34 Križi in težave otročjih let YII. Neposlušni pastirji. "^V^udeča polna luna je priplavala izza hribov. Okrog -"^Nadbrega, srednje - velike vasi, se je vzligovala t tanka meglica. Delal se je lep, gorek jesenski večer. Pod vasjo se je čulo mukanje krav, pa vriskanje in vpitje vaških pastirjev, ki so na koritu napajali živino. Kmalu potem je pri Zerjavu, bolj na cblenjem koncu Nadbrega, kričal domači sin in pastir Urh: «Plavka! dima! k žlebu, a — na, stoj no!« ter privezoval živino. Brat Rok in sestra Lizika pa sta gonila neubogljiva in reda nevajena teleta na svoje prostore. «KoIikokrat sem že rekla», karala je mati Žerjavka svoje otroke, «da ne gonite tako pozno domu! Dvakrat bi bilo že lahko pomolzeno, pa mudite! Kje pa ste pasli? Pa ne, da bi bili zopet dol v ,dovjež*') podili ?> ttZmiraj v ,dovježL, kako pa da», govoril je za vse tri najstarejši Urh ter deval zakrivljeno palico v žleb pri durih; «v ,zakotje' *j smo gnali, pa te grdobe kravje tako nagajajo ! Pisana je zbezljala, jaz sem tekel za njo, pa je nisem mogel doteči; zgubil sem jo.» V tem jc prinesel gospodar Žerjav svetilnico v hlev ter jo obesil na leseno kljuko ob zidu. «N», kako pa to, da je dima vsa krvava — glej, glej, rog ima snet! Kako vendar pazite na živino? Ali so sc bodle, ali kali ? Zakaj ste pa zraven, če ne branite! Saj pravim no pa še rečem, več ko jih je, slabeje je! Tato-le se zgodi, pa je žival deset goldinarjev manj vredni!« Urh je nadaljeval svoj od oč-eta pretrgani zigovor, trdeč, da sta se tačas, ko je on lovil pisano, jdi bosti dima in plavka. Rok in Lizika si ji nista upala miriti, in tako je prišlo, da si je dima snela rog. «Mi ne mo-remo nid pomagati«, dejal je konečno in pozval na pričo brata in sestro. «Seveda ne moremo«, bilo je kiatko in boječe potrdilo. l) «Dovjež» = irae vaškega pašnika poleg Save. *) «Zakotje> = ime Zergavove senožeti. 35 «0h, to je križ s takimi pastirji!» tožila je Žer-iavka in žalostno ogledovala dimino prej tako lepo glavo: ¦ i si je rog snela, pisano so pa zgubili. Ko bi lo sama uumu prišla! Dal Bog in sv. frlartin, da ne bi zašla do kake detelje! Bog nas varuj take nesreče! Otroci, zakaj vendar ne pazite; trije ste, pa ničesar ne opravite.» Zerjav je bil močno nevoljen in skoraj bi bil spodil ulia sina v senožeti in na bližnja polja iskat zgubljeno luavo, toda mislil si je: «Kaj bo otrok po noči zunaj ? vStrah ga bo in za kakim grmom bo stal. Prestraši naj ali pa prehladi — domu si brez pisane ne bo upal in bolezen bom imel pri hiši. Najbolj pametno je, da trretn sam pogledat.» aOtroci! v hišo», velel je resno, «večerno molitev zmolite. potem pa spat! Večerjali ne boste, prenepazljivi ¦>. Sam pa je stisnil oklešek pod pazduho ter stopil , klancu navzdol, da bi poiskal pisano. Poldrugo uro je hodil Žerjav po senožetih in klical pisano, a našel je ni. Cmeren in ves v skrbeh se je vrnil domu; žena in dekle so še pomivale posodo, otroci so bili že v postelji. In to je bilo tudi bolje zanje: kre-gani bi bili namreč brez dvojbe še enkrat; če bi bilo še kaj na vrh, ne ve se gotovo, neverjetno pa ni. Naslednje jutro so Žerjavovi otroci zopet gnali na pašo. Dima je imela obvezan rog, pisane pa seveda ni bilo med drugimi govedi. «Iščite sami in poizvedujte pri drugih pastirjih ter priženite pisano domu, sicer bo pela palica«, zabičal jim je pri odhodu oče. «Ko bi doma vedeli, da smo včeraj pasli v ,dov-ježu'», pravil je Urh Roku in Liziki ter prigrizoval medeno hruško, «vsi trije bi bili tepeni. Le še dalje molčita, kakor sem vama včeraj naročil. Zato pa vama ne bo treba danes nikoli vračat iti. Jaz mislim, da je pisana v prod zašla ali pa šla pit na Savo. Danes mo-ramo zopet gnati v ,dovjež', da jo dobimo.» Roka je pa to skrbelo, da bi ne bil naletel na pisano dolgavaški Trdin v kakem zelniku. «Akoravno ni delala škode njemu, samo da jo je videl na dolgo-vaškem svetu, pa jo je odgnal. Slaba se nam bode godila, ako jo je ujel.» 3* 36 «Dobro nam res ne bode», pritrjeval mu je Urh, «ako je dima zdaj pri Trdinu. Toda mi bomo morali doma reči, da se je pripasla nemara iz ,zakotja' noter do dolgavaškega sveta. Izdati se ne smemo.» Prejšnji dan so namreč naši mladi znanci kljub očetovi prepovedi gnali v «dovjež». Tu ni treba nikoli vračati, pasti se sme «čez in čez». V senožetih pa ni dovoljeno živini prestopiti grmovja, in pastirji morajo vedno paziti. Tudi je v «dovježu» vselej dovolj draščine: pastirji bijejo «svinjko» ali »kozla«, delajo «trden most», deklice pa se «nebeškljajo» ali pa se gredo «vsake vrste barve«. Z jedno besedo: zabave dosti! Zato pa tudi vsa-kega nadbreškega pastirja tako vleče tja dol. Toda Žerjavovih otrok neubogljivost je preeej ka-znovala nesreča. Ker je bilo v «doyježu» iz pol vasi živine skupaj, zbodle so se kraye, in Žerjavova dima je biia tako nesrečna, da ji je odletel levi rog. Pastirji vsega tega seveda niso zapazili. Kajti deklice so bile vse zatopljene v svoje igre, dečki pa so se ravno voj-skovali ter tekli, kakor je poveljnik ukazoval, protidolga-vaškim senožetim. Da l)i v vojski tudi kaj škode nare-dili, zažgali so dve kopici starega sena, katerega Gorkič, Trdinov sosed v Dolgivasi, še ni bil domu speljal. °otera so skakali čez goreče seno ter niso videli, kako je Trdin — največji sovražnik in preganjalec nadbreških pastirjev — zalotil Žerjavovo pisano v svojem zelniku. Oodrnjal je nad otročjo lahkomišljenostjo in najrajše bi til šel podit pastirje, ki so sosedu delali škodo, a mislil si je: «Bolje drži ga, ko lovi ga», ter se napotil z ujeto pisano proti domu. Nadbreški pastirji so proti večeru položili v podobi križa na tleče seno par suhih vej, cla bi po noči ar.geljci kurili, ter jeli pcti: «Domu ženimo, Kje je tista meja? Se pasimo; Voda jo je vzela. Kaj bomo delali? Kje je tista voda? Mejico kopali. Golobčki so jo popili itd.» Šteli in razločevali so vsak svojo živino. Žer avovi pa vsi trije niso mogli dovolj našteti, in poleg t se ' jima je vesti. Da bodo drugi pastirji molčali in s^ ne vtikali v njegove zadeve, tega je bil prepričan popol- noma. Vedeli so namreč vsi: «Danes tebi, jutri m^ni.» se to ni zgodilo prvid v nadbreškem «doyježu». To Jutro po opisanem nesrečnem večeru so tedaj prignali Zerjavovi otroci zopet v «dovjež». O pisaiti ni !bilo ni duha ni sluha. Našo trojico je jclo skrbeti. Ves jjljubi dopoldan sta dirjala Urh in Rok po produ in seno- ižetih, ki meje na «dovjež», a brez vspeha. Nič kaj v«;seli so gnali ob enajstih domu. Toda pisana je bila Že v hlevu na svojera mestu privezana. Težek kamen se je odvalil našim znancem od srca. »Vidiš pisano, j^ že doma», vskliknil je prviRok; »mijo pa iščemo. Sama ne menda prišla». Bolj natihoma mu je odgovoril (Jrh: J «Smo že dobri, nič bati, vse se je srečno izteJdp!» >fato 80 nesli spravit vrhovno obleko v hišo. Oče Zerjav je sedel resno za mizo. «Rok! pokliči brž mater noter, pa sam tudi koj nazaj pridi*, spregovoril je ter stopil proti vratom. Uthu, ki je hotel venkaj, zastavil je pot, rekši: »Počakaj, da se zmenimo«. Nenavadna resnost osupne slednjega. A ni bilo časa premišljevati. Rok in mati vstopita, oče pa zatakne duri ... «Lepo delate, lepo!» začne Žerjav. «Sinoči ste me nalagali, da scm zaradi vas po nepotrebnem hodil p0 noči okrog in iskal kravo. Kdo vas je učil laži ? —. Ali vam nisem določno ukazal, da mi ženite v ,zakotje', a vi ste gnali vendar v ,dovjež'! Pa to bi še prizan^sel. Toda tam ne pazite na živino, ki sama ne ve, kaj je pravo; dva goldinarja odškodnine sem moral dati zdaj -le Trclinu, ker je dobil pisano na svojem zelniku. In §e nekaj! Gorkiču ste požgali seno ; ta bo tudi zahteval, da se mu povrne ! — Vsi trije boste klečali na golih kol^nih na ajdi in molili rožni venec. Kar precej!» V kotu sobe je že bila posuta ajda na tleh, in Žerjav je prijel za roko Urha ter ga vedel tja, da na-stopi kazen. 38 ^^^^| «Saj nismo vedeli, da je šla pisana v zelje, naa nismo lagali», izgovarjal se je bojazljivo Urh. I «To je ravno slabo, da še vedeli niste; to posebno spričuje, kako pasete», zavrnil ga je kratko oČe Lizika je jela glasno jokati, in Rok je ihtel. «Nama je Urh rekel, da ne smeva povedati, kje smo pasli», zin.il je vendar Rok za-se in za sestrico. «Naj reče Peter ali Pavel, lagati ne smete!» Ia oče je razvrstil kaznovance tako, da je bil Urh v sredi, Rok na levici in Lizika na desnici njegovi. «Urh, ker si ju učil lagati, začni jima moliti rožni venec; vidva pa lepo za njim, kakor sta ga tudi včeraj ubogala.* »Otroci, le lagati ne», svarila je ljubeznivo tuli matj svoje otroke, *to je greb, pa tudi sicer je laž gnla. Le to si zapomnite, ,kar se ne stori. se tudi ne zvek. Imejte pred očmi, da ,kjer laž kosi, tam ne večerja1, to se pravi z drugimi besedami, nobena laž ne ostane dolgo skrita. Le lepo začnite moliti. pa poboljšajte se, da vas v prihodnje ne bo nikdar več doletelo kaj podd)nega. Meni in očetu le žalost napravljate s takiin ravninjem, sebi pa nako]nijete skrbi in kazen.» Skrbna Žerjavka je šla kuhat kosilo, oče pa je nadzoroval deco. Molili so solznih oči med precej giasnira jokom rožni venec. Huda se jim je godila na ajci! Oj, to bode! In ako si je hotel kclo kaj olajšati tei se je premaknil, pomnožil si je še bolj boleoine. Očetn so se sicer smilili, a ni jim dovolil vstati, dokler ni bila kon-čana molitev. «Amen» dejali so otroci nazadnje ter pro-seče pogledali očeta, češ, naj bo že vendar dovclj. «AIi obljubite, da ne boste nikoli več kaj ;akega storili ?» vprašal jih je le-ta resno. Pokimali so z glavami. «No, naj bo zadosti, toda zapomnite si to dobro.» Sram je bilo vse tri, ko so se spogledali prestavši kazen. Potem pa sta šla Urh in Rok buče rezat ;a pre-šiče, Lizika pa je spirala peške bučine. Nekaj jih je bilo odmenjenih za seme, druge pa sta nameravala psrabiti Urh in Rok po zimi za-se in za senice. Tiho so delali vsak svoje delo, tudi opoldne pri jedi ni nihče r.idesar govoril. Bilo je vsem nekako tesno. i 39 Popolclne so zopct gnali, a sedaj pa prav, kakor je bilo rečeno.vnamreč v «zakotje». Drugi pastirji - brž opazili, da Žerjavovi že imajo pisano; radovedno iih spraševali: «No, kje je bila?» «1, Trdin jo je ujel, in danes domu prignal«, od~ arjal je Urh. «Ali so bili doma kaj hudi?» «Saj vsak po sebi "ve, kako je.» «E. ta Trdin! ta nam zmiraj ncprilike dola; kakor duh pride za grmovjem, in če stopi krava za ped na njegovo posestvo, pa jo vzame.» Takajebila sodba pa-stirjev o neljubem jim Trdinu. j V