije, vse preveč sredstev se namenja za vzdrževanje starih stanovanj« Občina Domžale ima izdelano strategijo na stanovanjskem področju, ki se v praksi tudi izvaja. Občina ima omejena sredstva za nakup najemnih stanovanj, saj so sredstva proračuna skrbno razdeljena med številna področja. Vsa občinska stanovanja se, skladno s potrebami in z zagotovljenimi sredstvi, tudi obnavljajo na podlagi načrta investicijskega vzdrževanja. Tekoče se izvajajo tudi vsa nujna vzdrževalna dela. Naš cilj je, da najemnikom omogočimo nemoteno uporabo stanovanj. V tem trenutku so vsa primerna stanovanja oddana v najem, poteka pa tudi postopek vpisa stanovanj v zemljiško knjigo. Pomemben del strategije občine na stanovanjskem področju predstavlja tudi subvencioniranje najemnin. V času recesije je občina ta sredstva v proračunu povečala in tako omogočila pomoč tistim, ki se jih je gospodarska kriza najbolj dotaknila. Del strategije občine na stanovanjskem področju je tudi zagotavljanje zadostnega števila najemnih stanovanj. Skladno s tem je občina pristopila k javno-zasebne-mu partnerstvu za gradnjo najemnih sta- novanj na območju Rodice. Partner ima potrebna finančna sredstva in znanje za upravljanje teh stanovanj, saj v različnih območjih v Sloveniji upravlja z več kot tisoč najemniškimi stanovanji. Občina Domžale aktivno sodeluje s SOS telefonom - žrtve družinskega nasilja. Zgoraj zapisane usmeritve zahtevajo aktivno delovanje na vseh področjih, ki pa jih zaradi omejenega prostora ne uspemo predstaviti. Skladno s predstavitvijo dogovorjenih obveznosti v sklopu javno-zasebnega partnerstva za gradnjo najemnih stanovanj bomo pripravili daljšo predstavitev tudi za glasilo Slamnik. Občina Domžale Odlična marketinška poteza vrste DDC Semaforiziran prehod za pešce na državni cesti R3 644/1358 in Jarške ulice Obstoječe stanje Prehod je nov. Manjkajo zaslonke. Signalni dajalnik, glavni - stoji za drogom cestne razsvetljave. Pokrov spončne odprtine je nepritrjen. Stari dvojni z rumenimi utripajočimi signalnimi dajalniki s 55 W halogenskimi žarnicami. Kot splošna osvetlitev so uporabljene svetilke 250W (morda celo 400 W, glede na vrsto svetilke) oz. z opremo v svetilki 270 W, montirane na drogovih, ki so sicer postavljeni diagonalno na os prehoda, kar je pravilno. Tako en sam prehod porabi podnevi 220 W oz. 1 kW ponoči. Drog cestne razsvetljave zasla-nja semaforski signalni dajalnik. Izvajalec je bilo podjetje Asist. Predlog za obnovo Potrebni so vzdrževalni pose- gi oz. posegi iz naslova garancije in doseganja minimalnih kriterijev prometne varnosti in varnosti izvedbe elektro instalacij, torej: Pregled stanja drogov, preverjanje stanja konzol, vrvi. Predlaga se zamenjava svetilk z LED svetilkami ali vsaj MHQ 150 W s 14500 lm/(min)3000°K, ki porabijo 170 W. Predlaga se zamenjava navadnega znaka III-6 z znaki z notranjo osvetlitvijo, ki uporabljajo varčne žarnice ali LED. Delovanje utripalnikov v nočnem času (od 20.00 do 15.00) z najavo z uporabo ^W detektorjev. Predlaga se zamenjava rumenih utripajočih signalnih dajalnikov z LED signalnimi dajalniki. Predlaga se združitev nosilne konstrukcije semaforske opreme in osvetlitve. Usločen drog se odstrani in nadomesti s konzolnim drogom ter se s tem omogoči dodatno osvetlitev talne signalizacije z belo svetlobo. Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrajenci nagradne križanke št. 13 v glasilu Slamnik so prejeli po dve vstopnici za ogled katerekoli prireditve v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, v sezoni 2009/2010. Izžrebani so bili: Marta Sodja iz Domžal, Janja Judež iz Domžal in Ljubislava Rebolj iz Domžal. Čestitamo! Srečnim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC; 2. nagrada: plastičan ročka 4 l olja Castrol TXT; 3. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami! Pravilne odgovore pričakujemo do 10. decembra 2009. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA KRIŽANKA Kulturni dom 14 Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. Enake napake so v Domžalah na se- maforiziranih križiščih (ni zaslonk). Glede na napisano sledijo vprašanja: 1. Kako (sumljivo) kvalitetne tehnične preglede izvaja DDC? 2. Zakaj tega ne opazi Ministrstvo za promet - prometna inšpekcija? 3. Zakaj tega ne opazi občinski pooblaščenec in vzdrževalec? 4. Ali so bile izdelane meritve osvetljenosti? 5. Preverjanje vidljivosti zanesljivo ni bilo narejeno, kar dokazujejo fotografije. 6. Kdo je izdelal recenzijo načrta ele-ktro instalacij in osvetlitve - med načrtoma očitno ni bilo usklajevanja. Če je bila osvetlitev postavljena pred izdelavo načrta semafori-zacije, je bil načrt semaforizacije za občino in promet škodljiv. Zakaj? Zdenko Podreka, inž. el. Fotografije prikazujejo opisano stanje. Vloga zaposlenih v podjetju V sodobnem konkurenčnem poslovnem svetu je uspeh podjetij vse bolj odvisen od učinkovitega ravnanja z zaposlenimi. Medtem ko strojev in opreme ni težko kupiti ali zamenjati, tega za zaposlene ne moremo reči. Ljudje so namreč tisti, po katerih se podjetja najbolj razlikujejo, saj lahko s svojim znanjem, spretnostmi in sposobnostmi omogočijo, da podjetje posluje uspešno. Učinkovitost zaposlenih je odvisna od njihovega zadovoljstva z delom, ki ga opravljajo, od občutka za pomembnost dela, zanosa do dela ter občutka za pravično ravnanje. Zato si morajo vodilni prizadevati za tak sistem ravnanja z zaposlenimi, ki bo zadovoljil njihove navedene potrebe. Čim bolj so potrebe zaposlenih v podjetju zadovoljene, tem večja je njegova produktivnost, kakovost opravljenih storitev, ugled in nenazadnje uspeh podjetja. Izbira ustreznega načina ravnanja z zaposlenimi ima za samo poslovanje podjetja pomemben vpliv. Podjetja se morajo zavedati, da se morajo z zaposlenimi in njihovim ustvarjalnim vedenjem veliko ukvarjati. Le tako bodo od zaposlenih dobila re- zultate, ki bodo dobri za podjetje. Ustrezen način ravnanja z zaposlenimi je pomemben vse od postopka pridobivanja novih sodelavcev, ustreznega usposabljanja in razvoja zaposlenih, pa tudi ustreznega sistema nagrajevanja. Podjetje mora zelo natančno opredeliti potrebe po novih zaposlenih, navesti, katere sposobnosti morajo imeti, jasno opredeliti delovne naloge in določiti postopek izbiranja novih zaposlenih. Že pri izbiri novih zaposlenih je pomembno, da podjetje zaposli čim več inovativnih in kreativnih ljudi, ki bodo uspešno opravljali svoje delo. Prav tako je potrebno zaposlene seznaniti s postopki dela in jih pripraviti na delo z novimi proizvodi in tehnologijami. Če bodo zaposleni prejeli primerno plačilo za svoje kakovostno opravljeno delo, bo to zanje takšna spodbuda in motivacija, da bodo delali več, bolje in tudi z veseljem. Podjetja morajo vedeti, da bodo tisti delavci, ki vedo, da za svoje opravljeno delo prejmejo pošteno plačilo, svoje delo opravljali tudi bolj kakovostno. In s tem bodo tudi podjetja uspešna in učinkovita. Ko podj etje pridobi nove zaposlene v podjetje, delo z njimi še ni končano. Nasprotno. Tedaj se delo z zaposlenimi šele zares prične. Usposabljanje zaposlenih je pomembno za njihovo prihodnost in za učinkovitost in uspešnost podjetja. Podjetje mora poskrbeti, da se zaposleni razvijajo tako na strokovnem področju kot na področjih, ki jih zanimajo osebno. Za razvoj posameznika skrbita tako podjetje kot posameznik sam. Za sodobni poslovni svet je značilno, da se nenehno spreminja. Podjetje mora te spremembe vzeti kot izzive, jih upoštevati in se jim prilagoditi. To bo lahko storilo le, če so se spremembam pripravljeni in sposobni prilagoditi zaposleni. Zato je potrebno zaposlovati učinkovite ljudi. Ne le, da morajo zaposleni ustrezati zahtevam današnjih razmer, jutri bodo morali ustrezati zahtevam jutrišnjega dne. Zato je potrebno narediti oceno zaposlenih za prihodnost in iz te ocene razviti način ravnanja z zaposlenimi in iz nje izpeljati ustrezne postopke zaposlovanja. Današnji čas, ko je mnogo odpuščanj zaposlenih, bi morali ravno v njih iskati rešitve težav, ne pa reševati težave z njihovim odpuščanjem. Zaposlene je potrebno vzpodbujati, jim dati občutek sigurnosti, saj bodo le tako neobremenjeno reševali probleme znotraj podjetja in se spopadali z iskanjem novih priložnosti za delovanje in razvoj podjetja. Barbara Grintal Pomoč družini na domu Namenjena je vsem tistim, ki zaradi starosti ali hude invalidnosti ne zmorejo več živeti samostojno, imajo pa zagotovljene bivalne in druge pogoje za bivanje v domačem okolju. Gre za različne oblike praktične pomoči in uslug, s katerimi se uporabnikom vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu. Kdo je upravičen do pomoči na domu? - Osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti niso sposobne za samostojno življenje; - osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu; - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; - kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida/-ke, pa so po oceni pri- stojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje; - hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Katere storitve obsega pomoč na domu? - Gospodinjsko pomoč, - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, Cametl - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Koliko časa traja pomoč na domu? Pomoč na domu je prilagojena potrebam posameznega upravičenca in lahko traja največ 4 ure dnevno oz. 20 ur na teden. Upravičenec lahko koristi storitve le določen čas (v času rehabilitacije, dopustov svojcev, trenutnih psihofizičnih poslabšanj ...) ali nedoločen čas. Kdo izvaja pomoč na domu? Pomoč na domu je javna služba, ki jo v občini Domžale izvaja CO-METT - zavod za pomoč in nego na domu. Dosegljivi smo: v pisarni v Domžalah, Ljubljanska c. 36. Uradne ure: ponedeljek: 9.-12. ure sreda: 12.-16. ure petek: 9.-12. ure Tel.: 7211-021 V času neuradnih ur smo dosegljivi v pisarni v Ljubljani, Tbilisijska 57b, tel.: 2443-105, vse delovne dni od 8.-15. ure. Helena Čampa IME OWMMSklH PdlELlHIk-W Mid 1 kUJÜ V L.hb.h.1 MITDUtUL XJAHI COtfHl ViPUH ANEHItU IUAMA IIKUlEk IM J H A'EHE pbim j-.vt«n 1 m ItUO iHIKAtt Aicmni PIU1EU FiIrtlHC «"HS- JINI HIHI EEIPCu LU IKIHJA kill nildd LEVI PPfTQK HEM vfwu JUU hAkkAva It, NEPJE:nn[ POL dl oka VKH M.ditKj JJUCAHtt Will ■WtH AflU'UA PPP CUVEKU alpah ikalnu (um gflika iciuiLiu fH! CMIJL jjiljihj GESEGA HDLItEh anjEk AHO TEMItKE r-nlf UHDIKI HHIHH tti/tn-H(C HEO-Kru^MA nwBS ■jlIhEh STAHE ULlHl 1'KITdK muli v ■vheju »TO! VDDhh DEL VOKDD:'.-: »ii» UtSHI mvANh HJWHOSt Vi Kl inis tck 0EMEHT je¥i HHA PSIHE* mrbv Jllhp. juhi kuka ÜUfeLül ■ u>tltl HtAd JIM P6EB- inm «(Ht HQjm pn( rEKfi ww um«; u 1±dAII PRED*, ■csr komu policaji ha sun KAUEC CAIWEt DCVUEC W pjwtek idhjllia «EUUl SPF.ni« CffWMA visnu- S** UKEI1 IAIHA Skhjxa ir bnEdd HAISAECA Nit* rcLdHAi hjjmth HUHlH m#y fpjuec HAUETDV junuhrA PAÜAMIM 5* «sika™* 1 owtti OipU li um raie tuvt ith um*. WJilW JWT0R: CAECA AlHlM HICK >ii n f"LP|S«a BUKSASKA ILtHJ) GLAVHA HKAhA JJMEV H»1K! APM LAllHSKr IDWZZA iPAH HGLESJU! GHJUHCWt ftioirfv GCE ■ (ATIIIJI PHIHIEH HTtFBf nt □LJKI k.MIhf ntl ■liti rthiüith vi» h ii uniiA üKipe SEVKHd 1>[1|hi SUHD. VDDHA RIBA xii L* h4!SHi in itlKl n<* r.i m 11 Jutu« heahuui amiiSai GGKUU H5PTS" IWHD. ihdih4 udri ALIVA «A 1'UK Tv '.MTHKA; HLdEU IWIHI SNUCU. MI tiKrrK Obiščite ras v Honda Ambrož Radomlje in si izberite Hondo po svoji meri. H cuido A m broš Radoml j e CAR - UME AMSBOi D.O.O Pftfei nova 1:. I ?3S fl adaiTiljt, www.han ßü -a rnDroz. gditi gjatffltt/WOW „„.nD^Ji-*!™*^1" PÖMDC: AH h T-pil d r j Ij ItdiNUn rji ti lil Bahr, AHE M D SKD P .naprav J 1.1 MetJtnjt In1 r ü b Ll »Ura. I VEFt-Ink.l. M REST-t ved« d d I j jy rt.i |Sj(a rili hit Jd L. KAftATOftrprjpaifdavjIet, P5DVK A-grdU.H. TJljli'j DtbidJ. RLE L hitf r Škotski lit ITlkt pldv iRLMduI VOjvUdm,- IZ NAŠIH VRTCEV stran 24 Čebelarsko društvo, vrtci in občina z roko v roki En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev Zdrava prehrana je še kako pomembna v razvoju otrok, zato je prav da naši otroci uživajo zdravo in varno hrano, kot je med, ki ga pridelajo slovenski čebelarji. To je bil eden izmed poudarkov že tradicionalne akcije En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev, ki jo v Občini Domžale izvajamo od začetka, ko se je Čebelarska zveza Slovenije odločila zanjo. Čebelarsko društvo Domžale je tudi letos med vrtce razdelilo več kot 40 litrov medu. Skupaj z županom Tonijem Dragarjem, ki je pri akciji tudi od vsega začetka, in Andrejo Jarc Pogačnik, podžupanjo, ter vodstvom Čebelarskega društva Domžale, se je udeležil medenega zajtrka v novem vrtcu Češmin. Ravnateljica Zvonka Dobršek je po pozdravu vseh spregovorila o pomembnosti zajtrka za otroke ter še posebej o zdravi prehrani, ki je njihov prioritetni cilj, saj jim ni vseeno, kaj otroci jedo. Zahvalila se je čebelarjem za med, občini za sodelovanje ter podporo pri tej in drugih akcijah ter poudarila, da se bodo tudi v prihodnje trudili, da bo zdrav med slovenskih čebelarjev čim večkrat na otroških jedilnikih. Otroci, ki so povedali, da imajo medene zajtrke kar večkrat v letu in med jedo tudi doma, so pozorno prisluhnili županu Novembrske dogodivščine Jesenski veter je vztrajno stresal listje z dreves in nam ga veliko na-sul na igrišče. Odločili smo se za delovno akcijo, v kateri eno dopoldne namenimo pospravljanju listja. Čeprav smo bili zelo pridni, pa vsega listja vendarle nismo mogli pospraviti. V novembru smo nekaj dni namenili zdravju in spoznavanju telesnih Mengeška koča Skupaj s starši in otroki smo se odpravili po poti Trim steze, v popoldanskem soncu, zagnani in dobre volje. Med vzponom smo preizkušali našo moč, vzdržljivost in spretnost; se razgibavali ob mamljivih telovadnih vajah in dihali svež zrak. Imeli smo čas drug za drugega, se poslušali, pogovarjali, smejali ter se učili pravilne hoje. Počutili smo se varne; z nami sta bila pravljičarka in planinska vodnica Irena Toniju Dragarju. Iz lastnih izkušenj je povedal, kako pomembna je zdrava prehrana, med katero spada tudi med, za prijetno življenje mladih in starih. Poudaril je, da si želi, da bi se otroci zdravo prehranjevali, da bi pojedli čim več medu in postali zdravi člani naše občine. O delu čebelic in pridelavi zdravega medu je govoril Janez Mihe-lič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, ki se je zahvalil otrokom in njihovim vzgojiteljicam za res prijeten kulturni program, razstavo in sodelovanje. Program ni minil brez najbolj znane Župančičeve pesmi Ciciban in čebela. V recitacijah in pesmih pa smo spoznali življenje in delo čebel. Predsednik Čebelarskega društva Domžale se je zahvalil tudi za razstavo na temo čebelarstva in pomena medu za zdravo prehrano. Na kratko je predstavil čebelarjenje, o katerem sta govorila tudi čebelarja Marjan Košak, ki je odgovarjal na zanimiva otroška vprašanja, in Maksimiljan Karba, ki je govoril o najsrečnejšem dnevu čebelarjev, ko točijo med, ki je zelo zdrava in okusna hrana. Povabil je otroke, da ga obiščejo in si ogledajo njegov čebelnjak. Ker je zajtrk z medom slovenskih čebelarjev že minil, smo se vsi skupaj posladkali s pravim medenim pecivom, nato pa, v prepričanju, da se dobimo tudi naslednje leto na zajtrku z medom slovenskih čebelarjev, pohiteli do Kamniške Bistrice, kjer so tudi otroci iz vrtca Češmin posadili svojo čebelarsko lipo. Prepričana sem, da njihova lipa, ki že raste v bližini njihovega vrtca, ne bo osamljena, kot tudi, da je tudi letošnji zajtrk z medom slovenskih čebelarjev vzpodbudil marsikoga, da bo v prihodnje tudi v njegovi prehrani čim več medu. Vabimo tudi bralce in bralke našega Slamnika, da si vsakdanjo prehrano popestrijo z medom. Vera Vojska značilnosti (višina in teža). Pripravili smo sladke krhlje in se veliko gibali. Obiskali smo pekarno, kjer smo izvedeli postopek za peko piškotov. Piškote smo tudi poskusili. Tanja Keržan in Katja Cerar Vrtec Domžale, enota Krtek Obisk gospe Silve Kosec V prvih dneh novembra smo prvo-šolci in drugošolci OŠ Rodica med seboj gostili gospo Silvo Kosec, ki nas je popeljala v očarljivi svet slovenskih ljudskih otroških pesmi. Prisluhnili smo njenemu petju, se naučili nove pesmi, prepeli tudi nekaj takih, ki jih sami pogosto z veseljem pojemo. Svet ptic, rož, sonca, smeha in veselja ostaja isti v času starih staršev, staršev in naših otrok. Le videti ga moramo. Hvaležni smo babi Silvi za njen čas in trud, da drobne pesmi srčno vpleta v šopek lepih rož. Ema Cerar, OŠ Rodica Izlet na Ratitovec in zmaga na tekmovanju Mladina in gore Domžale, dosegli na področnem tekmovanju odlično 1. in 6. mesto ter se uvrstili na državno tekmovanje. Ekipe so sestavljali člani planinske skupine OŠ Preserje pri Radomljah: Urban Popelar, Gašper Dolenc, Lara Jerman, Bojan Lenček, Lara Bajec, Miha Šere in Klemen Kogovšek ter ena članica planinske skupine iz OŠ Venclja Perka, Polona Mežnar. Mateja Peršolja Cerar ter goski reševalec Klemen Miklič. Irena nam je na vrhu povedala pravljici in poskrbela, da se je v otroških očeh prižgala iskrivost in še večja želja po pustolovščinah. Vračali smo se ob sončnem zahodu, v večerni zarji, ob soju lučk, zadovoljni in napolnjeni s čarobnim notranjim mirom. Vzgojiteljica Tanja Cerar, Vrtec Urša Člani planinske skupine OŠ Preserje pri Radomljah se vsak mesec podamo v gore. Izlete že vsa leta dobro organizirajo vodniki Planinske zveze Slovenije iz mladinskega odseka Planinskega društva Domžale. Poleg naše skupine se izletom, pohodom in turam pridružijo še planinske skupine na ostalih domžalskih šolah in posamezniki iz drugih občin. Na oktobrski izlet smo se mladi gorniki odpravili na Ratitovec. Z nami smo povabili tudi starše. Eva Osolin iz 3. razreda OŠ Preserje pri Radomljah je svoje vtise strnila takole: V soboto, 17. oktobra 2009, smo s planinskim krožkom odšli na Rati-tovec. Potem smo se dolgo peljali z avtobusom. Ko smo se pripeljali, smo zajtrkovali. Po zajtrku smo začeli hoditi. Ko smo prispeli na Ratitovec, smo jedli, potem smo si odpočili in se šli igrice. Na vrhu je bilo zelo lepo in mrzlo. Čez nekaj časa smo odšli nazaj do avtobusa in se odpeljali domov. Izlet na Ratito-vec mi je bil zelo všeč. Odlično delo z mladimi se kaže tudi preko dosežkov na tekmovanju Mladina in gore, kjer sta dve ekipi, ki sta zastopali Planinsko društvo računovodske storitve / svetovanje / izvršbe na podlagi verodostojnih listin DAAAAI« DAMAKS d.o.o., računovodski servis Kolodvorska ul. 9A, 1230 Domžale t: 01 72 44 360, m: infoiadamaks.si Oblikovanje gline v Vrtcu Domžale Med mnogimi čudesi, s katerimi je obdarjena narava, je tudi glina, mehka in voljna snov, sestavljena iz posebne zemlje in vode. Posebnosti te gnetljive zemlje je človek odkril že v prazgodovini in njegov um je omogočil, da je spoznal njene čudovite lastnosti in iz nje začel izdelovati uporabne predmete, predvsem posodo. Tako tudi v Vrtcu Domžale že devet let spoznavamo njene lastnosti in neskončne možnosti izražanja. Vsako leto se na večdnevnih internih izobraževanjih sreča kar nekaj strokovnih delavk in vedno navdušeno ustvarjajo. Glina v njihovih rokah jih namreč zapelje v svetove, ki se nam z leti in načinom življenja vse bolj odmikajo. Ustvarjalna igra je namreč najustreznejši način za prebuditev tiste igrivosti in zdrave čustvenosti, ki vzpostavlja notranje ravnovesje med čustvenim in razumskim, ter nam omogoči, da svet ugledamo v njegovi celovitosti. Glina ima sposobnost vase sprejeti energijo, zato se pri delu z njo lahko sprostijo napetost, krčevitost, strahovi, hkrati pa se pretrga moteči notranji monolog. V rokah strokovnih delavk je tako nastalo že veliko zelo lepih izdelkov, tako figur, reliefov, hišk, ur, svetilk kot izdelkov njihove ustvarjalne domišljije. Kar pa je najlepše - svoje znanje in veselje do oblikovanja iz gline prenašajo na otroke, ki s to pramaterijo navdušeno ustvarjajo, in prepričana sem, da so vas s svojimi izdelki že navdušili. Prav tako pa sem prepričana, da vas bodo navdušili tudi izdelki, ki so jih ustvarile strokovne delavke na dvodnevnem ustvarjalno-sprostitvenem tečaju oblikovanja gline, ki je potekal na Kopah 2. in 3. oktobra. Pri ustvarjanju nas je vodila zgodbica Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš in razstavo teh izdelkov si lahko ogledate v Knjižnici Domžale v prvih tednih decembra. Čeprav prastara, keramika ne bo nikoli stara. V sebi nosi neslutene možnosti izražanja, ki se še kar razpirajo. Do nje vodi nešteto poti in prav toliko različnih načinov, da se je naučimo. Z njo se ukvarjajo tako predšolski otroci kot poklicni umetniki. Mojca Novak, Mlinček Radomlje Vrtec Domžale Tudi najmlajši skrbimo za sobne rastline Da bi si polepšali igralnico, smo se skupina Oblački in vzgojiteljici odločili, da jo okrasimo s sobnimi rastlinami. Vzgojiteljici sta nam prinesli več sobnih rož, ki smo jih skupaj porazdelili po prostoru. Pogovorili smo se tudi, kako moramo zanje skrbeti. Rože redno zalivamo, jim potrgamo ovenele liste in cvete, enkrat na teden pa z njihovih listov tudi pobrišemo prah. Na začetku sta nam vzgojiteljici pomagali in smo skupaj z njima poskrbeli za vse potrebno, sedaj pa znamo za rastline skrbeti tudi že sami, čeprav smo v vrtcu med najmlajšimi. Oblački z vzgojiteljicama Pred koliki uIjdcJ 11 mic Krjjfvnr ifcnpnoiti bodo OtofUrjtni ^ r Pri rcdilcv je omogoi i l.i KMji'viu ikupruft Vir in Obf inj Domblc amo naroc Tolstojeva 16, Vir Domžale Tel.: 01/721 58 52 stran 25 MLAJŠI IN STAREJSI Osnovna Sola Dob v evropskem projektu V okviru Evropske unije deluje Cmepius, preko katerega se šole iz Evropske unije lahko povezujejo druga z drugo in kandidirajo s svojim projekti. Cmepius je Program vseživljenjske-ga učenja oziroma osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Ustanovljen je bil za obdobje 2007-2013, s sklepom Evropskega parlamenta ter Evropskega sveta in je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000-2006). Eden od programov Cmepiusa je Comenius, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim omogoča osebni razvoj in jih vzpodbuja, da postanejo aktivni evropski državljani. Cilj programa je izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstev med šolami, spodbujanje učenja živih tujih jezikov, podpiranje razvijanja inova-tivnih informacijskih tehnologij, povečanje kakovosti učiteljev ter izboljšanje pedagoških pristopov in šolske uprave. V okviru Comeniusa smo na Osnovni šoli Dob uspešno kandidirali s projektom Green school project. Projekt bo trajal dve leti, v njem pa bodo poleg naše šole sodelovale še šole iz Finske, Estonije, Švedske, Francije, Italije in Grčije. Glavna cilja projekta sta dva. Prvi je osveščanje mladih in lokalne skupnosti o pomembnosti zbiranja in ločevanja odpadkov, njihovi predelavi in vplivu na okolje. Drugi cilj pa daje več poudarka smotrni rabi energije in vode. Projektno delo bo potekalo v dveh starostnih skupinah. Z učenci do 11. leta starosti bomo učni proces prilagodili tako, da bomo za vse izdelke, ki jih bomo izdelovali, uporabili izključno odpadne materiale, kot so odpadna embalaža, vrečke, odpadno blago ... Velik poudarek pri pouku bomo posvetili tudi varčevanju z energijo in vodo, pri čemer bodo učenci sami ugotavljali, kje se da največ prihraniti. Kot izziv bodo učenci uporabili svojo domišljijo za konstruiranje vozila, ki bi porabilo najmanj energije za premikanje. Učenci od 12. do 15. leta starosti se bodo ukvarjali predvsem z izvajanjem meritev in kemičnih analiz vode in prsti na različnih lokacijah v kraju ter v bližini odlagališč odpadkov. Tako dobljene podatke bomo primerjali s podatki drugih udeležencev projekta. Naša šola je v projekt vključena kot celota, a največji del pri praktični izvedbi bomo opravili naslednji učitelji: Samo Zadravec (vodja projekta), Jožica Sam-bol, Martina Lipar, Polona Berlec in Tjaša Vilar. Glede na to, da je ravno naša šola bila pobudnik tega projekta, smo bili tudi gostitelji prvega srečanja. Tako so v soboto, 17. oktobra 2009, prispeli k nam učitelji sodelujočih šol, in sicer šest udeležencev s Finske, po trije s Švedske in iz Estonije ter dva iz Italije. Žal se zaradi administrativnih zapletov srečanja pri nas niso udeležili učitelji iz Francije in Grčije. Prvi dan (nedelja) je bil namenjen spoznavanju naše lepe dežele Slovenije in predvsem medsebojnemu spoznavanju udeležencev za lažje nadaljnje sodelovanje v projektu. Z avtobusom smo se odpeljali do Postojne, kjer smo si ogledali Postojnsko jamo, nato smo pot nadaljevali do slovenske obale in preživeli, po izjavah udeležencev, čarobne urice v Piranu. Popoldan smo se ob poti domov ustavili še na Krasu in si ogledali staro kraško vasico Štanjel. Glede na to, da smo prvi dan prebili led in se že bolje spoznali, smo naslednje tri dni, od ponedeljka do srede, z veliko elana in navdušenja postorili vse potrebno za uspešen začetek projekta. Sestavili smo podroben dvoletni načrt dela, kar pa sploh ni bilo lahko, saj je bilo treba upoštevati popolnoma različne kulture, različne načine dela in ne nazadnje različne šolske sisteme. V okviru priprave na projekt smo si ogledali tudi tri najbližje centre za ravnanje z odpadki: najprej grosupeljski kot novejši, nato ljubljanski kot največji in na koncu seveda še center za ravnanje z odpadki v Dobu kot center v zapiranju. Slednji bo v naslednjih dveh letih tudi pod našim budnim očesom, saj je ravno analiza odpadnih voda in prsti v okolici deponije Dob del našega projekta. Del projekta je tudi izmenjava izkušenj pri organizaciji izvenšolskih dejavnosti pouka (tabori, šole v naravi ...). Tako je vsaka od šol podrobno predstavila organizacijo in izvedbo ene od takšnih dejavnosti. Gostujoči učitelji so kar lepo število ur preživeli tudi pri pouku v razredih. Opazovali so naš način dela z učenci v razredih, nato pa se je po takšnem opazovanju ure vedno razvnela razprava o tem, kako to počno nekje na drugem koncu Evrope. Na ta način smo si izmenjali veliko koristnih izkušenj, veliko smo se lahko naučili in tudi gostujoči učitelji so priznali, da so odnesli domov veliko mero novih znanj in izkušenj. Seveda pa ni manjkal niti družabno kulturni del srečanja. V ponedeljek popoldan in zvečer nas je gostil župan DiC- KECELJ d.o.o. DOMŽALE dermatološko internistični center Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI! Občine Domžale Toni Dragar. Za nas je organiziral ogled arboretuma Volčji potok, Knjižnice Domžale in mesta Domžale, zvečer pa je vse udeležence pogostil z večerjo v hotelu Ambient, kjer so mu nekateri predstavniki udeležencev izročili pozdrave ali pozdravna pisma in spominska darila svojih županov. Zadnji dan našega srečanja je bil naš gostitelj predsednik krajevne skupnosti Robi Hrovat. Tako so udeleženci iz tujine od predsednika krajevne skupnosti izvedeli nekaj več o našem kraju in si ogledali Železno jamo pod vodstvom izkušenega jamarja Aleša Stražarja. V sami jami smo bili deležni presenečenja, saj je učenec naše šole, Ambrož Štih, praktično prikazal plezanje v jami. Nato je imela naša sodelavka Jožica Sambol zanimivo predstavitev svojega diplomskega dela o jamskih živalih v Železni jami. Večer smo zaključili z ogledom muzeja in večerjo v Jamarskem domu. V dneh po končanem srečanju v Sloveniji od vseh udeležencev dobivamo čestitke in pohvale za zelo dobro organizacijo in vtise navdušenja nad lepotami naše dežele in prijaznostjo njenih ljudi na sončni strani Alp. Tega dogodka ne bi mogli izpeljati brez pomoči. Kljub gospodarski krizi so nam na pomoč velikodušno priskočil sponzorji, ki so tako denarno kot materialno podprli izvedbo srečanja: podjetje Prodnik d.o.o., Občina Domžale, Krajevna skupnost Dob, Prevoz oseb »avto-taxi« Šinkovec Stanko s.p. in Jesihar poslovne storitve k.d. Hotel Ambient je našim gostom ponudil prijetno bivanje po ugodni ceni. Samo Zadravec Ekologija in najmlajši Izobraževanje je temelj odgovornega odnosa do okolja in ne vključuje le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. Temu odločno prikimujejo tudi koordinatorji ekošole: Tomaž Pajnič, Blaž Mikuž in Katja Saksida, ki se skupaj z učitelji in učiteljicami trudijo, da bi učenci OŠ Preserje pri Ra- domljah ponotranjili projekt Ekošola kot način življenja, saj bodo le tako osvojene vrednote, ki temeljijo na odgovornem načinu bivanja in ravnanju z našim planetom. Utopično je pričakovati, da se bomo odrasli in učenci spremenili kar čez noč, zato je potrebno začeti pri najmlajših. Prizadevanja vseh učiteljev in vodstva šole so že obrodila sadove. Učenci pridno razvrščajo odpadke, zbirajo časopisni papir ter zamaške in iz odpadnih materialov izdelujejo umetnine. Vedno znova smo presenečeni, koliko smeti »pridelamo« samo v enem dnevu, in pri tem pozabljamo, da lahko nekatere od teh koristno uporabimo. Tega se učenci dobro zavedajo, zato so še posebej dejavni na razredni stopnji in v oddelku podaljšanega bivanja, ki vsak mesec v prizidku šole pripravijo razstavo ekoizdelkov. Sinteza domišljije in njihovih rok se pokaže v ekoumetninah, ki jemljejo dih in presenečajo starše, učitelje in slehernega obiskovalca šole. Razveseljivo je tudi dejstvo, da vsa šola pri malici in kosilu ločuje biološke od organskih odpadkov in na ta način pripomore k ohranjanju našega planeta. Ti majhni koraki počasi, a vztrajno približujejo OŠ Preserje pri Radomljah k pridobitvi naziva ekošola. Koordinatorji so prepričani, da se bo to kmalu zgodilo, vendar poudarjajo, da bo do tega zares prišlo šele, ko bomo vsi na šoli začeli živeti, se obnašati eko in verjeti, da je to način življenja in ne le projekt. mag. Jasmina Pogačnik Jegličev pohod na Rašico Vsi se še spominjamo tragične nesreče v Himalaji, ko je Janez Jeglič bil enostavno odpihnjen iz ene od sten. Za njegov spomin Turistično društvo Jarše - Rodica organizira vsako leto njegov pohod na Rašico. Vsako leto se nas zbere lepo število pohodnikov, tako je iblo tudi letos. Na zbirališče so prihajali mladi in manj mladi, prav tako tudi družina Jeglič. Bilo je megleno jutro, ko smo se podali proti našemu cilju. Čim blj smo se bližali proti vrhu Dobena, tem bolj so se megle razkropile in zasijalo je sonce, ki nas je ob postanku prijetno grelo. Na kmečkem turizmu je sledila malica in požirek čaka in kavice. Po okrepčanju smo pot nadaljevali proti vrhu Rašice in razglednemu stolpu. Bil je čudovit pogled na Kamniške alpe, Karavanke, Ljubljana se je kopala v soncu in druge kraje, zares prečudovit razgled. Za nekaj časa smo se še ustavili pri planinski koči, se odpočili in nabrali novih moči za pot proti domu. Vseskozi nas je božalo sonce kakor, da bi se hotelo zahvaljevati za Jegličev pohod. Zadnja postojanka je bila v oštariji na Spodnjem Dobenu, tu smo analizirali sam pohod in ugotovili, da se je splaačlo iti, ne samo zaradi lepega vremena, ampak za spomin na Johana. Marjan Ručigaj Tretji kolo Rally v Jaršah Bilo je lepo sončno nedeljsko popoldne, ko je Turistično društvo Jarše - Rodica organiziralo že tradiconalni kolo rally. Prvi tekmovalci so se pričeli zbirati že ob 13. uri, da so si uredili svoja oblačila in pripravili stara kolesa. Kolesarske noše in stara kolesa so nekatera stara več kot 85 let. Pogled na ta kolesa in kolesarsko nošo je prava paša za oči in strokovnjake za oldtimerje. Kolo rally-ja se je udeležilo veliko tekmovalcev in to od otrok do najstarejših, saj je bil najstarejši udeleženec star kar 80 let. Sama proga je dovoljevala tekmovanje vseh starosti in prav vsi so prišli na cilj. Proga je bila speljana po nabrežini Kamniške Bistrice in po poteh, kjer ni veliko prometa. Med vožnjo so morali opraviti še dokaj zahtevno nalogo, ki pa je bila za nekatere tekmoval- ce kar pretrd oreh. Na progi so bile skrite kontrole, ki so nadzirale, da posamezniki ne bi skrajevali prave poti. Naš kolo rally ima tudi to novost, da ko se usedete na kolo, do cilja ne smete sestopiti z njega. Po končanem tekmovanju so vsi prejeli malico in pečen kostanj, ob obujanju dogodkov pa je čas hitro minil do prihoda tekmovalne komisije, ki je prinesla rezultate. Vsi tekmovalci so prejeli spominske diplome, najboljši pa tudi pokale. Prav tako so prejeli pokale za najboljšo in najlepšo kolesarsko staro nošo in za najstarejše kolo. Druženje tekmovalcev in gledalcev je trajalo še dolgo in vsi so obljubili, da prihodnje leto zopet pridejo. Letos sta nam služila vreme in dobra organizacija, tako bo tudi prihodnje leto. Marjan Ručigaj NAROČANJE od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h PRVI MESEC BREZPLAČNO . a» ma i I: m Ibo bK wo I ja .n b t M I BOS d.O.O. tal: 01/B3 14 5(5, GSM! 031 309 451 Kamniške novice www.kamniske-novice.si Tudi na spletu! SPORT stran 26 Atletski klub Domžale Pregledujemo rezultate 2009, da jih bomo izboljšali v 2010 Atletska sezona 2009 je zaključena in čas je, da se po pregledu rezultatov in uvrstitev začnejo postavljati novi cilji. Odlične uvrstitve in rezultati ter nastopi na velikih tekmovanjih so se kar vrstili, zato bo preteklo leto morda težko preseči. A se zaradi čedalje večjega števila mladih, ki se vključujejo v trening atletike in zagnanosti že aktivnih tekmovalcev, ni potrebno bati. Poleg koristnega druženja in razvoja motoričnih sposobnosti vsakega posameznika, kraljica športov ne more brez stotink, sekund in centimetrov, zato je kratek pregled sezone najbolj pregledno začeti kar pri novih klubskih rekordih. V dvorani so nove klubske rekorde zabeležili: v kategoriji do pod 12 let Anže Farkaš (60, daljina) in Teja Podbevšek (daljina), med pionirji do pod 14 let Tina Vaupot (višina) in Rok Kveder, ki je zdaj lastnik vseh treh rekordov (60, 60 ovire, daljina), med pionirkami do pod 16 let Eva Mrše (krogla 3 kg). V isti kategoriji je najboljši rezultat na 1500 m odtekel Anže Zupan, katerega 4:31,55 min je hkrati tudi rekord za mlajše mladince, podobno velja za Evo Aljančič, ki je z rezultatom 10:51,00 min dosegla rekorde za pionirke U-16, mlajše in starejše mladinke ter članice. Nov starejše-mladinski rekord ima v suvanju 3 kg krogle Petra Pavlič, Alja Sitar pa je z rezultatom 7,60 s izenačila klubski rekord za mlajše in starejše mladinke ter članice in hkrati izenačila tudi svoj slovenski državni rekord za mlajše mladinke. Po uspešni dvoranski sezoni je bilo še bolj pestro dogajanje na atletski stezi od aprila do oktobra. Anže Farkaš je med najmlajšimi pionirji U-12 zapisan pred štirimi klubskimi rekordi (60, 200, 300, daljina), z rezultatom 29,13 s v teku na 200 m je zdaj tudi lastnik slovenskega rekorda. Med pionirji U-14 ima tri nove rekorde Rok Kveder (60, 60 ovire, 300) in enega Grega Cotman (krogla 3 kg), najboljši rezultat v Sloveniji v vortexu za to kategorijo ima Lovro Šlibar. Med pionirji U-16 so klubske rekorde rušili trije: Anže Zupan (800 m), Denis Kumek in Mark Se-lan pa po pet. Denis in Mark imata po dva rekorda še med mlajšimi mladinci, najhitrejši na 100 m v tej kategoriji vseh časov v AK Domžale pa je po novem Luka Marolt. Jaka Vodnjov se je po ljubljanskem maratonu v statistiko AK Domžale zapisal kot najboljši med starejšimi mladinci v polmaratonu, novi re- korder v metu 6 kg kladiva je Denis Kumek. Kljub temu, da je težko preseči 27 rekordov na prostem, so jih še več postavile atletinje: pionirke, mladinke in članice. V članski konkurenci so v letu 2009 kot najboljše vseh časov v AK Domžale zapisane: Mateja Šimic (10 km), Jana Strahi-nič (maraton), Erika Pirnat (disk), Bernarda Letnar (kopje), Alja Sitar (100 m), Eva Aljančič (2.000 m) in Petra Pavlič (krogla). Slednje tri imajo rekorde tudi za starejše in mlajše mladinke, Petra je k rekordom za starejše dodala še met diska, k rekordom za mlajše mladinke pa disk, kladivo 3 kg in 4 kg ter kopje. Med pionirkami se je kot nosilka treh dolgoprogaških rekordov potrdila Eva Aljančič (1.500, 2.000, 3.000 m), Eva Mrše ima rekord v metu kladiva. Gabrijela Kumek in Tina Vaupot imata vsaka svoje tri rekorde v kategoriji U-14, Gabi je zabeležila še najboljši rezultat v metu vortexa, Tina pa je z državnim rekordom v četveroboju postavila še piko na i. Nove rekorderke so tudi med pionirkami U-12: Tea Podbev-šek v daljini, Eva Novak v krogli in štafeta 4 x 200 m. Pa še to ... Alja Sitar se je uvrstila v izbor za najuspešnejšo slovensko mlajše-mladinsko atletinjo in se po preštetih glasovih atletskih trenerjev uvrstila na četrto mesto. Še višje je bila na lestvici najuspešnejših veterank Jana Strahinič, in sicer je v razvrstitvi veterank, ki so nastopale v treh različnih disciplinah, druga v Sloveniji. Bojana NK Domžale Podaljšan jesenski del prvenstva Slovenski nogometaši, ki jih te dni, poleg fantastičnega uspeha slovenske reprezentance, ponovne uvrstitve na svetovno prvenstvo, pretresa tudi afera prirejanja nogometnih izidov, bodo morali v jesenskem delu v mesecu decembru odigrati še dva dodatna kroga prvenstva. Vse to zaradi uvrstitve naših reprezen-tantov na svetovno prvenstvo, saj se bo slovensko tekmovanje zaradi tega predčasno zaključilo. Zaradi reprezentančnih kvalifikacij pa je za nekaj dni zastalo tudi državno prvenstvo, a Domžalčani so ta čas izkoristili za prijateljska srečanja in se na zelenicah spopadli z FC Austria Kärtner, ki so ga premagali z 2:1 in Radomljami, ki so v prijateljskem srečanju podlegle ob rezultatu 3:2. V nadaljevanju državnega prvenstva pa so pravi šok za vse doživeli proti nasprotniku CMC Celje. Domžalčani so povedli v 30. minuti po strelcu Juninha. Vodili so vse do konca prvega polčasa in na odmor odšli s prednostjo 1:0. Dobra popotnica za drugi polčas, a kaj, ko so Celjani prišli iz slačilnice ponovno na igrišče polno motivirani. In le 5 minut je trajalo, ko je Andelkovič zatresel mrežo vratarja Domžal - Nejca Vid- marja - in rezultat izenačil na 1:1. V 64. minuti je Celje v vodstvo popeljal nekdanji nogometaš Domžal - Slavi-ša Dvorančič, Anej Lovrenčič je v 76. minuti po enajstmetrovki dosegel tretji gor za Celje, v 81. Roman Bezjak četrtega, končni izid pa je postavil Doma-goj Duspara v 90. minuti, ko je padla petarda Celjanov in končni izid 1:5. Omenimo, da je bila enajstmetrovka posledica rdečega kartona, ki ga je prejel vratar Domžal po tistem, ko je v kazenskem prostoru podrl nogometaša Celja, ob čimer je poleg rdečega kartona in izključitve prišel tudi do poškodbe roke. Domžalčani, ki so pred Kot smo omenili na začetku, bodo tudi domžalski nogometaši v decembru odigrali še dve srečanji več, v naslednjem krogu pa jih že čaka gostovanje pri Inter-blocku, ki bo v soboto, 5. decembra, ob 13. uri. tem že izvedli tri menjave, so ostali na igrišču brez vratarja, njegovo vlogo pa je tako nepričakovano moral prevzeti Saša Kovjenic. (mak) Foto: Peter Koprivnikar Težkoatletski klub Domžale Ostali stari in postali novi državni prvaki V nedeljo, 8. novembra 2009, se je v Ljubljani odvijalo zadnje kolo tekmovanja v dviganju uteži za ekipnega državnega prvaka Slovenije. Ker so fantje imeli veliko prednost že iz spomladanskih tekem, so tudi to tekmo vzeli zelo resno, saj so hoteli dokazati, da so že četrto leto zapored nepremagljivi. In res. Fantje so kot risi pometli z vso konkurenco in ponosno ter visoko dvignili največji pokal. Z veseljem in ponosno so iz prestolnice Slovenije prinesli v Domžale pokal ekipnega državnega prvaka Slovenije. Pokal ima posebno mesto v vitrini, saj so konkurenco premagali z rekordno razliko točk: 1. mesto TAK Domžale, z osvojenimi 2620,10 točkami, 2. mesto KDU Ljubljana, z osvojenimi 2241,33 točkami, 3. in 4. mesto pa so zasedli TAK Rudar Velenje in Body Fit Celje. V zadnjem kolu so za TAK Domžale nastopali Blaž Kuhar, z rezultatom poteg 85 kg, sunek 108 kg, biatlon 193 kg = 240 točk, Jernej Orešek, z rezultatom poteg 106 kg, sunek 100 kg, biatlon 206 kg = 256,5 točk, Tine Orešek, z rezultatom poteg 100 kg, sunek 121 kg, biatlon 221 kg = 256,9 točk, Boštjan Peterca, z rezultatom poteg 100 kg, sunek 136 kg, biatlon 236 kg = 261,5 točk, Štefan Domin-ko, z rezultatom poteg 98 kg, sunek 126 kg, biatlon 224 = 262,4 točk in Danilo Emberšič, z rezultatom poteg 111 kg, sunek 130 kg, biatlon 241kg = 270,7 točk. Drugi mejnik pa so podrli v nedeljo, 22. novembra 2009, v klubskih prostorih TAK Domžale, kjer so ponovno osvojili prvo mesto za pokal Slovenije. To odločilno tekmovanje je bilo zadnje tekmovanje v koledarskem letu 2009 in eno najbolj napetih tekmovanj v sezoni, saj so se za prvo mesto borili tako KDU Olimpija kot tudi TAK Domžale. Na pokalnem tekmovanju lahko nastopajo po trije tekmovalci v ekipi in kdor doseže največ točk v seštevku spomladanskih in jesenskih tekem, osvoji naslov pokalnega zmagovalca Slovenije. V prvi ekipi za TAK Domžale so nastopali: Štefan Dominko - poteg 95 kg, sunek 126 kg, 259,6 točk, Danilo Emberšič - poteg 112 kg, sunek 132 kg, 274,1 točk in Boštjan Peterca -poteg 108 kg, sunek 142 kg, 278,4 točk. V drugi ekipi TAK Domžale so nastopali: Tine Orešek - poteg 103 kg, sunek 123 kg, 263,1 točk, Jernej Orešek - poteg 107 kg, sunek 100 kg, 259,8 točk in Dominik Kozjek - poteg 87 kg, sunek 115 kg, 231,4 točk. V tretji ekipi TAK Domžale so nastopali Blaž Kuhar - poteg 90 kg, sunek 110 kg, 247,3 točk, Tjaša Rajh - poteg 33 kg, sunek 46 kg, 93,7 točk in Petra Pavlič - poteg 48 kg, sunek 65 kg, 132.6 točk. Ne smemo pozabiti omeniti, da je Petra Pavlič postavila tri državne rekorde v disciplini poteg 48 kg v sunku 65 kg in olimpijskem biatlonu 113 kg. Jernej Orešek je postavil v disciplini poteg nov državni rekord za mladince do 77 kg, in sicer 107 kg. 1. mesto TAK Domžale, z osvojenimi 1603,291 točkami, 2. mesto KDU Olimpija, z osvojenimi 1586,36 točkami, 3. mesto TAK Domžale - druga ekipa - z osvojenimi 1293,74 točkami, 4. mesto tretja ekipa TAK Domžale, z osvojenimi 473,61 točkami in 5. mesto Body Fit Celje, z osvojenimi 253.7 točkami. Ekipi Tak Domžal iskrene čestitke. T. P. TRGOVINA x jWTODELI • potrošiti materlul - z^uar* - sklopke -filtri - amortizerji - metlice, brisalo) RADOMLJE trgovina 01/722 72 do lavni c a 01/722 7 S 94 SMUČARSKI SEJEM ZIMSKO ŠPORTNE OPREME ŠPORTNI ŠOTOR NASPROTI MERCATOR CENTRA petek sobota nedelja 4.12.09 od 14.00-19.00 5.12.09 od 9.00-19.00 6.12.09 od 9.00-17.00 SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Selekcija do 12 let jesenski podprvak S tekmami zadnjega kroga se je minuli vikend končal jesenski del prvenstva MNZ Ljubljana v vseh štirih ligah mlajših dečkov. V elitni prvi ligi sta zelo uspešno nastopili tudi obe domžalski ekipi. Selekcija do 12 let, trenerja Tomija Broniča, je v zelo izenačenem tekmovanju in po mnogih težkih in dramatičnih preizkušnjah, pa tudi številnih nihanjih v igri, na polovici prvenstva z 90 točkami zasedla odlično drugo mesto. Generacija letnika 1997 je sicer večino dvobojev na koncu prepričljivo dobila, edini resnični »kiks« pa se jim je pripetil na tekmi z Bravo Publikumom. Naši večni tekmeci so predvsem po zaslugi visoke zmage v medsebojnem obračunu jesenski del končali na prvem mestu, vendar prednost enaj stih točk v tem sistemu tekmovanj a vsekakor ni nenadomestljiva. Broničevim varovancem za vrat na tretjem mestu dihajo nogometaši Olimpije, pa tudi zelo dobra ekipa Brinj na četrtem mestu lahko spomladi pomeša štrene prvi trojici! Morda še podatek, da so naši fantje v 40 tekmah 120-krat zadeli nasprotnikovo mrežo (s tem dosežkom so drugi po učinkovitosti), prejeli pa le 15 golov, kar je občutno najmanj v ligi. Presenetljivo uspešno je barve našega kluba v prvi ligi mlajših dečkov to jesen branila tudi selekcija do 11let! Fantje trenerja Mileta Stankoviča so z 61 točkami pristali kar na petem mestu ter za seboj med drugim pustili tudi tradicionalno močne in povečini leto dni starejše ekipe Interblocka, Rudarja iz Trbovelj in novomeške Krke. Ubranitev petega mesta je tudi cilj za spomladanski del prvenstva, ki bo vsekakor izjemno razburljiv in upamo, da za domžalske nogometaše vsaj tako uspešen, kot je bil jesenski. Tekst: Izidor Grošelj Foto: Simona Malnar stran 27 SPORT Ekipa starejših pionirk na tekmi proti ekipi Janine iz Rogaške Slatine Pomagajte ZKK Domžale V ženskem košarkarskem klubu smo dekleta, ki živimo za košarko. V našem klubu so ekipe mlajših pionirk, starejših pionirk, kade-tinj, mladink in članic. Vsak dan komaj čakamo na trening, ki traja eno uro in pol. Najprej se ogrevamo, nato vadimo na tehniki in na koncu malo igramo. Seveda je na treningu težko brez malo heca in govorjenja. Zato moramo kdaj preteči tudi kakšne kamikaze. Imamo dobre trenerke in trener- je. Na treningih in tekmah morajo imeti dobre živce. S skupnimi močmi dosegamo dobre uspehe. Lahko bi se reklo, da smo odvisne od košarke. In zelo težko si predstavljamo življenje brez košarke. Morda se vam zdi to malo noro, ampak tako pač je. Naš klub ima finančne težave. Govori se, da imamo kar nekaj dolgov in da se klub lahko celo zapre. Vse igralke upamo, da ne bo tako. Ker če bi naš klub razpadel, bi nekaj deklet nehalo trenirati košarko in si poiskalo druge športe. Nekatere pa bi se vpisale v košarkarske klube izven Domžal. Vendar nič ne bi bilo enako. Dekleta smo med seboj postala dobre prijateljice in žal bi nam bilo, če se ne bi več družile preko košarke. Ker tudi sama treniram v tem klubu v ekipi starejših pionirk, vem, da bi težko prenesla razpad kluba. Ne samo zaradi košarke, tudi zaradi ekipe in dobrih prijateljic, ki sem jih spoznala v klubu. Ko sem pred dvema letoma začela trenirati košarko, še na koš nisem znala vreči. Vendar mi je ekipa pomagala in me sprejela medse. Če si dekle, staro nad 10 let, se lahko pridružiš našemu klubu, kajti vrata so ti odprta in z veseljem bi te sprejele medse. Našemu klubu pomagate tako, da namenite 0,5 odstotka dohodnine preko Zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije. Ta del vam država odtegne v vsakem primeru, vi se samo odločite, da jo boste namenili našemu klubu. Zahtevek si lahko natisnete s spletne strani www.durs.gov.si/si/aktualno/ dohodnina_2009/. V ta zahtevek vpišete, da Ženskemu košarkarskemu klubu Domžale namenjate 0,5 odstotka dohodnine. Davčna številka kluba je 74525662. Že vnaprej hvala vsem. Maja Grintal KK Helios Prihaja Miloš Paravinja Domžalski košarkarji so imeli v zadnjih treh krogih konkretne nasprotnike. Od dveh gostovanj in ene domače tekme so iztržili tri poraze, sledijo pa že spremembe v igralskem kadru. Gostovanje v Podgorici pri Bu-dučnosti je bilo neuspešno, gostitelji so bili boljši nasprotnik, kar je pokazal tudi rezultat 72:63. Helios je slabo igri pokazal že v prvi četrtini in kljub izenačeni drugi in tretji, je bila prednost Budučnosti spet večja v zadnji, kar je zadostovalo za zmago. Sledilo je gostovanje v domačem prvenstvu proti Geoplin Slovanu na Kodeljevem v Ljubljani. V 8. krogu lige Telemach je bil na papirju favorit Helios, a Geoplin Slovan se je z zmago nad Domžalčani z rezultatom 79:77, kljub temu uspel povzpeti na vrh lestvice 1. slovenske košarkarske lige. Četudi začasno. Še zadnje srečanje v tem ciklusu pa je bilo v dvorani v Domžalah, kjer je gostovala Crvena Zvezda. Gostje so bolje začeli, naredili v prvi četrtini izid 16:23, a v nadaljevanju se je Helios zbudil in ob koncu prvega polčasa prišel na minimalno razliko ene točke. V nadaljevanju smo videli preobrat, Helios je nekaj časa vodil, a Crvena Zvezda je izkoristila vse svoje prednosti in slabosti Helio-sa in na koncu zmagala - rezultat pa 66:72. Kot rečeno, pa je v Heliosu prišlo do spremembe v igralski ekipi, kjer se je poslovil Mario Dundo-vič. Zaradi želje po izboljšanju rezultatov in ker se je vrnitev Željka Zagorca po dolgotrajni poškodbi še nekoliko zavlekla, pa so se v Heliosu odločili za novo okrepitev. V Domžale prihaja 30-letni center Miloš Para-vinja, 211 cm visok igralec, ki bo zapolnil vrzel pod obročem, kjer so bili zaenkrat Domžalčani v tej sezoni najbolj šibki, kot so zapisali na uradni spletni strani KK Helios. Paravinja, ki v Domžale prihaja iz Ljubljane, kjer je pred kratkim okrepil Parklje, je s klubom podpisal dvomesečno pogodbo z možnostjo podaljšanja. (mak) Miklavžev turnir v košarki Nova generacija SLS Domžale vabi na turnir trojk v košarki, ki bo v soboto, 5. decembra 2009, ob 14. uri, v telovadnici OŠ Dob. Ekipe se lahko prijavite na e-naslov: tadej.sinkovec@gmail.com oz. na tel. št.: 041/807-445 (Tadej Š.). Prijavnina znaša 10 evrov na ekipo. Žreb skupin bo na dan turnirja. Zaželene so prijave ekip do petka, 4. decembra 2009! TEKMUJE SE NA LASTNO ODGOVORNOST!!! lepi • pedikura • francoska manikura in poslikava nohtov • podaljševanje nohtov z gelom DARILNI BONI Tel.: 041 323 686 Cesta borcev 5, Radomlje www.lepi-nohti.si e: irena@lepi-nohti.si Državno prvenstvo za dečke in deklice Sankukai karate klub Domžale Uspešno tekmovalno obdobje Za nami je jesensko obdobje, ki nam je postreglo z obilico uspeha, tako pri članih kot pri dečkih in deklicah. Pa pojdimo kar lepo po vrsti! Bralci ste bili seznanjeni z vsemi rezultati, ki so jih dosegli domžalski karateisti v tem jesenskem obdobju, že v prejšnjih številkah. V mesecu oktobru sta tako potekali 5. pokalna tekma za člane in članice v borbah ter Regijsko tekmovanje za dečke v borbah in deklice v katah. Z regijskega predtekmovanja so se naši najmlajši člani več kot uspešno uvrstili na državno prvenstvo, ki je potekalo v mesecu novembru v Grosu- plju, kjer so izredno uspešno predstavljali »barve« domžalskega karate kluba. Uvrstitve smo objavili v prejšnji številki, tokrat pa smo vam dolžni še predstavitev celotne tekmovalne ekipe. Sredi novembra pa je potekala 6. pokalna, letošnja predzadnja, tekma za člane in članice. Uvrstitve so v tabeli. G. J. St. dečki od 13-16 let ABS: 1. mesto Surya Kotar 3.-4. mesto Kristjan Bernot Članice nad 58 kg: 3.-4. mesto Teja Grad Člani 5-4 kyu ABS: 3.-4. mesto Martin Štepic Ju Randori: 3.-4. mesto Gašper Žankar Kate moški ABS: 2. mesto Kristjan Bernot 3. mesto Čendrim Kajtazaj Kate ženske ABS: 1. mesto Teja Grad 3. mesto Teja Medle Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale 100-odstotni uspeh ekipe ATOMovcev Ko na treh tekmovanjih zmagaš trikrat in trikrat tudi z veliko premočjo, lahko pod to zapišeš: 100-odsto-tni uspeh. In prav takega uspeha so se veselili karateisti iz domžalskega ATOMa, ki so ekipno slavili tako na obeh kvalifikacijskih turnirjih kot tudi na finalu Državnega S.K.I.F. prvenstva Slovenije v KIHON-IPPON KUMITEJU - posamezno in ekipno za malčke/malčice in mlajše dečke/ deklice - vsi pasovi ter od belega do modrega pasu za starejše dečke/ deklice, mladince/mladinke, člane/ članice in veterane/veteranke; DYU-IPPON KUMITEJU - vijoličasti, rjavi in DAN pasovi - posamezno in ekipno za starejše dečke/deklice, mladince/mladinke, člane/članice in veterane/veteranke ter v YAKO-SO-KU KUMITEJU - ekipno - za rjave in DAN pasove za člane/članice in veterane/veteranke. Zmagoslavje je bilo še prijetnejše, saj so ATOMovci pokal za najboljši karate klub visoko dvignili 7. novembra v Domžalah! Za ekipo ATOMa je nastopalo 18 tekmovalcev in tekmovalk, ki so si na kvalifikacijskih turnirjih priborili vstopnico za nastop na finalnem turnirju. Spodbude in navijanje gledalcev so veljale dvakrat - za posamični nastop in za ekipno točkovanje, v katerem so klubi k točkam za število finalistov po posameznih tekmovalnih skupinah prišteli še končne točke finalistov. ATOM je državno prvenstvo zaključil s 1.115 točkami, kar je več kot drugo in tretje uvrščeni skupaj (Ruše 621, Shotokan Maribor 271) in ponovno dokazal, da mu kot ekipi ni para. Med ekipami so bile najboljše ekipa malčkov ter ekipa mlajših in starejših dečkov, ekipno tretji so bili mladinci, manjkali niso posamični uspehi - ATO- Movci so od 14 pokalov za zmagovalce in zlatih odličij domov odnesli kar 8 najžlahtnejših, osvojili so še 5 srebrnih in 3 bronaste. Aplavza so bili za najvišjo stopničko deležni: Iva Perger in Zan Podboršek po dvakrat, Tjaša Zupančič, Grega Teršek, Patricija Vehovec in Timotej Kokalj. Srebrna odličja so prejeli Hana Kerič, David Kardum, Grega Teršek, Patricija Vehovec in Igor Zidanič, bronasto odličje pa Zan Guček, Mark Horvat in Rok Kurent. Brez stopničk sta na četrtem mestu ostali Barbara Šavorn in Saša Štiglic, na petem mestu pa je svoj nastop med mlajšimi dečki zaključil še Klemen Kastelic. Bron na svetovnem prvenstvu mu je dal krila - Grega Teršek z rdečim pasom Zmagovalna ekipa ATOMa Vsak karateist se je pomeril z vsakim V Mariboru so ATOMovci 21. novembra na Karate Ligi S.K.I. zveze Slovenije v katah in kumiteju ekipno zabeležili še en uspeh - pet ekipnih zmag v osmih kategorijah. Malčki/malčice so se najbolj izkazali pri izvajanju obveznih kat taikyoku-shodan in heian sho-dan, mlajši dečki/deklice so dodali še kato deinan nidan. Starejši dečki/deklice, mladinci/mladinke in člani/članice so bili tik za naj- boljšimi, vsi ekipno drugi. Po ka-tah, kjer je pomemben vsak gib, so bile na vrsti še kumite borbe, ki so potekale po Bergerjevem sistemu, ki ga na kratko in jedrnato lahko opišemo: vsak z vsakim. V dvominutnih borbah so se pomerili dečki, mladinci in člani - in prav vsi so svoj nastop zaključili kot ekipno najboljši. Za odlične nastope so si čestitali: Iva Perger, Zan Podboršek, Vid Gobec, Klemen Kastelic, Zan Guček, Hana Kerič, Katja Kač, David Kardum, Grega Teršek, Urban Jamnik, Pa-tricija Vehovec, Rok Kurent, Simon Planko, Timotej Kokalj, Jernej Ho-mar in Janko Gobec. Čestitke in pred Miklavževim večerom še želja - naj Miklavž 5. decembra 2009 prinese zmago na 17. S.K.I. turnirju za pokal Tromejnik Kuzma! Bojana ATOMovci, zmagovalci Lige 2009 stran 28 Klub borilnih veščin Domžale Mi pa še kar zmagujemo Slovenci z minulega EP z novimi odličji Slovenska savate reprezentanca se je z minulega Evropskega prvenstva v francoskem boksu verzij assaut (lahki kontakt), ki se je odvijalo 12. in 13. novembra v španskem mestu La Coru-na, vrnila bogatejša za eno srebrno in dve bronasti medalji. V kategoriji do 48kg je Mojca Mežek osvojila srebrno medaljo, bron pa sta si priborila Nina Ve-har v kategoriji do 75 kg in Matej Hrovatin v kategoriji do 65 kg. V dresu Slovenije je v Španiji nastopil tudi redni reprezentant in trener Savate kluba Domžale, Luka Mljač. V izredno konkurenčni kategoriji do 80kg je z malo smole pri žrebu naletel na izjemnega francoskega borca, ki je na poti do kasnejšega naslova evropskega prvaka pometel z aktualnima in bivšima prvakoma. V razburljivi borbi, polni atraktivnih potez, je Luka nudil dober odpor skozi vse tri runde in držal korak z tekmecem. Pohvaliti je potrebno še odlične tekmovalce, ki tokrat niso posegli po odličjih in so svoje tekmovanje zaključili v četrtfinalu: Marko Kojadinovič (do 70 kg), Gregor Žerovnik ( do 75 kg ), Jošt Gove-dnik (do 85 kg). Spremljevalno ekipo so sestavljali: sodnika Janez Obreza in Maja Osenjak ter sekundanta Jurij Obreza in Tatjana Stanič. V La Coruni so nastopili najboljši evropski savate borci iz skupno 22 evropskih držav, tri medalje pa so plod trdega in marljivega dela v Savate zvezi Slovenije. Člani in članice Savate kluba Domžale že nestrpno pričakujejo naslednje tekmovanje na domačih tleh, ki bo potekalo po pravilih sa-vate assaut in bo 6. decembra na Rakeku. Savate klub Domžale se za pomoč najlepše zahvaljuje podjetjem: Bolton-Adritaticu d.o.o, Merca-torju d.d. in Emmi d.o.o. SKD V začetku novembra 2009 je bilo v Slovenski Bistrici 2. kolo Lige prvakov v boksu, na katerem se je v organizaciji Boksarske zveze Slovenije in domačega boksarskega kluba pomerilo veliko število tekmovalcev iz vse Slovenije. Seveda niso manjkali tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale, ki se lahko pohvalijo z odločnimi in hrabrimi dvoboji, ki so domžalskemu klubu prinesli kar nekaj uspehov. Tako sta v finalnih borbah zmagala Matej Opara med člani do 81 kg, ki je premagal Blaža Rogla, BK Ljubljana, ter Matija Lipovšek med člani do 75 kg, ki je bil boljši od Dejana Bizjaka iz BK Barje. V preostalih finalnih borbah je moral Jan Dolinar med mladinci do 69 kg priznati premoč Ninu Milošiču iz BK Ptuj. Od Mihe Močnika je bil v kategoriji člani do 91 kg boljši Sandi Dolenc iz BK Slovenska, enako pa je bil za Aljošo Šlebiija v kategoriji člani do 75 kg boljši Nejc Nedelko iz BK Ptuj. Vsem udeležencem iz Kluba borilnih veščin iskrene čestitke za res uspešen nastop v drugem kolu Lige prvakov v boksu in še naprej veliko uspeha. Vera SPORT Športno društvo Sovice Beach cup 2009 V prečudovitem vzdušju tropskega vodnega parka v bližini Berlina je v soboto, 21. novembra, potekalo že 5. mednarodno tekmovanje plesno-navijaških skupin Beach cup, na katerem so sodelovale skupine iz 13 evropskih držav. Tekmovanja so se udeležili tudi člani ŠD SOVICE, in sicer dvajset tekmovalcev v spremstvu trenerk Lane Gavrilov in Maje Štikavac. Sovi-ce so tekmovale v šestih različnih kategorijah. Predstavili so odlične koreografije in veliko plesnega znanja, ki so rezultat dolgotrajnega dela, vztrajnosti in dobrih treningov. Sodnike so prepričali, da sodijo med najboljše v Evropi, kar potrjujejo tudi naslednje uvrstitve: 1. mesto - otroški skupinski dvigi 2. mesto - mladinska plesna petorka 3. mesto - mladinski mešani skupinski dvigi 3. mesto - mladinska navijaška skupina 4. mesto - mladinska plesna petorka 17. mesto - Merima Mulalič- posameznica Nova sezona se je za Sovice začela zelo uspešno, vsem nastopajočim in trenerkama čestitamo za odlične nastope! Predsednica SD Sovice Levo: boksar Matej Opara v akciji Na črno-belih poljih Prvak Podpeč MKK, Domžale pete V prvi članski ligi zahod se je tudi tokrat pomerilo deset ekip, zanesljivo pa je zmagala zasedba Podpeč MMK, ki je bila tudi najmočnejša po ratingu. Drugo mesto je zasedla ekipa Toma Zupana iz Kranja, ki ji je letos šlo bolje kot lani, tretja pa je bila Gorenjka Lesce. Domžale so osvojile peto mesto, v zlati sredini tabele, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. Za Podpeč MKK je na prvi deski nastopal velemojster Milan Vukič. Na drugi in tretji deski sta bila mednarodna mojstra Atif Dumpor in Leon Mazi, na četrti in peti ^pa moj stra Gombač in Črepan. Že ta imena govorijo, da so preostale ekipe imele malo možnosti, da bi jim lahko kljubovale, kar se je potrdilo med turnirjem. Ekipa je zmagala v vseh devetih dvobojih, na koncu je imela šest točk naskoka. Bolj zanimiva je bila bitka za naslednja mesta. Naposled je bil drugi Tomo Zupan Kranj, ki je večidel deloval homogeno. V njem je vrsta približno enako močnih igralcev srednje generacije, na čelu z Markunom in Rožičevo. Slabše trenutke so imeli Kranjčani z moštvom Trebnje BMP, ko so izgubili tesno, dokaj visoko pa s Podpečjo MKK. Za Gorenj ko Lesce je na prvi deski igral mojster Mencinger, stebra ekipe sta bila še mojstra Bratovič in Hrvat Truta. Zasedba Novega mesta je nastopila z vrsto mladih igralcev, PIZZERIA PIPCA DOMŽALE PIZZE IZ KRUŠNE PECI - TESTENINE -LAZANJE - NJOKI - SOLATNI KROŽNIKI. Ljubljanska 80 SPB 721 -4 2-81 Pon - pet 10.30 - 21.30 Q41 -445-446 Sobota 11.30 - 21.30 StMdentsH boßfl zlasti na nižjih deskah, ki so se kalili s starejšimi tekmeci. Izreden je bil mojster Marjan Kaste-lic, ki je na drugi deski osvojil kar osem točk in pol iz devetih partij. Šlo mu je vse od rok, kar se redko dogaja na ekipnih tekmovanjih. Domžale je letos poživel mojster Mladen Milenkovič iz Srbije, ki je kraljeval na prvi deski in osvojil kar sedem točk iz devetih partij. Po svoji moči in osvojenih ba-lih je že povsem blizu naslovu mednarodnega mojstra. Še zlasti opazni sta bili gladka zmaga s hrvaškim mednarodnim moj strom Lončarjem, pa tudi z mednarodno mojstrico Vesno Rožič, ko je Mla-den celo materialno slabši položaj pretopil v zmago. Z zagrizenostjo in borbenostjo je vlival dodatne moči ekipi Domžal, ki tokrat ni delovala tako močno kot lani in predlani, ko je osvojila drugo mesto v ligi. Ekipi se je poznalo, ker je njen najmočnejši mož Jeran odigral le dve partiji. Zasedba se je večidel menjavala, tako da je popustila njena udarna ost, če jo primerjamo z lanskim nastopom, ko so zlasti nižje deske dobesedno mlele nasprotnike. Vseeno so Domžale delovale zanesljivo, le za najvišja mesta so bile prekratke. Med člani je bil kot rečeno najboljši Milenkovič, sledil je Plaskan, ki je zbral štiri točke in pol iz sedmih, in Rebernik s tremi točkami iz petih partij. Preostali člani Bratko, Karnar, Šemrl, Filip, Bojan Osolin in Jože Skok, ki so večinoma nastopali, so bili nekako na polovici možnih doseženih točk. Domžale so premagale Kočevje, Trebnje BMP, Komendo, Jesenice in Stari Mayr Kranj. Remizirale so z Novim mestom in Gorenj ko Lesce, izgubile pa s Podpečjo MKK in Tomom Zupanom Kranj. Zasedbo je vodil kapetan Vide Vavpetič, ki je imel Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas; pon, -petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 kar veliko dela, da je za vsak dvoboj uspel sestaviti ekipo spričo takšne ali drugačne obremenjenosti igralcev. Vrstni red: Podpeč MKK 39, Tomo Zupan Kranj 33, Gorenja Lesce 31, Krka Novo mesto 29, Domžale 28, Kočevje 26.5, Trebnje BMP 23, Komenda 21.5, Jesenice in Stari Mayr Kranj s po 19.5. Zadnji dve ekipi se selita v nižjo ligo, v drugo ligo - zahod. Domžalski turnirji Na oktobrskem turnirju v pospešenem šahu je zanesljivo zmagal mojster Vlado Ivačič, kar s točko in pol naskoka pred Veskovičem in Janjičem s po petimi točkami. Sledili so Jazbec 4.5, Zupanc, Jukan, Omahna in Jerina s po 4 itd. Ker je sočasno v Ljubljani potekala državna liga zahod, je bila tokrat udeležba nekoliko okrnjena. Na turnirju za november je zmagal Boštjan Jeran, ki je imel nekoliko sreče, saj je Boris Skok v zadnji partiji spregledal mat v dobljenem položaju z Jerino, sicer bi bil zmagovalec on zaradi boljšega buholca. Jerina je tako pristal na visokem četrtem mestu. Vrstni red: Jeran 6, B. Skok in Oberč s po 5, Jerina in Janjič s po 4.5, Vavpetič, Veskovič in Ajtnik s po 4. Na obeh turnirjih so odigrali sedem kol, sodelovalo je petnajst udeležencev. Jože Skok Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. decembra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 9. december 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com. Utrinek z domžalskega turnirja Med zvezde Lekarna Domžale - Nasvet farmacevta Farmacevtska skrb pri sladkorni bolezni 14. novembra smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni. Svetovni dan sladkorne bolezni na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne zveze za sladkorno bolezen obeležujemo že od leta 1991. V Sloveniji se, enako kot drugod po svetu, srečujemo s porastom sladkorne bolezni. Ocenjuje se, da je v Sloveniji približno 120.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. V Lekarni Domžale po- svečamo veliko pozornost odkrivanju sladkorne bolezni z rednimi meritvami krvnega sladkorja, saj je bolezen mogoče tem bolj uspešno zdraviti, čim prej je odkrita. Kaj je sladkorna bolezen? Sladkorna bolezen sodi v skupino presnovnih bolezni, ki so povezane z načinom življenja. Sladkorna bolezen je stanje kronično zvečanega krvnega sladkorja - glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja delovanja hormo- Dnevi odprtih vrat v Kalliste kliniki Število moških in žensk, ki se odločajo za neinvazivne medicinsko estetske posega bliskovito narašča. Mladosten in svež videz obraza in čvrsto telo brez celulita in brez nadležnih dlačic postaja del obvezne nege vsakega moškega in ženske. Ker je čas postal največja dobrina,je zelo pomembno, da lahko čim več storitev opravimo v svojem okolju. KALLISTE klinika za ginekologijo, osteoporozo in estetiko je v našemu okolju približala neinvazivne medicinsko estetske posege. Da bi nam postopke približali, so imeli v četrtek 19. novembra in v petek 20. novembra dneve odprtih vrat na katerih smo lahko preizkusili kako deluje botulinum toxin, preizkusili smo Velo shape, Ultratone in brezigelno mezo-terapijo. Nekateri so se odločili in preizkusili kako deluje trajno odstranjevanje dlačic, odstranjevanje pigmentnih nepravilnosti in razpokanih žilic. Za vse, ki vam ni uspelo obiskati dni odprtih vrat v kliniki KALLISTE, se lahko oglasite v prostorih klinike na Slamni-karski 3b v Domžalah kjer boste dobili natančne informacije o posegu, ki vas zanima. Izvajanje posegov je v rokah vrhunskega strokovnjaka Ernesta Novaka dr.med, specialista kirurgije z bogatimi izkušnjami na področju operativnih in neinvazivnih medicinsko estetskih posegov. na inzulina ali zmanjšane občutljivosti organizma nanj. Inzulin izdelujejo posebne celice v trebušni slinavki in ga sproščajo v krvni obtok. Inzulin omogoča vstop glukoze iz krvi v jetrne celice, maščobne celice in mišične celice. O sladkorni bolezni govorimo, ko je vrednost glukoze v krvi na tešče stalno 7,0 mmol/l ali več oziroma po obroku 11,1 mmol/l ali več. Znaki sladkorne bolezni Bolezen se kaže z značilnimi znaki kot so suha usta, povečana žeja, nepričakovana izguba teže, pogosto uriniranje, utrujenost, motnje vida, počasno celjenje ran in odrevenelost rok in stopal. Opozorilni znaki so pri sladkorni bolezni tip 1 izraziti in trajajo krajši čas. Pri sladkorni bolezni tip 2 so znaki lahko enaki, vendar se razvijajo počasi in postopno, zato niso tako prepoznavni. Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen Pomembno vlogo pri nastanku sladkorne bolezni imajo dednost, debelost, premajhna telesna aktivnost, visok krvni tlak in previsoka raven maščob v krvi. Vrste sladkorne bolezni in zdravljenje Najpogostejša tipa sladkorne bolezni sta tip 1 in tip 2. Sladkorna bolezen tipa 1 se večinoma pojavi pri mladih ljudeh. Nastane zaradi propada celic, ki proizvajajo hormon inzulin v trebušni slinavki. Pri teh bolnikih je nujno zdravljenje z inzulinom, ki se daje podkožno. Sladkorna bolezen tipa 2 je značilna pri starejših ljudeh, pogosto je povezana z debelostjo. Za zdravljenje se uporabljajo tablete, t. i. peroralni antidiabetiki. Ta zdravila delujejo na različne načine. Spodbudijo celice trebušne slinavke k izločanju inzulina, zmanjšajo prevelik nastanek in izločanje glukoze iz jeter v kri ali pa zmanjšajo prehod zaužite glukoze iz prebavnega trakta v kri. Poznamo še sekundarno sladkorno bolezen, ki je posledica drugih bolezni (npr: vnetja trebušne slinavke) ali delovanja nekaterih zdravil, ter nosečnostno sladkor- no bolezen, ki se pojavi v nosečnosti in navadno izgine po dojenju. Zdravljenje poteka z inzulinom. Večina teh žensk ima večje tveganje, da kasneje zboli za sladkorno boleznijo tipa 2. Kaj lahko storite sami? Tveganje za sladkorno bolezen je mogoče zmanjšati s pravilnim načinom življenja. Pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže. Skrb farmacevta v lekarni za osebe s sladkorno boleznijo V Lekarni Domžale želimo kar največ prispevati k preprečevanju razvoja bolezni in pravilnemu zdravljenju že odkrite sladkorne bolezni. Pridružili smo se tudi mednarodnem projektu za osebe s sladkorno boleznijo, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in EuroPharm Foruma. V okviru programa vam v naši lekarni nudimo informacije o: • sladkorni bolezni in njenih zapletih; • znakih, ki opozarjajo na možnost obolenja za sladkorno bolezen; • kaj lahko sami storite za ohranjanje normalne vrednosti glukoze v krvi; • kako pravilno uporabiti zdravila za zniževanje povišane glukoze v krvi, predpisana na recept; • katere neželene učinke lahko pričakujete pri uporabi zdravil predpisanih na recept in kako ukrepati, če se pojavijo; • kako pravilno izbrati zdravilo brez recepta, dietetične izdelke in pripravke za nego nog, ki so primerni za osebe s sladkorno boleznijo; • kako pravilno uporabiti tehnične pripomočke za osebe s sladkorno boleznijo: aparate za merjenje glukoze v krvi, prožilne naprave z lancetami, testne lističe za določanje glukoze v krvi, testne lističe za določanje glukoze in acetona v urinu, brizge in inzulinske injekcije ali vložek (karpulo) za vnos inzulina. V Lekarni Domžale v sodelovanju s Patronažno službo ZD Domžale vsako sredo, med osmo in deveto uro zjutraj, izvajamo meritve krvnega sladkorja in holesterola. Vabimo vas, da se oglasite. Pridite na tešče. Za tiste, ki vam jutranja ura ne odgovarja, bomo v mesecu januarju organizirali merjene v popoldanskem času. Martina Ajd Bežan, mag. farm. Mestne lekarne ALLISTE klinika za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko Slamnikarska cesta 3 b, Domžale t: 01 72 44 300, e: narocanje@kalliste.si www.kalliste.si C/KodßÖ )h/f/)fra tfiamie/i - MUlljr /i ll-kiil nbllllll |Hh niHTt - papmn • if[l.'lin;i nijLliir.iiil-klji, jiHih-Hir iii-li Lit KTifiili alik-l, - ■üi.ilijr pli-^ilih ill ulnbli-krh kn-lnlrUn h:n'nnLn I krmilni s.p. N L |.| J.,1 U. ,1 p I h M VJl |n ■ hxlnr.ll.11 U is hi ......11 lir>-il i I « i h k,1 I'M ii Tel,: 01/7210 580 GSM 031/658 717 Poraba: 4,2-6,5 1/100 km; emisija CO2: 110-154 g/km. Ponudba velja v primeru financiranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. Sledite . novemu Zdaj imate se dod« Itji* 'Sft1^ w razlog. mm t> Ford Fiesti, enemu najbolj zaželjenih avtomobilov, odpiramo vrata novih domov. Zaradi izjemne ponudbe bo Fiesta za marsikoga še bolj privlačna. Unikatna barvna paleta, bogata oprema, vozna dinamika, kinetični dizajn in poudarjena varnost vas bodo navdušili. Fiesta ze od 8.540 €. S financiranjem Ford Credit. Ford Fiesta Feel the difference www.ford.si SUMMIT AVTO, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Obvestilo o legalizaciji orožja Upravna enota Domžale, v skladu z 31. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju - Zoro-1B (Uradni list RS, št. 85/2009), obvešča vse imetnike, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest orožja ali nošenje orožja, da lahko v roku od 14. novembra 2009 do 14. februarja 2010 vložijo vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine. Obrazec vloge za legalizacijo orožja je na voljo v sprejemni pisarni Upravne enote Domžale. Za vlogo je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR. Taksa za izdano odločbo o legalizaciji orožja oziroma izdano ustrezno listino je odvisna od kategorije orožja oziroma vrste orožne listine. Imetnike orožja opozarjamo, da ob oddaji vloge orožja ne prinašajo na upravno enoto. Po prejemu vloge bomo izdali potrdilo, ki bo imetnikom omogočalo prenos prijavljenega orožja k izbranemu puškarju in na pristojno upravno enoto. Brez ustrezne identifikacije orožja in ugotovitve njegove brezhibnosti njegova legalizacija ne bo možna, zato je pregled orožja obvezen. Posebej opozarjamo, da se v primeru posesti eksplozivnega orožja (14. točka 4. člena Zakona o orožju) o tem takoj obvesti tukajšnji organ ali policijsko postajo. Za odstranitev bodo poskrbele ustrezne strokovno usposobljene osebe. Načelnik: mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav. Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Predmet razpisa so neopremljeni poslovni prostori, in sicer: I. Ljubljanska 34, Domžale, prvo nadstropje Poslovni prostor obsega tri pisarne, v površini 42,49 m2, s souporabo sanitarij. Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 7,18 EUR/ m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let. II. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje Poslovni prostor obsega tri pisarne in hodnik, v površini 55,74 m2, s souporabo sanitarnih prostorov. Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 6,49 EUR/ m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let. III. Ljubljanska 80, Domžale, drugo nadstropje Poslovni prostor obsega pisarno, v površini 31,59 m2, s souporabo čajne kuhinje, hodnika in sanitarnih prostorov. Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 9,04 EUR/ m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let. Ponudbe interesentov za posamezni poslovni prostor morajo vsebovati naslednje dokumente: 1./ Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2./ Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetem prostoru. 3./ Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom: »JAVNA PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA - NE ODPIRAJ«. Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale, najkasneje do vključno 18. 12. 2009, do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora se bosta upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbena višina najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebščin, vrne upravičencu. Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije v zvezi z javno ponudbo dobite po tel.: 72-41-110. Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Župan Toni DRAGAR OBVESTILA stran 30 Morda bo zacvetela Grenke solze so ji oblila lice, materi tresoča je postala dlan, kot žalostinko so zapele ptice, se spremenil v žalost sončen dan. So sporočili, ponesrečil se ji sin, prinesli so ga s skal z višin, negiben kakor kamen, v rokah je cepin, ko želel, da premaga sam vrh planin. Morda planika tam bo zacvetela, ob sončnih žarkih oživela, mogoče prekril bo skale mah, odnesel nesrečo bo v pozabo čas. To pesem posvečam vsem umrlim ponesrečenim v slovenskih gorah in Himalaji. Slava vsem mladim alpinistom in gornikom Občine Domžale in sosednjih občin Mengeš in Kamnik. Pesem v njihov spomin napisala: Ivi Bohorč Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.. Zahvala V 97. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Alojzija Skok rojena Žavbi, Rodica, Jarčeva ulica 6 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, članom GD Blagovica, praporščakom gasilskih društev in ZZB za vrednote NOB Jarše - Rodica za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala g. Jožetu Kvedru za poslovilne besede. Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš za lepo in skrbno nego. Hvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za opravljen cerkveni obred, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Vsem, ki ste našo mamo pospremili k mirnemu počitku, prisrčna hvala. Vsi njeni Mariki v spomin Novica o žalostnem dogodku nas je dohitela na poti v Španijo. Ta izlet je bil zadnji, ki si ga že lani načrtovala, ti, draga Marika. Svetovala si mi, kaj naj si ogledamo in kam moramo iti. Obljubila sem ti, da ti iz najbolj zahodnega dela Evrope prinesem kamenček. Tukaj je in položila ti ga bom na tvoj zadnji dom. Ob izgubi dobre prijateljice, čudovitega človeka in izrednega organizatorja je težko najti besede, s katerimi bi opisala bolečino, ki jo čutimo vsi, ki smo poznali našo drago Mariko. Bila je med tistimi, ki smo od samega začetka organizirali in vodili Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Doživljali smo veliko vzponov in težav. Če sem bila jaz kdaj nestrpna, zaletava ali prehitra, je znala Marika stvari umiriti in svetovati najboljšo pot razvoja. Neprecenljiv je tvoj prispevek, draga Marika, k temu, da je Lipa med najboljšimi univerzami za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Imamo najboljšo lokacijo, ustrezno opremljene prostore in kar je najpomembnejše - dober program in izredne izvajalce naših storitev. Pri izbiri predavateljev in sodelavcev si imela izreden občutek in velika je tvoja zasluga, da smo zadovoljni na predavanjih, v krožkih in v delavnicah. Moram reči, da sva bili z Mariko čudovit in uspešen team, ki je temeljil na medsebojnem zaupanju in nesebični želji poskrbeti, da bo življenjska jesen članov Lipe ustvarjalna in bogata. Ne vem, če sem ti kdaj rekla, Marika, ampak občudovala sem tvoje bogato znanje, organizacijske sposobnosti in izredno spretnost, da si zmogla najbolj neprijetne situacije rešiti z nasmehom. Draga Marika, hvala ti za vse, kar smo skupaj lepega doživeli. Bolečino ob nenadomestljivi izgubi delimo s tebi tako dragima in skrbnima hčerkama, vnukoma, sestro in drugimi tvojimi sorodniki. Poklonimo se spominu na drago Mariko z enominutnim molkom. Marika, hvala ti za vse, ostala boš V spomin Lado v Škrjanc (1932-2009) Prav na dan spomina na mrtve je svojo življenjsko pot sklenil sodelavec in prijatelj, v Mengšu rojeni Lado Škrjanc iz Domžal, nosilec različnih funkcij v nekdanji Občini Domžale, kjer je opravljal tudi funkcijo predsednika Zbora združenega dela, predvsem pa človek z veliko začetnico. Preprosto rečeno: rad je imel vse ljudi, rad se je z njimi pogovarjal, rad je bil med njimi in od tega dejstva ga ni odvrnila niti huda bolezen, ki ga je spremljala dalj časa. Svojo delovno pot je prehodil v Heliosu, ki ga je imel izjemno rad. Zanj je bil velika in uspešna družina, v kateri vsak dan doživiš mavrico dogodkov, izzivov in srečanj s sodelavci. Srečanj, ki bogatijo in ustvarjalnih pogovorov, ki so nujni, da stroji tečejo in se izognemo zapletom, tako v proizvodnji kot v medsebojnih odnosih. Edini v takratni tovarni je zbiral arhivsko gradivo, ki je sedalo še v obdobje prvih lastnikov tovarne Ljudevit Marx. Zbiral je prospekte, barvne karte, recepture in prav po njegovi zaslugi je ohranjenega marsikaj, kar bi sicer izgubili in bi šlo v pozabo. Rad je eksperimentiral z ni-ansami barv in če je prišlo naročilo za katerega od posebnih tonov, je bil pripravljen vztrajno in po službenem času mešati, kombinirati, preizkušati in spet mešati, da je bil naročnik, in z njim Lado, zadovoljen. Rad je kaj ulival v poliestrsko smolo in vsak dan s čim presenetil sodelavce: z v smolo ujeto pikapolonico, kašo pajkom ... Bil je ponosen Heliosovec in z odločno toplino v očeh je potem, ko se je bližal upokojitvi, zanosno povedal, koliko let, mesecev, dni in ur ima še do upokojitve. V tem podatku ni bilo jeze ali zamere za nazaj niti želje po čim prejšnji upokojitvi. Samo trezna ugotovitev, koliko je s sodelavci že naredil, koliko še bo in da se bo povsem razumsko, ko bo napočil čas, umaknil mlajšim, ki imajo nove in drugačne ideje, a podoben delovni elan kot on sam. Dejaven je bil tudi v Društvu kemikov. Tako na strokovnih srečanjih kot na strokovnih ekskurzijah, kjer je udeležencem vedno vešče spajal koristno s prijetnim. Enako je bilo njegovo družbeno in politično delo. Predano, raz-mišljujoče in vedno s kančkom humorja. Ves čas je bil kritičen do političnega sistema, a se je zave- dal, da je nekatere stvari možno spremeniti in drugih ne. Te je puščal ob strani. Zato pa se je s toliko večjo energijo loteval tistih, ki se jih je dalo spreminjati. Merilo mu je bil vedno človek, sokrajan, sodelavec; njegova sreča in zadovoljstvo. Tudi ko je vodil občinsko organizacijo Zveze komunistov, je bil vse prej kot oster revolucionar ali trd brezdušnež. Nasprotno. Njegove besede so bile mehke, a prepričljive. Njegovo ravnanje odločno, a spravljivo. Njegova misel je bila usmerjena v dejstva in okoliščine, ki jih je treba spreminjati. Človeške napake je imel za del stvarnosti in del življenja, ki gre svojo pot in mu ne smemo postavljati preprek. Lahko mu samo pomagamo, da teče v dobro, humano smer. Zato je nasprotoval političnim zamenjavam in pogledom, da se razmere spreminja s spreminjanjem in prevzgojo ljudi. »Brez skrbi, saj sam ve, kje ga je polomil. Bo prihodnjič naredil drugače,« je govoril. Njegovi mlajši politični sopotniki se ga spominjajo tudi po očetovski drži. Ni bil pokroviteljski, vedno pa zaščitniški in včasih tolažniški. »V politiki ne žanješ samo uspeha in časti. Ko ti gre za pravico in resnico, se lahko tudi opečeš, kar je še posebej boleče, ker se boriš za druge in ne zase. Ampak na koncu vedno pride zadoščenje. Če ne danes pa jutri.« Po demokratičnih spremembah v Sloveniji je ostal zvest idealom socialne demokracije in stranki, ki jo je že v trdih časih pomagal prenavljati. V stranki Socialni demokrati ni silil v ospredje in še tako dobre ideje je vedno ponudil z možnostjo izbire. Tudi če katera, še tako dobra, ni bila izbrana, ni kuhal zamere in tudi kasneje ni nikoli očital, da bi bilo bolje, če bi se že prej odločili tako, kot je predlagal. Ladota, ki smo ga na zadnjo pot spremili 6. novembra, se bomo spominjali tudi po njegovi dobrohotnosti. Bolj ko so se okoliščine, razgovori ali odnosi okoli njega zaostrovali, bolj se je trudil, da bi jih umiril, razrahljal in sprosti. Verjel je v nujnost dialoga, ki ga je ohranjal in pospešil, če ni šlo drugače, tudi z dobro povedano in v sobesedilo umeščeno šalo, ki jo je povedal iz spomina ali pa prebral s harmonike papirja, ki jo je imel vedno v žepu. Tudi zaradi smeha in šal ga bomo pogrešali in se ga pogosto spominjali. Naj bo spokojen spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in svak Vojko Božič iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so se v sredo 11. novembra 2009 poslovili od njega, mu podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Olgi Ložar, patronažni sestri Špeli Frumen, pogrebnemu zavodu Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred in g. župniku. Hvala delavni org. LEK - Mengeš, kjer je bil zaposlen. Še enkrat hvala vsem, da ste se od njega poslovili in ga pospremili k mirnemu počitku Njegovi najdražji Moja daritev Bogu je skesan duh, skesanega in ponižnega srca, o, Bog, ne zametuješ. (Iz Knjige psalmov) In memoriam Ivan Kopač (1919 - 2009) 7. novembra 2009 smo se na pokopališču v Šentpavlu pri Domžalah spoštljivo poslovili od pokojnega Ivana Kopača, upokojenega odvetnika, njegov stanovski kolega ga je v nagrobnem govoru poimenoval celo patriarh. V nekem obdobju je bil edini odvetnik v Domžalah in tudi zato bil toliko bolj izpostavljen, pa tudi ni se ne vem kako rado slišalo, da je bil hkrati tudi pokončen kristjan. ; Kamniške nauice 51 www.kamniske-novice.si Tudi na spletu! Vendar je ob tem treba tudi poudariti, da pojem katoliškost zanj ni pomenil konfecionalistične ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepričanjem, kar je katoliška Cerkev globoko cenila, saj si je vendar po Kristusovem naročilu prizadeval dajati »Bogu, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega«. Ivan Kopač je bil človek, ki mu je bil pojem ljubezni najmanj neznan. V neki nemški reviji sem te dni zasledil besede: » ... die Liebe kann alles, sie vollendet vieles und bringt zustande, was jeder, der nicht liebt, ohnma-echtig liegen laesst ... « S kratkimi besedami bi lahko povzel: LJUBEZEN PREMORE VSE. Štiri profesionalne skupine imajo zapovedano poklicno molčečnost - zdravniki, duhovniki, odvetniki in novinarji. Ne moremo si predstavljati, da bi tožilci zasliševali duhovnika o tem, kar je slišal v spovednici, ali pa da bi brskali po telefonskih izpiskih odvetnika, da bi našli dokaze proti njegovi stranki. Sam sem prepričan, da mora konkretno odvetnik na vsak način zavarovati ljudi, ki so mu zaupali. In tak je pokojni Ivan Kopač tudi bil. V nekem obdobju sva se s pokojnim gospodom Ivanom več pogovarjala in med drugim mi je ostalo v živem spominu, kako sva obravnavala latinski pregovor ERRARE HUMANUM EST -Motiti se je človeško - in pokojni je pripomnil, da pri tem pregovoru delamo krivico sebi v prid, saj da izpuščamo njegov drugi dopolnjeni del: SED IN ERRORE PERSE-VERARE DEMENTIS - V napaki vztrajati pa bedasto. Torej tako: Ivana Kopača ni več med nami v zemeljski podobi, spomin pa je po Sartrovih besedah edini paradiž, iz katerega nas ne more nihče izgnati. In pokojnikovemu spominu se je s klenimi besedami pokloni šentjakobski župnik Vlado Bizant, ob somaševanju dr. Bogdana Dolenca, profesorja na Teološki fakulteti, ter domžalskega župnika Janeza Šimenca. Med številnimi udeleženci na pogrebu je bilo tudi visoko zastopstvo sester Sv. križa na Mali Loki, kamor je pokojni, ko mu je zdravje še dopuščalo, hodil k maši. Naj ga Bog obilno nagradi za vse, kar je dobrega storil - in tega ni bilo malo. Glede hvaležnosti mu ostajamo veliki dolžniki. Vsem pokojnikovim domačim in drugim sorodnikom tudi po tej poti pošiljam izraze svojega soža-lja, zapisane besede pa naj bodo v nadomestilo za nagrobni govor. Ivan Kepic z nami. stran 31 ZAHVALE ZAHVALA V 58. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, babi Marinka Kajbič rojena Pavli iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom sodelavkam in sodelavcem, gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala pevcem in pevskemu zboru OŠ Janko Kersnik - Brdo. Gospe Miji Stopar se zahvaljujemo za ganljiv govor, Danici Gostinčar ter Tatjani Függer za nesebično pomoč pri negi in oskrbi. Dr. Štepec Srečku, osebnemu zdravniku Svoljšak Janezu, pogrebni službi Vrbančič, prijateljem iz ŠD Eden sub. Njeni: mož Marko, sin Mitja z družino ter tašča Dani. Živo, mrtvo, nerojeno, ena vez trdno drži, kar sem ljubil, ni zgubljeno, seme umre, da kal rodi. (Menart) ZAHVALA V 78. letu starosti je za vedno odšel od nas najdražji oči, dedi, brat in stric v Lado Skrjanec iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jožetu Pretnarju iz hematološkega oddelka KC Ljubljana in dr. Marku Frangežu iz ZD Domžale za dolgoletno zdravljenje in pomoč pri premagovanju bolezni. Hvala pevcem za občutetno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in praporščakom. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi Franc Kimovec st. iz Vira, Jurčičeva 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev ter svete maše. Hvala dr. Mojci Zajc Kraševec in patro-nažni sestri Miri Savnik za vso pomoč v težkih dneh njegove bolezni. Hvala župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Vsi njegovi % mali oglasi počij si trudne zdaj oči za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 91. letu starosti je zaspala naša mama Ana Dimc iz Ihana Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetjem, sveče in svete maše. Hvala gospodu Nandetu Starinu za besede ob slovesu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, ihanskim gasilcem, pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k počitku. Vsi njeni KUHINJO MARANTA (MARLES), dobro ohranjeno, 4 m, hrast, štedilnik z napo in steklokeramično ploščo, dvojno pomivalno korito, UGODNO PRODAM. Tel: 031-305-288 INŠTRUKCIJE KEMIJE - Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami in-štruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Inf po tel 031 352 124. ATOKEM - kem.inž., Zlatko Šorn s.p., Čolnarska cesta 9, 1360 Vrhnika. RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica NOVO! NADSTREŠKI ZA AVTOMOBILE. Izposojamo tudi vrtičkar-ske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel: 041 789 711. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemi-sa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. PRODAM JABOLKA ZA OZIMNICO. 9 €/15 kg zaboj. Tel: 031-793136 TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, UGODNO. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin, tel: 041-606-524, www.holos.si ODDAM GARAŽO V NAJEM, V DOMŽALAH, velikosti za 2 avtomobila. TEL: 051 42 50 32 dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. Breznikova I5, Domžale Tel.:OI/72l6-436 (Breza center) 5amostanska I4, Kamnik Tel.:OI/83l7-OOS Vinko: 03I/795- 960 Marta: 04I/456-672 "T Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Je čas, ki da, je čas, ki vzame. pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Naš mladi dom je prazen. Mineva najdaljše leto, odkar je odšel naš dragi Miran Rober Ostali smo tako sami, sami ... Zelo te pogrešamo. Tvoja Ana ter sinova Matic in Jaka Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje Izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči In zaprl trudne si oči In čeprav spokojno spiš, Z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 71. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari ata Janko Mihelič mizarski mojster in izdelovalec lesenih ur iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Vsa zahvala gospodu župniku Janezu Šimencu za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo petje in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi! Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN 15. decembra mineva 10 let, kar nas je zapustila naša draga Brigita Učakar Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami še vedno si. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage Majde Pavli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo, izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebaj se zahvaljujemo tudi dr. Gabrijeli Kovač Mohar za dolgoletno skrb in nego. Še enkrat hvala vsem, da ste bili z nami ob zadnjem slovesu. Vsi njeni Si Mercator Center Domžale AKCIJA - 40% na določene modele ur znamke Pierre Cardin AKCIJA29,90 posebna ponudba ur zasamo 29,90 € T KD Finančna točka premo^enjsto svetovanje, d.o.o. Smckbm- ^BRflT PIRAT SNACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVtCO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. ČE PA STE LAt Ni TOAST P [RAT SPECTAL, KNJIGARNA IN PAPIRNICA - n j b li I j h l- liJagovDC zndmkr - Ujjudaosli i [L prtttncfeajji nit prodajnih niestib - Posebne ugotlnojri za Mercator pik« kurtLfji-j? Pustite nt presenetiti! DOROTHY PERKINS TOPSHOP 10% popust za dijake in študente ob predložitvi izkaznice. fiw[«iiiaiiiii[i»ai CVETLIČARNA ARBORETUM ME RCATOR CÜ.VTT.K DOMŽALE 'Ipygr .LiJ hilt L ...... -1 ■ -: najbogatejša praznična srečka glavni dobitek je 25.000 EUR m ■ i i^pjm Zlatarna Celje v__ www.iktMtna-ctlje.eu '«Č^ft © lu perilo, ki razvada ttrriESinn DPSIHR w w w. mest n a-o ptika s i SimPLE FRIZERSKI SALON PRIPRAVI §&r Jtir t SE k i fift/'.'v smučarski čevlji Albina k mH * š. i m Š sipina K t^/ i A ^ A! www.i3na.si frertirnQue PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne i0 Do od ponedeljka do petka 24. 12 od 9. do 21. ure zaprto / sobote od 8. do 21. ure / nedelje v decembru / 26. in 31. 12. od 9. do 13. ure / 1. 1. 2010 od 9. do 15. ure zaprto